KONSTITUIRANJE NOVE SKUPŠČINE OBČINE VELENJE
VELENJE, 29. aprila - Na prvi seji so se sestali delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora Skupščine občine Velenje. Udeležba na tej prvi seji je bila naravnost odlična; v zboru krajevnih skupnosti so bili prisotni vsi delegati, v družbeno političnem zboru je manjkal zaradi bolezni le 1 delegat, v zboru združenega dela pa so manjkali trije delegati.
maj 1974 leto X št. 17 (226) cena 1,50 din
Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
Predsedujoči na prvih sejah zborov so bili najstarejši odborniki, in sicer v zboru združenega dela Ivan Koren, v zboru krajevnih skupnosti Franc Lampret in v družbenopolitičnem zboru Nestl Žgank. Sejo pa je vodil Ivan Koren. Najprej so.pregle-_ dali pooblastila delegatov in ugotovili prisotnost delegatov ter sprejeli začasni poslovnik Skupščine občine Velenje, ki do sprejetja stalnega poslovnika ureja delo občinske skupščine in njenih teles.
V imenu izvršnega odbora Občinske konference SZDL Ve-
Delegati treh zborov prvič v skupščinskih klopeh
lenje je Jože Veber zatem predlagal, da delegati izvolijo znova za predsednika Skupščin^ občine Velenje Nestla Žganka. Z javnim glasovanjem so vsi delegati ponovno zaupali to odgovorno nalogo tovarišu Žganku. Po izvolitvi je Ivan Koren čestital predsedniku Žganku in dejal, da izraža željo vseh delegatov, da bi tudi vnaprej vodil delo Skupščine občine Velenje vsem po volji in všeč in da bi v zdravju opravljal to odgovorno nalogo v zadovoljstvo vseh delegatov in občanov. Ivan Korenje izrazil še željo, da bi tudi v prihodnje živeli v Šaleški dolini kot ena družina, saj je enotnost in složnost pri izpolnjevanju nalog, ki so pred novo občinsko skupščino, nadvse potrebna in edina zagotavlja uspeh.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora so na skupni seji izvolili Nestla Žganka za delegata za 1. zasedanje Zbora občin Skupščine SR Slovenije, prav tako pa so izvolili skupino 10 delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije. Izvolili so delegate, ki so pooblaščeni za sklepanje zakonskih zvez ter sprejeli listo kandidatov za člane Predsedstva Socialistične republike Slovenije in listo kandidatov za delegate v Zvezni zbor Skupščine SR Slovenije.
Na ločeni seji je zbor združenega dela sprejel sporazum o določitvi skupin delegatov, ki bodo delegirale delegate v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije ter določil skupine delegatov. Družbeno politični zbor pa je odločal o listi kandidatov za delegate v družbeno politični zbor Skupščine .SR Slovenije.
Nadaljevanje na 3. strani.

Tudi minuli VII. kongres Zveze komunistov Slovenije je poudaril potrebo po hitrejšem razvoju kmetijstva, ki je tudi pomemben pogoj naše ekonomske stabilizacije. Kongres je zavezal vse komuniste, da se borijo za povečanje kmetijske proizvodnje in za načrtno razvijanje tistih proizvodnih storitev, ki so z vidika proizvodnih in ekonomskih vrednosti posameznih republik in pokrajin ter skladnega razvoja kmetijstva v vsej državi ekonomsko in družbeno najbolj smotrne. Komunisti se morajo zavzemati tudi za takšne družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, ki bodo izhajali iz interesov delavcev in kmetov, povezanih v temeljnih organizacij združenega dela na področju kmetijstva
kakor tudi za uresničevanje vseh tistih družbenih interesov na področju kmetijstva in vasi, ki so zasnovani v novi ustavi.
Nadvse pomembno je, da je tudi VII. kongres Zveze komunistov Slovenije zavzel stališča do kmetijske problematike, ki gotovo ni majhna.
Tako na primer danes ugotavljamo, da smo že julija lani sprejeli zakon o kmetijskih zemljiščih v naši republiki, ki se lahko uresniči le ob dobrem delu kmetijskih zemljiških skupnosti. Te so namreč pogoj za izvrševanje in doseganje smotrov zakona, oziroma nove ustave! Najnovejše analize pa kažejo, da v naši republiki ne moremo biti'
Komentar tetina
zadovoljni z ustanavljanjem zemljiških kmetijskih skupnosti, saj je še vse preveč občin, ki pri tem kasnijo. Na to je nedavno opozoril tudi izvršni odbor RK SZDL Slovenije, ko je pozval vse občinske organizacije SZDL, da kar se da hitro ustanovijo zemljiške skupnosti tam, kjer jih še ni.
Seveda pa ustanavljanje zemljiških skupnosti ni edini problem, s katerim se srečujemo na področju kmetijske politike. Čeprav ni majhen se nikakor ne more „meriti" z ostalimi problemi kmetijstva. Se vedno so namreč nedorečeni nekateri problemi tržišča s kmetijskimi pridelki. Ti so seveda zelo različni pri posameznih pridelkih, oziroma-v posameznih panogah. Vzroke neurejenega in nestabilnega tržišča s kmetijskimi pridelki lahko iščemo v stanju in gibanju osnovne kmetijske proizvodnje, v še vedno dokaj neurejenih odnosih med proizvodnjo in trgovino ter v določenih sistemskih vprašanjih, oziroma pogojih poslovanja (cene, kreditiranje, blagovne intervencije, izvozno-uvozno politika itd). Eden od temeljnih virov neurejene prfeskibe s kmetijskimi pridelki je tudi kmetijska proizvodnja, ki s svojim obsegom in kvaliteto proizvodnje ne pokriva povpraševanja. Vzroke za razkorak med ponudbo in povpraševanjem gre iskati predvsem v skromnem porastu kmetijske proizvodnje, ki ne dohaja hitre rasti povpraševanja. Tako se je na primer v zadnjih 10 letih kmetijska proizvodnja v SFRJ povečala po povprečni letni stopnji rasti 3.3 odstotka, poraba pridelkov pa je v istem obdobju naraščala v SFRJ po letni stopnji 5.5 odstotkov. Kmetijstvo je zaostajalo tudi za povprečjem vsega gospodarstva v ekonomičnosti, še bolj v rentabilnosti itd.
Problemov pa je,seveda še več. Urejati jih bo potrebno na podlagi novih razmerij s proizvodno blagovnega področja, ki jih zelo jasno izražajo ustavna izhodišča. Njihova vsebina pa se kaže v načelih čvrstega sodelovanja in samoupravnega združevanja dela in sredstev, v enakopravnem uresničevanju medsebojnega vpliva na poslovno in razvojno politiko, v skupnem prevzemanju rizika, v skupnem zagotavljanju in odgovornosti za razširjeno reprodukcijo-ter za večjo storilnost v proizvodnji in blagovnem prometu ter v skupni udeležbi pri dohodku, ki je dosežen s tem sodelovanjem. Vsako ustavno določilo bo potrebno seveda podrobneje razčleniti in ga soočiti z neposredno prakso in ne na koncu seveda skozi delo tudi uresničiti.
MILAN MEDEN
■■■■■■■■■■■
Predsednik občinske konference SZDL Martin Primožič in član njenega izvršnega odbora Stane Ravljen podeljujeta priznanje OF Jožetu Svetini iz Zavodenj.
0F tvorec demokratične ureditve
Delegati so izvolili nov občinski vrh
o—mm«.m J.....»JBt BS6j.	^
Mladinski mešani pevski zbor celjske gimnazije je na svečani proslavi pod vodstvom prof. Cirila Vrtačnika zapel 12 narodnih in umetnih pesmi.
nama
VELEBLAGOVNICA VELENJE
ima stalno na zalogr celoten asortiment gospodinjskih strojev GORENJE I. in II. vrste.
PRI NAKUPU Z GOTOVINO PRIZNAVAMO POSEBEN POPUST, DOSTAVA NA DOM BREZPLAČNA.
Potrošniški kredit odobravamo vsak dan, razen nedelje, od 8. do 18. ure ter nudimo za pohištvo in barvne televizorje 20 tisoč dinarjev/za industrijsko blago pa 10 tisoč dinarjev kredita.
V počastitev slovenskega praznika dneva osvobodilne fronte je bil tudi letos v domu kulture v Velenju svečan koncert dekliškega zbora velenjske gimnazije in mešanega mladinskega zbora Gimnazije Celje, na katerem so slovesno podelili letošnja priznanja OF v občini. Stane Ravljen, član izvršnega odbora občinske konference SZDL je povedal, da je žirija za podelitev priznanj OF pri občinski konferenci Socialistične zveze Velenje pri izbiri kandidatov upoštevala poleg splošnih kriterijev še posebni kriterij; to je vztrajno in aktivno ter neprekinjeno 10-letno delovanje v družbeno-političnih organizacijah in društvih s posebnim poudarkom na delu v socialistični zvezi.
Žirija za podelitev priznanj je letos prejela od krajevnih odborov SZDL 16 predlogov za posameznike ter enega za društvo. Kot smo že v prejšnji številki poročali je letošnja srebrna odličja OF prejelo šest posameznikov-Jože Jerič iz Pesja, Herman Mrak iz Lokovice, Ljuban Naraks iz Šoštanja, Jože Svetina iz Zavodenj, Ivan Tajnik iz Gorenja in Mirko Zojnir iz Velenja.
Predlog mestnega odbora SZDL Šoštanj, da bi priznanje OF podelili prostovoljnemu gasilskemu društvu Šoštanj ob njegovi 95-obletni-ci, bo žirija posredovala upravnemu odboru za podelitev Kajuhove nagrade, v tem letu. Žirija je namreč menila, da se priznanje OF podeljuje predvsem za družbenopolitično delovanje posameznikov in političnih organizacij. „Gasilsko društvo Šoštanj kot humanitarna in obrambna organizacija oziroma društvo zasluži vso priznanje in spoštovanje ob svojem visokem jubileju, zato podpiramo njegovo kandidaturo za podelitev Kajuhove nagrade," je poudaril predsednik žirije Stane Ravljen.
Slavnostni govor ob 33-letnici OF je imel član izvršnega odbora SZDL Vlado Zakošek. Najprej je spregovoril o pomenu ustanovitve OF ter o njeni vlogi, ki jo je odigrala med našo revolucijo ter poudaril, da je postala po osvoboditvi sestavni del narodnoosvobodilne fronte Jugoslavije. „Ko je bila uveljavljena misel o samoupravljanju," je nadaljeval Vlado Zakošek," je bila osvobodilna fronta tvorec naše demokratične ureditve ter osnova vSega samoupravnega sistema." Podčrtal je, da je socialistična zveza, v katero se je leta 1953 preimenovala OF, v zadnjem obdobju opravili izredno pomebni nalogi. Organizirala in vodila je izredno razgibane razprave pri oblikovanju nove ustave ter bila glavna gibalna sili vse do njenega sprejetja. Obenem je v celoti prevzela odgovornost za izvedbo volitev v izredno zahtevnem delegatskem sistemu. Rezultati volitev potijujejo, da je socialistična zveza svoje poslanstvo tudi v tej akciji pravilno razumela in ga dosledno ter zavestno izpeljala.
Ob koncu svojega govora je Vlado Zakošek dejal, da je najpomembnejša naloga socialistične zveze danes v tem, da s svojo široko razvejano dejavnostjo predstavlja jedro našega samoupravnega socialističnega organizma, ki ga v sedanjih razmerah in v strukturi naše družbe ter v pogojih današnjega sveta ne more zamenjati nobeden drug politični sistem, ne da bi bili spodkopani temelji socialistične družbe in ne da bi bili delovni ljudje oropani bistvenih pridobitev naše revolucije in demokratičnega ter samoupravnega življenja.
>
M-	* • -
■ " * __
m
■ ' ' -
PREDSEDNIK TITO JE PREŽIVEL PRAZNIKE V SLOVENIJI -
Prvomajske praznike je predsednik Tito s svojo soprogo preživel pri nas v Sloveniji. Praznik dela 1. maj so mu najprej čestitali učenci osnovne šole D. Kumer iz Ljubljane in predstavniki ljubljanske občine Bežigrad ter krajevne skupnosti Posavje. Drugi dan praznika pa sta predsednik Tito in njegova soproga preživela med brigadirji zvezne delovne akcije ..Kozjansko 74". Mladinsko brigado na Kozjanskem sestavljajo mladinci in mladinke iz Celja in Maribora ter pobratenih mest Cuprije, Paračina in Kraljeva. - Na fotografiji vidimo predsednika Tita skupaj s komandirjem delovne akcije „Kozjansko 74" Zlatom Vogričem, ko pregledujeta postrojeno delovno brigado na Planini pri Sevnici.
Značilnost prvih zasedanj delegatov vseh treh zborov občinskih skupščin v Velenju, Mozirju in Slovenj Gradcu, sestali so se prejšnji ponedeljek, 29. aprila, je - praznično in hkrati delovno vzdušje. To izpričuje tudi podatek, da so na prvih sejah manjkali le redki delegati, večina zaradi bolezni.
Tudi v Šaleški, Gornji Savinski in Mislinjski dolini so pred delegati zborov združenega dela, zborov krajevnih skupnosti in družbeno političnih zborov občinskih skupščin, kot so poudarili tudi na prvih sejah novih občinskih skupščin, številne odgovorne naloge. Jih bo pa mogoče uresničevati le s skupnim delom in akcijo vseh. Na prvih sejah občinskih skupščin delegati sicer niso sprejemali delovnih usmeritev za prihodnja štiri leta. Poglavitna razvojna hotenja so že zapisana v srednjeročnih načrtih občin, ki so jih sprejeli pred tedni. V Šaleški dolini so sprejeli razvojno usmeritev do leta 1980, v Mislinjski dolini pa do leta 1977.
Na enem od prihodnjih zasedanj delegatov pa bodo, kot so se dogovorili delegati na prvi seji v Velenju, podrobno obravnavali predvidene razvojne usmeritve, da bi se delegati še enkrat podrobno seznanili z nalogami, ki jih bodo morali uresničevati v prihodnje. Bo pa to tudi priložnost, da razvojne usmeritve, če bo sevSda potrebno, dopolnijo, posebej pa, da jih uskladijo z nalogami, ki izhajajo iz dokumentov, sprejetih na VII. kongresu Zveze komunistov Slovenije. Seveda pa bo poglavitna prihodnja naloga nadaljnji razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na vseh področjih življenja in ustvarjanja ter kar najbolj dosledno uveljavljanje delegatskih razmerij.
Samoupravni sporazum sprejet
Člani skupščine Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne na Koroškem so na zadnji seji, ki je bila 30. aprila, pregledali potek akcije samoupravnega sporazumevanja o uresničevanju programa in osnovah za financiranje zdravstvenega varstva in zavarovanja v letu 1974.
Ugotovili so bili, da je velika večina temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti skupnih služb v občinah Velenje, Ravne na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi in Slovenj Gradec podpisala samoupravni sporazum. Se pravi, da samoupravni sporazum velja. Člani skupščine Začasne skupnosti so pohvalili prizadevno delo občinskih koordinacijskih odborov za družbeno dogo-vaijanje in samoupravno sporazumevanje v občinah, poudarili pa so tudi veliko razumevanje delovnih ljudi, ki so spoznali nujnost uresničitve programa zdravstvenega varstva za letošnje leto.
Skupščina Začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Ravne naTCoroškem je na zadnji seji določila tudi nove zneske za pogrebnine za zavarovane osebe. Od 1. maja naprej bodo plačevali 1 pogrebnine v pavšalnem znesku,v in sicer upoštevaje starost umrle zavarovane osebe. Za zavarovane osebe do 1 leta starosti znaša pogrebnina 900 din, za zavarovane osebe stare od 1 do 7 let 1 000 din za zavarovane osebe od 7 do 15 let 1.500 din in za zavarovane osebe nad 15 let 2.000 dinarjev. Zaradi izrednega povečanja pogrebnih stroškov so, v primerjavi s septembrom 1972, pavšalne zneske pogrebnine povečali v poprečju za enkrat.
• Izdelan okvirni program slavja rudarskega praznika
Te dni je posebni pripravljalni odbor, ki so mu na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje pdverili izdelavo programa prireditev v počastitev praznika rudarjev - 3. julija, na seji sprejel okvirni program letošnjega rudarskega slavja v Šaleški dolini.
Kot'je že običaj bodo tudi letos podelili posebna priznanja rudarje™ za 20-letno delo na Rudniku lignita Velenje in vsem tistim, ki so 10 let v reševalni četi. Organizirali bodo sprejem za upokojence, obiskali pa bodo tudi vse člane delovne skupnosti, ki so v bolnišnicah.
V načrtu je tudi več Športnih srečanj, tako v kegljanju, šahu in rokometu, pripravili pa bodo tudi že tradicionalni poulični tek.
Na sam praznik, 3. julija, bo po velenjskih ulicah tradicionalni sprevod rudarjev in članov društev, na kotalkališču pa bo osrednja slovesnost v počastitev praznika slovenskih rudarjev. Na gradu pa bo tradicionalni rudarski piknik.
VLADIMIR NOVIKOV V GORENJU - Namestnik predsednika ministrskega sveta Sovjetske zveze Vladimir Nikolajevič Novikov je v petek, 26i aprila obiskal Gorenje v Velenju. Med drugimi sta ga spremljala sovjetksi veleposlanik v Jugoslaviji Vladimir Stepakov ter podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Rudi Čačinovič. Pred tovarno sta visokega gosta iz Sovjetske zveze sprejela glavni direktor Ivan Atelšek in predsednik skupščine občine Velenje Nestl Žgank. Po ogledu tovarne so se sešli na razgovor o sodelovanju Gorenja s Sovjetsko zvezo. Vladimir Novikov se je še zlasti podrobno zanimal za samoupravljanje v Gorenju, beseda pa je stekla tudi o družbenem standardu delavcev. V spomin na obisk'Novikova v TGO Gorenje mu je generalni direktor Ivan Atelšek izročil zlato plaketo Gorenja.
V PORTUGALIJI SO PROSLAVILI PRVI MAJ - Prvič ] pol stoletju fašističnega režima in nasilja, so Portugalci let. za 1. maj lahko odšli na ulice in proslavili mednarodni pn znik dela. Na veličastnih proslavah je sodelovalo več i ~ jonov ljudi. Samo cvetličarji so delali, ker so tokrat prc. ogromno rdečih nageljnev. Z njimi je bila okrašena Lisbona, pa tudi tanki pred sedežem vojaške hunte. -sliki, ki smo jo dobili od Tanjuga, se mladi Portugalci, ki sf na ulicah glavnega mesta, vesele praznika.
ZADNjE PNI PO SVETU...
• Odstop
Willyja Brandta
Najpomembnejša novica v sicer vrsti pomembnih, ki so te dni prihajale v uredništva, je vsekakor prišla v začetku tega tedna iz Bonna: zahod-nonemški kancler Willy Brandt je odstopil!
Povod (nikakor pa ne edini razlog) za odstop je bilo odkritje vohuna v najvišjem vodstvu Zvezne republike Nemčije. Natančneje rečeno: osebni pomočnik kanclerja Willyja Brandta, Guent-her Guillaume, je vohunil za obveščevalno službo Nemške demokratične republike!
To je seveda izjemen udarec za kancleija, ki pa ga je prenesel tako, kot so pričakovali le redki - namreč z odstopom. Ta odstop vsekakor daleč presega pomembnost odkritega vohuna (ki, mimogrede rečeno, menda sploh ni imel možnosti, da bi prišel do vseh najpomembnejših podatkov) in zato tudi ni to odkritje tisti pravi, resnični razlog za odhod Willyja Brandta.
Razlogi so drugje. Odkar je pred dvema letoma prepričljivo zmagal na volitvah, je zahodnonemški kancler (prvi po dvajsetih letih iz vrst socialdemokratske
.stranke) doživljal brodolom za brodolomom. Njegova tako imenovana vzhodna politika, ki ga je proslavila in zaradi katere je tudi predvsem dobil leta 1971 Nobelovo nagrado za mir, je bila zadnje čase vse manj privlačna. Bilo je vse več takih - in tudi ne samo v vrstah uradne opozicije - ki so menili, da je Brandt dal preveč za premalo — da je. priznal svojo vzhodno sosedo, pa v zameno dobil le nekaj nedokonč-no urejenih stvari v Berlinu. Razen tega so mu očitali inflacijo (za katero zanesljivo ni bila kriva samo njegova vlada, saj gre za bistveno širši gospodarski pojav) in slabši položaj zahodnonem-škega gospodarstva. Toda slednje je samo* delno res. V primerjavi z drugimi deželami je Zvezna republika Nemčija slejkoprej še vedno na konju — čeprav je res, da imajo zadnje čase slabše razmere na tem področju kot so jih imeli nekoč. Med očitki, ki jih je bilo v zveznem parlamentu in drugod zadnje čase vse težje poslušati in zavračati, pa so tudi tisti, ki so ga dolžili, da ni deloval smotrno za zahodnoevropsko zavezništvo in še posebej na odnose z Združenimi državami Amerike.
Vse to je že dalj časa pestilo šestdesetletnega kanclerja, ki se je zato odločil, da ponudi svoj odstop. Trenutno opravlja posle kancleija zunanji minister Walter Scheel, ki pa skoraj gotovo ne bo ostal na tem položaju. Že prihodnji teden bo namreč kandidiral na volitvah za predsednika republike (kar je na papirju višji, v resnici pa manj vpliven položaj od položaja kancleija) in zato skoraj ni nobene možnosti (tudi zaradi slabega zdravja), da bi ostal stalno na položaju kancleija. Temu je veliko bližji sedanji finančni minister Helmut Schmidt.
• Mitterrandova zmaga
Medtem pa se je moral v Parizu posloviti od svojih predsedniških ambicij politik, ki je nadaljeval izročilo velikega Francoza, nekdanjega predsednika Charlesa De Gaulla. Chaban-Delmas je namreč izpadel iz predsedniške tekme, ki se bo končala prihodnjo nedeljo, 19. maja, ko se bosta v finalu pomerila predstavnik levice . Mitter-rand in desnice d'Estaing.
Poraz Chabana-Delmasa (ki je zbral samo okroglo tretjino glasov Mitterranda
in polovico d'Estainga) je pravzaprav največje politično presenečenje nekaj zadnjih let na francoski politični sceni. Pomeni, da se je francosko volilno telo po sedemnajstih letih preprosto nasitilo degaulizma in da si želi odločilnih sprememb.
Toda če je to razumljivo, ostaja ftdprto naslednje vprašanje: kakšnih sprememb, v desno ali v levo? Odgovor bomo zvedeli šele 19. maja, pri,čemer je mogoče reči v tem trenutku samo to, da bosta poraženi Chaban-Delmas in v prvem krogu zmagoviti d'Estaing zanesljivo združila sile v boju 2 predstavnikom levice Mitter random.
# Kissinger. in Gromiko na Bližnjem vzhodu
Ameriškemu zunanjemul ministru dr. Henryju Kissin-gerju se je v naporih za iskanje miroljubne rešitve bliž-njevzhodne krize pridružil sovjetski zunanji ministei Andrej Gromiko. Prvi rezultat (delna neuradna' preki-| nitev ognja, bolje rečeni zmanjšanje operacij na Gola-nu) so vsaj za silo dovol. vzpodbudni, da obetajo nekaj upanja za naprej. A tudi v tem primeru bo treba še precej časa čakati, da se bo na Bližnji vzhod vrnil trajen in za vse narode tega področja pravičen mir.
PRAZNOVANJE - Kljub slabemu vremenu so občani po vsej Jugoslaviji zelo slovesno praznovali letošnji praznik dela. Poleg proslav in drugih prireditev so za 1. maj odprli tudi številne nove industrijske obrate, pa celo tovarne, veliko ljudi pa je odšlo na razne izlete, bodisi po domovini, ali pa tudi v tujino. V Opatjem selu pri Novi Gorici, pa je bilo veliko prvomajsko zborovanje, ki se ga je udeležilo več kot 10.000 ljudi, govoril pa je predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič. .
ŽELEZNICE - V Portorožu so se končali pogovori predstavnikov jugoslovanske vlade in Mednarodne banke za obnovo in razvoj o posojilu za posodobitev jugoslovanskih železnic. Sporazum, ki ga bodo kmalu podpisali, predvideva posojilo v znesku 92 milijonov dolarjev. S
. temi sredstvi naj bi v naslednjih treh letih elektrificirali 166 kilometrov prog, zgradili in opremili 85 železniških postaj, dogradili več premikalnih postaj in drugo.
OMEJITEV - Za voznike motornih vozil ne bo odveč informacija, da od 1. maja pa do 30. septembra velja na cestah v Sloveniji odredba o omejitvi hitrosti vožnje. Na magistralnih cestah je omejena hitrost 100 km na uro, na regionalnih in lokalnih cestah pa 80 km na uro. Omejitev hitrosti pa ne velja na avtomobilskih cestah.
KONSTITUIRANJE Konec minulega meseca so se v vseh slovenskih občinah po delegatskem načelu konstituirale nove občinske skupščine. Na prvih sejali so nove občinske skupščine izvolile za člane predsedstva
...IN DOMOVINI
SR Slovenije Sergeja Kraigherja, Toneta Boleta, Ančko Kuhar, Jožega Lon-čariča, Vido Tomšič, Josipa
Vidmarja in Janeza Vipotni-k9' .-•
CESTA - Predstavniki cestne skupnosti SRS, celjske občine, komunalnih podjetij v Celju in krajevne skupnosti Gabeije—Hudinje so se dogovorili, da bodo spremenili priključek na hitro cesto Hoče—Leveč. Do tega dogovora je prišlo po pismenem protestu 330 občanov, ki so zahtevali, da priključek prestavijo, ker bi v predlagani varianti promet, zlasti na cestninski postaji, ogrožal okolje tako z izpušnimi plini kot s hrupom. Priključek po tej spremembi boclo zgradili na -prostoru med Mariborsko
cesto in Hudinjo, na območ ju, ki praktično ni naseljeno.
OŠTEVILČENJE - S januarjem prihodnjega leti bo v vsej Jugoslaviji uvedeno oštevilčenje občanov. Sleherni bo namreč imel svojo osebno številko, ki bo pravzaprav sestavljena iz 13 številk razvrščenih v sedem skupin. Prvi dve številki bo-sta pomenili dan, drugi dve mesec in tretji dve leto rojst va. Četrta skupina bo Sfn kraja v kateri občan živi, peta skupina bo označevalt spol, v sedmi skupini pa bosta dve številki katerih namen bo ločiti tiste, ki soro jeni istega datuma in so enakega spola. Osebne številk! bodo vpisane v osebne izkaznice in zdravstvene knjižice.
ki radi pojejo, ki ljubijo pesem, so tudi drugače dobri -ljudje; saj pesem združuje narode." S temi besedami je predsednik velenjske občine Nestl Žgank sprejel v ponedeljek v skupščinski dvorani goste iz partnerskega mesta Esslingena — dekliški pevski zbor gimnazije Theodor Heuss z dirigentom prof. Klausom Wolfom, direktorja omenjene gimnazije prof. Bauna z družino ter predstavnika mesta Esslingen dr. Luittla.
Velenje in Esslingen-mesto v Zvezni republiki Nemčiji iz leta v leto utrjujeta prijateljske stike. Sad tega prijateljstva je bil ski obisk dekliškega pevskega zbora velenjske gimnazije ter dne delegacije skupščine ob-Cine Velenje v Esslingenu.
Dekleta iz Esslingena so preteklo nedeljo vrnila obisk svojim zdaj že prijateljicam iz Velenja. V naše mesto so prispele v nedeljo zvečer iz Udin, ki je prav tako partnersko mesto isslingena. Takoj, ko se je nji-iov avtobus ustavil pred velenjsko gimnazijo, so jih naša dekleta obdarila z nageljni ter jih po-jeljala na svoje domove, kjer so )ile dva dni njihov gost.
Zvečer istega dne je uradno delegacijo iz Esslingena v hotelu aka pozdravil sekretar izvršne->a sveta občine Velenje Marjan Marinšek ter jim zaželel prijet-10 bivanje v Velenju. Gostje iz Zvezne republike Nemčije so se iomačinom zahvalili za prisrčen sprejem s spominskimi dari-
Naslednji dan, v ponedeljek »poldne je predsednik skupšči-občine Velenje Nestl Žgank prejel 47-članski dekliški pev-
ski zbor ter delegacijo mesta Esslingena v skupščinski dvorani.
Ob tej priložnosti je dr. Luit-tle izročil velenjskemu županu pokrajinsko fotografijo Esslingena. Njihova dekleta pa so gostiteljem zapele dve' kratki pesmi. In podobno kot pri vseh stikih doslej, je bila tudi tokrat izrečena želja, da bi se prijateljski odnosi med gimnazijama med mestoma še naprej krepili.
Vrhunec obiska pa prav gotovo predstavlja skupen koncert obeh zborov v ponedeljek zvečer. Polna dvorana doma kulture v Velenju je z burnim ploskanjem pozdravila dekleta, ki so začela prihajati na oder. Prišle so skupaj. Domačinke in njihove gostje iz Esslingena. Drage goste iz prijateljskega mesta Esslingen je pozdravil ravnatelj velenjske gimnazije Bojan Glavač. „Stike, ki smo jih navezali že ob našem obisku septembra lani v Esslingenu, želimo še razširiti. Naše srečanje pomeni nadaljnji prispevek k poglobitvi prijateljstva med mladimi obeh mest in držav ter prispevek k miru na svetu."
Po pozdravnem nagovoru prof. Glavača so dekleta iz Esslingena zapustile oder. Ve-
lenjske gimnazijke so kot dobrodošlico zapele gostom iz partnerskega mesta pet pesmi.
Spet so se na oder vrnila dekleta iz Esslingena. Njihovo petje so gledalci v dvorani sprejeli z velikim navdušenjem, ki je doseglo višek, ko so ljubke pevke
zapele narodno Pojdem v Rute — v slovenskem jeziku.
Sprejem pri predsedniku skupščine občine Velenje
Kresovi, mlaji in veselje
Delovni ljudje velenjske občine so proslavili mednarodni praznik dela podobno kot vsepovsod širom naše domovine nadvse slovesno. Na večer pred 1. majem so po okoliških vrhovih zagoreli kresovi, na številnih mlajih, ki so jih postavili prebivalci posameznih krajevnih skupnosti pa so visoko v zraku zaplapolale zastave. Na dan praznika so že navsezgodaj po dolini zadonele koračnice, ki so jih igrah godbeniki šoštanjske Zarje in rudarska godba Velenje.
Med nekaterimi mladinskimi aktivi se je vnelo pravo tekmovanje, kdo bo napravil večji kres. Toda potem ko so kresovi zagoreli, ko je plamen švigal visoko v zrak, ni bilo več pomembno, kdo je nanosil več dračja. Tekmovalni duh je potlačila pesem velikega števila prebivalcev še zlasti mladih, ki so se odločili, da bodo preživeli praznični večer ob ognju. Kre-sovanje so vsepovsod popestrili z lepimi kulturnimi programi, ki so jih pripravili mladinski aktivi ali krajevna prosvetna društva.
Prebivalci krajevne skupnosti Škale-Hrastovec so večer pred
18111
Dekleta iz Esslingena in Velenja so skupaj zapele, eno pesem v slovenščini, drugo pa v nemščini.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
1. majem preživeli na Lubeli. V bližini lovske koče so napravili velik kres, ob njem pa postavili dva visoka mlaja. Pri tem so jim pomagali predsednik velenjske občine Nestl Žgank, politični sekretar občinskega komiteja ZK Franjo Korun, sekretar občinske konference SZDL Jože Veber in čfana občinskega izvršnega sveta Drago Tratnik in Rudi Hudovernik; ki so jih predstavniki krajevne skupnosti in krajevne organizacije socialistične zveze povabili na Lubelo. Ko sta mlaja trdno stala, so se vsi skupaj odpravili na jaso nedaleč vstran od_koče, kjer j"e lovska družina Skale priredila tekmovanje v streljanju na glinaste golobe-. Tekmovalce in goste je v imenu članov zefene bratovščine pozdravil ter jim čestital za. praznik domačin Vlado Miklavžina.
Lovci so se izkazali kot dobri strelci. Največ golobov so po-strelili Tone Pečovnik, Martin Kolažnik, Bojan Miklavžina, Slavko Pocajt in Janko Blažič.
Razlegel se je glas harmonike, ^adonela je pesem. Ker se je že mračilo, so mladinci zakurili kres. Člani prosvetnega društva „Stane Sever" iz Skal so izvedli nekaj recitacij, ob ognju pa je spregovoril predsednik krajevnega odbora SZDL Rafko Kopušar. V kratkem govoru, v katerem je orisal pomen delavskega praznika, je poudaril, da je bila na Lubeli že pred 35 leti proslava za 1. maj, ki jo je organiziral SKOJ. Zatem je dejal, da letos poteka peta obletnica, odkar smo v velenjski občini začeli akcijo „Mesto-vasi". „V teh petih letih smo zgradili v krajih okrog Velenja mnoge nove objekte in ceste. Vsaka krajevna skupnost je dobila nek nov ob-
jekt ali cesto. V tem nismo izostali niti Škalčani," je še pristavil Rafko Kopušar. Pobudniku te akcije predsedniku velenjske občine Nestlu Žganku je ob tej priložnosti izročil v imenu krajevne skupnosti in krajevnega odbora socialistične zveze posebno priznanje.
Slavje ob kresu se .je zatem nadaljevalo pozno v noč. Na
kratko smo opisali, kako je bilo na večer pred 1. majem na Lubeli. Podobno je bilo tudi na Vodemlji, kjer so imeli kres prebivalci Konovega ah pa pri velenjskem gradu, kjer so zakurili daleč naokoli največji kres mladi iz krajevne skupnosti Staro Velenje. Nič manj slovesno pa ni bilo na drugih okoliških hribih, kjer so goreli kresovi.
Predsednik Nesd Žgank s priznanjem, ki so mu ga podelili na Lubeli.
Mladinci iz Starega Velenja so izvajali kulturni program na sodniškem stolpu ob skakalnicah.
9 DEKLETA IZ ESSLINGENA NAVDUŠILA_
•	• a*
PESEM ZDRUŽUJE
Nadaljevanje skupne seje delegatov vseh treh zborov je vodil Nestl Žgank. Delegati so soglasno izvolili za podpredsednika občinske skupščine Velenje Hermino Groznik,'učiteljico z osnovne šole Gustav Šilih, in Janeza Miklavčiča, strojnega tehnika iz TGO Gorenje.
Za kandidata za sestavo občinskega izvršnega sveta pa so izbrali Franja Kljuna, dipl. inž., direktorja Tovarne usnja Šoštanj. Po obrazložitvi predloga o sestavi občinskega izvršnega sveta so delegati soglasno izvolili tudi predsednika in člane tega novega organa.
Za predsednika qbčinskega izvršnega sveta je bil izvoljen dipl. inž. Franjo Kljun, za podpredsednika pa Rudi Hudovernik, dipl. inž. in Vlado Zakošek, ravnatelj osnovne šole Miha Pintar — Toledo. Sekretar izvršnega sveta je Marjan Marinšek, člani pa Ivan Fece, Ciril Grebenšek, Ivan Gaber, Ivan Kolar, Ferdo Kukovec, Viktor Mazej in Drago Tratnik. Hkrati z imenovanjem za člane izvršnega sveta so bili imenovani še Ivan Fece za načelnika oddelka za finance, Ivan Gaber za načelnika geodetske uprave, Ivan Kolar, dipl. inž. za novega načelnika oddelka za gospodarstvo, Ferdo Kukovec,
za načelnika davčne uprave, Viktor Mazej za načelnika.od-delka za narodno obrambo in Drago Tratnik za načelnika oddelka za notranje zadeve.
Skupščina občine Velenje je izvolila tudi novo komisijo za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve. V komisiji so Marjan Gaberšek, Rafko Kopušar, Kari Seme, Ivo Gorogranc in Jelena Pečovnik.
Za sekretarja Skupščine občine Velenje so izvolili Hermino Klančnik, za načelnika oddelka za družbene zadeve pa Marijo Lešnik.
Zbori pa so na ločenih sejah izvolili tudi vodstva zborov. Za predsednika zbora združenega dela je bil izvoljen Erno Rahten, rudarski tehnik, za namestnika predsednika pa Metka Vivod, ekonomski tehnik. Zbor krajevnih skupnosti je izvolil za predsednika Karla Šiliha, rudarskega tehnika, za namestnika predsednika pa Henrika Jonka, kmetijskega inženirja. Družbeno politični zbor pa je izvolil za predsednika Staneta Ravljena, pravnika, za namestnika predsednika pa Vinka Miklavžina, nadzornika.
Vlado Miklavžina pozdravlja lovce in druge goste pred začetkom tekmovanja v streljanju na glinaste golobe.
NAŠ ČAS
3
' • REŠEVANJE ZDRAVSTVENIH PROBLEMOV V OBČINI MOZIRJE
Tončka Horvat, višji dentist Pepca 2vipelj, kemijski tehnik Martina Čop, medicinska sestra dr. Franc Sirko
Trije stoli za 60 bolnikov
V želji, da bi prikazala delo zdravstvene službe v občini Moziije sem se najprej napotila v zdravstveni dom v Nazarjah zato, ker je frekvenca ljudi, ki iščejo zdravstveno uslugo tu največja. Splošna ambulanta v pritličju zdravstvenega doma Nazaije, kjer ordinira dr. Franc Širko začne ob četrtkih z delom ob enih popoldan, v čakalnici pa je bilo it ob desetih devet ljudi. Tudi v čakalnici ambulante dr. Zinke Vertačnikove je bilo podobno. Z iskrenim namenom, da bi pacienti opozorili na večumo čakanje, ki je gotovo posledica nekega vzroka, sem sprožila to vprašanje. Zgornje-savinjčan tokrat ni bil Zgornjesavinjčan! Ni kritiziral, ni vključil alarmnega aparata, temveč je z vsem bitom „branil" svoja zdravnika. V en glas so mi odgovorili: „Danes mora človek itak povsod čakati. Najmanj neprijetno je še čakanje v tej ali zgornji čakalnici. Človek ve, da za zdravnika in zdravnico nismo samo številke. Če bi bih le to, potem tudi čakanja ne bi bilo. Za vsakega bolnika si vzameta čas in se zanj resnično zavzameta." „Rad počakam, saj vem, da bom tudi jaz deležen tiste pozornosti kot moj predhodnik."
Tako sem zvedela, in če so tudi povsod drugod vrste čakajočih zaradi takšnega razloga, potem je vredno čakati.
Ali se držite navodil zdravnika in uživate predpisana zdravila?
„Jaz že," dobim odgovor, „vendar menim, da niso vsi takšni. Ob poplavah nanese na polja in travnike v Zadrečki dolini veliko zdravil, ki jih ljudje zavržejo. Kaj bi bilo, če bi prišla otrokom v roke. Čemu taki ljudje sploh hodijo k zdravniku? Ena tableta ne vrne zdravja, ker bi zdravnik sicer predpisal samo eno. Nismo tako bo,-gati, da bi ostale lahko kar zavrgli."
rabimo še enega zdravnika
O potrebi zdravstvenih delavcev v mozirski občini je povedal dr. Franc Širko naslednje: „V Nazarjah bi nujno rabili še enega zdravnika, in to rajši danes kot jutri. Poleg zdravnika v Nazarjah je potreben še stalen zdravnik in nov zdravstveni dom v Lučah. Ob novem domu v Lučah moramo vedeti tudi to, da je Logarska dolina turistično zelo obiskana, kar še povečuje nujo zdravnika v Lučah."
Katere specialistične ambulante bi bile še potrebne v Nazarjah?
„Daljši čas dela ginekološke ambulante, dvakrat mesečno okulistično in internistično, fi-zioterapevtsko pa bomo dobili še letos."
Kako poteka vaš delovni dan?
OBVESTILO
Republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo nas je z dopisom št. 322/09/74-III/TO z dne 27. 3. 1974 obvestil, da je ponovno ugotovljena slinavka in parkljevka v spodnji Avstriji. Ker je z zdomci, ki tam delajo in turisti, ki pri nas letujejo pogojena možnost vnašanja te hude bolezni v našo državo menimo, da se poleg zaščitnega cepljenja večjega števila živali v družbenih živinorejskih obratih in v zasebnem živinorejskem sektorju izvajajo vsi še doslej uradno nepreklicani ukrepi z dne 9. 8. 1973.
Nujno se morajo izvajati že ustaljeni ukrepi v smislu karantenskega režima v vseh živinorejskih obratih.
Prepovedati vstop v hleve tujim osebam. Pred vrata razgrniti razku-ževalno preprogo (polivanje žagovine z 1 % razstopino lužriega kamna), preoblačiti delovno obleko in obutev v hlevu, razkuževati roke (0,5 % halamid), ne nabavljati mesa nepoznanega izvora ali kupovati živino izven občinskih meja brez zdravstvenega spričevala za živino. Sumljive primere prekomernega slinjenja in neješčnosti govedi ter šepanje prašičev, takoj prijaviti veterinarski službi.
Le tako in z malo več truda lahko prihranimo sebi in družbi nevšečnosti v smislu ubijanja živali v primeru okužbe ter ogromne gospodarske škode, ki smo jo povzročili z malomarnim odnosom v trenutku, ko smo z neukrepanjem dovolili vnos slinavke in parkljevke v naše dvorišče in tako zanetili „požar" z vsemi posledicami.
Veterinarska inšpekcija pri SO Velenje
Ste z opremeljnostjo laboratorija zadovoljni?
„Ko sem pred enajstimi leti prišla na to delovno mesto je bil poleg laboratorijske steklenine na kuhinjski mizi še mikroskop, na drugi mizi pa ročna centrifuga. Pred leti smo dobili novo opremo, v zadnjem času, z -združitvijo Savinjsko-Šaleškega zdravstvenega doma pa še precej novih aparatur, ki nam orno-
piti?
„Stalne ambulante v Mozirju, Nazarjah in na Ljubnem bodo v naslednjem letu razbremenjene, ker je predvidena nova ambulanta tudi v Gornjem gradu."
Vaše želje ob poklicnem delu?
„Starši mnogokrat ne posvečajo dovolj pozornosti ustni votlini svojih otrok, predvsem glede higijene."
„Zaradi ljudi, ki pridejo z avtobusi že ob petih, začnemo z delom ob šestih. Ambulantno delo traja dnevno osem ur. V tem času se zvrsti povprečno SO do 90 pacientov. V podaljšanem času opravimo še sistematske' preglede in preventivno delo. V popoldanskem času.delam še obiske na domu, kar traja običajno do desete ure zvečer."
So obiski na domu vedno opravičljivi?
„V desetih letih dela, ponoči še noben klic ni bil nepotreben."
Katera obolenja so najpogostejša?
„To so predvsem obolenja dihal, srca in ožilja (pri starejših), sledijo razne poškodbe, bolezni prebavil in nevrotične bolezni."
Ah smatrate, da je administrativno delo preobsežno?
„ Administracij a nam vzame veliko časa. Tega je toliko, da ga ena sestra ne zmore opraviti sama. Podatki so potrebni, saj smo mi še posebej uvedli statistiko obolenj ža vsako podjetje, za vsak teden."
Na katere izboljšave bi pri vašem delu opozorili?
„Izboljšave so glede na napredek medicine vedno potrebne. Mnogo si obetamo od obratne ambulante. Potrebna bi bila avdiometrija in. Ise kaj, da bomo naše storitve in njih obseg še izboljšali."
kri zgornjesavinjča-nov je vesela in strpna
V laboratoriju sem govorila s Pepco Žvipelj, kemijsko teh-nico.
Čakalnica v Lučah: trije stoli za šestdeset bolnikov
gočajo boljše delo.".
Koliko pregledov opravite povprečno na dan?
„Stevilo pacientov se giblje dnevno okrog trideset, v konicah pa tudi do petdeset. Vendar s kolegico to delo zmoreva."
Kakšna je kri Zgornje savinj-čanov: huda-krotka, dobra-sla-ba, strpna-nestrpna? (malce za šalo, malce zares pobaram)
„Kri je na splošno vesela in strpna!"
zobna ambulanta tudi v gornjem gradu
O zobozdravstvu sem se pogovarjala z višjo dentistko, Tončko Horvat.
„V tej zobni ambulanti se zvrsti dnevno okrog 40 pacientov. Dela je veliko, tako da skoraj ni mogoče opravljati preventivnih sistematskih pregledov zobovja in ustne votline. Dvakrat tedensko dela otroška ambulanta. Zobna obolenja so v nekem povprečju."
Ali so čeljustne deformacije pri otrocih močno razširjene?
,,Ne odstopajo iz povprečja širše regije. Vendar se pri odkrivanju teh deformacij pogreša več sistematike in sodelovanja s starši."
Menite, da bi bilo treba to službo kadrovsko bolj okre-
Umrljivosti dojenčkov
skoraj ni
Oglasila sem se tudi pri Martini Čop, kije bila v občini Mozirje prva patronažna sestra in imela do leta 1960 na skrbi celoten teren od Mozirja do Logarske doline in Nove Štifte.
Ali lahko na kratko označite obseg vašega dela?
„Prvenstveno opravljam pa-tronažno službo, poleg nje pa delam še v ginekološki ambulanti in protituberkuloznem dispanzerju.
Problemov je še vedno dovolj. O prehrani in negi otroka vedo ljudje že precej, šepa pa še splošna higijena. Tudi stanovanjski problem je v centru Mozirja še močno prisoten. Največjo pozornost posvečam otrokom do prvega leta starosti. Sedaj rodi že 98 procentov mater v bolnici. Tudi predporodno varstvo je dobro urejeno.■ Za ostarele ljudi uvajamo službo soseske pomoči."
Kaj vam jemlje več časa: administracija ali dejanska pomoč pacientu?
,,Administracije je ogromno. Če bi hotela vso opraviti v rednem času bi bila pomoč pacientu neznatna. Tako pa to delo opravljam delno tudi doma. Obrazci bi morali biti
bolj strnjeni in prikazovali naj bi dejansko tisto, kar je najbolj potrebno."
Koliko pacientov obiščete na dan?
„Na dan obiščem pet do šest pacientov."
Na kaj bi ob vašem delu še sami opozorili?
„V zadnjih letih je patronažna služba urejena. Ob urejeni zdravstveni službi in ob stalnem prosvetljevanju ljudi uspevamo zniževati smrtnost dojenčkov. Tako rečem, da smrtnosti dojenčkov pri nas skoraj ni več. To pa je tudi za nas največ, kar si lahko že--limo."
premalo časa za motene otroke
Dr. Zinka Vertačnik, zdravnica splošne ambulante in dispanzerja za žene in otroke v zdravstvenem domu Nazarje je opozorila na probleme otroškega dispanzerja.
Kako imate urejene sistematske preglede otrok?
„Problem je v tem, da je otroški dispanzer združen s splošno ambulanto in tako nam primanjkuje časa za res dobro organizirane sistematske preglede otrok. Dobro so ti pregledi rešeni za dojenčke, ki jil\ matere lahko prineso kadarkoli. Tudi sistematske preglede predšolskih in šolskih otrok imamo dokaj urejene, vendar zaradi pomanjkanja časa ne povabimo obenem z otrokom še staršev. Samo v tem krogu - starši, učitelj, zdravnik bi bil takšen pregled res učinkovit. Odziv na preglede je zelo lep. Pri sistematskem pregledu triletnih otrok smo od 180 obveščenih, pregledali 162. Vendar so tu še otroci z različnimi motnjami (govorne, slušne, vidne, dušev- ' ne, vedenske), nad katerimi zaradi preobilice dela nimamo stalnega nadzora. Ta skrb je zaenkrat prepuščena materam, da same pripeljejo otroke na kontrolne preglede, ker le-ti urejajo nadaljno zdravljenje in preprečujejo napredovanje bolezni. Redno bi bilo treba vsako leto kategorizirati otroke, saj bi otroci z duševnimi motnjami bili lahko uspešni v posebni šoli, v redni pa pouku ne morejo slediti! To je problem, ki bi se ga bilo treba resno lotiti."
Katere so najpogostejše okvare otrok?
„Precej je revmatikov in srčnih bolnikov. Vzrok temu so predvsem prahladna obolenja in neprosvefljenost staršev."
Na katere probleme bi opozorili?
„Dispanzer bi moral biti v resnici najprej dispanzer. Ob njem pa še ndkaj splošnega dela. Enkrat ali dvakrat mesečno bi moral prihajati tudi okulist, fi-zioterapevt, ortoped in psiholog. Več časa bi morali posvetiti tudi zdravstveni vzgoji."
nobenega odlašanja več
Razgovor z Lučani se je vrtel samo okrog problema zgraditve nove zdravstvene postaje in na-stavitivijo stalnega zdravnika v
D
Lučah. Dvakrat tedensko sice prihaja v Luče dr. Emil Šprajt ki ordinira v prostoru popoln« ma neprimernem za to dejai nost. Pacienti" (povprečni okrog 60) se stiskajo v proste ru, ki meri 15 kvadratnih mt trov in služi čakalnici, priroči lekarni in delu medicinske * stre. Delo v takih prostorih teoretično nemogoče in san velika zavest zdravstvenih delaj cev rešuje ta problem v Luči že dvajset let.
Za lažjo presojo in upravič^ no zahtevo Lučanov po tej objektu naj navedem podatelj da šteje krajevna skupnost Lui j okrog 1800 ljudi, ki so razsejai po težkem gorskem terenu d leč naokrog.
probleme rešujejo na črtno
Lučani brezpogojno potrebi jejo nov zdravstveni dom s sta nim zdravnikom. Kako je gradnjo tega doma?
Direktor Savinjsko-Šaleškeg zdravstvenega zavoda, primar dr. Alojz Fijavž je nakazal vrst rešitev.
,plenim, da je z naše strar vse pripravljeno za zidavi ( zdravstvene postaje v Lučah.1 ta namen že imamo zagotovlj« nih 75 procentov potrebnih l nančnih sredstev. Pri financiri nju tega objekta naj bi po dogo voru sodelovala Savinjski Šaleški zdravstveni zavod Vele nje in Sklad za zdravstveno z varovanje Celje, vsak s po 5 procenti potrebnih denarni sredstev. Doslej pa Sklad :■ zdravstveno zavarovanje v Celj ni direktno prispeval še ni česa Dobili smo sicer od nji 360.000,- din vendar je bilo t samo plačilo razlike za cei zdravstvenih storitev, ki so bi v našem zavodu toliko nižje.
Nova zdravstvena postaja Lučah bo imela stalnega zdra nika, manjšo zobno ambulanti ki bi delala dvakrat ah trikn tedensko za potrebe prebivalce tega območja. Idejni načrt je t delan. Zagotovljena je tudi par cela in z gradnjo zdravstva postaje v Lučah se bo pričelo drugi polovici tega leta, tako i bi bil objekt do zime pod sti ho in dokončan v letu 1971 Pod isto streho bo tudi pošta« prostori Krajevne skupnosti.
Razgovor, z nekatera« zdravstvenimi delavci v občili Moziije je nakazal nekatere ki drovske potrebe. Kako je z reši vanjem le teh? „V Nazarja predvidevamo nastavitev še en ga splošnega zdravnika, v G« njem gradu pa zobnega zdravi ka. V letošnjem letu se bo v Ni zaijah uvedla tudi fizioterapev ska ambulanta, po potrebi b občasno prihajal še psihologi povečalo se bo število ordinao skih ur ginekološke ambulant Okulist in internist bosta začel na tem območju delati občasn v letu 1975. '
Kadrovske potrebe v občil Moziije skušamo reševati s šli pendijami, vendar je žal odzh oziroma interes za študij med cirie domačih študentov maj hen."
Liza Podpečan - Kuhi
NAŠ ČAS
> IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC * IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ
PRVO ZASEDANJE DELEGATOV OBČINSKE SKUPŠČINE SLOVENJ GRADEC
PRAZNIČNO VZDUŠJE
Zadnji ponedeljek v aprilu so se v veliki dvorani Umetnostnega paviljbna v Slovenj Gradcu zbrali na prvo zasedanje delegati vseh treh zbo-
) Uspela proslava praznikov
Na večer pred praznikom Osvobodilne fronte je bila v prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu osrednja proslava v počastitev 33-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in mednarodnega delavskega praznika - 1. maja. Pripravila sta jo Občinska konferenca SZDL in Občinski sindikalni svet Slovenj Gradec.
Slavnostni govornik na osrednji slovesnosti v počastitev obeh praznikov je bil predsednik Občinske konference SZDL Slovenj Gradec, Oto Se-kavčnik, priložnostni program pa so izvedli Delavska godba Slovenj Gradec, recitatorka in mladinski pevski zbor Franj Vrunč iz Sloven Gradca.
Na slovesnosti so podelili tudi letošnja Priznanja Osvobodilne fronte. Kot smo že poročali so prejeli v Mislinjski dolini priznanja Osvobodilne fronte Vinko Hajtnik, Ivan Lakošek, Milan Razdevšek, Viktor Skrivarnik in Tone Turičnik ter Občinski odbor Rdečega križa Slovenj Gradec.
i Taborniki v počastitev praznikov
Taborniki iz Mislinjske doline so z več prireditvami proslavili trojni praznik — dan tabornikov, obletnico ustanovitve OF in mednarodni delavski praznik - 1. maj. Taborniki iz Mislinje, Dovž in Slovenj Gradca so zakurili na večer pred obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte taborne ognje in ob njih pripravili priložnostne programe. Taborniki Ambroževe čete iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu pa so pripravili tudi tekmovanje o znanju zgodovine legendarne XIV. divizije, o pesniku, revolucionarju in narodnem heroju Karlu De-stovniku - Kajuhu ter o zgodovini taborništva v Smartnem. Partizanski taborniški odred „Sever-ni kurir" iz Slovenj Gradca pa je pripravil še več drugih slovesnosti, člani pa so sodelovali tudi na nekaterih drugih proslavah.
# Nova razstava v Umetnostnem paviljonu
V torek, 7. maja, so odprli v prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu razstavo likovnih del udeležencev Slikarskega srečanja ŠMARTNO 73. Na razstavi, katere pokrovitelj je Temeljna izobraževalna skiupnost Slovenj Gradec, Ibo predstavljen izbor del, namenjenih za likovno opremo nove šole v Šmiartnem pri Slovenj Gradcu.
rov Skupščine občine Slovenj Gradec. Prve seje nove občinske skupščine so se udeležili tudi predstavniki vseh družbeno političnih organizacij in drugi gostje.
Za praznično vzdušje na seji je poskrbel mladinski pevski zbor z osnovne šole „Franjo Vrunč", kije na začetku zapel državno himno. Najstarejši.delegat, Jože Per-še iz občinskega družbeno političnega zbora, je vodil prvo sejo občinske skupščine do izvolitve novega predsednika.
Potem, ko so delegati izvolili komisije za verifikacijo pooblastil, pregledali sklepčnost in izvolili overovatelje zapisnika so sprejeli začasni poslovnik za delo občinske skupščine.
Na predlog Občinske konference SZDL Slovenj Gradec so zatem razpravljali in sklepali o kandidatih za predsednika občinske skupščine, za podpredsednika občinske skupščine, o kandidatu za predsednika občinskega izvršnega sveta ter o kandidatih za člane izvršnega sveta.
Delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno političnega zbora so zatem soglasno izvolili novo vodstvo Skupščine občine Slovenj Gradec.
Za predsednika Skupščine občine Slovenj Gradec je bil izvoljen dipl. inž. Ivan URŠIČ, za podpredsednika občinske skupščine pa Peter BERNARD'. Za sekretarja občinske skupščine pa je bil imenovan Tone MORI.
Predsednik izvršnega sveta občine Slovenj Gradec je dipl. inž. Peter PLANIN-ŠEC, člani so: Oto SEKA VCNIK (odgovoren za gospodarstvo), dipl. inž. Ja-
nez GORNJEC (gozdarstvo in turizem), Ivan RAZDEVŠEK (finance in blagovni promet), dr. Berta PLE-SIVČNIK (zdravstvo in socialno varstvo), dipl. inž. Jože KONECNIK (kmetijstvo), Ludvik MAZNIK (razvoj samoupravnih družbenih odnosov in stanovanjska izgradnja), Mirko GREŠOV-NIK (kultura in prosveta), Zdenko VAUPOT, Janez KOŽUH, Franček BELIŠ, Ivan FLAJS in Mladen MRMOLJA.
Izvoljena pa so bila tudi vodstva zborov Občinske skupščine Slovenj Gradec. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA je izvolil za predsednika dipl. inž. Maksa JORDANA, za namestnico predsednika pa Marijo BOŠNIK. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI je izvolil za predsednika Frančka VAUPOTA, za namestnika predsednika pa Rili arda~ KOZJAKA. DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR pa je izvolil za predsednika dipl. pravnika Ota ŠTRA-SERJA, za namestnico predsednika pa Danico POTOČNIK.
Delegati vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec so na prvi skupni seji, hkrati z izvolitvijo članov občinskega izvršnega sveta, imenovali tudi načelnike oddelkov v upravi občinske skupščine. Novi načelnik oddelka za gospodarstvo je Zdenko VAUPOT, znova pa so bili imenovani za načelnika davčne uprave Janez KOŽUH, za načelnika oddelka za narodno obrambo Franček BELIŠ, za načelnika oddelka za notranje zadeve Ivan FLAJS in za načelnika oddelka za splošne službe Mladen MRMOLJA.
Na prvi1 seji Skupščine občine Slovenj Gradec so gla-
Delegati občinske skupščine Slovenj Gradec ob prvih odločitvah
sovali tudi o listi kandidatov za člane predsedstva Socialistične republike Slovenije in o listi kandidatov za delegate v zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije. Določili so skupino delegatov, ki bo delegirala delegate v zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije, glasovali o listi kandidatov za delegate v družbeno političnem zboru Skupščine SR Slovenije in izvolili delegata Skupščine občine Slovenj Gradec, ki se bo udeležil prvega zasedanja Zbora občin Skupščine SR Slovenije.
mm
Novoizvoljeno vodstvo skupščine občine Slovenj Gradec (od leve proti desni): Franček Vaupot (predsednik zbora krajevnih skupnosti), dipl. inž. Maks Jordan (predsednik zbora združenega dela), dipl. inž. Ivan Uršič (predsednik skupščine občine Slovenj Gradec) in dipl. pravnik Oto Štraser (predsednik družbenopolitičnega zbora)
MLADI IZ OBČINE GORNJI MILAN0VAC V MISLINJSKI DOLINI_
Sodelovanje bodo še poglobili
Dvajset članska delegacija občinske konference Zveze mladine Gornji Milanovac, ki jo je vodil Slobodan Novakovič, je bila med prvomajskimi prazniki 3 dni na obisku v Mislinjski dolini Mladi iz Gornjega Milanovca in Slovenj Gradca že nekaj let uspešno utrjujejo vezi med občani teh dveh pobratenih občin, nastale leta 1941, ko so Sumadijci odprtih* rok sprejeli tudi pregnance iz Mislinjske doline.
Mladi iz Gornjega Milanova so bili tokrat že tre tj ič na obisku v Sloveniji. Podrobneje so se spoznali z življenjem in delom mladine iz Mislinjske doline, obiskali so Umetnostni paviljon in
Muzej ljudske revolucije, ogledali pa so si še proizvodnjo v Tovarni meril TRISO Slovenj Gradec. Gostitelji pa so jih popeljali tudi na piknik na Rahtelov vrh, kjer so se srečali s predstavniki aktivov Zveze mladine iz občine Slovenj Gradec, z udeleženci lanskoletne mladinske delovne akcije na progi Beograd - Bar iz te koroške občine in pa s pripadniki obmejnih eno^, JLA iz Dravograda, ki so vse udeležence pik-, nika pogostili s pristnim „pa-suljem".
Obisk so predstavniki občinskih vodstev Zveze mladine iz Gornjega Milanovca in Slovenj Gradca izkoristili tudi za pogovore o nadaljnjem sodelovanju mladine iz teh dveh pobratenih občin. Med drugim je bilo dogovorjeno, da bo najmanj .10 mladih iz Gornjega Milanovca sodelovalo skupaj s Slovenjgrajčani na letošnji mladinski delovni akciji „Kozjansko 74", nasploh pa bodo sodelovanje poglobili in razširili..
Predsednika občinskih konferenc Zveze mladine Gornji Milanovac in Slovenj Gradec pa smo poprosili za izjavo o dosedanjem sodelovanju mladih iz obeh občin ter opretllogih oziroma dogovorih za razširitev sodelovanja. Tole sta povedala:
Slobodan NOVAKOVlC, Gornji Milanovac: ..Sodelovanje moramo v mnogočem razširiti, tako kar zadeva medsebojne obiske, izmenjavo kulturnih skupin, kot izmenjavo delovnih izkušenj mladih, posebej še zaposlenih v gospodarstvu. Načrtujemo tudi lokalne delovne akcije, in sicer
ZDRUŽEVANJE KULTURNIH USTANOV V SLOVENJ GRADCU_
Novo: Zavod za kulturo
Procesi tesnejšega sodelovanja in povezovanja zavzemajo v Mislinjski dolini vse večji razmah, in to na vseh področjih. Prisotni so tudi na kulturnem področju, začeli pa so jih v Umetnostnem paviljonu, Muzeju ljudske revolucije in Občinski matični knjižnici, ki so se združili v Zavod za kulturo ~ Slovenj Gradec.
V Slovenj Gradcu so bile že dalj časa prisotne težnje, da bi združevali interese vseh teh treh poklicnih kulturnih institucij, med drugim tudi v določenih skupnih službah, kot v administraciji, knjigovodstvu in računovodstvu itd., seveda pa pri tem ne gre pozabiti tudi na kar najbolj racionalno porabo vseh razpoložljivih sredstev. Za združitev so prišli prav tudi posebni pogoji, saj delujejo vse te tri profesionalne kulturne institucije pod isto streho. Sicer pa se programsko dopolnjuje tudi dejavnost vseh treh insti-
tucij.
Pomembno ob vsem tem je tudi, da bodo v okviru novega Zavoda za kulturo Slovenj Gradec lahko precej lažje kot doslej v treh majhnih delovnih skupnostih urejali samoupravne odnose, laže bo mogoče reševati kadrovska vprašanja. V prihodnje bo mogoče tudi bolj načrtno in dolgoročneje programirati razvoj vseh treh enot v okviru Zavoda za kulturo Slovenj Gradec, to je Umetnostnega paviljona, Muzeja ljudske revolucije in Občinske matične knjižnice. Sicer pa je treba omeniti, da
so te tri institucije v strokovnem delu povsem samostojne.
Na Zavodu za kulturo Slovenj Gradec poudarjajo, da z združitvijo Umetnostnega paviljona, Muzeja ljudske revolucije in občinske matične knjižnice proces povezovanja poklicnih kulturnih institucij v Slovenj Gradcu še ni in ne more biti sklenjen. Odprta so vrata tudi za druge, da se vključijo v zavod. Poudarjajo, da bi bilo za nadaljnji razvoj kulturnih dejavnosti, za racionalno porabo denarja in za še večje uveljavljanje samoupravnih odnosov pomembno, če se v Mislinjski.^ dolini povežejo vse institucije, ki opravljajo pomembno poslanstvo na področju kulturnih dejavnosti.
eno v Slovenj Gradcu s sodelovanjem mladih iz Gornjega Milanovca, eno pa pri nas s sodelovanjem mladih iz Slovenj Gradca. Sodelovanje pa moramo razširiti na vsa tista področja", kjer mladi lahko sodelujejo in izmenjujejo lastne izkušnje, kot izkušnje starejših. Želimo, da bi kar najbolj prenašali spoznanja in izkušnje iz sredin, v katerih živijo mladi tako v Slovenj Gradcu kot v Gornjem Milanovcu. Mi imamo v načrtu, da povabimo nekaj mladih delavcev iz Mislinjske doline, da preživijo nekaj časa na delu v naših delovnih organizacijah. Tako se bodo spoznali s tehnološkim procesom pri nas in z industrijo občine Gornji Milanova^"
Franjo PEVEC, Slovenj Gradec: „Letošnja izmenjava delegacij .je že peta po vrsti. Mladinci
iz Gornjega Milanovca so nas tokrat obiskali že tretjič, mi pa smo bili' v Šumadiji dvakrat. Naše naslednje srečanje bo v Gornjem Milanovcu za letošnji Praznik republike. Moram poudariti, da sodelovanje med mlk-dimi iz pobratenih občin Slovenj Gradec in Gornji Milanovac ne ' temelji več le samo na izmenjavi mladinskih delegacij, pač pa uveljavljamo tudi druge oblike sodelovanja. Lani je 14 naših mladincev skupaj z mladino iz Gornjega Milanovca sodelovalo na mladinski delovni akciji pri gradnji proge Beograd — Bar. Takšna skupna akcija bo tudi letos, tokrat v Sloveniji na mladinski delovni akciji Kozjansko 74. Razmišljamo pa tudi o organizaciji lokalnih delovnih akcij, na katerih bi sodelovali mladi iz obeh občin. Nasploh pa želimo, da bi bilo v prihodnje v delegacijah občinskih konferenc kar največ mladih iz družin, ki so v Gornjem Milanovcu sprejele naše družine leta 1941 oziroma ki so bile leta 1941 pregnane iz Slovenj Gradca."
Mladi iz Gornjega Milanovca so si med zadnjim obiskom pri vrstnikih v Mislinjski dolini z zanimanjem ogledali tudi obrate v tovarni meril TRISO v Slovenj Gradcu
PO KOROŠKI
% Oster protest bivših koroških partizanov
Področni odbor koroških partizanov za koroško regijo in občinski odbori Zveze združenj borcev NOV Slovenije Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec so naslovili na Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pismo, v. katerem so poudarili, da so z ogorčenjem sprejeli vest o izjavi avstrijskega zunanjega ministra, da v času II. svetovne vojne na njihovem ozemlju ni bilo organiziranega partizanskega protifašističnega boja.
„Zgodovinska resnica je ohranjena na eni strani v pisanih dokumentih o stalnih bojih med Karavankami in Svinško planino, po drugi strani pa živi v vseh aktivnih udeležencih teh akcij na tej in oni strani meje, živi v imenu padlih tovarišev, vklesanih na partizanskih spomenikih na avstrijskem Koroškem, v grobovih nad 500 padlih borcev na Koroškem, v priznanju feldmaršala Aleksandra Koroški grupi za uspel; akcije ter v imenu herojev - koroških Slovencev. Jasen dokaz teh bojev so tudi nekdanji borci, združeni v Zvezo koroških partizanov s sedežem v Celovcu, zelo zgovoren dokaz pa tudi odlikovanja iredsednika SFRJ tem borcem, ki pa žal še do danes niso bila izro-ena, ker avstrijska vlada ni izdala ustreznega dovoljenja.
Ostro protestiramo proti tako očitnem potvarjanju zgodovinskih dejstev in zahtevamo, da se dajo koroškim Slovencem tiste pravice, ki jim po državni pogodbi pripadajo", je med drugim Zapisano v pismu.
P'
Čl
Podpisan družbeni dogovor o usmerjeni blokovni gradnji
Pred dnevi so na Ravnah na Koroškem predstavniki občinske skupščine, občinskega sindikalnega sveta, nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti, nadalje skladov občinske skupščine, največjih organizacij združenega dela, gradbenih podjetij in slovenjgTaške podružnice Ljubljanske banke podpisali družbeni dogovor o usmerjeni blokovni gradnji. Podpisniki dogovora so se sporazumeli za uresničitev srednjeročnega programa izgradnje blokovnih stanovanj. S koordinacijo dela vseh podpisnikov dogovora želijo doseči optimalni obseg izgradnje ter s tem zagotoviti hitrejše reševanje stanovanjskih problemov občanov, posebej še delavcev iz neposredne proizvodnje. Družbeni dogovor velja za izgradnjo nove soseske Javornik na Ravnah ter za .gradnjo družbenih najemnih stanovanj na Prevaljah, v Mežici in Črni na Koroškem.
ČAS
5
• VLSH !Z GORNJE SAVINJSKE DOLINE 9 VESTI iZ GORNJE SAVINJSKE DOLINE
progn pranjaio)
NAŠ ROMAN
Skupaj so hodili po ozkih mestnih ulicah, obiskali katedralo, fotografirali ribiške barke v pristanišču in domačinke v nabranih krilih ter svetlečih se coklah.
Morda jih je bilo tam deset tisoč, vsi so živeli enako življenje; ko se je nekega dne začela nevihta, so vsi hkrati pobrali svoje stvari in pohiteli proti hotelom in kavarnam.
Čemu je na trenutke postajal odsoten? Sije očital, da ni v Saint-Justinu, kjer mu Andreja morda zaman daje znamenje?
- Kar se tiče tega znamenja, gospod Falcone ...
Po nekaj tednih v Poiti-ersu so se mu mešala vprašanja sodnika Diema in psihiatra. Mnogokrat sta povedala isto stvar z različnimi besedami in v različnem-tonu. Pa se vendar nista dogo-
GEORGES SIMENON
celo -v nekaj mesecih, vsak dan po dve, tri ure, spoznali neko življenje, ki jim je bilo tuje? Ne le njegovo in Gise-lino življenje, pač pa tudi vse o Andreji, gospe Despte-rre, gospe Formier, o življenju v vasi in vožnjah med Saint-Justinom in Triantom. Da bi spoznali samo modro sobo, bi potrebovali...
- Končno se je odločila, da bo ob četrtkih, ko me bo lahko obiskala v hotelu, dala na rob okna sušit brisačo.
Na okno.njune sobe, Ni-colasove in njene! Zakaj spala sta v isti sobi. To je bilo eno izmed treh ozkih oken nad trgovino; v senci se je zdaj na rjavkastem zidu videla slika v črriozlatem okvirju-
-In-tako, ob četrtkih zjutraj ...
— Tedaj .sem šel mimo hiše.
Kdo ve, če ga Andreja ni' klicala na pomoč, medtem ko je poležaval na plaži, in če ni brisača neprestano visela na oknu? Seveda ju je videl, ko sta se vračala v spačku iz Trianta, toda ničesar ni vedel o njunem razpoloženju.
lenkosti, ali pa je bil odsoten in je begal s topim pogledom. Gisele in hči sta se spogledali za hip in mati, kot bi hotela reči otroku:
-	Ne bodi zaskrbljena. Tvoj očka se ne počuti dobro.
Kaj niste bili vznemirjeni tudi hip zatem, ko sta ga videli preveč sladkega, preveč potrpežljivega in preveč ljubeznivega?
-	Ste ambiciozni, gospod Falcone?
Prisiljen je bil pomisliti, kajti takega vprašanja si še ni zastavil. Kaj res obstajajo ljudje, ki žive ob ogledalu in sami sebe sprašujejo?
-	Odvisno, kaj razumete pod tem. Pri dvanajstih letih sem po pouku in med počitnicami delal, da bi si kupil kolo. Pozneje sem sanjaril o motorju in sem šel v Pariz. Ko sem se oženil z Gisele, mi je prišlo na misel da bi se osamosvojil. V Poitersu smo montirali kmetijske stroje, ki so prihajali iz Amerike razstavljeni, in kar lepo sem zaslužil za življenje.
-	Vaš brat se je tudi osamosvojil, potem ko se je poskusil v raznih poklicih.
varjala med zasliševanjem v upanju, da se bo zarekel!
" — Kdaj ste se s svoje metreso zmenili za to znamenje?
-	Prvi večer.
-	Hočete reči v septembru na robu ceste?
-Da.
-	Kdo se je spomnil tega?
-	Ona. Povedal sem vam že. Želela si je, da bi se naslednjič dobila kje drugje, in takoj je pomislila na mojega brata.
-	In na brisačo?
-	Najprej je predlagala, da bi v kot izložbe postavila določen artikel.
Bili sta dve izložbi, napha-ni s špecerijskimi predmeti, bombažastimi tkaninami, predpasniki in coklami. Trgovina Despierrovih je bila na glavni ulici, takoj "ob cerkvi. Nikamor nisi mogel, ne da bi šel mimo.
Notranjost je bila temna, oba pulta sta bila prepolna jestvin, na tleh je bilo nekaj sodov, ob steni pa zaboji. Na policah so bile konzerve in steklenice, platnene hlače, pletene košare, izpod stropa je visela šunka.
Od vseh vonjav, ki jih je poznal v otroštvu, je bila ta v trgovini najznačilnejša, prevladoval pa jo je še smrad sodov s petrolejem, kajti zaselki in kmetije na samem tedaj še niso imeli elektrike.
-	Kateri artikel?
-	Pomislila sva na zavitek škroba. Potem se je zbala, da bi ga mož premaknil, medtem ko bi se sama ukvarjala s kuho.
Kako so le lahko pričakovali, da bodo v nekaj tednih,
-	Sprašujem se, gospod Falcone, če si tedaj, ko ste ženi predlagali počitnice . . .
-	Pred tem mi je povedala o Mariannini bledikavosti.
-	Vem. Ponudila se je priložnost morda, da jo potolažite, da se greste dobrega soproga in dobrega družinskega očeta, da uničite njena morebitna sumničenja. Kako se vam zdi ta razlaga?
-	Ni pravilna.
-	Torej še vedno vztrajate pri trditvi, da ste se hoteli umakniti svoji metresi?
Sovražil je to besedo, bil pa jo je prisiljen sprejeti.
-	Nekako tako bo.
-In ste se že odločili, da je ne obiščete več?
-	Točnega načrta nisem imel.
-	Ste jo srečali v naslednjih mesecih?
-Ne.
-	Vam ni več dajala znakov?
-	Tega ne vem, kajti dosledno sem se izogibal njene hiše ob četrtkih zjutraj.
-	In vse to le zaradi nekega popoldneva, ko ste zagledali njenega moža pred postajo in ker je sedel na hotelsko teraso, da bi popil kozarec limonade? Bila je edina ženska, kot ste zatrdili, s katero ste dosegli popolnost telesne ljubezni. Ce se prav spomnijam, ste mi pripovedovali o nekakšnem resničnem odkritju. .. .
Bilo je res, pa čeprav sam ni uporabljal teh besed. V Sables-d'01onne se mu je nehote vrnil spomin na modro sobo, od poželenja je stisnil zobe. Spet drugič je postal brez vzroka neučakan, Marianne je ošteval za ma-
In kakšna zveza naj bi bila med obema bratoma?
To ni bil sodnik Diem, pač pa je govoril profesor Bigot, počasi, kot bi glasno premišljeval.
-	Sprašujem se, če je dejstvo, da imata oba italijanske starše in da sta tujca v neki francoski vasi.. . Slišal sem, da je vaš oče zidar? .. .
Vse popoldne je sodnik izpraševal starega Falconeja, ponj so odšli v njegovo malo hišico v La Boisselle.
-	Kaj veste o svojem očetu?
-	Rojen je bil v zelo revni piemontski vasici Larina, kakšnih trideset kilometrov od Vercellija. Tam v hribih, kjer se ne morejo vsi preživljati se večina mladeničev izseli in oče je pri štirinajstih ali petnajstih letih- sledil ostalim. V Francijo je prišel s skupino, ki je delala neki predor, ne vem katerega, v limoški pokrajini; potem je odšel delat še druge predore .. .
Težko je bilo govoriti o Angelu Falconeju, ki so ga vsi v Saint-Justinu imenoval stari Angelo, kajti ni bil tak kot ostali.
-	Mnogo je potoval po Franciji, od severa do juga, od vzhoda do zahoda, na posled pa se je ustavil v La Boisselle.
V Tonyjevem spominu je bil ta kraj silno čuden. Nekoč je bil La Boisselle, dva kilometra in pol od Saint Justina, samostan, zgrajen na temeljih starodavnega gradu.
Križanka
VODORAVNO: 1. vodstvo podjetja, upraviteljstvo, 7. kdor je oso-ren, 8. Slovenski pesnik Mafej; tudi iglasto drevo, 9. reka v Romuniji pritok Donave, 10. kraj, kjer voda zemljo odira, odnaša, 12. Anton Ingolič, 13. glavno mesto Senegala, pomorska in zračna luka na zahodu Afrike, 15. hrib pri Beogradu, 18 kratica za plavalni klub, 20.. prometni znak za stoj, 21. nizek ženski pevski glas, 23. ime slikarja Subica, 24. vrsta tiskarskih črk; prvotno kdor vodi kolono, 26. prebivalec Arabije.
NAVPIČNO: 1. kar je usojeno, 2. sklenitev zakonske zveze, 3. Roda Roda, 4. češka priUdilnica, 5. razkošna stanovanjska hiša z vrtom; tudi mitološko bitje, 6. dokumenti; slike ali kipi golega telesa, 7. kar je obdano okrog česa, 11. pretep, 14. redka, nakodrana volnena tkanina,
16. kdor se bavi z lovom, 17. klic poziv, 18. reka, ki teče skozi Velenje', 19. kemična prvina (znak Cl) 22. pod, 25. predlog.
aktivi
popolnejše pranje superavtomatsko enostavno z garancijo goren
cooldovvn - postopno ot podaljšano predpranje maksimalni učinek encil tri tehnike pranja povečano število obratot &žemanje stop pranje
avtomatsko doziranje uloličine praska in vode
novi pralni stroji z m< znakom volne
	I -		i 1
»Dajte t		cri... rešite živj	je«
Od 5. do 11. maja je pri nas Teden Rdečega križa. Slavili ga bomo skupaj s svetovnim dnevom Rdečega križa, ki poteka v znamenju prostovoljnega krvodajalstva in pod geslom „Dajte
osnovnih šolah pa bodo spri v vrste podmladkaijev okrog 650 učencev prvih ra dov osnovnih šol. V neci 12. maja, pa bo na osnovni i
humor
kri.. . rešite življenje".
V Tednu RK bo v Šaleški dolini več prireditev. Med drugim se bo sestal na svečano sejo Občinski odbor RK Velenje, na
• Konstituiranje skupne komisije zbora udeležencev
Ta petek, 10. maja, bo v Velenju prva seja skupne komisije Zbora u« zencev družbenega dogovora o usklajevanju meril za razporejanje dohodka za delitev osebnih dohodkov za območje občine Velenje Na seji sel komisija konstituirala, obravnavala pa bo tudi predlog družbenega dogolf ter sprejela tudi akcijski program za delo do podpisa tega družbenegadoj vora, ki bo prvi območni družbeni dogovor o usklajevanju meril za razi* janje dohodka m za delitev osebnih dohodkov v naši republiki
^ tvoje puncKf: ...
je to; najbrž so hlačke
J
NOVOST!
V
KOLEKCIJO ZA NEGO NOHTOV
proizvaja edini v državi
KOZMETIČNO-FRIZERSKI SALON MlijADŽIČ
Foitova 2, Velenje
V MOZIRJU
Novo občinsko vodstvo
V sejni sobi skupščine občine Mozirje je bila 29. aprila prva seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora nove, delegatske občinske skupščine. V skupščinski dvorani so sedli prvič na mesto odbornikov delegati temeljnih samoupravnih organizacij in skupno-
sti ter tako obrnili nov list v razvoju skupščinskega sistema. Na seji so izbrali novo vodstvo občinske skupščine, potrdili sestavo izvršnega sveta in opravili še več drugih volilnih nalog.
Novi predsednik občinske skupščine je FRANC ŠARB, podpredsednik FRANJO GER-DINA, predsednik izvršnega
sveta HUBERT HERČEK, predsedniki in podpredsedniki zborov: zbora združenega dela KRISTIJAN PLANOVSEK in MARIJA FLUDERNIK, zbor krajevnih skupnosti LOJZE PLAZNIK in FRANC LIHTIN-EGER in družbenopolitičnega zbora - JOŽE RAKUN in VIDA ŠTIGLIC.
Franc Šarb, predsednik skupščine občine
Hubert Herček, predsednik izvršnega sveta
Sporazumi v občini Mozirje podpisani
V	petek, 26. aprila t.l. so pooblaščeni zastopniki podpisali družbeni dogovor in samoupravne sporazume o osnovah programiranja nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974 v občini Mozirje.
Vse TOZD in OZD v občini Moziije, skupščina občine Mozirje, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, temeljna izobraževalna skupnost, temeljna skupnost otroškega varstva, temeljna kulturna skupnost, -temeljna telesnokul-tuma skupnost, skupnost zdrav- • stvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja Celje, skupnost invalidskega in pokojninskega zavarovanja Celje ter skupnost za zaposlovanje Velenje so v petek, 26. aprila podpisali dogovor in samoupravne sporazume s katerimi so se zavezali, da bodo programirali naloge in otriikovali sredstva za skupno in splošno porabo v letu 19?74 na osnovi republiške resolucije o družbenoekonomski politiki in neposrednih nalogah in osnovah družbenoekonomske politike občine Mozirje v letu 1974 in bodo za uresničevanje ciljev sprejemale ustrezne ukrepe.
V	tem okviru so za izvajanje dogovorjenega programa dela udeleženci oblikovali naslednja sredstva:
temeljna izobraževalna skupnost Moziije: 10,240.000,- din temeljna kulturna skupnost Mozirje:	1,284.500,-din temeljna telesno kult. skupnost Mozirje: 790.000,- din temeljna skupnost otroškega varstva M.: 1,020.000,-din
Ostale skupnosti, ki so širšega regionalnega značaja pa oblikujejo sredstva po enakih merilih in kriterijih za vso regijo.
V GLIN NOVE CENE GOZDNIH S0RTIMAN0V
Boljši izkupiček za les
Štiri temeljne organizacije združenega dela delovne organizacije Gozdarstvo in lesna industrija Nazarje so se dogovorile o novih cenah gozdnih sorti-mentov. Cenika zavoljo mnogih vrst lesa in sortimentov ne moremo celega objaviti. Gozdne posestnike bomo seznanili z najobičajnejšimi sortimenti.
ko 'načrtno sekali. Pa še na nekaj ne-smejo pozabiti. Pri izkoriščanju gozdov je potrebno misliti na izdelavo takih sortimentov, ki dosegajo boljšo ce-i no. Zakaj bi na primer kjer je to mogoče, razžagali polnolesno drevo iglavcev tanjšega premera na 4 metre in dosegli ceno 400 din za kub. meter, če lahko za
mo za GLIN. Zato morajo gozdni posestniki iz šoštanjske-ga področja paziti, da bodo svoj les oddali na skladišče podjetja, ker drugače ceno po njihovem ceniku ne bodo dosegli. Cene, ki smo jih objavili v tabeli, veljajo kot bruto cena, franko
Nazarje ali skladišče Šoštanj. Odbitna postavka za gozdnega posestnika predstavlja 55 din obveznega in neobveznega dela biološke amortizacije in 70 din režije za vsak kub. meter posekanega lesa.
Sortiment	Stara cena
din
Hlodovina smreka/jelka
I-	klasa	460,00
II.	klasa	420,00
III.	klasa	360,00 Drogovi za hmelj (prej
drobni gradbeni les)
do 5 m	*	340,00
6 ir) več m	360,00 Celulozni les iglavcev —
nemaklan, nerazžagan	290,00
Jamski les	261,00 Hlodovina — bukova
F	v	700,00
L1	520,00
L2	400,00
I.	400,00
II-	•	350,00 III. '	290,00
Nova cena din ,
780,00 680,00 580,00
500,00 550,00
400,00 380,00
1.000,00 800,00 650,00 650,00 500,00 400,00
Za približno enak odnos so dvignili cene tudi vsem drugim sortimentom (od drogov do drv), ki jih GLIN uporablja kot surovino za iverice.
Gozdni posestniki lahko podrobnosti zvedo na gozdnih obratih. Če bodo poznali cenik sortimentov, tako kot jih plačujejo pri GLIN, potem bodo lah-
enak les, če je dolg 6 in več metrov, iztržijo 550 dinarjev. V interesu gozdnih posestnikov je tudi, da je čas od sečnje do od-, daje lesa čim krajši.'Prvoklasni hlod bo po pol ali enoletni oddaji le še spadal v drugi ali celo tretji razred.
Nove cene veljajo od 1. januarja letošnjega leta dalje ter sa-
Revija pevskih zborov
. V nedeljo, 28. aprila je bila v Gornjem gradu osrednja proslava v počastitev dneva OF združena z revijo odraslih pevskih zborov občine Mozirje. Zelo kvalitetno prireditev sta organizirala ZKPO občine Mozirje in občinska konferenca SZDL Mozirje.
Na reviji je sodelovalo devet odraslih pevskih zborov iz Šmihela, Mozirja, Nazarij, Bočne, Ljubnega in Luč. Kot gosta pa sta sodelovala tudi moška pevska zbora iz Šoštanja in Velenja. Na prireditvi se je kljub slabemu vremenu zbralo lepo število poslušalcev, saj je bila dvorana skoraj premajh..a. Glede na lansko revijo lahko mirno ugotovimo, da so vsi zbori kvalitetno zelo napredovali in razveseljivo je dejstvo, da je med starimi pevci opaziti že tudi mlajše.
Posebne pozornosti in toplega sprejema so bili deležni dobitniki letošnjih priznanj OF. Kot smo že poročali so v mozir-ski občini ta priznanja dobili Ivan Glojek, Edi Hferman, Vinko Knapič, Avgust Križnik, Stanko Miklavc in Osvald Šverc.
• POTRJEN ZAZIDALNI NAČRT
Odborniki skupščine občine Mozirje so sprejeli iw zadnji seji zazidalni načrt stanovanjske cone II Gornji grad, ki gaje izdelal Zavod za napredek gospodarstva Celje.
Zazidalni načrt stanovanjske cone II Gornji grad obsega površino 2,9 hektara, kije omejena na jugu z obstoječo regionalno cesto št. 314 Kamnik - Radmirje, na severu z obstoječo poljsko potjo, na zahodu z zaščitnim zelenim pasom ob pokopališču in na vzhodu z zdravstvenim domom.
Odborniki so sprejeli tudi spremembe zazidalnega načrta stanovanjske cone III in IV Ljubno, katerega javna razgrnitev je bila opravljena v prostorih Krajevnega urada Ljubno in prostorih SO Mozirje. Na spremembo zazidalnega načrta ni bilo pripomb.

FELJTON
• Se dolgo potem, ko je 7. maja 1945 nacistična Nemčiia že kapitulirala, so na naših tleh §e vedno divjali hudi boji, ki so se končali šele 15. maja
Itar — Toiledo tekmova-ekip prve pomoči, »torji računajo, da bo prvi pormoči preizkusi-ip prve pomoči iz po-lovne šolle, vseh osnov-gimnazijje. v Mislinjslki dolini bodo sdnu na svečan način nmed podimladkarje RK s, v sobotto pa bo v Slo-Icu občimsko tekmova-iskih ekap prve pomo-
Počasi so se začeli obrisi jasniti in borci, ki so ležali v zakloniščih poleg svojega orožja, so zagledali nepregledno kolono sovražnikovih vojakov. Pred njimi je bilo veliko tovornjakov, osebnih avtomobilov, pa tankov in oklepnih vozil.
Vzšlo je sonce in Boj je postajal vse hujši. V bataljonu je bilo že več ranjenih in mrtvih.
Komandant Ciril Godec je sklical komandirje čet. „Veste, zakaj smo se tako pehali, da smo prišli sem, mar ne? Zato in samo zato, da ne bi nihče izmed teh', ki so zdaj pred nami, prišel iz obroča! Vedite, da pritiskajo za njimi naše enote in da jim zato gori pod nogami. Hoteli se bodo za vsako ceno prebiti na to stran in jo prek Veli-kovca ucvreti na varno - v Avstrijo. Naša naloga je, da jih zaustavimo, pa naj stane kar hočete. Razumete? " Komandirji čet so prikimali. „Dobro. Povejte borcem, zakaj smo tukaj in kaj nas čaka!" *
Komandiiji čet so odšli, Godec pa je še enkrat obšel položaje. Ustavil se je tu in tam, svetoval, pokazal, kako bi se bilo moč bolje zakloniti.
Nemci so streljali na vso moč. Videti je bilo, da imajo neizčrpne zaloge streliva.
Godcu je ves čas rojila po glavi ena sama misel: „Kako naj njegove tri čete zadržijo nekaj tisoč nasprotnikov, trdno odločenih, da se prebijejo prek njih? "
„Nemci so dvignili belo zastavo!" je vzkliknil borec, ki je ležal za podrtim deblom. „Glejte, tam, na desni strani potoka!"
Na drugi strani potoka je res plapolala bela zastava, pritrjena na dolgo preklo. Godec ni mogel veijeti svojim očem. Sovražnik je mahal z belo zastavo.
..Ustavite ogenj!" je poveljeval.
Povelje je šlo od borca do borca. Streljanje je prenehalo. Tudi z nemške strani ni nihče več streljal. Nastala je nena-
vadna, gluha tišina, ki jo je še pred nekaj trenutki motilo pokanje pušk, šklepetanjc strojnic in brzostrelk.
„Pojdi in jih vprašaj, kaj hočejo!" je ukazal komandant bataljona borcu, kije znal nemško.
Vojski sta nepremično gledali visokega borca, ki je korakal po odprtem polju med obema bojnima črtama. Vsi so zadrževali dih.
Cez četrt ure se je tolmač vrnil in sporočil Godcu: „Nemci se želijo pogajati in to samo z najstarejšim, komandantom!"
Godec se je pripravil. Počesal se je in malce stresel obleko, ki je bila vsa prašna in umazana. Na rami je imel še vedno sledove krvi, ki gaje oškropila, ko je bil poleg njega zadet mitraljezcc. Bil je umazan, neobrit in utrujen. Ne prav visok, jc bil videti še nekaj let mlajši.
Čeprav je znal nekaj malega nemško, je vseeno vzel s seboj tolmača.
Odšla sta proti nemškim položajem, sama, brez spremstva. Prvič po štirih letih boja je stopal tako proti Nemcem, brez orožja, pripravljenega na strel.
Prestopila sta lesen mostiček, ki je bil speljan prek potoka in se znašla iz oči v oči s skupino dvanajstih nemških oficirjev, med katerimi so bili tudi generali.
Nemški oficiiji so ga prodorno gledali. To je trajalo nekaj mučnih sekund, potem pa je najstarejši med njimi ošabno dejal:
„Mislil sem, da se bom pogajal s komandantom, ne pa z otroci."
Godec je dobro razumel, kaj mu je rekel Nemec, vendar je počakal, da mu je prevajalec prevedel besedo za besedo, potem pa je rekel svojemu spremljevalcu:
„Povej jim, da sem jaz komandant. Ce se hočejo pogajati je prav, sicer pa tudi nimam nič proti. Povej jim, da pravzaprav nimamo kaj razpravljati. Edino, kar jim ostane
je, da brezpogojno kapitulirajo. Sem nisem prišel zato, da bi se pogajal, marveč zato, da sprejmem njihovo takojšnjo in brezpogojno kapitulacijo!" Govoril je ostro in odločno in videl je, da so ga Nemci pozorno poslušali, čeprav najbrž niso razumeli niti besede.
Prevajalec je govoril počasi. Trudil se je, da bi komandant ove besede prevedel čimbolj natančno. Ko je končal, je nastala med nemškimi oficirji tišina.
„Kako naj se vam predamb, ko pa ste vi samo partizani, ne pa redna vojska," je dejal naposled tisti, ki je začel pogovor.
„Mi smo redna vojska nove Jugoslavije," je rekel odločno komandant.
„Kako pa nas mislite zadržati," je dejal posmehljivo eden izmed Nemcev. „Saj še streliva nimate dovolj za vse nas."
„Dovolj ga bo," je dejal Godec odločno. „Cez glavo dovolj - za slehernega med vami. Sicer pa ne kanim izgubljati časa. Zahtevam brezpogojno kapitulacijo. Posvetujte se in ko se boste odločili, naj pride najstarejši po činu zopet sem. Svetujem vam, da se čimprej odločite."
Počakal je, da je -prevajalec prevedel Nemcem njegov zadnji stavek, potem pa se je obrnil in odkorakal proti svojim položajem.
Medtem, ko so ga Nemci gledali osuplo in brez besed,-je Godec mirno korakal k svojim. „Kaj. bo, če zdaj koga prime jeza in mi pošlje svinčenko v hrbet? " mu je šlo za trenutek po možganih. „Ali pa, kar je še huje, če z vso odločnostjo udarijo po nas? Ne bomo jih mogli zadržati, pa četudi vsi do zadnjega pademo. Saj jih je nekaj iiseč, nas pa komaj tri čete!"
Prišel je do položajev svoje druge čete in se obrnil. Nemških oficiijev ni bilo več na mostičku. „Najbrž se posvetujejo," je premišljeval. Obhodil je svojo bojno črto in ko je končal, mu je postalo jasno, da nimajo niti najmanjšega upanja, če sovražnik zares napade. Bilo jih je premalo, imeli so malo streliva in nobenega težkega orožja, Nemci pa so imeli tanke in oklepne avtomobile!
Opazil je, kako ga borci pozorno opazujejo. Prižgal si je cigareto in se vedro nasmehnil. „Jim bomo že pokazali, kaj se pravi z nami češnje zobati, kaj? "je dejal bodrilno.
„Tovariš komandant," je dejal prevajalec, ki je stal poleg njega. „Zopet so dvignili zastavo."
„Torcj so se odločili," je rekel. ,,Pojdiva!"
■■■■■■■■■■■■■I
■■■MaaBHBBnBHHHHBBai
\
Z4IT4V4
avtomobili
Kupcem avtomobilov 101, 1300, 1500 F in 125 PZ, ki vplačajo tovarniško ceno do 25. 5. 1974, garantiramo dobavo vozil pa ceni, veljavni na dan 5. 4. 1974.
ŠAMPION EVROPE IN JUGOSLAVIJE
10% popust za devize Prodaja na KREDIT
Nudimo potrošniško posojilo v.višini 20.000 din na osebo. - Rok odplačila do 30 mesecev.
PRODAJA AVTO CELJE
Obiščite prodajalno avtomobilov VELENJE, Partizanska 3, ali zahtevajte informacije po tel. 85-096.
nSIGMA"
-ŽALEC
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA
NOVO NA TRGU
- )
PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO
-	specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov
-	gori od 5 do 20 ur
z enkratnim polnjenjem
-	velik emajliran bojler kapacitete 1501
-	odlični izkoristek
-	moderna oblika
-	mali gabariti
-	avtomatsko delovanje
-	kapacitete od 30,000 do 50,000 kcal/h
hotel paka
Gostinsko podjetje PAKA Velenje
Obvešča in priporoča
Priporočamo vam, da obiščete restavracij »JEZERO«, kjer vam nudimo vsak dan sveži postrvi.
Ob dobro pripravljeni ribi in dobri kaplji vas zabava kvartet »LOftDOVI«. MINI GOLF 2E OBRATUJE. V hotelu PAKA pa si oglejte nov barski sp red. Ne bo vam žal!
GIP
»VEGRAD« Velenje
RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA
1.	ADMINISTRATOR v Engineeringu
2.	ADMINISTRATOR na sektorju Velenje
3.	STROJEPISKO
Pogoji:
1.	Upravno -» administrativna šola in 2 leti prakse
2.	Upravno — administrativna šola in 1 leto prakse oziroma dvoletna administrativna šola in 2 leti prakse
3.	Dvoletna administrativna šola, lahko začetnica
Za vsa delovna mesta je obvezno poizkusno delo. Objava velja 15 dni po izidu razpisa. Prošnje pošljite na naslov GIP „VEGRAD" Velenje, Prešernova 9/a (kadrovska služba). Informacije lahko dobite v kadrovski službi podjetja ali na telefon 85-250.
DOPISUJTE IN
SODELUJTE
Občinsko sodišče v Šoštanju
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
FERDA KUMERJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebna hvala govornikom za poslovilne besede, tov. Medvedu za požrtvovalnost, pevcem, godbi rudnika lignita Velenje in vsem rudarjem, ki so se v tako velikem številu poslovili od njega. Zahvaljujemo se tudi učencem 4. a razreda osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha in njihovi razredničarki tov. Lužnikovi. Naša zahvala velja tudi častitljivi duhovščini za spremstvo.
Žalujoči: žena Cilka, hčerke Ida, Jožica in Silva, starši, sestre in brata
razpisuje prosto delovno mesto
Vodje predsedstvene pisarne
za nedoločen čas z nastopa dela 1. 8. 1974.
Kandidati za razpisano delovi mesto morajo imeti poleg spi nih pogojev zakona o medsel nih razmerjih delavcev v združi nem delu še srednjo izobrazbi P1 Pismene prijave pošljite dtjl vključno 10. 5. 1974 temu suši dišču.	p
ZAHVALA
/
Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta
Antona Gričarj a
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki so sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Ivanu Zupancu za požrtvovalno zdravljenje in obiske na domu, govornikom za poslovilne besede ter ribiški družini_za častno spremstvo.
Žalujoči: žena Pepca, Hčere Zoika, Slavka in Karla z družinami
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
obvešča zainteresirane obč ter delovne in druge organiz cije, da bo v šolskem lef 1974/75 organizirala
2-LETNO SREDNJO KOMERCIALNO ŠOLO,|
ki bo delovala v okviru Šolsk centra za blagovni promet Celjfl
Na osnovi navedenega objavlj Delavska univerza Velenje
INFORMATIVNI VPIS
v 2-letno srednjo komercial^ šolo.
a
Pogoji za vpis so:
—	uspešno končana šola za pri dajalce
—	najmanj 1 leto zaposlitve | poslih blagovnega prometa p končani šoli.
Rok za informativni vpis je 1i junij 1974. Kandidati se lahki vpišejo na upravi Delavske uni verze Velenje, Titov trg št. vsak dan, razen sobote, od 7. _ 12. ure, ob ponedeljkih in sre dah pa tudi od 15. do 17. ure.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, ateka in starega ata
FRANCA MENIHA
šofeija iz Topolšice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje, se poklonili pokojniku in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala vsem sosedom in njegovim številnim prijateljem. Posebno zahvalo izrekamo delovnemu kolektivu bolnice Topolšica, društvu šoferjev in avtomehanikov Velenje in častiti duhovščini iz Šoštanja.
Žalujoči: žena Iva, sin Bogdan z ženo Majdo in hčerkama Urško in Špelco, Darko in ostalo sorodstvo.
NAŠ ČAS

OKOMET
Borba za obstanek
loštanjčani nimajo veliko eha v borbi za obstanek v zvezni rokometni ligi. V njih dveh tekmah so ili praznih rok. Doma so bili z Industromontažo z iltatom 27:19, v Varaž-i pa so bili uspešnejši dolini in zmagali z rezulta-28:2 (16:9). Poraz so iveli predvsem na račun e igre v obrambi. V na-i pa niso izkoristili kar sedemmetrovk. V sobo-grajo doma z zagrebško lostjo. Tekma bo ob 19.
TESNA ZMAGA
okometašice Gorenja so v derbi srečanju z vode-kipo Borcem iz Ljublja-spešnejše in zmagale z 1 (7:6). Za prvo mesto arijo tri ekipe: Borec in u) iz Ljubljane, ki imata !4 točk ter Gorenje, ki točko manj. V nasled-. kolu se vrstni red vode-le bo spremenil. Sodeč lasprotnicah, bodo vse kipe zmagale. V zadnji i so bile najuspešnejše i Zavolovšek 5, Irena ev 3 in Urankarjeva 2 tka.
/ESTILO PORABNIKOM PITNE VODE
jicujemo obvestilo o omeje-3rabi pitne vode iz vodovoda nja, ki je izšlo v časopisu i čas" dne 26. aprila 1974 :a vse dneve v tednu dovolju->:
cropljenjie zelenic in vrtov tropi jen jie cest ranje avtomobilov olnjenje kopalnih bazenov
Komunalno obrtni center Velenje
mali oglasi
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
POKAL REKU IN GORENJU
Na kegljišču hotela Paka se je končalo tekmovanje kegljačev v okviru letošnjih delavskih športnih iger. V zadnjem III. kolu so se še poslednjič pomerili kegljači in kegljačice za kolajne med posamezniki in ekipne uvrstitve. Letošnje keglajško tekmovanje je bilo doslej najbolj množično. Sodelovalo je 20 moških in 14 ženskih ekip, skupaj več kot 260 tekmovalcev.
Pri moških so kolajne osvojili Andrej KOVACEVlC (Gorenje) zlato, Jože SUHEL ( REK) srebrno in Franc TAMŠE (Gorenje) bronasto. Pri ženskah pa so si kolajne priborile: zlato Marija HRIBERNIK (Gorenje), srebrno Marinka KARO (hotel Paka), bronasto Majda KOREN (hotel Paka).
Ekipna zmaga in pokal je pri moških osvojil Rudarsko elektroenergetski kombinat, pri ženskah pa TGO Gorenje. Rezultati:
Moški posamezno: 1. Andrej KO-VACEVIC (Gor.) 360, 2. Jože ŠU-HEL ( REK) 351, 3. Franc TAMŠE (Gor.) 344, 4. Ivo IVANOVlC ( Vegr.) 342, 5. Ivo BLEKAC (SŠZD) 341 Tine JAKOB ( ERA) 341, 7. Miro SITAR (Klep. vod) 340 iii
Marjan KORUN (Gor.) 340,9. Božo KOMLJENOVIC (Dr. tel. inv.) 339, 10. Vlado KRIŽOVNIK (Gor.) 338 itd.
Ekipno: 1. Rudarsko elektro-energ. kombinat 1771, 2. TGO Gorenje 1766, 3. Vegrad 1682, 4. Rudarski šolski centef 1648, 5. Društvo telesnih invalidov 1639, 6. Trg. podj. ERA, "7. Projektivni biro 1602, 8. Savin. Šaleški zdrav, dom 1576, 10. Plast, galant GALIP 1575 itd.
Ženske posamezno: 1. Marija HRIBERNIK (Gor.) 334, 2. Marinka KARO (H. Paka) 323, 3. Majda KOREN (H. Paka) 314, 4. Milka FANTINATO (H. Paka) 310, 5. Pepca SKORNSEK (REK) 308 in Angela LEVOVNIK (Vegr.) 308, 7. Nada CESTNIK (TUŠ) 304, 8. Saša TAUŠIČ (Vegr.) 302, 9. Jožica ME-LANŠEK (Vegr.) 298, 10. Slavka RAVNJAK (ERA) 294 itd.
Ekipno: 1. TGO Gorenje 969, 2. Hotel Paka 947., 3. Vegrad 938, 4. Rudar, energ. kombinat 902, 5. Tovarna usnja 855, 6. Trg. podjt ERA 837, 7. Savin. Šal. zdr. dom 778, 8. Ljubljanska banka 769, 9. Projektivni biro. 757, 10. Osnovna šola MPT 577 itd.
NOGOMET
Ihspešnhioijome^
Šmarčani so vLendavi osvojili dve pomembni točki. Premagali so moštvo Nafte z rezultatom 170
Nogometaši Šmartnega so bili ves čas tekme v premoči,- vendar so bili v zaključnih akcijah napadalci netočni. Edini zadetek so dosegli po nerodnosti domače obrambe. Po prikazani igri so borbeni Šmarčani zasluženo zmagali. .V nedeljo bo tekma Šmartno -Slovan iz Ljubljane.
Lepa zmaga Rudarja
Velenjčani so tokrat visoko premagali domačine v Beltincih z rezultatom 4:1 (3:0). Rudar je v zadnjih dveh kolih zmagal in se tako ponovno bori za vrh lestvice. V tekmi proti BELTINK1 so se izkazali napadalci. Gole so dosegli: Martič 2, Zlodej in Perger. V 18. kolu igrajo Velenjčani doma proti Slivnici. Lestvica VCNL
IOVANJE IŠČE nski ižčem kakeršno koli iranje ali sobo s kopalnico ebnim vhodom za nedo-čas. Cenjene ponudbe te v uredništvo lista pod „Dobro plačilo - lahko v ih"
en fant išče opremljeno v Velenju. Cenjene po-s pošljite v uredništvo lista fro „Pripravnik"
>AM
>dno prodam motor . 175 šport. Ponudbe na Rošer Branko, Tomšiče-Velenje:.
dam „Škodo" letnik registriran do 21. 3. Prevoženih 56.000 km. Nazarje 88.
VORNI AVTOMOBIL [OMAG" - kurir 2t, 1962, prodam. Informa-3bite v popoldanskem ča-Zdravku Golob, Topolši-
TOE PONUDBE ivezana srednjih let s sta-jem želii spoznati moškega i do 40) let. Alkoholiki in eni so iizključeni. Cenjene Ibe podi šifro „Z avtom na pošljite; v uredništvo lista.
po 17. kolu						
1. Branik	17	9	2	6	31:20	20
2. Pohorje	17	7	6	4	29:22	20
3. Dravinja	17	7	5	5	27:18	19
4. Rudar	17	8	3	6	27:24	19
5. Brežice	17	7	4	6	32:30	18
6. Bakovci	17	7	4	6	30:30	18
7. Steklar	17	7	4	6	21:27	18
8. Rakičan	17	7	4	7	26:29	16
9. Slivnica	17	6	4	7	26:30	16
10. Beltinka	17	6	2	9	31:32	14
11. Tehnostroj	17	4	6	7	26:33	14
12. Olimp	17	3	6	8	23:31	12
ATLETIKA
Prodor velenjskih atletov
Na kvalifikacijskih tekmovanjih atletov v Celju so Velenjčani dosegli lepe uvrstitve, tako med mladinci kot v konkurenci članov. Preteklo nedeljo so v Celju kljub slabemu vremenu nastopili člani in članice petih atletskih kolektivov in se pomerili med seboj za atletski pokal Slovenije. Velenjčani so dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Štefan OBAL in Majda PESJAK sta bila dvakrat prva. Obal v teku na 400 m in 400 m z ovirami, Pesjakova pa v teku na 100 in 200 m. Izkazali so se tudi ostali tekači Edo Hojan, Milan Balek in Tone Vedenik, pri ženskah pa Koroščeva, Zemljakova in Šverceva.
Nekaj boljših uvrstitev - moški: 100 m ovire - 2. Veni-šnik 17,8; 100 m - 3. Obal 11,3; 400 m - 1. Obal 50,7; 1500 m - 3. Hojan 3:58,7; 200 m - 3. Obal 23,5; 800 - 2. Hojan 1:58,6; 5000 m-4. Vedenik 15:13,4;400 m ovire-1. Obal 56,8; 3000 m zapreke ^ 4. Balek 9:32,8
Ženske: lOOm - 1. Pesjak 13,0, 4. Korošec 13,5;200m -1. Pesjak 26,8 2. Korošec 28,4, 4. Zemljak 28,6; 800 m -3. Šverc 2:18,2; 1500 m - 3. Zupančič 5:25,8, 4. Šmidho-fer 5:37,1.
K S^J	JSH	
n	H £	r f I* ! /
	mm Mj^R^fl	
	II 911 1	
Mladi obetajoči strelci iz Velenja		
STRELJANJE
V Novi Gorici je bilo zaključno tekmovanje pionirjev strelcev z zračno puško v okviru jugoslovanskih pionirskih iger, ki jih prireja zveza prijateljev mladine.
Na tekmovanju so nastopili tudi mladi strelci iz velenjske občine. Ekipo so sestavljali člani pionirskih odredov osnovne šole MPT Velenje in Karla Destovnika — Kajuha iz Šoštanja.
Najboljši od vseh je bil Rudi Ramšak (OŠ MPT), kije zmagal
v konkurenci pionirjev. Ekipno
je bil pionirski odred MPT na
Republiški prvaki
Mladi strelci velenjske strelske družine Rudar - RŠC so v Ljubljani na republiškem prvenstvu v streljanju z zračno puško osvojili naslov republiškega ekipnega prvaka z rezultatom 512 krogov, kar je nov republiški ekipni rekord. Ta dosežek je boljši od državnega rekorda, vendar ne bo veljaven, ker ni bil dosežen na državnem prvenstvu.
Rudi Ramšak je med posamezniki osvojil naslov republiškega prvaka z rezultatom 172 krogov pred slovenjegračanom Kamnikom in velenčanom Bal-to, ki sta dosegla rezultat 171 krogov, 4. mesto je z rezultatom 169 zasedel Borovnik. Četrti velenjčan pa je bil Trinkaus na 9. mestu s 166 krogi.
Izkazali so se tudi slovenje-gračani, ki so ekipno osvojili drugo mesto s 500 krogi. Odlične so bile tudi pionirke strelske družine Rudar, ki jo vodi strelski mojster Hinko Bole. Bile so druge za mladimi tekmovalkami iz Postojne. Načelno vodijo le pol leta, zato jim bo to vzpodbuda za nadaljno še marlivejšo vadbo. Med posameznicami je bila najboljša Tržanova na 5. mestu.
Invalidi streljali
V	Žalcu je bilo medobčinsko tekmovanje invalidov strelcev z zračno puško za kristalno vazo. Najboljši so bili tekmovalci iz Velenja, ki so zmagali ekipno in posamezno.
Rezultati - ekipno: 1. Velenje 609, 2. Žalec 562, 3. Šentjur 528 krogov. Posamezno - Velenjčani: 1. Hinko Bola 170, 4. Savinc 151, 8. Peter Jovanovič 149 krogov.
V	Celju je bilo invalidsko prvenstvo Štajerske. Velenjčani so med ekipami zavzeli 3 mesto za Celjem in Slovenj Gradcem. Med posamezniki sta Hinko Bola in Peter Jovanovič dosegla prvo mesto v kategoriji „B" in „C" in se tako uvrstila na republiško finalno tekmovanje.
Pionirji so se izkazali
tretjem mestu. Pri pionirkah je bila Marika Tržan (MPT Vel.) četrta; ekipno pa so pionirke osnovne šole MPT dosegle drugo mesto za ekipo Postojne.
Rezultati — vrstni red Velenj-čanov: pionirji — posamezno: 1. Rudi Ramšak (MPT Vel.) 175, 10. Robert Borovnik (KDK Šošt.) 154, 16. Hinko Petek (MPT) 149, 18. Vinko Trin-
kaus (MPT) 144. Ekipno: 1. Postojna 459, 3. Velenje (MPT) 436 krogov. Pionirke posamezno: 1. I. Požar (Postojna) 171, 4. Marika Tržan (MPT Vel.) 152, 7. Ružica Jurovič (MPT) 147, 11. Marika Trinkaus (MPT) 138, 14. Slavica Imprl (KDK) 135 krogov. Ekipno: 1. Postojna 459, 2. Velenje (MPT) 436 krogov.
t *
t
i
I
I
i S
1
ncroklub gorenje velenje
Prva preizkušnja
Za vsakega mladega jadralca je prvi večji podvig prelet 50 kilometrov in s tem osvojeni „srebrni C", kar pomeni jadralcu nekakšen zrelostni izpit. Šele takrat dobi nepomembni začetnik svoje mesto pod jadralskim soncem.
Prišel je dan, ko sem preletel mojih prvih 50 kilometrov. Naj obnovim vse tiste občutke, vznemirjenja^ želje, ki so se mi takrat porajali.
Bila je zadnja nedelja v marcu tega leta, ko je upravnik naše letalske šole odredil prelet iz Celja v Ljubljano.
Na štartu se hitro vsedem v Blanika in preverim instrumente: vse je v redu. Zaprem kabino. V sebi čutim nemir, ki je povezan z vsakim poletom, saj vsak polet pomeni nekaj novega, enkratnega, neznanega, da ti novo dogodivščino in spoznanje. Dvignem roko v znak, da senv pripravljen in že zarohni moior vlečnega letala. V prvem zgorniku odklopim vlečno vrv. Variometer takoj pokaže 4 m/s.dviganja. Fantastično! Dobesedno obesim zvestega Blanika v vzgornik in se vzpenjam proti oblakom nad mano. Dviganje ne pojenjuje. Sem že nekje v višini 2000 metrov in se približujem oblakom. Takšnega vremena letos še ni bilo. Danes moram uspeti. Nekje z desne se mi približa elegantni beli Cirus. Le kdo bi to bil? Seveda, upravnik me je prišel bodriti. Spoznam ga po rdeči čepici in sončnih očalih. Približa se mi čisto krilo ob krilo ter s kretnjami pokaže proti Ljubljani. Še širok bodrilni nasmeh in že se strmo spušča proti letališču daleč pod nama.
Sedaj mi preostane res še samo pot v Ljubljano." Usmerim Blanika preko Mrzlice približno po kompasu v smeri proti Ljubljani, kjer bolj slutim kot vidim nove kumuluse, ki morajo omogočiti nabrati izgubljeno višino. Pogumno planiram v zada.ii smeri, višinomer pa vztrajno pada. Kje je rešilni kumulus? Najti bom moral dviganje, sicer bo treba pristati na prvih njivah pri Moravčah, če bom nadaljeval pot. Že vidim sam sebe, kako razstavljam Blanika na kakšni blatni njivi, kako se bodo norčevali iz mene tovariši iz skupine in ojoj, slišim tudi strogega upravnika, kako našteva vse napake, ki sem jih napravil pri poletu. Na srečo imam dovolj višine za povratek v Celje. Še je čas. Ne, to si moram odmisliti! Odločim se, da še malce počakam z vrnitvijo, dajem si poguma, preklinjam samerto in tišino, ki me obdaja in utvare, ki sem jih prej gojil. Upanje! Pred mano se pojavi kumulus, ki pa že daje znake razpadanja, vendar vseeno poizkusim
obdaja in utvare, ki sem jih prej gojil. Upanje! Pred mano se pojavi kumulus, ki pa že daje znake razpadanja, vendar vseeno poizku srečo. Kot rešilna bilka pokaže variometer dviganje, sicer slabotno, vendar dovolj, da si s kroženjem pridobim višine za pot do Ljubljane. Ne odneham krožiti vse do baze oblaka. Sonce sije naravnost v oči in zmanjšuje vidljivost. Trudim se, da bi na obzorju zagledal Ljubljano. Vseeno sem prepričan, da letim pravilno, saj me Sava še vedno spremlja pod levim krilom. Kmalu zagledam ustje reke Ljubljanice ter na desni naselje Crfluče, naravnost pred mano pa dimnik toplarne, značilfii orientir športnega letališča slovenske metropole. Da, tu je, točno pod mano! Na cilju sem. Imam še dovolj višine za ogled Ljubljane iz zraka, potem napravim širok krog okoli letališča ter z odprtimi zavorami gladko pristanem pri znaku za pristajanje.
Nisem dolgo samv pridružijo se ljubljanski jadralci in vprašanja dežujejo iz vseh strani. Skupaj gremo telefonirati v Celje, da jih rešim skrbi in da pridejo pome.
Cez dobro uro se pojavi nad letališčem Piper ter pristane. Iz kabine skoči ves nasmejan upravnik, krepko stisne roko in me po nenapisanih pravilih naše druščine še krepkeje sune v zadnjo plat.
Ta postopek ponovc v Celju vsi tisti, ki že imajo srebrni ,,C", le-teh pa je v Celju presenetljivo mnogo, tako da odidem z letališča s precejšnjo toplino v zadnji plati, toda kljub temu se mi zdi, da sem najsrečnejši človek pod soncem.
OCEPEK JOŽE študent elektrotehnike

ištvo im uprava Velenje, Titov trg 2, p.p. 89, telefon (063) 85-087 - Glavni in odgovorni ik Ljubian Naraks - Redakcija Liza Podpečan - Kuhar, Stane Vovk, Rudi Ževart in Stane Žula ulični uirednik: Franci Mazovec - Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal do 1. ja 19733 - Zdaj pa izide vsak petek — Cena je 1,5 dinarja — Letna naročnina je 72 dinaijev. — Za
inozemstvo 120 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SKD Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tisk ZP LD LJUDSKA PRAVICA - Grafična priprava ČZP Dolenjski list Novo mesto - Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 18. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
čas;
ti
r
2. SEJA DELAVSKEGA SVETA RUDARSKO ELEKTRO ENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE:
Bogomir Bizjak - glavni direktor
VELENJE, 7. maja - Delavski svet Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje je današnji seji imenoval za
na
glavnega direktorja REK Velenje diplomiranega rudarskega inženirja Bogomitja Bizjaka, ki je doslej opravljal več odgovor-
LOKOVICANI GOSTUJEJO
Dramska sekcija prosvetnega društva iz Lokovice je pripravila komedijo v treh dejanjih Neil Simona „Zares čuden par". Z njo so se igralci aprila najprej predstavili domačemu občinstvu. Prejšnjo nedeljo pa so gastovali v Zavodnjah in Belih vodah. V obeh krajih so igralce iz Lokovice toplo pozdravili. Komedijo bodo v prihodnjih tednih odigrali še v Paki pri Velenju, na Plešivcu, Andražu in v Doliču.
V MESECU MLADOSTI
Več prireditev
Mladina iz velenjske občine pripravlja v tem mesecu jveč prireditev. Svoj mesec, mesec mladosti, bodo kar najbolje počastili.
Prireditve so se v občini Velenje že pričele. Občinska konferenca zveze mladine je tudi letos izvedla športna tekmovanja med mladinskimi aktivi za osvojitev že tradicionalnega Kajuhovega pokala. Tekmovanja bodo zaključili 12. maja.
Danes, v petek 10. maja se bo 50 učencev iz rudarskega šolskega centra odpeljalo v Zagreb in si tam ogledalo vojno akademijo. Z obiskom želijo mlade pritegniti v vojaško šolanje. Jutri pa se bodo mladinci iz velenjske občine odpeljali v Ljubljano, ker se bodo udeležili množičnega pohoda po poteh okupirane Ljubljane.
Ves' mesec bodo v šolskih aktivih zveze mladine sprejemali pionirje v zvezo mladine. Povsod bodo priredili priložnostne kulturne sporede, aktivisti zveze"mladine pa bodo novo sprejetim mladincem spregovorili o vlogi in nalogah mladinske organizacije.
Na dan rojstnega dneva tovariša Tita bo v Velenju veliko zborovanje mladih. Na kotalkališču se bo velenjska mladina srečala s pripadniki JLA, podelili bodo Kajuhov pokal najboljšemu mladinskemu aktivu in 5 priznanj občinske konference ZMS Velenje mladim družbenim delavcem.
• Mladi gasilci tekmovali
ŠOŠTANJ, 5. maj Občinska zveza in gasilsko društvo Šoštanj sta organizirala občinsko mladinsko in pionirsko prvenstvo v gasilskih veščinah.
Na tekmovanje je prišlo od 14 gasilskih društev iz velenjske občine, kar 9 mladinskih in 11 pionirskih'ekip. Med mladinskimi desetinami so bili prvi iz gasilskega društva Velenje - mesto. Prvo mesto med pionirji pa so zavzeli pionirji iz Šoštanja, katere je vadil Mirko Ferk.
Prvonagrajeni so dobili pokale, ostali pa diplome občinske gasilske zveze Velenje.
V. Kojc
Člani raketarske sekcije iz Smartnega ob Paki so za prvomajske praznike pripravili skupaj z raketarskim društvom VEGA iz Sevnice eksihibicijski nastop modelarskih raket. Tekmovanje je bilo hkrati priprava za republiško tekmovanje, ki bo 18. tega meseca v Ljubljani. Veliko doživetje za številne gledalce je bila izstrelitev enostopenjske ama-trske rakete. Izstrelitev rakete je sicer dobro uspela, Vendar sta pri raketi najbrž zatajili padali za spuščanje i saj njenega spuščanja in pristanka ni nihče videl.
nih dolžnosti, nazadnje pa je bil vodja predstavništva Zvezne gospodarske zbornice v Bruslju.
Na predlog političnega aktiva delovne organizacije so odprli delovni mesti svetovalcev in hkrati imenovali za svetovalca dipl. inž. Ludvika Malija, direktorja Rudnika lignita Velenje m dipl. inž. Dušana Pipuša, tehničnega direktorja RLV.
Delavski svet je imenoval tudi štiri direktorje sektorjev v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje. Za direktorja splošnega sektorja je bil imenovan diplomirani politolog Kristian Hrastelj, za direktorja kadrovsko socialnega sektorja diplomirani pravnik Teodor Jelen, za direktorja finančno računovodskega sektorja Kari Vrečko in za direktorja komercialnega sektorja diplomirani ekonomist Rafko Berločnik. Razpis za zasedbo delovnih mest direktorjev razvojno tehničnega sektorja in plansko analitskega sektorja pa bodo ponovili. Na prihodnji seji bo delavski svet razpravljal tudi o predlogu za imenovanje namestnika glavnega direktorja.
Na seji je bila posredovana tudi informacija o poteku akcije za razpis mest direktorjev temeljnih organizacij združenega dela v okyiru Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Razpisne komisije so na zadnjih sejah sprejele predloge, o tem pa bodo zdaj odločali delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela. Za direktorje so predlagani: rudnik lignita Velenje — dipl. inž. Slavko Janežič, termoelektrarna Šoštanj - dipl. inž. Dušan~Jane-žič, elektrostrojni obrati — dipl. inž. Viktor Barle, zunanji obrat
—	Ivo Rahten, proizvodnja gradbenega materiala - Ciril Stojan, plastika- in zaščitna sredstva - dipl. inž. Dragan Rogič, avtopark - Oto Mravljak, stanovanjsko gospodarstvo
dipl. inž. Venčeslav Tajnik, gostinstvo - družbena prehrana
—	Rudi Bajec in tiskarna — Silvo Pešak.
Delavski svet Rudarsko elektro energetskega kombinata Velenje je na današnji seji razpravljal še o nekaterih drugih vprašanjih ter poslušal več informacij.
NA TITOVEM TRGU SO VELENJČANI POZDRAVIH ŠTAFETO MLADOSTI_
Pozdrav tovarišu Titu
VELENJE, 9. maj - Osman Hasič rudarski tehnik iz rudarskega elektroenergetskega kombinata in član predsedstva občinske konference zveze mladine je krepko stiskal z desnico štafetno palico, ko je okrog 11. ure tekel po Titovem trgu na ploščad pred dom kulture. Spremljala sta ga delavka iz velenjskega Gorenja Nada Zrebl in dijak iz rudarskega šolskega centra Zdravko Cvikl.
Prebivalci velenjske občine so znova pričakali štafetq mladosti, da bi skupaj z vsemi jugoslovanskimi narod izročili prisrčne pozdrave in čestitke za 82 - rojstni dar velikemu človeku in revolucionarju, predsedniku SFR Josipu Brozu Titu. Zato so v Velenju pred domom kultu re pričakali nosilce štafetne palice in jih toplo pozdravili Ljudje pa so štafetno palico pozdravljali ob vsej poti sko zi velenjsko občino. Mladina te občine je štafeto sprejeli v Spodnji Črnovi, v Doliču pa so jo izročili mladim ii sosednje slovenjgraške občine.
Zbranim na Titovem trgu v Velenju je spregovoril Ciril Grebenšek, predsednik občinske konference zveze mladi ne. Povedal je, da mladina in starejši sledijo Titovem« načelu in nikoli ne bodo krenili z njegove poti. Zati prebivalci velenjske občine želijo tovarišu Titu še mnogi zdravih in uspešnih let pri vodenju dežele delavskega" raz reda.
V čast prihoda štafete mladosti so na Titovem trgi mladi izvedli kulturni spored. Zaitem pa so jo športniki mladi v delavskih in rudarskih oblačilih odnesli v Mislinj sko dolino in jo izročili Slovenjgradčanom.
nsM
mmm^mmmmmmmmmmmmmmm
DELAVSKO SLAVJE PRI ANDREJEVEM DOMU NA SLEMENU
Usnjarna razvija planinstvo
Pri Andrejevem domu na Slemenu že dolgo ni bilo toliko obiskovalcev kot 1. maja. Veliko planincev in drugih ljubiteljev gora je odšlo na pot že zgodaj zjutraj, ko je šoštanjska godba igrala budnico po mestnih ulicah. Ze dobro uro pred dvanajsto je bil dom na Slemenu natrpan do zadnjega kotička. Pred domom pa so godbeniki, ki so medtem tudi že prispeli na Sleme, igrali koračnice. Ob 11 uri se je začela osrednja proslava ob delavskem prazniku. Šo-štanjski usnjarji so skupaj s planinci slavili tudi 70-obletnico šo-štanjskega planinskega društva. Pokroviteljstvo nad to proslavo je prevzela tovarna usnja Šoštanj, ki sedaj skupaj s planinskim društvom upravlja dom na Slemenu.
Po odigranju internacionale skem poslanstvu ena najbolj je pozdravil vse navzoče — predstavnike družbenopolitičnih organizacij velenjske občine, sosednjih planinskih društev ter člane Stegnerjeve družine v imenu društva Viktor Kojc. Andrej Stegner prvoborec in sedanji častni predsednik društva, ki je leta 1951 dal pobudo za zgraditev doma, se zaradi bolezni ni mogel udeležiti slovesnosti ob tem visokem jubileju društva. Predsednik delavskega sveta tovarne usnja Herman Lešnik je spregovoril o pomenu delavskega praznika. Med gosti, je bil tudi podpredsednik planinske zveze Slovenije Tone Bučar. Med drugim je poudaril, da je postalo planinstvo ob svojem kulturnem, vzgojnem in patriot-
V KOLODVORSKI RESTAVRACIJI NAPADLA GOSTA
Napadel miličnika
ena
množičnih oblik aktivnega te-lesno-kulturnega udejstvovanja, razvedrila in rekreacije v svobodni naravi.
V imenu glavnega odbora PZ Slovenije se je zahvalil tovarni usnja Šoštanj za nesebično pomoč pri razvoju in širjenju planinstva v Šaleški dolini. V znamenje priznanja je kolektivu tovarne usnja izročil posebno plaketo, ki jo je sprejel direktor tovarne Franjo Kljun.
Posebno darilo je izročil tudi podpredsedniku Stanetu Gmajnerju za 70. obletnico planinskega društva. Po končani proslavi, v kateri so sodelovali poleg godbe tudi učenci osnovne šole Karel De,stovnik - Ka-juh iz Šoštanja ter tovarniški moški pevski zbor, je sledilo veselo ljudsko rajanje, ki je trajalo pozno v noč.
rp ' t' ^ft ž	mM		
B^BSl' *	MSI		
Ppjp"* ffv^L I* -meEmrnSl			
			
Kljub hladnemu vremenu se je na Andrejevem domu zbralo veliko število ljubiteljev planinstva.
Podpredsednik planinske zveze Slovenije Tone Bučar izroča direk-toiju Franju Kljunu plaketo kot priznanje tovarni usnja za vsestransko pomoč pri razvoju planinstva.
Drago Railič (24) in Jožo Galonja (35) oba zaposlena pri velenjskem Vegradu sta popivala v kolodvorski restavraciji. Okrog 22. ure je tja prišel Jože Verdev in naročil steklenico piva. Mirno je sedel in srkal pijačo. Kmalu pa sta se približala Galonja in Railič ter začela izzivati. Ker je nič hudega sluteči Verdev menil, da ga hočeta(napasti, se je dvignil izza mize. Takrat pa ga je eden od nasilnežev udaril po glavi, da se je zgrudil na tla, drugi pa ga je med tem ko se je pobiral, zabodel z. nožem v prsni predel. V višini srca pa mu je na srečo prerezal le srajco. Oba nasilneža sta takoj po dejanju zbežala iz kolodvorske restavracije.
Miličniki so kmalu izsledili napadalca in ju spravili v službeno vozilo. Z njima sta se odpeljala do Vegradovega samskega doma, ker sta nameravala zaslišati Mehmeda Dženanoviča. Eden od miličnikov je ostal pri vozilu spredaj, drugi pa je odšel v samski dom. Takrat pa je nekdo odprl zadnja vrata intervencijskega vozila in Galonja ter Railič sta se znašla na prostosti. Drago Railič je napadel miličnika in ga začel pretepati ter-vleči za lase. Medtem je prišel iz doma drugi miličnik. tako da sta nasilneža ukrotila. Vendar pa je Railič miličnika ugriznil v palec na roki, da je ta moral iskati zdravniško pomoč in je bil dalj časa nesposoben za delo.
• Zamikalo ga je mlado dekle
Bilo je sredi aprila v stanovanju M. Mujkiča na Jenkovi cesti 10 v Velenju. Zvečer, nekaj po 20. uri je prišel na obisk prijatelj, 25-letni Sulja Halilovič, delavec zaposlen v rudniku. V stanovanju so nekaj časa kramljali, Mujkič pa je moral na delo in je pustil v stanovanju svojega prijatelja z mlado Hanko, ki je začasno stanovala v tem stanovanju. Ostala sta sama, v kuhinji.
Mladenki je bilo kramljanja s Suljo Halilovičem dovolj in se je poslovila ter odšla v spalnico. Znanec pa je sam ostal v kuhinji. Očitno seje dolgočasil. Zakaj ne bi poiskusil svojo mlado moškost. Odprl je nezaklenjena vrata in prišel k mladenki. Ta je ie-žala v postelji, zraven pa se je vsedel Sulja Halilovič. Prebudila se je in prestrašena jlanila v spodnjem perilu, nedrčku in hlačkah. Oblekla se je v krilo in odšla v kuhinjo. Tam pa jo je zgrabil Halilovič in \o potisnil na kavč. Dekle je kasneje povedalo, da ji je hotel storiti silo. Zato je začela vpiti in priklicala sosede, ki so nasilneža odgnali. Predno
je zbežal skozi okno, je denki ponujal 1.000 dinai podkupnine, da ne bi prijai poskusa posilstva.
•	Izsiljeval * prednost
Franc Podbevšek je 30. v Velenju na Tomšičevi cesti! silil prednost vozniku osebni avtomobila Marjanu StropnJE Pri nesreči se je mopedist ™ bevšek huje poškodoval in : odpeljali v bolnišnico.
•	Prijavila namišljen pobe
Marjan in Štefan Krajcar bila 28. aprila na Paškem Ko L ku pri nekem kmetu. Tam I popivala in se zvečer nič hud L sluteč oba vsedla na kolo s možnim motorjem ter se oi ljala proti Velenju. Na cesti
reda, v Paki pri Velenju, je znik Marjan Krajcar zaradi V nosti zapeljal na bankino. I padcu sta oba dobila manjšej ske in odrgnine po obrazu, f sta do hiše št. 43, kjer staij Marjan Kranjc in kolo skrita cesti pa sta ustavila avtoml lista Vilija Oštirja, ki ju je ] ljal do velenjskega zdravstva doma. Tam sta prijavila, da| po cesti zbil avtomobilist, [ po dogodku pobegnil. Po nuj zdravniški pomoči, je mili' oba odpeljal na kraj, kjer i se nesreča zgodila. Miličn našel nobenih sledov, zatoj lahkomisleža kmalu priznal sta padla s kolesom s pomol motorjem.
• Vinjen
prehitro vozil
Na Šaleški cesti v Velenj 24. aprila ob 5. uri zjutraj i zanašati voznika osebnega i mobila Štefana Rovana. Z j nim kolesom je zapeljal če: pločnika in čelno trčil vi javne razsvetljave. Voznik il potnik Štefan Martinjaš staj lažje poškodovana, vozilo | močno poškodovano. Rovan je na mokrem cesti prehitro vozil, povrhu'pa je| še vinjen.
# Prehitra vožnjo
Na Koroški cesti se je 1 kolesa, s pomožnim mota Anton Šalomun zaradi nepri ne hitrosti in valovite ceste l nil. Poškodovanega so odpelj^ bolnišnico.