Stev.1
x T? 75
v
V Trstu, v Četrtek 1. januarja 1920
Latnlk Xs.V
Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica «v. FirKiSka Aslškega Stev. 20. L nadstropje. - Dopisi na) se pošiljajo ured-Blitvu — N< franki rana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vraEaJa — izdajanj i" odgovorni urednik Štefan Oodina. - Lastnik konsorcij Usta Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaia na mesec L 3'—, pol leta L IS-_ in celo leto L 36 —. — Telefon aredništva in uprave štev. 11-57.
BB|Mp Bn Ejfl Ki ^^V^^HMjn ^^H - II -	k a
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stottnk. — Oglasi se računajo * firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov m;n po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarjih zavodov mnt po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase »prejema Inseraini oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije s« pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava In inscratni oddelek se nahajata v Trstu, ul sv. Frančiška As 20L
Iz Jugoslaviie.
Rešitev jadranskega vprašanja še pred koncem Januarja.
ZAGREB, 30. >Riječ SHS« prinaša od svojega dopisnika iz Pariza sledečo vest: Rešitev jadranskega vprašanja in nato našega spora z Italijo se bliža svojemu zaključku. To nam svedoči Nittijev govor s svojo še precejšnjo koncilijantnostjo. V javnih in političnih krogih v Parizu sc ta Nrttijev govor označuje kot umik italijanske imperialistične politike. Ta umik je v prvi vrsti uspeh avtoritativne intervencije -našega regenta, prestolonaslednika Aleksandra inrenergičnega nastopa in nepopustljivosti naše demokratsko - socijalistične vlade, nadalje dela ministra Draškoviča in Sto-janovi-ča in naše mirovne delegacije, a tudi nepopustljivosti Amerike, stališča Francije in Anglije v tem vprašanju in končno izida volitev v Italiji sami. Rešitev jadranskega vprašanja se pričakuje še pred koncem januarja prihodnjega leta
su. Neki italijanski diplomat je izjavil napram nekemu našemu državniku, da želi Italija živeli z -nami v prijateljstvu in sporazumu in da bo Italija skušala stopiti čimprej v trgovsko zvezo z enimi državami, ki žele uporabljati Trst za svoje trgovske tranzite. — Končno pa se že več kakor leto dni zdi, da bo došlo med nami in Italijani do sporazuma, ki bo morda za nas sprejemljiv. Po rešitvi jadranskega vprašanja bo prišlo na dnevni red mirovne konference arnavtsko vprašanje, ki je istetako velevažno za bodoči razvoj naše države.
SPLIT, 30. Splitski obavijesni ured je prejel iz jugosloven>kih krogov v Parizu pismo, ki pravi med- drugim: »V zadnjem času velesile živahno delajo na to, da se jadransko vprašanje čim prej dtrfw *vno rc*<i. Olcmm Itaf'f** na razne načine izkuša privesti do neslužbenih pogajanj z Jugosloveni, kadarkoli doživi kak nov neuspeh pri zaveznikih. Po glasovanju v senatu in po odhodu ameriške mirovne dele-[gacije iz Pariza, so upali Italijani, da si bo A-merika glede jadranskega problema umila roke in da bodo eni reševali -to vprašanje v sporazumu s Francijo in Anglijo. Toda Scialoja je dobil v Londtnu nedvoumen migljaj, da se jadransko vprašanje ne da rešiti 'brez Amerike, marveč da ima Amerika pri tem celo zadnjo besedo. Vsled tega so bili Italijani zelo iznenađeni, ne pa naši zastopniki, katerim je ame-Iriška delegacija pred svojim odhodom iz Pariza dala jasno razumeti, da hoče Amerika o;lati evesta W'lsonoveimi projektu in da ne bo nikoli pripustila, da bi se jadransko vprašanje reševalo brez nje. Popolnoma neutemeliena je bojazen, da nas je Amerika izdala, ali da nas sploh hoče pustiti na cedilu. Dokler ostane na krmilu Wilsonova vlada, lo je še 14 mesecev, se moremo zanesti na to, da se stališče Amerike napram jadranskemu vprašanju ne bo iz-premenilo. Tega se ni bati niti v primeru, da bi \V:lson med tem časom umrl ali .pa podal demisijo, ker je njegov neposredni naslednik podpredsednik Marshall popolnoma njegovega mišljenja. Italiji ne preostaja drugo, nego da privoli v rešitev, kakršno predlaga ameriška vlada, ali pa da odgedi rešitev do leta 1921. Toda niti Italija, niti njeni zavezniki ne morejo pustiti to vprašanje do tedaj nerešeno. Zato se bo Italija naposled vendar morala prilagoditi Wi!scnovi razsodbi. Italija bi mogla priobčiti več, kakor ji prisoja Wilson, le v primeru, da bi popustila Jugoslavija sama. Že vse leto li prizadeva Italija, da bi napotila Jugoslavijo k popuščanju; isto hoče doseči tudi sedaj. Na eni strani izkuša na vse mogoče načine oslabiti našo državo, na drugi strani pa stavi našim rojakom iz raznih delov kraljestva najvabiji-vejše ponudbe, da bi jih pridobila za svoje na-kleDe, zlasti glede Reke. 7.a Reko .
jo itd. Ker oficijelni zastopniki Jugoslavije neomajno vztrajajo na svojem stališču, izkušajo Italijani s takimi posebnimi ponudbami razdvojiti naše javno mnenje, vendar smo preverjeni, da v tem oziru ne bedo imeli uspeha. Gotovo je tedaj, da bo jadransko vprašanje rešeno tako, kakor to zahtevajo življenski interesi naše države, to je, da bo dobila Jugoslavija na Reki pristanišče in železnico ter da bo mogla z obema svobodno razpolagati. Nadalje ii bo orioadla
Stvar bi se mogla končati mnogo neugodneje za nas, ako bi Jugoslavija v zadnjem trenutku popustila tam, kjer ne sme popustiti in kjer nam gre za biti in ne biti. Italiji ni treba žrtvovati nobenega svojega življenjskega interesa, ako pristane na Wilsonov predlog. Po vseh znakih se Wilso-nova osnova s čim dalje hitrejšimi koralj pri-bl ižujc v o ji udejstitvi, ne glede na to, da bo v llaliji še mnogo hrupa <zaradi Reke.
Veleizdajniski proces proti bivšemu ministra.
BELGRAD, 30. Pred sodiščem v Kragujevcu je pričela porotna razprava proti Vtfkašinu Pe-'troviću, -bivšemu ministru iz Ofereoo viceve dc*be, proti industrijalcu Gjuri M=h«£ovicu in še nadaljnim 43 osebam, Iti so vsi obtoženi, da so takoj ob okupaciji Srbije po avstrijskih četah prestopili v sovražnikovo službo. Vukašin Pe-trović se je ponudil sovražniku v politično službo in vodil propagando tza novi avstrijski režim. Razprava bo trajala najbrže do srede januarja, ker .je treba zaslišali veliko prič.
Enotna demokratska stranka.
BBLGRAD, 30. Izvrševalni odbor demokratskega bloka razpravlja o tem, da se sedanja demokratska, zaednica izpremeni v eno edinstveno stranko.
Interesna sfera v Albaniji.
BELGRAD, 30. V lidtajšnjžh političnih krogih se govori, da ibo zahtevala Jugoslavija v Parizu ob reševanju albanskega vprašanja kot svojo interesno sfero severno Albanijo, Skader in Drač.
Bogastvo radikalcev.
BELGRAD, 30. »Beogradski dnevnik« prinaša pod naslovom: > Sumljivo bogastvo« članek, v katerem pravi, da je bilo včeraj končano deponiranje akcij za glavno skupščino Narodne banke, ki se vrši 4. januarja in .kjer se 4>o sklepalo 'tudi o osnovanju velike emisijske banke. Radikale! so napeli vse sile, da si pribore večino delnic. Opaža se, da so pokupili radikaici večino akcij in se med njimi imenujeta na prvem mestu Momčilo Ninčić in Velizar Jankovi ć, ki imata vsak po 700 delnic v vrednosti po 2400 dinarjev v svoji posesti, >L j. vsak za 1,680.000 dinarjev akcij. List dostavlja, da ibi rad vedel, odkod imajo ti radikalni prvaki toliko denarja, ko je vendar znano, da pred vojno ni bilo toliko delnic v njihovih rokah.
Proti verižnikom in tihotapcem.
BELGRAD, 30. Kakor se Čuje, se je ministrstvo notranjih del odločilo, da z vsemi sredstvi nastopi proti verižnikem in tihotapcem Da se to tembolj doseže, bo izdalo ministrstvo naredbo, s katero se vsaki osebi, uradniku ali privatniku, ki bi v bodoče naznanil kak slučaj ve-rižništva ali tihotapstva, prisodi polovico onega blaga, ki je bilo namenjeno veriženj-u in poleg tega še polovico one denarne kazni, ki jo bo moral verižnik ali tihotapec plačati.
Ljubljansko vseučilišče.
BELGRAD, 30. * Politika« se spominja pisma dr. Korošca na ministrstvo prosvete glede otvoritve ljubljanske univerze ni znano, kako stvar stoji. Poročevalec »Politike« se je obrnil
n« tjclir^asKe- umvencrte-Jcroge, ki au"sc t/rj«-' vili, da je vprašanje otvoritve vseučilišča zelo delikatno, tker obstoji bojazen, da se ne najde zadosten kader takih profesorjev, ki bi dal stalno dobro podlago slovenskemu vseučilišču.
Povračilo škode.
BELGRAD, 30. »Pravda« piše pod naslovom ^Povračilo škode«: Obrnili smo se za pojasnilo na pristojno mesto, kako misli vlada izvršiti izplačevanja povračila škode iz predujma, ki ga bo dobrla v Parizu. Dobili smo nastopno pojasnilo: Najprej se »bo pričelo s precenjevanjem škode, povzročene po vojni, in sicer <na podlagi posebne odredbe, »ki bo stopila početkom bodočega meseca v veljavo. Bone, iki se bodo izdajali, bo izplačevala posebna ibanka na ta način, da doBe povračilo om, tki so najbolj potrebni, oziroma oni, ki so v vojni največ trpeli. Obračalo se ibo posebno pozornost na to, da se čimprej obnovi gospodarsko življenje in obrt. Z ozirom na ta cilj se na račun odškodnine ne bo izplačevalo samo v gotovem denarju, temveč se bo razdeljevalo itudi potrebno obrtno orodje in droge stvari. Želeti je, da se pri tem obrača pozornost na čim pravičnejšo in izdatnejšo pomoč.
Politična predavanja ▼ Belgradu.
BELGRAD, 30. Vsled iniciativnega predloga demokratskega dijaškega kluba v Be Ig rad u se bodo vršila prihodnje leto predavanja in javna diskusija o raznih aktualnih vprašanjih. Prvo tako predavanje se vrši v četrtek, 1. januarja 1920. Tema: O demokraciji. Predaval bo Vladislav Savić, -generalni konzul v New Yorku.
Trgovinski dogovor z Nemško Avstrijo.
-BELORAI), 30. -Politika^ poroča: Mlnis-teF »za šwne in rude. Anton Kristan, je 'podpisal na Dunaju novo trs:ovij>sko konvonefo med na.šsn kraljestvom in avstrijsko republiko. Ta neva kon-vorrcija obsssa. v arlavnen* odredbe prejšnjega dogovora, sklenjenega pred 5 meseci, ter Ce bila iz-^opčinjena v Beogradu iprošli mesec.
Proti sovražttiškim podrepnikom.
BELGRAD, 30. V jpetek je seja ministrskega sveta. Med drugim so se mirfstri posvetoval o odrc.d<bah, ki naj ['h vkada ped vzame iiaipram Uit-(Jem. ki so za okupacije služili sovražniku. Raz-.pravijalo <se je predvsem o tlerl Milutina Čekića in drncili sotrudrekov »Betzrsractekih novim, .ki s» med evstrijsko ckiipecijc izhajale v Bslgradu,
Proti tihotapstvu.
BELGRAD, 26. »Politika poroča-, da je minister za notranje stvari odredit v svrha canoutve tihotapstva, ki se ;e zek> razširilo, da se naj vsem u-raidiitim in privatnim osebam, fki bodo .prijavile kak primer tihotapstva, odstopi polovica zaplcnvonegc blaga, namenjenega tihotapstvu, in polovica denarne kazni, na kstero bodo po?am3znr tihotapci cbso.eni.
Razkralj Nikita.
BELGRAD, 30. Kakor se je doznalo, se je mudil bivši črnogorski kralj Nikita v zadnjem času v bližini italijanske meje. Ko je uvidel, da so njegove mahinacije za povratek v Črnogoro brezuspešne, je pobegnil iz Francije y Italijo pod pretvezo, da gre samo obiskat svojo hčerko, italijansko kraljico.
Uradniške dravinjske doldade.
BELGRAD, 30. Finančni minister je odločil, da se imajo izplačati vsem uradnikom in nameščencem najkasneje do pravoslavnega Božiča draginjsko doki ade iza mesec december. Vsi državni uradi imajo vsled (tega čimprej vposlati popis svojih "uradnikov za nameščencev glavni državai blagajni.
Proizvajanje poljedelskega orodja.
LJUBLJANA. 30. Jdclarna nu đRavneh bc vn> IkoHko -dneh začela z \-scmJ pripravami, da bo •mogoče, v teku prve pofovice lol« 1920. začeti z izid-elovanjem	orodja, posebno pa »e-
mežov in črtai. S proizvajalni tega orodja bo Jir^oslavi;a- no samo ireod\-ic>;;a od inozemstva, marveč ui 4jo tudi mosoče, iemezo 'itd. iziielav^iti v vsej potrebni imiožka za našo državo.
Za trgoviaske zvez^ z Nemčijo.
BELGR.AD, 30. »Tiisovinski GiasniJc« z dne 24. decembra .braci v uvedntn^ uvku- zahtevo, da se skoraj vzpostavi redo^-ft: trjovSnski premet z Nemčijo in da se obnovi ir so venska pogottba med Juficslaviio in Nemčijo.
Nadziranje tulcev t Bcfgradu.
BELGRAD, 30. Mestna uprava i-e izdala naredbo o nadziranju tujcev. Ceirtratiš redarsiki oddele-k mora imeti v&čno -točno cvkkico o prihodu in odhodu jx>tnšk(W. kakor (tisdi zaletelih stanovanj, ki prenočujejo pctrrike.
Trgovina z inozemstvom.
BELGRAD, 30. Več tUiZcafemskiJi tvoniic tebaka jo prosilo od -noše uprave tnor.opota poiasnida, ali je mogoč izvoz tobaka iz na5»h dežed.
(BELGRAD. 30. Več francoskih trgovskih tvrdk se fe obrnilo na imnitsfcrstvo za trgovino s prošnjo, uaj jim posije popas srbskiii trgovcev, k* bi bili pripravljeni, izvažati aa Tr^co&ko živite in ^a-klzne prešle.
Nakup vpreiae živina
BELGRAD, 30. »Beogr^cbki Dnovjitk-; javlja, da namerava' vlada 6 prvimi sv-otarm, ki jfh bo dobila na račirn jpredu>ma, nakupiti več?.© število v-pre/jie živine, »predvsem vole na Hrvatskem, ki jih bo razdelila v kraje, ki so med vojno največ trpeli.
Konzularni agent v Gradcu«
BELGRAD, 30. Za začasnega konzularnega agenta v Gradcu je imenovan Vladimir Budi-savljevič.
Poljski podkonztriat T Ljubljani.
LJUBLJANA, 31. Poljska vlada je osnovala v Ljubljani stalni pod konzulat. Za podkonzula je imenovan g. Mieczyslaw Mistat, ki je svojo službo že nastopil. Uradni prostori se začasno nahajajo v hotelu Union, soba 2 in 3. Uradne ttre za stranke so vsa3t Liti od 10—12.
^ Prometi? u zave.
LJUBLJANA, 30. Nadtsrarekarski Jirvatsld *Trg. Glasnik« prinaša naslednje podatke: »Naš narod, kot smo že opozorili, trpi in stia-da. Medtem pa čaka okrog 8000 vagonov raznega (blaga tedne in jnesece, da se prevede po železnici; in ko bt se posrećilo, prepeljati to blago, bi bilo za to zimo ljudstvo še precej, preskrbljeno z najnujnejšimi potrebščinami. To blago se naihaja na raznih postajah. V samem Soluna je 2000 vagonov soli in drugega monopolskoga blaga. V Mariboru, Ljubljani in po drugih postajah v Sloveniji in Hrvatski stoji preko 1000 vagonov obleke, čevljev, -perila in drugega stičnega uvoznega feiaga. V Banatu in Bački .je okrog 1500 vagonov živil, ki >bi jih bilo treba čimprej odpraviti v Bosno, Dalmacijo, Črnogoro in Slovenijo. V Slavoniji in Hrvatski je pripravljenih, deloma tudi že naloženih, tisoč vagonov drv za kurivo za BeJgrađ, Banat in Bačko.«
Telet o—ka zveza z MiaMro Avstrijo.
BELGRAD, 30. Ministrstvo pošte in 'brzojava je z avstrijsko poštno m baacjavno upravo sklenilo telefonsko pogodbo: Razgovori se morejo voditi od sedaj samo med Gradcem in Dunajem po eni strani in med Ljt&ljano, Zagrebom in Brodom po drugi strani. Za razgovor treh minut je plačati 16 kron, za daljše razgovore po 48 kron. To* velja od 1. januarja 1920.
Otvoritev poštnohraailcičmli tn čekovnih uradov.
BELGRAD, 30. Z verodostojnega vira se doznava, da se skoraj predloži zakon o poštnih hranilnicah in čekih in da se potem v vsej Jugosloveni ji otvori poštno-hranilnični in čekovni promet.
Iz iaikoslovaike.
Pogajaaja ▼ Pragu
BELGRAD, 30. Belgrajska »Politika< javlja, da bo nemško-avstrijski državni kancelar dr. Reimer 7. januarja odpotoval v Prago, kjer bo nadaljeval že v Parizu začeta pogajanja s če-hosfovaškim ministrom za zunanje stvari dr. Benešem. Teh pogajanj se bo udeleževal tudi minister za šume in nsde Krista«, ki je po •dvodnevnem bivanju na Dunaju odpotoval v Prago. Dr. Reaner ostane ▼ Pragi 4 do 6 dni. Nato se povrne na Dunaj, odkoder se bo nekako sredi .januarja napotil v Belgrad, da se z našo vlado o bodočih gospodarskih od-nošajih med Jugoslavijo in avstrijsko republiko.
Cehoslovaib čete v TraAsHvaeiji.
IRKUSK, 28. (S.) Zakasnelo. Med visokimi zavezniškimi komisarji i* nr-<ko vlada se De sklenil dojfovor, da se pevsri obramba TrsnsHvaniie če-hoslovašk-emu vojaškemu cidelku.
IZ MISIJE.
Japonci proti boljševikom.
PARIZ, 30. Poročevalec >C:caRo Tribune« javlja Tckrja, da se je začel boj med Jzponct in bo&ševiki na bajkalskem jezeru. Japonci so izjavili. da ne puste bchjševrkov ctz to jezero. General Semencv, eden pobojnfkov admirala Kol^aka, ki >e na sumu. da sintpaiizira z Japonci, je zasede! prekessibirsko *2elein*co vzhodno od B.\"kal-'skora ;ezera in ocizkusa ore^rrat! nekatere nere-
kiov-ne kitajsko 1cIpeT ki so ea-sedle nekoliko črt na železniški progi. Predsednik japonskega ministrskega, sveta .je izfcviJ v petek, da bo Japonska, v slučaju bdtševišike®a prediranja proti vzhodu od jezera, mebi-iztrato vse svo^e sile brez obzira na dogovor z Zedtnjeaiimi državami. Pripomnil je. da bo Japo!i?ka zapisstila Sibirijo čim bo podpisan mir. Izjavil je tudi, da Japcn^ka po\Tne $an-*tung Kitaju in da nima ni kaki h Csvalevalnili namenov.
Smrt nekaterih ministrov Koičakove vlade.
PARIZ, 31. (S.) »Petit Parisienu« poročajo iz Londona: Brezžična brzojavka iz Moskve naznanja, da je skočil vlak, s katerim so se peljali- ministri Kodćakove vlade, iz tira iti pad d v prepad, ter da so ministri ostali mrtvi pod vagonL
Is Bolgarske.
Uradniki na Bolgarskem.
BELGRAD, 30. »Pravda« poroča iz Sofije: 26. dec. so bile veKke demonstracije, ki jih je organizirala »Zveza zvez«. Demonstracije co imele namen, protestirati protti slabemu gmotnemu stanju uradnikov in nameščencev. Sodelovali so vsi državni in zasebni uradniki.
Bolgarski generalu
BELGRAD, 30. »Politika« javlja: Načelnik •bolgarskega generalnega štaba general Ne rezov je cdstopil. Na njegovo mesto pride polkovnik Resukanov. Vsi bolgarski generali razen generala Georgijeva, načelnika vojnosod-nega oddelka, so bili vpokojeni. Kakor se trdi, je položaj v Bolgariji tak, da bo vladar prisiljena proglasiti izredno stanje. Pri seji komunistične stranke je vrgel neki bolgarski častnik bombo, ki je ubila pet oseb.
Iz MadžarsHe.
Madžarska ne mobilizira proti Čehoslovaški.
CURIH,	BivŠit avstroogrski admiral
Horty, sedanji poveljnik madžarske bele vojske, je izjavil zastopniku brzojavne agencije, da so vse obtožbe proti njemu kot političnemu inlrigantu neupravičene. Neva vojska se je sestavila sporazumno z 'medzaveznisko komisijo v svrho vzdrževanja reda v notranjosti in vsa gibanja se vrše pod. njenim nadzorstvom. Ne more se icrej misliti, da bi se ta vojska mogla uporabiti v vojne svrhe preti Čehoslovaški ali pa Romunski. Hortv je zanikal vesti, češ da vzdržuje agitacijo na Slovaškem; izjavil ,je pa, da se nikakor ne odreka tej zemlji, ker Slovaška, ki je danes potlačena s strani Čehoslova-kov, najde sama svoje naravno težišče, to je k Madžarski.«
Na vprašanje, kakšno stališče zastopa napram ped i ti čnim strankam, je izjavil, da se kot vojak ne more pridružiti nobeni pel!lični stranici, u-;l-i t o;>V-.<;.uini čin priitaš >raroJr.(« monarhije, ki naj ne bo podobna ne bedodi podonavski konfederaciji ne bivši monarhiji.
Kar se tiče .prijateljstva Madžarsike <z drugimi državami, je izjavil, da je prijateljstvo Anglije 4 Madžarji znana stvar. Razun tega da išče prijateljstvo v Italiji. Hcrty smatra namreč, da se zdi Italiji čchoslovaška politika, ki gre za dosego poti, po kateri ibi vsi Slovani hoteli priti do morja, tako neprijetna, da išče iz strahu stikov <l Madžarsko.
Ponesrečen boljševički naklep na Madžarskem
BUDIMPEŠTA, 30. Kakor se poroča csrekemu k ores penden č n e mu uradu cd pri stojna s t rani, so vojaške cblastj prišfc pred kakimi 10 dnevi- u a sted Ttačrtom za atentate in poizkus puJa, .ki so Dih nameravali IzvosS komunisti. Nameravali so vrhovnega poveHnika ma-džarske narodne vqiskc, zbrani ministrski (svet in operno poslopfe pognati v zrak. Na vrhovnega pove!;-noka Horthyja so namerav^u-i izvršiti atentat na več načinov. Končni d?] te akcije je bi!, odstraniti vodstvo armaJe ter v nastali rzmešm^avj izvesti puč prott sedanji vfadavfni. S tent načrtom' ie bit UrJi v zvezi po-rzJct:.? osvoboditi -na smrt cbscjen&sa načelnika ■pcfttičiicsa poizvedoa-aJnetca oddelka komunistične rdeče armade Korwma-Kteina hz ječe. Za- .'zvedbo tejpa narta so bilo izvršene že obširne -prfcrave. Na'prej naj bi se podntiniral hotel St. Gerhard. kt stoji ob vznožju gradu in v katerem te na-sta-nieno vrlromo poveljništvo madžarske narodne vo)skc. Kleti so nameravali rxa.pohuti z ekspk>ziv-arimi snovmi ter th zaž-s^ti ■elektrini.m -p g tom. Podoben atentata so hotela izvršiti v opernem poslopju sicer v istem trenu-tku, .ko 4>i bi!o v njem največ biaržoazijcev. V mimstisko predsedstvo so Ifotd* vtihotapiti- peklenski« stroj s pomočjo podkupljenih uslužbencev. Po t nege m načrtu naj b* drzen človek vdr! v ministrski evet pod katerokoli prctveeo ter vrgel med nunrstre granate. Proti osebi vrhovnega poveljnika Horthy-ja, ki ga smatrajo za najnevarnejšega nasprotnika zepetnemu oživl^onju boljševizma, se je kovalo več napadov. Zarotnik bi moral umoriti vrhovnega poveljnika na cesti <z revolvcriem ali pa z bodalom. Obstojni je tuci načrt, da se vrhenemu po-veljirtku sune v telo »gk1, zastrupljena z baikteri-ianri. Corpora deiict:', nainreč -3?'* s strupom, se nahajajo v rokah preiskovalne oblasti. Aretirali so enega zarotnika ki več sokrivcev. Preiskava, ik» spaJia v zri i; si u vojaSkesa kazenskega zakonika v defckrog vojaške oblasti, žc ni zaključena vendar pa jd že tciiko gotovo, da vodijo niti zarote h ko^ raMnistcm, 'k» so ko vedno ž t e^ Tini v Budimpešti i« ki se oraa.niz.ira.io tajoo pod rednimi pravnimi naslovi. Posrečilo se .je fe prijeti nekatere komuniste. "ki so že dcJje časa iskali, katerih imena pa se v interesu preiskave drže !>e tajna.
zvezo, če že mora priti, 6 središčem v Budimpešti nego v Pragi; <ta načrt podpirajo baje tudi Angleži. Angleški admiral Tronbridge je izjavil, da bi morale v to zvezo stopiti Madžarska, Cehoslovaska in Romunska. Toda prijateljstvo med Cehoslovaki, Madžarji in Romuni fe za sedaj izključeno. Apgleški načrt se zdi Nemcem ibcljši, ker smatrajo, da se boste Madžarska in Romun s?ka laihko odtrgali od en lente in padli kot zreli jabolki pod nemški vpliv.
Ideja pri klop i-t ve «k iN e racij i živi v Avstriji še vedno. Posebno živa fje ta ideja na Soincgraj-skem, Predari^cem in na Ti-rolskem. Erjtentna »prepoved se ne eamatra za ikončno veljavno. Tc avstrijske pokrajine zahtevajo zase pravice, kakor jih imajo švicarski kantoni. Teko bi jim bilo omogočeno, priklopiti se 'k nemški republiki kot snmc+opie države.
Dr, Renner o Avstriji.
BELGRAD, 28. Pariški dopisnik ^Politike Je imel z državnim kancdailjem Nemške Avstrije dr, Rennerjem daljši jrargovor, v katerem leta izjavil >med drugim: Največp uspeh razpadm stare a\srtro-ogirsike monarh.^e je ta, da 6o oni narodi, ki so bili j&družem v monarhiji, zadobili svojo jpolittčno suveremteto, kar znači zanje veiike koristi. Ni^no fKrtrebno pa je, da se v ekonomskem czlru živi čimbolj skupno in čim složneje. JRepubiSka Avstrija nima ni-kakega političnega pcuosa in smatra za svc;o dolžnost, da se čimiholj .oddalji od onih tradicij, ki so spravile stari Dunajj na tako nizko stopnjo dostojnosti. <Nova Avstrija je srečna, ker se je otres-la vseh starih teženj nadvlade in ne pozna druge -politike, nego politiko ekonomije!
Spor T avstrijski sodjalnodemokratsk.i stranki.
DUNAJ, 30. »Neues Wiener Journal < .javlja: Kakor doznavamo s popolnoma zanesljive strani, izvira nenadna bolezen državnega kan-celarja dr. Rennerja iz močnega nesoglasja državnega kancelarja in njegovifi radikalnih tovarišev, ki so redali resolucijo v prilog obtoženih ogrskih teroristov. Skoro gotovo pride do odkritega preloma v socijalnodemckra'tski stranki. Zmerni elementi pod vodstvom dr. Rennerja in Seitza se ibodo proglasili za samostojno stranko in vodili državne posle v koaliciji s krščanskimi socijalci. Dr. Bauer in di. Friderik Adler bi ustanovila po načinu nemških neodvisnih socijalistov lastno radikalno stranko, ki bi potom sovjetskega sistema delovala skupno s komunisti.
Mirovna konference.
Priprave za uveljavljenje mirovne pogodbe.
PARIZ, 31. (S.) Vrhovni zavezniški svet se Ji sestal «3avi ,pcd predsedstvom Carribcna in je zaslišal Dntasto, k: poročal o doircvjrni z Lcr-•sntrjom, ter generala LoranJa, ki 'je (poročal o dogovorih ened nemškimi in cavczniikimt delegati. Vrhovni svet je eklcni!, da ce mor. jo vse priprave dokončat! ,pred G. januarja, na dan, ko se izmeorjajo ratifikacije.
Vrhcvmi svet fe ti:J« L'clcčil, da sc poveri za* ♦ščita eseb v inoze<nstvu, pristanih v o7,enj!.'a, 'kjer se bo vršilo Jjud^ko glasovao;«?. <pre^-?c-dni'kn ikomisi-ia ki bo vodila IjiKJiko «3'SSOva-:>.e. Stroški za vzdrževanje z-ascdbenih čet v oe^mi/ii, k;cr sc bo vršilo •ljudsko glasovanje, tprevzameCo začiismc države, katerim pripa-5t]o zasedibene čete; po dokončanem glasovanju pa bo morala plačati vse stroške država, 'kateri -pripade •s.porno ozemlje.
Končno jo vrhovni svet cdcbrll be-e-tklo oJstvora na švicarsko spomcnico ftlede pripustitve v Zvezo narodov.
" PARIZ. 31. (S.) Včeraj se Sc vršila prva seja predsednikov preinirne kcmislie, katere so se uiic-le/.Hi Lorand kot predsednik komisije za Oorcnjo Slezijo, ki ie bila poverjena Franciji. Rene kot 4>rod^eunik komisije za AHa>stein. ki je poverjen:; Angliii in Angelo Pnrvia, predsednik koani^.o zr. Maricnvardcti, ki ie poverjena ItaJiji. Trije mt_-zavezniški delegati so se s<estaK lu-d-i >s 6 nen> •jkirni dciegati, ikatcrJi pred-^idnik ie bM Simson RazpravHanie bo traialo tod-cn dni; seje "bc<k tajne.
PARIZ. 31. (S.) Po m eljavlienjts mfrcvae pogodbe bo morala Nemčija izrcjHf 1 <>2 'ton plovnega materijala. Ost--!i del materiala -se bo- moral izreči ti »tekom 30 m&secev.
Carigradsko vprašanje.
PAREZ, 31. »Matin« (piše, da se je carigradsko vprašanje baje rešilo po Lloj-d Georgeovili ivačc« lih; smatra sc, da preseli sede/, \iade v Maio Azi;o, in »sicer aH v Bnrso ali Koti«;o. Nadaljic podrobnosti glede režima mednarodne kontrole S2 bodo šo proučevale.
Scialoja odpotoval v Pariz.
RIM, 3a Nocoj je odpotoval minister zu-nnnjili stvari Scialoia v Pariz. Spremljata ca načelnik kabineta kom. Garbasso in pesebni ttfnik sr<»l Capasso-Torre. _'
Triletna vojaška slnžbe aa Fraacoskem.
BASEL, 31. Francoski generalni itab je Izjavil, da se vsled pom&nkanja ljudi ne more zadovolfiti z manj kakor triletno vojaško službo. Francija potrebuje ob Renu 20 tisoč mož, v kolonijah 100.000 «noi, v Le van ti 30.000, zc pariško posadko 43 tisoč in za nadomestne čete 30.000 mož. Pri naboru letnika 1920 je bilo potrjenih le 20.000 mož.
Oskrba Francije s premogom.
BASEL, 31. Da se olajša oskrbovanje Francije s premogom, je vlada sklenila uvesti s 1. februarjem letni čas in cmejiti uporabo premoga. Delovni čas v tovarnah se skrči na pet dni tedensko, dalje se ustavi večje število navadnih tovornih vlakov in bodo zadnji čas vozili le živilski vlaki in pa vlaki, ki prevažajo takozvane ^najnujnejše potrebščine u
Švicarski tečaji.
2BNCVA, 30. Lira 42'0o; marka 11'40; avstr, krona, nova 4'10, -stara 3'15; angl. funt 21*215; franc. frank 52*20: amer. dolar 5'525
Is Avstrije.
Vprašanje podonavske konfederacije In priklopi tve Avstrije k Nemčiji.
CURIH, 28. Renner /je izjavil poročevalcu »Lidovih Novin«: »Potrebni smo sporazuma s Čehoslovaki, toda kako se more govoriti o konfederaciji, če se stavijajo »take ovire na pot sklenitvi najnavadnejših trgovinskih j>ogodb?«
V Nemčiji niso navdušeni za konfederacijo na s&ovanskili temeljih, ker smatrajo, da bi na ta način izginila Uajna želfa Avstrije za pri-klopitev k Nemčiji. iNemci bi 4>aie raie videli
Deputacija narodnih poslancev «Pariza.
j Jcslp Kopač, član belgra}skega parlamenta, objavlia v socijalnodemokratskem : Napreju« naslednje poročilo:
Ko je stopilo jadransko vprašanje v akutno fazo, so smatrali razni narodni poslanci, zlasti oni, ki so pri rešitvi tega za Jugoslavijo tako važnega vprašanja direktno najbolj interesiram, za nuino potrebno, tudi v poinirjenje lastne vesti, da se napravijo poslednji koraki v dosego kelikor mogoče ugodne rešitve jadranskega problema.
Nešteti sestanki poslancev vseh klubov in Slraak, ki so sc vršili v Belgradu, so odobrili to misel. Sklenilo se je soglasno poslati v Pariz medstrankarsko parlamentarno deputacijo, ki naj tam predloži spomenico v imenu prizadetega naroda.
Razposlala je kopije spomenice vsem poslancem skoro vseh evropskih parlamentov s prošnjo, da se zavzamejo za pravično rešitev naše stvari.
Upajmo, da bo i to naše delo pripomoglo Je hitri in (pošteni re5£tvl za nas tako važnega in nujnega jadranskega vprašanja.
Da nI megla ta 'delegacija žc prej v Pariz, Je krivo v prvi vrsti tozadevno protivno zadržanje nase mirovne delegacije v Parizu in pa dolgotrajna ministrska kriza v Belgradu. Iz vseh teh vzrokov je dospela deputacija v Pariz šele začetkom novembra.
Omenjena deputacija je, dasiravno sestavljena iz vseli strank, vendar složno delala. Štela spe razumi j en.j e.
Po kratkem razgovoru z mirovno dclegacijo v Paiizu, s:no si začrtali predvsem naš delovni program. Spomenico so predložili gospodu Clemenceauju kot »predsedniku mirovne konference. Kopije spomenice smo pa predali za-topnikom velesil, to .Je: Angležem, Amerikancem in Japoncem.
Osebno sem še interveniral pri italijanskih sodrugih v Rimu. Italijanski sodrugi so taYoj, sia podlagi predloženega materijala in danih pojasnil, pristali na tem, da store v parlamentu in pri \ladi vse, kar je potrebno, da sc popra-v ijo nam •storjene krivice. Zanimali so se izredno za vse ter zagotavljali da slore brezpogojno, kar je v njih močeh. Zadnji govor sodruga Lazzaria v italijanskem državnem zboru kaže jasno, da sc nismo varali in da bodo italijanski fodrugi držali dano besedo.
" Urednik' srcijalirličnega lista Hu-manite-< je bil edini, iti je zahteval, da napišem nekaj o našem stranknern gibanju in o vzrokih našega prihoda v Pariz. Jugoslovenom je pre-cej naklonjen edine';? Journal des Debats-, ki je pogestoma bran:l interese našega naroda. Ost:;lo časopisje pa piše zelo škodljivo proti
Medtem je dospel tudi državni kancelar Nemške Avstrije, scdrug Renner v Pariz.
Naša deputacija je z ozirom na to, da sem žc dcLgo let osebni prijatelj sodruga Rennerja, od poslala mene, da sc ž njim razgovorim o raznih perečih vprašanjih.
Kratko povedano: Scdrug Renner me je pooblastil, da smem povedati ijavno njegovo mnenje o jadranskem vprašanju, in sicer da stoji na slališču, da ne smeta na neben način pripadati luki Trst in Reka eni in isti državi, ker bi bilo potemtakem za to državo kaj lahko delati preii enim drugim državam, ki nimajo drugega lastnega izhodišča na morje z repre-sal jami. Scdrug Renner me je tudi opozoril na rovarjenje frank ovce v, ki v zvezi z dunajskimi krščanskimi socijalci delajo proti avstrijski republiki in tudi preti Jugoslaviji. Nemški narod ni proli Jugoslaviji. Želi si nasprotno ostati v najboljših odnosa jih ž njo. Zalo bode vse storil. da dc bi Juge Navija železniški materijal in je v to svrho že odredil, da se imajo izdelovali stroji v tovarnah v dunajskem Novem mestu, i'csltl je Jugcsla\'ji že 50 strojev in popravilo sc bo za nas kolikor možno še veliko drugih. Presi pa cbencm i nas, da rešimo proletarske clrcke gladu, ki ga trpe radi pomankanja živil.
Deputacija se je obrnila na vse vplivne ljudi v Parizu in jih obvestila o našem položaju.
Poslanica vsem bratom In sestram!
L j u bi j a 21 a 25. dec. 1919.
Slovenska Sckolska Zveza, Hrvatski Sokolski Savez in Srpski Sokolski Savez so v likvidaciji. Tako je sklenil Sokolski Sabor na Vidov dan letos v Novem Sadu. Ko bo likvidacija izvedena, se zlije vse Sokolstvo v naši državi v enotno organizacijo — v Sokolsko Savez Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta organizacija, ki mora biti dovršena do konca tega leta, bo po številu in po ideji najjačja, kolikor jih ima naša država.
Z Zvezami pa morajo likvidirati tudi vse sokolske <jednote in vse sokolske župe. Likvidacija sokolskih jednot je potrebna v krajih, kjer je po več sokolskih društev (Hrvatski Sokol, Srbski Sokol). Plemenske razlike v poimenovanju odpadejo in se ustanove nove skupne sokolske jednote. Župe likvidirajo, da potem osnujemo nove, tki bodo z ozirom na krajevne in prometne razmere združevala posamezne jednote kot bistvene in sestavne dele Sokolskega Saveza Srbov, Hrvatov in Slovencev. Doslej je nameravanih 33 žup. V njih bo za prvi čas združenih okroglo 80.000 članstva.
Skupnost in enotnost vsega Sckolstva naše države pokažemo tudi na zunaj z enotnim poveljevanjem ter z izenačenjem kroja. Tehniški odbor pripravlja prvo, glede drugega pa velja za sedaj izvedba enakih čepic, cnskih cdzna-kov Saveznih, župnih in društvenih činiteljev in našega sokolskega edinstva ter enakih napisnih trakov na levi prsni strani zurk.
Medtem, ko stremimo — siljeni k temu cd ene in iste sokolske ideje, k izenačenju sokolskega kroja vsega slovanskega Sckolstva po-sebe izpričano činjenico, da sla rdeča srajca in sokolje pero vidni in vekotrajni znak edino Sckolstva. Vsa prisvajanja teh sokolskih znakov cd kogarkoli, ki stoji izven sokolskih vrst, je nečastno in drzno prisvajanje tuje lastnine, je slepilo javnosti ter krinka na nesokolskem delu in -mišljenju Sokolstvu nasprotnih in nasprotujočih organizacij. Poštenost enačaja in čistost volje se upirata takemu početju.
Naše reorganizirano Sokolstvo, združeno v neraz'-ušno edinstveno celoto, Sckclskem Savezu Srbov, Hrvatov in Slovencev, se kot enotno telo oficijalno udeleži vsesokolskega zleta v Pragi leta 1920., kjer nastopamo na telova-dišču samostojno in v zvezi z ostalim Sckol-stvom. Pred sodbo široke javnosti naj se na svobodni čehoslovaški zemlji pokažejo uspehi našega skupnega dela.
Slovensko Sokolstvo se poslavlja od svoje preteklosti s ponosno zavestjo, da je vsekdar v vsakem primeru in ob vsakem času zvesto
in t. vso vdatK-flljo -služilo cvoj«mu narodu. f1-soč! zaprek nam je stalo na poti, a premagali smo vse. Iz vseh krutih navalov in brezobzirnih nasprotij se <e sokolska ideja vedno dvignila kot nepremagljiva pridobitev naših J^jepcsti: lepote, dobrote in resnice.
Sokolski prapor je združeval že pred 50 leti najboljše in najplemenitejše sinove našega naroda na veličastnih taborih, koder je žar^Ja narodna zavest z visokimi plameni, V našem imenu in z našim delom se je širila v najširše plasti naroda rdeja bratstva in enakost in med prvimi silami, ki so pr&orile domovini svobodo, stoji Sokol, ideja kot samorodna hči neizmernega hrepenenja po osvebejenju. Na mednarodnih tekmah v Parizu, Luksenburgu in Tu-rinu so naši bratje v veličastnih zmagali pridobili slovenskemu Sokolstvu in slovenskemu imenu spoštovanje in veljavo.
Udarjali smo neprestano cb temelje krivične Avstrije; in na italijanski fronti so stali naši bratje med onimi, ki so jo zdrobili do neslavne smrti! Med strašnim trpljenjem vojnih let, ki so hotela Sokclstvo zatreti in zadušiti, se je od srca do srca po strelskih jarkih, v taboriščih, ječali, bolnicah in med grobovi pra*«-tala sokolska ideja, ki je bila tisočerim tolaž-nica, užigajoč v sleherni duši vero v zmago in bodočnost.
Po italijanskih ostrogLh so se zgrinjali naši bratje v tej veri, na solunski in francoski fronti so Sckoli stali v jedru dobrcvoljcev, v Ameriki so klicale sokolske tropke svobodne borce na brambo domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev, naši bratje so, odičeni z zaupanjem prijateljev naše svobode, s prevažnim: poročili preleteli ves v vojni vihri razmajan svet in so do smrti zvesti našim nalogam in smotrom, gradili pot našemu osvobojen ju ter sklepali vezi in zveze za bodoče naše .delo z brati^ki so jih
srečavali vsepovsod, koderkoli je vojno razdejanje uničevalo stari svet predpravic in suž-nosti. Ni bilo bojišča, zarote in uporov proti krivici, zlobi in trinoštvu, -koder niso naši bratje uničevali moči krvnikov.
In ko je germanska poplava ppg<lla pogrez-niti naš Korotan v staro roKst><j, so se dvignili naši gorenjski j^rclie na i^uwbo naše zemlje, a Sokoli, ki so ostali doma, so koroškim roja-kom-beguncem dajali kruha in strehe. In Rrek-rnurski Sokol je čuval dom v. najhujših časih,
Te s eda dan al sveta' iiaj ti bo? Ne oprosti ga več nobena moč, kedor se je enkrat zavezal sam!
Zavedamo se svetosti zaprisege! Velik del osvobojenja ljubljene domovine so opravili naši Sokoli — zato proglašamo vso svejo zemljo za dom Sokolov in ne priznavamo nobene moči in nobene oblasti, ki tbi smela in mogla ovirati našo pet naprej — vse do tistega časa, ko bo ves narod cd severa do juga, od vzhoda do zapada pomlajen in. prerojen v sokoi&kem duhu, v duhu duševne revolucije osamosvojitve in neoskrunjenega demokratizma.
In med delom iu«x>vne konferenee v Parizu so se najidealnejSi sinovi našega naroda, živeči tamkaj — 300 po številu — združili v Jugoslov. Sokolu, ki je že na dveh javnih nastopih v Nan-syju in v Strassbi?rgu opozoril vso najširšo javnost i?as<jjter jo prepričal o plemenitem stremljenju in o, veličastni in zmagoviti ideji Sckolstva.
Z močjo vseh svoj:h nravnih in telesnih sil, ki jih dviga, raz* ija in iz p o.pol mi j c sokolsko delo, uveljavljamo svoje posestno stanje povsod, kcder.zv.eni naša mila materinska govorica! Proti vsakomur in preti vsem, ki bi kakorkoli in s čimerkoli skrunili našo čast, teptali pravice naroda in jemali našo lastnino, se dvignemo z viharnim naletom odporne sile, ki ne pozna nikogar razen brata in sestre.
Zavedamo se resnosti prostovoljno prevzetih dolžnosti v domovini! Z neprestanim delom krepimo telo, jačimo voljo, utrjamo značaj. Brez razlike spola in starosti, imena in naslova, stanu in verstva-gbjema sckolska misel vse pripadnike naroda, ki eo čistih rok, plemenitih dejanj, blagih src, veselih duš in požrtvovalne deloljubnosti, a ki imajo isti smoter pred seboj: srečo, moč in slavo domovine!
V moralni in materijalni blaginji domovine cvete blaginja vsakega posameznika, kakor je samo iz moralne in materijalne blaginje vsakega posameznika sestavljena blaginja domovine.
Domovina -— svebedna in dvigajoča se k popolnosti — je bistvo in tjedro sokolske zavesti in je končni smoter našega dela! Spoštujemo vsaktero pošteno in cdkrito prepričanje, sovražimo zahrbir.ost, hinavstvo in laž! Ne kratimo nikomur njegovih državljanskih pravic, a cd vsekega brata in od vsake sestre brezpogojno
zahtevamc*r da Titi ^ Uavlfirer.i.	v jtivne^
življenju ne živi in ne deluje v nasprotju s sokolsko idejo, da ne omadežuje niti s sirovo silo, niii z umazano besedo veličine in lepote Sokolstva!
Kdor pa drugače dela, živi in govori, dokazuje sam, da ni naš.
Taka je naša beseda in izpoved danes, ko se slovensko Sokolstvo z brati Srbi in Hrvati staplja v eno samo celoto!
In taka je naša zapoved: na delo, bratje in sestre! V svoj kroj* sprejmite vsakega, ki je s srcem naš! Zakaj ktior je s srcem naš, on mora biti naš tudi z.besedo in z dejanjem.
In tako je naše geslo: Kdor Jugoslov en — ta jugoslovanski Sokol! — Zdravo!
Predsedništvo Slovenske Sokolske Zveze.
Dr. Oražen Iv., t. č. starosta.
Dr, Fux Riko, t. č. tajnik.
M Iz Jugoslavije.
Imenovan je za inšpektorja pri finančnem ministrstvu v Belgradu finančni računski svetnik v Ljubljani Iv. Jerman,
V pravoslavne je prestopil celjski nemški trgovec Zangger. Pri prestopu je dobil novo krstno ime Dušan. Svojo graščino v Blagovni pri Celju je predal nekemu majorju iz Hrvatske.
Mariborski dvorec jo kupil, kakor poroča »Mariborski delavec«, goriški rojak Starec za 250.000 K. Mariborski dvorec je znamenita zgodovinska zgradba in je želeti, da bi ostala pri eventualni restavraciji v svoji prvotni obliki.
Darujte za revne prekmurske dijake. Za revne prekmurske dijake na državni gimnaziji v Murski Soboti še bo z novim letom otvorila dijaška kuhinja, katere namen je preskrbovati revnim in pridnim dijakom potrebno hrano in
po možnosti tudi stanovanje. Vkljub silnemu pritisku od strani naših nasprotnikov pohaja vendar redno v I. gimnazijski razred 30 dijakov; njih pretežna večina je zelo revna in mnogi bodo morali opustiti študije, ako jih ne bomo vsestransko •podpirali. Slovenke in Slovenci, priskočite dijaški kuhinji v Murski Soboti na pomoč in prispevajte kolikor je v vaših močeh! Darovi naj se pošiljajo na ^Dijaško kuhinjo v Murski Soboti <.
Graščina »Novo Celje« prodana. Grof Salm-Reiferscheid je predal svojo graščino »Novo Celje* pri Žalcu baronu Turkoviču, znanemu hrvatskemu bogatašu.
Odpust starejših vojakov. - Beograjski Dnevnik- javlja: Ker razpolagajo vsi naši vojaški oddelki z dovoljnim številom dobro izvežbanih vojakov, .bodo vsi starejši, dosluženi vojaki v kratkem odpuščeni brez ozira na njihovo starost in njihov letnik.
Sorodniki vojnih ujetnikov, ki se še sedaj nahajajo na Francoskem, se pozivljejo, da naznanijo takoj predsedništvu deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani točni priimek in krstno ime, rojstni kraj, ipolitični okraj in starost dotičnih ujetnikov.
Stara nemška zagrizenost. Kr. sodišče v Vc-likovcu sc je obrnilo v zmislu pogodbe z nemško avstrijsko republiko na okrajno sodišče v Feldkirchnu na Koroškem s prošnjo za pravno pomoč, seveda v slovenskem jeziku, ker ,je slovenščina državni in uradni jezik. Na to prošnjo je došel uradni odgovor z dne 13. decembra t. 1., ki slovi seveda v nemškem jeziku tako-le: »Dopis je nerazumljiv, nazaj! Velikovec je nemško-avstrijsko sodišče in so ga Slavjani protizakonito zasedli. Kct nemško-avstrijsko sodišče mora vlagati nemška zaprosila!« Kakor se vicii, niso dogodki ined svetovno vojno in po prevratu Korošcev še nič poučili. Še vedno mislijo, da žive v stari Avstriji, kjer so Nemci terorizirali vse ostale narode. No. pa bo že še prišel čas, ko se bodo tudi Korošci še spametovali, čeprav sreča navadno nemške Korošce pamet zelo pozno ali pa nikoli.
Prekrstitev bivših nemških planinskih koč.
Odbor Slovenskega planinskega društva je na svoji seji dne 22. t. m. sklenil predlagati občnemu zboru, da se prekrste planinske koče, j ki so .bilo preje last društva >Deutscher und osterreiohischer Alpenverein« in ki so potom naku.pa prešle v slovenske reke tako-le: Marije Terezije koča ped Triglavom — Koča prestolonaslednika regenta Aleksandra, ali na kratko Aleksandrova koča; Deschmannova koča — Staničeva koča; Siebenseehulte — Koča ob Triglavskih jezerih; Gclicahuttc — Spodnja koča na Golici; Berthahiittc —Koča na J epici in Klagenfurterhutte —■ Mačenska koča. Valvazorjeva koča, Zoisova koča, Pis-kernikovo zavetišče, Koča na Korošici in Koča na Urški gori pridrže svoja dosedanja imena.
Umesten sklep. Odbor podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda za Savo, Javomik in Koroško Belo je sklenil v svoji seji z dne 21. t. m., da za enkrat ne bo prirejal javnih veselic, ki sploh v .sedanjih razmerah niso na mestu in povzročajo občinstvu visoke izciatk > podružnici pa denašajo le pičle dohodke. Da pa pripomore Družbi do denarnih sredstev, ki jih danes nuj-nejše potrebuje kct nekdaj, nabirali se bodo prispevki z nabiralnimi polarni kot božična, ozirema novoletna darila družbi sv. Cirila in Metoda -:. Vse prijatelje naše družbe pa nujno zaprosimo: Prispevajte vsi po možnosti za družbo sv. Cirila in Metoda tako, da ji bo mogoče uresničili svojo veliko in najtežavnejšo r.alogo.
Tihotapstvo. Iz Ljubljane se poroča: Vasi Črni vrh nad Idrijo in Rovtc ste pravcati gnezdi tihotapcev, kateri spravljajo iz Jugoslavije v zasedeno ozemlje zlasti tobak. Te dni so varnostni organi zasledili in zalotili veliko tihotapsko bando, ki je skušala znatne množine tobaka spraviti .preko žičnih ovir. Zaplenili so jim velike množine 'tobaka in denarja. Tihotapski Frančiški Hodnik z Vrhnike so zaplenili 500 zavitkov tobaka v vrednosti 1512 K 40 vin. Dalje: Štefanu Šcn s Črnega vrha 1500 kron in 50 iir ter Justini Šemerl od ravnotam 2000 K, katere sta namenila za vtihotapljeni tobak. Tihotapcem: Francetu Habetu iz Rovt, tostran žice, Mariji Bezeljak iz Črnega vrha in Jožefu Rupniku pa so zaplenili 850 zavitkov tobaka. Tobak so izročili tobačni režiji, denar pa državni blagajni.
Nepravilno žigosane krone in revizor južne železnice. Pri revizorju južne železnice Josipu Šimeku so našli za 101.000 K nepravilno žigosanih kronskih bankovcev. Železniška komisija v Špilju je denar konfiscirala, proli Šimeku pa je uvedena preiskava.
Železniški načrt Kranj—Velikovec. Inženirji so izdelali načrt za zgradbo železnice Kranj— Velikovec—Št. Janž na Mostiču. ; Mir« pravi k temu načrtu, da bi bolje kazalo, speljati progo na Kamnik, ker bi bila železniška zveza
od Železne Kaplje na Kamnik krajša in bi otvorila Savinske Alpe svetovnemu turistovskemu prometu.
Oropan v Zagreba. V soboto je prišel ob 23 z vlakom iz Ljubljane v Zagreb uradnik Impex;tf g. Ivan Komidar, Na kolodvoru v Zagrebu je stopil v restavracijo, kjer se irni je približal, neki človek in se mu ponudil, da mu preskrbi prenočišče. G. Komidar, ki ni imel stanovanja, mu je ves zadovoljen sledil. Neznanec ga jo peljal po neki ulici za kolodvorom, kjer mu -je velel čakati, češ, da poišče v kavarni še dve drugi osebi, ki se jima pridružita. Kmalu se jo vrnil, ali bil je sam. Toda ni trajalo dolgo, k« pritečeta za njima en vojak in en civilist ter se predstavita kot patrulja zahtevajoč cd gosp. Kemidarja listine, ftovodošleca pa se z dokumenti nista zadovoljila, marveč rekla g. Komi-darju, da ie tihotapec. Eden potegne takoj browning in ga nameri nanj, drugi pa neko bodalo; ukažela mu dvigniti roke .preiščeta ali ima revolver in mu vzameta zlalo verižico z uro, prstane z reke in kovčeg. Ko je videl g. Komidar, zakaj gre, je pričel prositi tolovaje, naj mu pustijo vsaj življenje. Zapovedali so mu, v katero smer naj gre in da se pred pretekon> desetih minut ne sme vrniti. G. Komidar trpi škode v skupnem znesku 12.857 kron. V listnici je imel tudi akreditivno pismo Ljubljanske kreditne banke za 50.000 kron.
Uspeh kolkovanja v Sloveni.H. Po dobljenih fcrnraeijali je fcito v področju i'ežc'nc v!::de za SI -venijo kolkovanili v celem za 30;) miUjcaov kr< i bankovcev. Pri žigosanju 'z bilo v Sloveniji. k:> •teri takrat .še ni pripadalo PreJcnurje, za 5<,() milijonov kron bankevccv.
Nesreča na slavnem kolodvoru v Ljubljani. V sreJo, 24. dc2. opoldne je egodila eksplozijska nesreča v pisarni kuriinice na ■glavnem kolodvoru v Ljubljani. Sirene so »aznanšro poldne, ko ;e prv neofcv'Jnc ii odiral v pisarni! k urilnice šrapnekki u/Jsalur-k. V račun A i pisarni kurilnice >užnc žcicmiice so ,'e cd prevrata seni1 rabili šrapnelski i;.:i>ra!nik. Od reko v r»-'. » ie Sel vsak dan v pisarni, od mize 11a mizo. < l ::.!-;ta na akt. V pisarni, 'kjer se ;e zscUla velika nesreča, so cbičaOno uradno zaposlene -štiri ose'-j in 'sicer: z. Vinko Furlan. uradniški aspirant, Hutman Irena, sa. Hočevar Ljudmila m s. PetP -čič, aspirnnt, ki je imel v trenutku nesreče *■':!-čajno -zunaj posla in je tako b i obvarovan .urr o nesreče. Asistcirt Pa vi i č i'e bil shižheno v o:. -nje.ni pisarni in je z uradniškim aspiri ntcm k. ^ t-ikem Furlccicm kolačijoniral planine 1i>te. Opold ko so sirene v druffi-č pikale, sta zaključila sv j opravila PuvliČ je hotel .plajilne liste vlc/iti v kuverto, ležečo ped Srapncl kim u.-iffafci'V.ni :ui •mizi. Ko je kuverto pote.uuit izpod i:/.isahuka, ^ ta .prevrnil in -paCcl na tla na sredo sobe. Nastala fe strašna -eksplozija! Drcbc! šra.pne'skt ..a r.a-devka so lcte'1 na vse strani. V strep, v okna. v vrata, v mize, v podobe, ni stenah \ -Ae. T... kamor je padel u/i«a!uLk, so i ila takoj za/«;::: i. Eksplozija užisalmka ;e v. lvtevala tc/.ko žrtve: Frančiška Zajec, pomožna delavka v kuri': . vdova, je pometala cbičajno pisarne >n ednaš. .v; pošto. Z drcbcem ?c bila zadeta v srce. Taki. j hila iiirtvii. zal*«*«:* i-'fi-^-rcKii sinčka1. Te/ko c bil ranjen a sten t Fran Pavlic, 2M let star, v < o nogi, Z vozem rešilne p< s.taje so >ra takoj pre -Jšali v deželno'bolnišnico, kjer somu že takoj v -poleno amputirali de^no noso ped koJcti tik Pa lic ni izpuh i humorja i.i je sam vzkliknil: S M nogo 7ie bo <ine!' Uradniški aspirant Vin-.j Furlan, 21 let star. Tržačan, je bilTudi te;.ko injeu v cbe negr. Tudi nje«.; so prepeljali / silnim- vozom v deželno bolnišnico. Na lice : -sta so takoj došle razne komisije, .ki so ra-zi-' *-vale nesrečni dogedek.
Velika železniška iiesrc.a. Na m-ali s!a\< i -postaji Saš, prošU Sisek-lin d je v sredo, 2*1. dio, nastaja velikanska železniška katastrofa v-', i e^siilozije ekTaiitn, ki je bi! natovorfen na tc\ i \ lak. Eksplozija je bila strasna. Prosa je ua 100 k povsem razrušena. Mncgo je /rtev. Iaprevodn c in strojevodij sta bila lakoj mrtva. 2elc2«i-ški premet bo na tej progi' skoro za 14 dni povse i ustavljen. — Ekspresni vi k Pa-riz-Be'^a-: j o rmel sedaj i-niatne zamude, kur je nu ral napr.ivii velik ovinek. Sedaj (c železniški promet med S -skem in postajo Sašem zopet vzpo. tavi]en.
Močno obolel je na živcih g. dr. Žiga Vodi> sik. Zdravi se v ljubljanski deželni bolnišnici. Bolezen je posledica hudega preganjanja, i ga je dr. Vcdušek moral pretrpeti pri vojakih.
Habilitacija. Dr. Ivan Grafenauer se je dne 20. decembra na zagrebškem vseučilišču ha! -litiral za slovensko slovstveno zgodovino.
Mestni drobiž v Mariboru. Mestni magV.rat v Mari'bcru .je izdal svoj denar po 20 in 10 v ^ nanje v. Dvajsetvinarski drobiž že izdaja mc -na blagajna, desetvinarski pa pride v promet šele prihodnji teden.
Za izkoriščanje ribolova v Ohridskem jezeru so tamošnji ribiči osnovali zadrugo, ki namerava zgraditi tovarno za rib-je konzerve in plc-larsko delavnico, v kateri bodo zapodeni vojni
PODLISTEK
Za staro pravdo.
(70)
Avgust Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
S stolpa se je oglasila itrobenta, grajska vrata so se odprla na široko in molče je vstopila nevesela četa v grad. Gruča lovskih psov je začela skakati okoli gosipodarja, sluge so ponižno sneli kape, a slednjič priletela na dvorišče gospa Jelena, odeta v črno, a ž njo sina Gavro in Stepan, ter hčeri Klara Grubeijeva iz Samobora in Margareta Oršićeva s Slovetića. G os.-?a Jelena qe bila strašno bleda in prepa-de>na, temni las^e so fi močneje pobledeli, a iz črnih o£i ji je odsevala žalost, strah in nemir. Tabi je mahnil z roko ženi in otrokom, se spustil s svojega ikon^a ter se tpcfcjubfil z vso rod-b:no, a za njim se je Gašo poklonil gospe. Neka plahost, nefca groza ije osvajala srca vseh, zato ni črhnil nihče, dokler ni družba stopila v grajsko vežo, (kjer so sinova in hčeri hiteli snemati očetu in gostu orožje in premočena potna plašča. Tahi se qe ozrl po starinskih slikah, ki so visele po temnih zidovih v veži, vzdelmil, potegnil z roko preko las in rekel:
Hvala Bogu, da sem zopet v svojem domu,« Ur ie. j>riiemii obe aoki svoje žene, nadaJieval:
»Zdrava žena, zdravi otroci moji! Dolgo me ni bilo in mislil sem, da se ne bomo videli nikdar več, ker nas je zla usoda prav nemilo ošinila in Še se nismo streznili. Ali si prejela moje pismo iz Kaniže?« — zaključil Tahi in sedel na klop.
»Sem, gospod	Je odgovorila Jelena, in
solze so ji privrele na oči.
»E, tam sem ti vse napisal o krvavem sodnem dnevu septembra meseca, o nesreči sigetski in o junaški smrti tvojega brata Nikole. Nikola mi ni bil prijatelj v poslednjih letih, celo nmogo je zaikrivil meni in tebd; ali to so drugi računi — de momtuis nil nisi bene; junaški se je <brantl, £anaš&ri je poginil in vreden ije hvale; oni pa, ki so ga 2apust& <v svoji neumnosti, ki me niso hoteli poslušati, naj — ali, nočem več govoriti o tem, a mi gori; — če hočete doznati .več, tu je vreden gost, gospod Aiapić;ia je vse ta gledal na svoje oči in komaj da je oinesel celo 'kožo,* ker je že ibil v -turških krempljih.«
»Bil sem,« je vzd&hnil Alapić nekako čemerno, :$>ovem vam, plemenita gospa, vse natanko, ko si nekoliko popravim razbita rebra, kajti, da veste, nehote sem priiel na hrano in stanovanje k prokletim nevemikom, ki so me izptistiik na svobodo samo zato, ker sem sc bil preoblekel v preprostega vojaka. Ako bi bila dognali, da sem isz tisti človek, ki ikn ie pri
šlklošu tako neusmiljeno razbijal butice, potem pa, pri oneji veri, ne bi mi več sedela glava na ramenih. Vse vam povem, ali sedaj v resnici ne (morem. Srdim se, da bi počil, »ker smo tako neumno izgubili Siget in vašega brala — a tam okoli G j ur a se je plela in motala kraljeva vojska. Jadikovanje ne koristi, Bog je tako hotel. Nadejajmo se boljših časov.«
Gospa Jelena je poslušala vse te besede navidezno mimo, toda goste solze so ji kapale iz oči in pri zadnjih besedah Alapičevih si je pokrila z rokama obraz in zaječala:
»Brat mi je bil — brati Govorite vi in naštevajte, kar hočete — »bil je Zrinjski, večji, slavnejši, nego vsi drugi; ni zaslužil tako grozne smrti. Nadejamo naj se boljšega? Čemu? Bratu so divjaki odsekali glavo, ker je bil junak, a sina Mihajla so mi usužmili Turki v Krajini, in Beg ve, .kaj bo iz njega? Franjo! Franjo! Si li pomislil na svojega sina, na svojo kri? Franjo! Sedaj sem izgubila brata, ne daj, da bi izgubila tudi sina!«
»Radi sina se pomiri,« je rekel Tahi mirno, »vem, kje je — v Banjahii. V svoji kon&ki temnici imam dve pači, in ker so mi do&la pisma radi zamene, osvobodim sina skoro. Ti pa se pripravljaj* pofdeš v nčkoiako dneh na pot. Pisal sem 2e Nikotovi vdovi Evi, in tocH sinovom. Pojdejo v Cakovac. Tiskaj pride kmalu glava ;tvoie0a nesrečnega (brata Nikole.
Turki so jo .povrnili generalu Salmu; v gorski cerkvi so jo blagoslovili, a mi jo položimo v rodbinsko rakev pri Sv. Jeleni.«
Gospod AJapič se je pcklonil gospe in odšel v svoje stanovanje; tudi Tahi je kmalu odšel k počitku po napornem petu, a še -bolj po tistih krvavih dneh, fki so se končali z izgubo sigetske trdnjave in smrtjo junaka Nikole Zrinj-skega. Težke so bile te sanje; Tahi se je nadejal, da bodo tudi sladke; ali ves ta napor, vsa ta pretrpljena rouka ni zamorila v njem krvavih spominov. Sanjal je in v sanjah videl strahovit prikaz — Arlandovo Doro, kako je vodila za roko bledega mrtveca, ki mu je tekla iz srca irdeča kri, in ki je srepo upiral svoje oči v Taha ter šepetal obupno: »Vode! Vode! Duhovnika! Duhovnika!««
Tiho so minevali dnevi na Susedu. Gospa Jelena se $e plakajcč pripravljala na pot. Tahi je ni hotel vznemirjati. Sedeč z Gašparjem za vrčem ognjenega vina, je poizkušal (gospod Tahi oplaknati vse nemile skrbi prošlosti, vse črne slutnje bodočnosti. Nekega dne je rekel;
»Gospod Gaipar, veruj mi, da sem že sit solza; da le ie opravimo cerimonijo nad gJavo Nikole, potem pa pomislimo, kako bo v našem domu. Sreča mi dobro kaže. Ko sem bil v kraljevskem taboru v Gjuru, sem s pomočjo Batorja «n drugih prijateljev izposkrval od Maksa donaciio in s tem se odmakne advokatu
Ambrožu glavna kljuka, s katero me (je moijci prijeti ,pred sodiščem. In govorim-o resnico: smrt Nike le mi je dobrodošla. Bil mi je nasprotnik, njega so sc držali vsi moji sovražniki; Zrinjski je bil slaven in bo^at, imel ie -prijateljev tudi na dvoru in je znal banu Petru pomešati niti. NikcJa je padel, banu so reke sedaj nevezane, -jaz imam kot tak »titulus jnris«^ naša stranka je močnejša, nc go kecfaj, maji rodbina vrednejša — to je čudno — rarnn zato, ker mi je žena sestra sigetskega junuka, ki ga slavi ves svet, a sinovi Nškcle so še otroci. Zato, gosped Alapič, pričakujem žel no bana Petra. Ali sc povrne kmalu?«
>Ne bi vedel prav povedati,« je odvrnil Gaši>. ■-Čim je odločil kralj, da se vojska razpusti in ni bilo več nevarnosti, je ban odstopil poveJ;-ništvo knezu Franju Slunjskemu ter pohitel z mojo sestro in hčerko Anko na Ogrsko, da slave poroko z Držfyjem. Vem, da mire mesec dni, preden se povrnejo; ali na vsak način mi sporoči s pismom svo^ prihod v Zagreb, in morem ^am pričakovati svojega svaka, ker je v resnici že C« in prilika, da uredisrio dežele povsem po naši vcJji in želji.«
Deset dni po tem razgovoru so krenili su-sedgradski gospodarji v Čakovac, dočim se je vukovmski gospodar zatekel v sobico zagrebške brkate krčmarice, da si tam ozdravi rane, ki mu jih te bilo zadalo turško ujetništvo.
»£DlMOi>T« Sfer. 1.
Stran III.
invalidi. Zadruga je pripravljena plačati državi kot zakupnino zaribolov 20 odstotkov čistega dobička, t. j. priHižno 600.000 dinarjev letno. — Ohridsko jezero je jako bogato na izvrstnih ribah, o katerih poje že srbska narodna pesem, da so najboljše na svetu.
Ptujski narodni gostilničarji se pritožujejo, da jih slovensko »ptujsko občinstvo premalo podpira in da vse prerado zahaja v nemškutar-ske kkale; da je slovenskih gostil en dovolj. V mestu je tudi slovenska kavarna, ki istoftako trpi vsled mlačno=ti. Zato so s2cvenski gostilničarji in kavarnarji primorani, -sklepati prijateljstvo s tujerodnimi gosti, ki obiskujejo njih lokale. Slovenci prehitro pozabimo germanski jarem, ki nas je tlačil tcrlrk-o let
Z^lssitev vračajočih se vojnih ujetnikov. Kaii vojaške evidence in osobito iz zdravstvenih oz i rov se ir-ora vsakdo, ki se "je vrnil iz Ujetništva na dom tekom 48 ur zglasiti pri najbližji crožniški postaji, da se vrnitev naznani oja-ški oblasti r-i da se vse potrebno ukrene glede njegovega zdravstvenega stanja. Tozadevno se je torej na deželi zglasiti pn orožnikih. Oni pa. ki nameravajo stanovati v mestu f. ubtjeni, naj se tekom 48 ur po vrnitvi zglasijo v vojaškem rradu v Mestnem domu. Ker je ta 7£j-.cf«cv v interesu vrni vsi h se ujetnikov, naj tudi njih svojci takoj opozorijo na to zgla-srtov.
Oprostitev učiteljstva od or.ižn-fc vaj. Z naredbo načelnika vrhe nc komande A. Dj. Br. 260.900 cd 13. decembra t. 1. ir. brzojavno od-r.Jbo IV. armijske oblasti A. Dj. Br. 22.450 cd 15 decembra t. !. se odreja; da se učitelji javnih >cl ne .pozivajo ni dvomesečno orožno vajo. K iej naredbi se pristavlja: i. Vse učiteljslvo letnikov 1SS/—1894, ki je nameščeno na javnih šolah ali zahodih in se mu je orožna vaja preložila na kak termin v letu 1920, je toča -o orožne vaje oproščeno. Vsemu takemu ue 'eljr-tvu se izstavi čakalno dovoljenje (o-5>rostilni list} na nedoločen čas. 2. Vse tako ;;č te* stvo letnikov lSSl do 1894, ki eventu-; :n,i aedij vrši orožno vajo, se takoj odpusti t u v' .-kov. 3. Vse eventualne prošnje učitel-i--tva letnikov 1395 do 1898 za preložitev tri-..u'-ečne vojaške službe naj se predlože z vsemi p irebiim? podatki komandi Dravske divi-y" k c c-blasti v pretres in odločitev. Iz teh prošenj mora biti tadi razvidno, ali in kje je pro-: 'cc nameščen kol učitelj in kdaj, do kdaj in pri kate. i Četi je isti že služil pri vojakih. 4. \ ":tdk.":n ..»rcsilcem-učitcliem letnikov 1895-!84'-8 pri.'c jn piK'.-vska o'iruana komanda do-v da snu jo isti čakati reši ive prošnje na sedanjem (civilnem) irestu.
Izinenbeni čekovni preme i med čekovnim uradom v Ljubljani in postno hranilnico v Sa-rcjeveE. S 1. januarja 1920. se otvori med kr. .po;.t. č». k. urade n v Ljubljani in postno hra-n"n:co v Sarajevu izmen.beni čekovni promet. Ta premet sestoji v sledeče.n: Vsak lastnik ček. konta pri ček. uradu v Ljubljani more s svojega konta nakazati zneske na vsaik ček. kento pri poštni hranilnici v Sarajevo m in ravno tako vsak lastnik ček. računa pri snra-jc\_ki pošlni hranilnici lahko nakaže vsote s svojega računa na v*sk račun pri pošt. ček. uradu \ I jubljari. — Čeki, ki naj se opravijo s tem. da se n; :i znesek pripiše na ček. račun pri poštni hranilnici v Saragevem, je treba izpolniti s sledečo zaukazno opombo: Za pripis na čekovnem uradu b. h. poštne hranilnice v Sarajevom št.,.. A. B. v J. S tem je za enkrat omogočen čekovni promet med Bosno-Herce-£r .Lr.o P: Slovenijo za Liste, ki imajo pri enem ali drugem od teh zavodov svoj čekov ni račun.
Višek stanovanjske bede v Ljubljani. Stanovanjska komisija, ki vsled predstojeće ustanovitve novega državnega stanovanjskega urada v 1 ji bij j ni samo še izvršuje že pravno popcl-nc :a končane slučaje, novih sklepov pa ne d vi a ncber.ih, je bila nastanjena v prostorih tukajšnjega policijskega ravnateljstva. Ker se pa v e prostore sedaj naseli državni policijski urad proti verižnikom in navijalcem cen, morala ie včeraj stanovanjska komisija svoje prostore izprazniti, pospraviti sveje spise in prenehati s svojim nadaljnjim poslovanjem, ker se i ni posrečilo drugod dobiti primernih urad-
!i prostorov. To je dekaz viška stanovanjske V>ede v Ljubljani, in da se s samimi naredoami stanovanjska beda ne more odpraviti in tuca ne zadostno ublažiti.
Ponarejeni kolki. Na Dunaju se ie prišlo na sled nekemu Neufeldu, (ki je ponarejal kolke za kolk o vanje tis očk renski h bankovcev. Domneva se, da so sc falzrifikati izdelali v Zagrebu. Čeravno ni verjetno, da bi 'bilo v prometu že kaj denarja s takimi ponarejenimi kolki in je Neu-ft-ld že aretiran, se vendar občinstvo že sedaj opozarja na Le falzifikaie s prošnjo, naj bo pre-vino pri sprejemanju tisočakov, došlih iz inozemstva in iz Hrvatske. Faizifikati so risani še precej dobro, prepoznajo se pa cd pravih kolkov na prvi hip po dosti biedejših, nekam za-brisarih in izpranih barvah. Hrvatski napis Kraljestvo Srba-Hrvata-Siovenaca , ki ga no-s ti faiz fikati, ni tako jasen kakor na pristnih kolkih. Isto velja glede okraskov okoli medrega oboda in glede trakov, .ki obrobljajo si:ko. Okraski se tudi v risbi niso posrečili in so dc-sti manj različni in ne tako živo modro-rumeno pisani.
Zborovanje zavarovalnic naše kraljevine v Bc'gradu. Ta eden so se vršila v Belgradu zborovanja vseh zavarovalni cnaše kraljevine, na katerih sc je razpravljalo o čim intenzivnejšem delu naših zavarovalnic z domačini kapitalom. Sklenilo se je ustanoviti zvezo vseh zavarovalnic in se je izvolil ožji odbor za izdelavo pra-v 1 in vseh predpriprav. V ta odbor so bili iz-vcijeni kot predsednik: Vasa Jovanovic, ravnatelj zavarovalnice Srbija kot pc-dpredsed-r k: Mihovil Nikolić, ravnatelj »Croatie« v Zagrebu in Jssip Pehani, ravnatelj slovenske vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, kot tajnik pa dr. Marković, ravnatelj zavarovalnice »Šu-l.nadija .
Našemu narodu!
Že dolgo dobo 44 let zahaja naša »Edinost« med naš narod tu doli na obali sinje Adrije, po bregovih in doKh sobne Goriške in kršne Istre, in vsak, kdor hoče biti pravičen, mora priznati, da je »Edinost« vso to dolgo dobo vedno in vselej po svojih najboljših močeh izpolnjevala tisto nalogo, Id so p jo določili njeni ustanovitelji in so ji jo narekovale potrebe in želje našega naroda: budila je z vso vnemo narodno zavest, čuvala z vso budnostjo narodno posest ter se borila za pravice naroda in jih branila z vso odločnostjo. Bilo je tako dolga leta, in ni bila lahka ta naloga, Toda prišli so še težavaejši časi: »Edinost« je ostala ssraa, čisto sama na bojišču! Da je tudi v teh spreiežavnth časih storila vset kar je bile le mogoče storiti, ste priča vsi Vi, ki od dneva do dneva spremljaje njeno delo! Če ste tudi najstrožji sodniki, morate priznati, da je zastava »Edinosti« slej ko prej pred Vami — čista, neomadeževana!
Ob novem letu stopa »Edinost« v 45. lelo srejega delovanja kct edini jugoslavenski dnevnik v zasedenem ozemlju. Ogromne so težave, ki se slavijo na pot njenemu delu in premagovati jih bo mogoče le tedaj, če bo imela d i n o s t=< v našem narodu tudi v resnici ono krepko oporo, kakor jo zasluži njeno delo. Zafo se obračamo ob tej priliki na ves naš narod z odkrito besedo:
Čitajte »E d i n o s t«, ali ne čitajte je saaso, temveč jo tudi podpirajte z redno plačevano naročnino na enS z rednim dopisovanjem in sporočanjem vseh količkaj važnih dogodkov pa na drugi strani. S takim skupnim delom bo mogoče premagati tudi največje težave.
»E d i n o s t« bo izhajala odslej vsak dan zjutraj, izvzemši ponedeljke, ko zaradi nedeljskega počitka list ne mere iziti, in sicer ob torkih in četrtkih na Štirih straneh, ob nedeljah po možnosti na šestih, ostale tri dni v tednu pa na dveh straneh. Kakor hitro bo mo gočcj prične list izhajati vsak dan na štirih straneh, izvzemši seveda ponedeljke.
Naročnina c Lane neizpremenjena, kakor je bila doslej, in sicer:
za ceio leto......L 36'—,
za pol leta ...... L 18'—,
za če i rt leta.....L 9'—,
za en mesec.....L 3'—,
posamezna številka stane 10 siot.
Naročnine se plačuje ne prej in se naročila brez soposisne naročnine ne izvršujejo.
Naročnike, ki so merda zaostali z naročnino, prosimo, da v najkrajšem času poravnajo svoj tleli?, ker se jim drugače z 10. i. m. ustavi do-poŠ.ljanje lista.
Iz krajev, kjer t: sc cbnesla razprodaja lista, prosimo tozadevnih ponudeb.
Naj sicri tako vsak čitatelj > Edinosti« svojo dolžnost naprava listu, pa bo tudi list mogsl čim dalje v tem popolnejši meri vršiti svojo napram čitateljem, napram vsej naši skupnosti, napram našemu narodu!
Na novega leta dan 1920.
UREĐNIŠVTO IN UPRAVA. '
SiouensKo gledališče o Trst«.
Danes, 1. januarja 1920 ob 15 sa.iio popoldanska predstava
Peseli bral
Naredna v petih dejanjih in d\eh izpre-nerrrbah, po Jurčičevem romana dramatiziral Fr. Govekar. — Režiser Marij Sila.
tresli.
SREČNO NOVO LETO voščita h polncsa srca uredništvo in uprava »Edinosti« naročnikom, čitateljem in prijateliciii našega lista. Iskreno voščilo velja sploh vsem rojakom našim. Ze-imo jim, da bi prihodnje novo leto pozdravljali ob drugačnih razmerah in v drugačnem razpoloženju. Vei*a. da bo taKo, nas spremlja? vse in ram bodi
v	pobudo ra vsem našem delu in snovanju!
Smrt velike narodne dobrotnice. Minulega let;;.
is. rnarcJ. ,'l- umrd tu \ Trsta c.en najuglednejših naših pomorce v in brcdovlestnikov ter utemeljitelj družbe Slobodne parc elo.v idb 2 4. ki i e nosila ime svojeKa ustanovitelja, <i. Ivan Račić. Pokojnega Račića ui -soproge n:u Marijo je obdaril z velikem imetTcnr :n plemenitim. zJatim jngoiio-venskinr srccrn. Sedaj jc pekojniku -sledila vr smrt tudi sc-prrga Marija in ostavila sloves velike narodne dobrotnice. Iz n]e cporc-ke go\ori tisto zlato hrvatsko, jugoslovansko -rce: ker ni imela svetli c-trck. oslav' a «vc.;e imetje — kakih osem n 1 iti ionov lir — uavtični akademiji v Dubrovniku. V neizmernem spoštovanju se klanjamo pred tuni čhicim veifkodušji in zgtedne ijuhezni do svojega nareda. Ne le vsi tisti, ki bodo užival: dobrote ' tega veHkoduš.a, ampak ves narod naš bo blaKO-sla\!]al se v poznih časih -spr.m'n veli-ke narodne ^5o5>rotmce.
Silvestrov večer Tržaškega Sokola te bH pač, kakor je br!o pričakovati, sestanek ogromne mase našega naroda, ki je želel .pci ckriljenv našega
vi	lesa Sokola peprs snovali prehed iz tstarega v novo leto. Bilo je ludstva. da se Je vse trlo,
i a-7položen*-e najboljša, zabava, najpri.rcinc.sa, k če-rrrer je gotovo mnogo ipripcmcgel večeru .primer-ri spored, petje naša obče priljubljene pevke gdč. Mczgečeve rn njena druž'cc gdč. Kraljeve, potem po g. Bizjaku izborno .prirejeni plesi in pa v resnici krasne žive slike, ki so jih cocult trrje bratje Sokoli, zlasti zadnCsa. katero je občinstvo umelo prvi li";> »n tudi peka zafo to ® najcbiinejšim odobravanja m. V isvcjern pclncčnenr nr.govoru )4 očrta' g. dr. WrHan naša bridkosti in težave ter aaše vpe in nade, po\ajy]oc aias v novo leto s sokolskim pGgumcm, ki ne pozna obupavanja. Po končana n sporedu se ie v /gornji in spodnji dvoran" pričela lialnepritsilje ie?ša domača zabava, ki je iPC'trai'^'la \st -Jo ranega .jutra. Bil je iep večer, vsaj ?:a sedanje razmere: upajmo pu in i^pamo, da <nani besta dala neomajna volja naša in naše -ki: ono smotreno dc^o. da bemo prihodnji Sil-vestrov Vwčcr prazr.ovali trko, kakor si že'liiro vsi!
Resolucija Ikonskega učiteljskega društva. —
Prejela smo: Na občnem zbtrru tolm:nškega uči-tL?'r kega društva >e bila soglasno -prejeta naslednja resolucija: Društveni občni zbor obsoja vedenje nekaterih tovarišev(ic), ki se tu-ii v teh re-snilt časih dosledno, morda cclo namenoma prav n>c ne brigajo za stanovsko in društveno organizacije; nekateri niso niti uije društva. Dandanes ni pać nikakega izgovora za pn>top, ker je društvo le stanovska organizacija brez političnih na-iranj. Dosledno bi bilo cd «j'h. da bi odklanjali tudi \ se materijalne -koristi, katerih bi bili deležni brez svojega truJ^. To ne zanimanje dekazuje le njihovo kulturno poslanstvo. Tako ve.enje mo-ri-.nu i:i:j;ie\wti aiestauovsko in netaktno! Vabimo
torej vre neorganizirano učitelijstvo v društveno ekrilje. — Odbor.
Saniarienje senatorja Hortisa. Mož nam j" star znanec. Nekdaj so ga slavili do neizfliernostl kot »tržaško zvezde«, ali kake (posebne luči, ,ki bi odsevala cd te »zvezde« — nismo videli .nikdar. Kot človek — tako pravijo — mirna dušica; o zgodovinarju Hortisu pa :gredo mnenja zelo navzkriž; Hortisovo .politika je cd nekdaj dičila -uprav
—	otroška' nedolžnost. N*kda-r iti imeJ pravega pogleda za resničnosti; vedno je plaval na -pero-tah svoje sanja ve bitnosti nekje tam gerr v meglah. Tudi s svojim prvim >deviškimx govorom v italijanskem senatu ie »pokazal, da ima mreno pred svojim duševnim očesom, kadar govori o politiki. Vse polno lepih fraiz^in tirad; ali misli niti ene, ki bi se dala- uresničiti v skladu z realnostjo. In še ta fcar je rekel, da ni bilo — njegovo. Ničesar, prav ničesar ni .povedat, kar ne bi bili že poprej »tokrat povedali drugi možje in vsi ital\an?ki listi. Gcstobe-sednc je naglašai, fcaj se mora storiti, ali o tem, ikako«: naj se vse to — to je cd;no .prava beseda — izsiii. ni -povedala- ničesar .politična nemedrosi -g. Hoiiisa. S?.njač Hortis <se ie n. pr. odločno up.i predlogu, da bi postala Reka avtc«onanof cšrcma svdbcdno mesto, kajii. menil j--: Svobodna mesta — Bog ve. katera k še mislil	Reke? — bi bila odprta priseljevanju raznolikih elementov, nasprotnih italijanski narodnosti, in bi bila v nevarnosti, da izgube svoj značaj in sc I^orevržcjo v sovražna
mesta!--Hortis: kakor živi in — sanja! Kako
sr 5tc:\i ta debri mož it -sfabi .pcdit&k? ficdea misli snovanje trgovskega nves'ta brez iprUoka ^raricHi-kih elementov c, tcrci brež: .trgovinskih stikov z zaledjem?! Tudi vsak šušinar v gospodarski in trgovinski politiki ve, da ie irgovtisko mesto brez zaledja rifcj — ua .suhem! In pesebno »e: kako bi ta člevek hotel zagradi ti pci v mesto? Mar: naj ie obdajo s kitajskim zidom? Da, ohranjalo 'bi svoj- .-iznačat^ kgubilo pa b; svojo — trgovino! In to menda neka i pomenja! Ce bi Hortis malo manje sanjal 'in n;kc'i.ko več stvarno raz-Oi:ši]aL bi morda vendar razumel, da značaj trgovinskoga mesta -socalcčvije v veliki meri njegovo zaledje. Ali bi debele gledali tržaški trgovci če bi-sc uresničila srčna želja Hcrtiscva. Ja na bi prihaja': već v mesto raznoliki elementi — oplo-jat mu gospodarsko življenje!! Slabo je zasvetila
zveada* tudi v italijanskem eenatu!
Cenzura nam je črtala za današnjo številko dva člasilca skupaj 3-50 vrst. Crtano gradivo smo na-'Jcmc-f ti U z dragim.
Slovensko gledališče. Danes, 1. januarja 1920.. se bo vršila samo popoldanska predstava. Ob 15 se tretjič .ponovi narodna -igra v petih dejanjih m dveh iz.premenrj_h »Deseti brat«, .ki- je tudi lani /.e dvakrat napalniJa naše gledališče, _c zadnjega kerič-ka. Naslovno ulci*o igra g. Terčič, Krjav'jn pa g. Sila. Nastopi ves ansambel. Izpremembe se izvTšujejo cb odprtem odru. Nujno priporočamo, da si občinstvo preskrbi pravočasno vstopnice, da ne bo prevelik navad p: i blagajni ovira! točnega začetka predstave. Vstopnice so v preprodaji danes cd i0 do 12 pri blagajničarki v veži Narodnega dc-m j. — V sebe to, 3. januarja, ob 20 se prvič uprizori izvirna socijalna drama v štirih deja-njih ^Tovarna«, ki jo je spisal Etbin Kristan. Opo-•zattjamo že sedaj inišr- občinstvo na to »predstavo.
Tz Aidovščine. Stare navade se izpreminjajo. t)J nekdaj je bila in šega, da je družba fantov na Štefanovo pela po hišah ckcli deklet. Lepa navada. Pri tem pa se je seveda nabralo precej orehov, lešnikov itd. pa tudi precejšnja svota denarja. Razume se, da so fant je po .končanem cbhc-du te orehe in lešni'ke potolkli, denar pa za;pili. Letos je pa bilo drugače. Letos se- je ta stara navada prenovila in upamo, da ostane tudi v .naprej tako. Med to pevsko družbo .je bHo .prccejšnje število nrlaj-šili fantc^r, tako da & prišlo končno do ostrega oporekanja med starimi 'in mladimi, kako na} se nabrali denar uporabi. Zmagala je miajša struja in -določila nabrano sveto 100 .Ur prekeristni Družbi sv. Cirila iu Metoda. Vsa čast tei mlaf'ni, le tako naarej. To tudi v iz-podbudo n^ašL zavedni okolici. l>e:iar se Ee odposlal na sveje mesto.
RevoJucijonarji — ne zločinci! Z c žirom na scJaaje zaporedno irvajatrje emrtirni obsedeb ua vediteljih iz scn.jciislve vladavine na Ogrskem, riše r-Aibeiter Zeituag« z ogorčenjem, da vsi ti -ebsojenci nikakor niso bili zločinci, am^ak Je re-volucijena-rji, kajri mnegi med njimi da so se borili za ideje in načela, da .=0 brli ;:«alisti. Tudi Če so grešiir, nagibi n»so bili nečastni. Velja vse to. Vsakdo, -ki ima človeški čuteče srce v prsih, čita le z grezo o sedanjem divjanji maščevalne »justi-ce« na Madža^rsikem. Tcda, kar velja za eno, mora valjati tudi za drugo stran. Tudi mož1 e sovjetske republ-ke so dajali streljati in obešati na stotine ijirdi, svoivh političnih nasprotnikov, ki gotovo niso bili vsi sami zločinci, katjti tudi oni so se borili za- neko načelo, za idejo — merda za slabo, recimo moetarhščno, ali vendarle idejo! Človek je koncem konca čtovek, tudi če 4e grešil, in človek ne sme pcpohiama zatrjevati čo:ta sočutja tudi nasproti člcveku — .grešniku. To 'z^paveJ' človekc-jjiibja, usn. ljenja in civilizacije teptajo sedaj: proti-revclucrjcnania scdišda na Madžarskem, ali teg)-tali iS o jo istoiuko tudi bcrjše viški kolovodje na Madžarskem, ko niso tirali na morišče .zločincev, airipak le proti revohte^jonarje. Na njih sc ure-ui-čisje tisti iiinani rek: To ravno je prekletstvo zlega črna. da. iporaVaioč dajje, mora .porajati le zlo. Sejati so vihar, a sedaj, ko so se stvari zasirkade. 'jrh preganja vihar. Pa naj je bilo kaker bilo: kdor človeški čuti, pa na-j bo revclucijcnar ati protire-vclucitcnar, mera želeti v imenu člevečanstva
—	saj Jjuiije smo vendar vsi — da <bi na Madžarskem .prenehali z vladarjem ve šal in (krvnika.
»Balkan«. Hotel, restavracija in kavarna .-Balkan so prišli v nove roke, kakor je razvidno iz tozadevnega razglasa. Hotelski in restavracijski prostori so že prenovljeni in so izginili vsi šk Jcvi vojnega časa. Vodstvo tzatrja, da. bo uvaževalo vsako pritožbo od strani gostov. Nadejati tse je torej, da podjetje zadobi .zopet prešnji dobri sloves.
Srovanska Čitalnica opozarja vnovič svoje člane na izredni občni zbor. ki sc bo vršil v sobeto. 3. januarja 1920., cb 20 v društvenih prostorih. — Z-če:i>i s 13. •januarja 1920. se bo;_j »zopet iz-poso-jevale knj ge vsak torak cd 19 do 19 in pol.
Izprememba priimka. S privoljenjem generalnega civilnega komisarja so menjali svoj priimek: Orest Lagovig rojen 2H. junija 1^89. in pristojen v Trstu, in njegova soproga, rojena Hirn, v -Lago:; Rttdcif Franc Skert. rojen v Trstu IS. {julija 1871. in pristojen v Avčah. v »Schcrti«.
Ukradeno milo. Včeraj popoldne sta bila areti-rafna Adolf Marion. star 32 let. *z Buzeta, in Roman NorhHtc, star 23 let, iz Vidma, 'katera sta .prodala dvema prodajalcema 'precej-šnio .nroožino mila. ki je bilo pred par dnevi ukradeno v vili Vivame pri Sv. Andretit. Aretiran je tudi neki Mihael Tota, star 17 let, iz Barija, ki je na sumu, :5a se je udeležil tatvine.
Padel pod -voz. Vozniku Hanibalu Odoricu, sta-irujočemu v ulici -Torrioelli 12, ki je v službi pri bivši tvrdkr Creinifes, sta se včeraj splavila konja: :ned- vožnjo je revež .padel ped kolesa. Razbil si je črepinjo. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je ikimlu po jpri-hodti umrl.
Zopet nesreča pri voŽnH. Ivan Dilena, star 45 let, voznik, stanujoč v ulici GiuUa 68, je is.kočH nerodno na svcT. voz in jjadei na tla; pr» padcu ■nnr }e prišia desna' nega pod kolo. K sreči se je voz ustavil, tako da -je DiJ-ena dobil sicer precejšnje pcJkodbe, nege .pa si vendar ni ^Icmtl. Pre-'PC-'jali so ga na rešilno postajo. Ker jc debil pr\ e pcmoči. -in odic^"1 v mesU:o bchiišuico.
Napad. Včeraj zjutraj cb 3 sta dva neznanca napadla v ulici Cavour Antona De pela; hotela sta. po sili imet: od njega 'istnico. Ker se Hma jc ■pa Depoi .postavil v bran in se jti n» ustraši, sia ciapadalca zbežala. 4
Tatvine. Na Vndfeii pri Sv. Ivanu &c neznasn tatovi vdrtt v stanovanje Lmilijc Cicmisli:ve. kateri so tikra-iti tza 230 H.* perila.
Oblastveno postopanje se je včeraj uvedlo zopet proti 30 hišnim lastnikom, ker niso bile veže in stopnice v njihovih -poslopjih dovolj razsvetljene.
DOPISI.
Tomsk v Sibiriji, 1. julija 1919. Drarfi urednik! Zopet se odpelje nekaj sibirskih invalidov v dra^o domovino. Morda se jim res .posreči, da dospejo domov in da prinesejo s seboj naša pisma. Nisem hcitel opustili ie prilike, da ne bi napisal tudi Vam par vrstic, vsaj ravno sedaj tako težka pogrešam na^e »Edinosti« in one družbe, ki se je zbirala ckoli rje. Žc skoro dve leti n mamo nikakih .poročil iz domovine in še danes si ne moremo napraviti čiste slike o tem, kar se ^e med tem časom vršilo doma. Znani so nam pač eni važni zgodovinski dogodki, ki so se vršili lan;sko ieto tam, toda to le v glavnih potezah, .ker natančnih pomočil o njih nimamo prav nc.benih. Govori se pač mnogo, razširjajo se tudi najrazličnejše novice, ki pa ostajajo le govorice brez vsake podlage. Da, večkrat Čitamo tudi -oficijelne brzojavke, katerim slede seveda ravno tako oficijalna zani-iksn-ia.
Toda, kakor nimamo mi tukaj v Sibiriji nobenih obširnih poročil o domovini, tako si gotovo tudi vi tam ne morete predstavljati, kako nr živimo. Zato mislim, da Vam ustrežem, ako Vas s par vrsticami seznanim z življenjem Ju-gcslovenov v Sibiriji.
Po Brestlitovskem miru so sc začeli zbirati vsi Jugosloveni, ki so bili še v Sibiriji oz. Ru-sjji v dveh taborih. Prvi tabor je imel svoje središče v Čeljabinsku, kjer so stari borci bivšega srbskega korpusa iz Odese ustvarili polk Snbov, Hrvatov in Slovencev, ali polk imenovan Major Blagotič- . Druga kupina Jugoslo-venev se je zbirala v mestu Toms.ku, kjer se je ustanovil 1. Jugoslavenski polk ped imenom ..Matija Gubeca. Napisati hočem par "besed o pclku v Tomsku. Pri polku so 'zastopani vsi Juge si oveni brez razlike. Pri vsaki Četi se dobe Srbi, Hrvati in Slovenci, Ie en bataljon je čisto slovenski. Človek noće kar verovati, da je v Sibiriji, če včasih gleda, ko koraka slovenski bataljon skozi mesto, .prepevajoč naše lepe narodne pe3mi. O, komaj iukaj občuti človek meč naše narodne pesmi! Seveda poslušajo tudi Sifcirjaki z navdušenjem to pelje. Najbrže najdejo tudi njihova ušesa v naših pesmicah znane glasove, znane melodije, ki morajo segati vsakemu Slovanu do srca.
Za diplomatskega zastopnika naše vlade je bil imenovan g. Miloukovič, bivši generalni konzul Srbije, star izkušen diplomat, ki si je znai priboriti mnogo zaslug za ,jugosh>vensko gibanje v Sibiriji. Glavni vojaški poveljnik je francoski general Janin, komandant vseh zavezniških'sil v Sibiriji.
Vojaštvo dobiva izvrstno in obilno hrano, saj ne primankuje tukaj še ničesar. Ako ne mislimo na sadje, vino in druge južne stvari, ki so bile že pred vojao velikanska redkost za 'te kraje, imamo tukaj še vse. Mogoče bo koga zanimala tudi uniforma naših vojakov. V tem oziru nismo pač imeli veliko izbire. Prvič se ne dobi tukaj sukno, kakor bi si želeli, a drugič smo primorani, da se prilagodimo klimatičnim razmeram. Izbrali smo zato rusko uniformo in le «po naši srbski šajkači s slovensko trobojnico sc razločujemo od ruskih vojakov.
Za razvedrilo vojakov skrbijo Amerikanci. Amerikanski »striček«, kakor imenujejo zastopnika »Zveze 'krščanskih mladih mož v Ameriki-, je popolnoma brezplačno opremil in otvori! čitalnico, kjer so vsakomur na razpolago časopisi, brošure, knjige itd. Tudi dobijo tam naši vojaki za par kopejk dobro kavo, čaj in pecivo. Striček je uredil tudi kinematograf, nakupi! orodje za športne igre, telovadbo itd. Razun veseličnih predstav se prirejajo v čitalnici tudi predavanja.
O politični smeri naše eainice nc bom govoril, saj trdne smeri žalibeg nimamo. Imamo namreč v pclku zastopnike najrazličnejših struj, ki pridejo sedaj ena, sedaj druga na površje, kakor pač »piha veter-. Struja, ki je na površju, edločuje seveda smer cele edinice, ni čudno torej, da jc politika naše organizacije jako »vetrena . Temu je glavni vzrok poman-kanjc vesti iz domovine, pomankanje direktiv naše vlade. G. Milankoviča, edinega zastopnika našev lade, niso nekateri .pripoznali, delali so mu zapreke, ter tako onemogočili vsako njegovo delovanje. Zadnje dni rusko ministrstvo zunanjih del objavilo oficijelno potrdilo o njegovem imenovanju s strani naše vlade. Upati je, da bo ta fakt vplival tudi na našo politiko, ter da sc tudi v tem cziru popolnoma uedinimo.
V Čeljabinsku se izdaja ko L organ obeh polkov 'Jugoslovansko Ujedinjenje-. Drugi urednik tega lista je g. Železnikar, ki bo čitateljem goriške »Soče in »Primorca« gotovo znan. Razun tega skupnega organa ima še polk v ' Tomsku posebno glasilo *Naš list*, ki je do-
sedaj še tednik, a ki bo kmalu začel izhajati trikrat na teden. V enem, kakor v drugem listu se razpravljajo in analizirajo one pičle vesti ki prihajajo iz domovine. Razun tega se seveda obravnavajo vsakanja notranja vprašanja, ki se tiče^> Jugoslovenov v Sibiriji Naš List« izhaja v Tomsku in njegov urednik je g. dr. Vojeslav Mole.
Naša največja in edina želja ]c pač želja po domovini. Govori sc :tudi o tem mnogo, toda upanja ni, da bi se skoro vrnili. Vožnja po morju je skoraj izključena, ker ni toliko parobro-dov na razpolago, a vožnjo čez zapadne dežele ne dopustijo politične razmere. Človek nc sme niti misliti o domovini, ako noče popolnoma obupati. Edino sredstvo rešit' se teli misli in napraviti si razmere koli kor t olik e> znosne io delo in dela imamo tukaj dovolj za vsakega, kdor ima le voljo za delo.
Jaz sem bil pri vstopu v polk v štabu, a ko so nas Francozi prevzeli so me, radi znanja tujih jezikov, odposlali v francosko vojaško misijo, kjer sem še danes. Dela jc tukaj mnogo, tcda, kakor že rečeno, človek najde ie v delu telažbo in mir!
Pisal bi pač več, Loda bojim se, da bo tudi ta pismo, kakor že neŠtevilno drugih, romalo v koš pedantnega cenzorja. Ako pa bo imelo srečo, da dospe v roke dragega znanca, upam, da bo gotovo tako prijazen, da o tem obvesti vse meje drage prijatelje. — Iskreni pozdrav! Dr. Ivan P I e s s, stotnik \ francoski misiji, Tomsk.
Ameriški Slovenci svojim rojakom. — Prejeli smo to-le pismo:
Clei eland, Ohic, 16. oktobra.
Cenjeno uredništvo!
Naznanjamo Vam. da ameriški Slovenci ponovno pripravljajo večjo pošiijatev oblek, čevljev in primernih živil, s katerimi nameravajo obdariti svoje sorodnike za božič v stari domovini. Delo posredovanja za pošiljatev jc prevzela Slovenska'Narodna Zveza Jugoslavenskih žen in deklet v Ameriki. Pri tem dela nam ie šla na roke jako ljubeznjivo ameriška vlada potem Departementa of Stale in Depart-menta of Ccmmerce. S poslovali so nam pa-ni k, kakor tudi znižano ceno za prevo-, nam dali šc mnogo drug;h ugodnosti. Bodite uverjenr, dragi Sip v ene i v domovini, da imate v ameriški vladi jako naklonjene uradnike, ki želijo Jugoslovencm polno mero uspeha,"Parobrodna: črta >Phelps Bros & Co. bo prepeljala blago :z Ncv/ Yorka v Trst, aH pa mogoče v Dubrovnik. Pri tem podjetju pa je jako pomagal tudi rugeslovenski poslanik v \Vashingtonu, Mr. Slavko Grultsch in dovolil pošiljateljem razne ugodnosti.
Zanimanje za pošiljatev je po celi Ameriki ogromno. Samo iz Cievelanda, največje slovenske naselbine v Ameriki, bo cdšlo kakiii 1150 zabojev, ki tehtajo najmanj 300.000 funtov. Vrednost presega 150.000'— dolarjev, ali po Vaši vrednosti do sedem milijonov kron. Ti» ie samo iz Cievelanda, koliko pa pride Se iz cslalih slovenskih naselbin Amerike, še nimamo izračunanega. Na vsak način so se Slovenci primerno spomnili svojih sorodnikov za lelcšnji božič.
ICot spremljevalci >e druge pošiljalve pridejo v domovino Mr. James Debcvec, solastnik slo/, lista »Ameriška Domovina , Mr. Francih M. Jaksic, lastnik velike trgovine s pohištvom iri Mr, Rudclph Perdan, zastopnik za Singerjevc šivalne stroje. Ti so pooblaščeni od tukajšnjih Slovencev storiti vse, da pride blago v prave roke.
Slovenska Narodna Zveza in Zveza Ji/oslo-venskih žen in deklet je naredila ta korak v zavesti, da je pomankanje veliko in iz ljubezni do krvnih bratov onstran morja. Pošiljatev odide iz New Yorka ckoli 30. noveuvbra, in upamo, da bo okoli Novega leia donta.
Prosimo Vas, da naznanite to v vašem cenjenem listu.
Vas iskreno pozdravljamo.
Slovenska Narodna Zveza.
Louis J. Pire, predsednik. J. Hudovernik, tajnik. — A. Grdina, blagajnik. Naslov: 6119 St. Clair ave. Cleveland, Ohio.
Iz skrajnega severo-vzhoda. Tam nekje, v bližini obmejne države, kraljuje zakonodajalec, ki sam nc spošfuje svojih zakonov. Določil ;e-,policijsko uro, določil studi večerno uro za. presto igibanje meščanov — borghesov . Da se U zakoni točno izvršujejo, je seveda prav dobro skrbljeno. In gorje it-i, ako se predr/.neš pokukati po tej uri na cesto. Dcleti te najmanjša kazen 25 lire. Pri tej zakonodaji pa jc pozabil sam nase, ki prihaja na Joni čestokval po polnoči, a se mu nič ne zgodi in vendarle ni nič več in nič manj, kakor navaden mehčan — : borghese . Ce itvoje kljuse le malo zdrč? po cesti — kazen 25 lire, on pa sme drveti s svojimi arabskimi konji, da mu kar sapo jemlje. I seveda! § je §, obrni ga kakor hočeš, ostane le §. In ugenil jo je!
— Sedaj za praznike nas je doletela posebna milost. Gospod so milostno dovcl li, da se policijska ura podaljša do ene ure čez polnoči. Vsakdo .je to milost tolmačil tako, da smejo gostilne ,biti edprte tudi v enakem razmerju. A glej §! Za gostilne ostane stara policijska ura. Ne vemo kaka milost bi bila to, da nam je dovoljeno blato gaziti in zmrzovali na cesti, kakor fijakarskim konjem, cele tri in pol ure!
Da pristaja tako \isokomu dosto,ansUen»ka tudi izredno velika čast in da je upravičen od svojih podložnih čaščenje tudi zahtevati, je povsem umevno. In nič se ne čudimo, ako sedaj tega, sedaj onega, ki ga jc prezrl pozdraviti, citira pred svoj sodni stol. In to se dogaja v.dvajsetem stoletju,--pa ne v Postojni.
— Sladkorja je zmankalo; sa^daj pride v veljavo zacharin — parden — saharin. In vendar mora imeti postojnska aprovizacija c^več več vagonov sladkorja, ker ga ponuja zasebnikom kar po pet kv in tak) v skupaj. Koliko so ga pa podgane in miši uničile in koliko ga je prišlo peci zlo, ker je spravljen v nekem zaduhleni| vlažnem skladišču že nad pol leta in ki' nihče nc	zanj, o tem tpa kronika
; Odnekod. Iz tuie dežele )e privandral po-, Sentat. Ves njegov nastcp je 'tafeoj ipckazaJ, da je rojen za vladarja. Vladal je strogo po svodih načelih, ne oziraje se ne na desno ne na levo, ne na starodavne postave in običaje svojih novih deželanov. Njegove sodbe so bile Itratke in stroge, uprav salomonske, taka* se nihče ni upal -ugovarjati tudi najmanjše stvari. Pa saj ne bi noben ugovor kaj hasnil, 4cajti deželam niso razumeli n|ega in on ne svojih podložnih, ker je privandral iz daljnih eapadnih dežel, kjer se ne cedi ne med ne mleko. Ker je bil silno bogat, ni gle dal, da bi e\ -bogastvo še pomnožil. Podložni, ki so bili ^vajeni odrajtovati svojim vladarjem desetino, so ga komaj preprosili, da je tudi on sprejel desetin«. Ker je ibila deželica revna, je pctre--bovala prehrane, živil. In vladar ie velikodušno prevzel v svoie spretne reke to nalogo, preskrbel živila in tukaj zaračunal pripadajočo •mu desetino. In podložni so mu :bili hvaležni, ker so bili prepričani, da ga. to stane veliko jtruda in skrbi, saj so ga čestckrat videli v poletnem času sedeti s potnim čelom na vladarski stolici.
Ker je bil prepričan o svoji nezmotljivi vla-jdarski zmožncs-ti, ni imel v svojem vsestranskem neumornem delovanju nobenega namestnika, ncrbenega »vetovalstva, nobenega ministrstva. in kose je nekoč odstranil za teden dni, so počivali vsi vladarski pcsli, ker je bil irdno uverjerj, da si brez njega njegovo ljudstvo niti dihati ne trpa.
Imel je zelo lepe lastnosti in navade. Svoje ovčice fe lepo zganjal skupaj, :n če sc je katera irotela le nekoliko oddaljiti in pokukati čez mejo, jo je prav prijazno zagrnil kakor pravi ovčar. Le če je bil prav slabe volje, kar se je jpa zgodilo le poredkoma, je zapodil Lakoovčico s pasjoporto čez mejo. Ker je bil ustvarjen po človeški podobi in se je v njegovih žilah pretakala tudi kri, čeravno dokaj drugačna cd one njegovih ovčic, je imel tudi s veje strasti; seveda sc bile te strasti Ie v blagor njegavih podložnih. Njegova največja strast je bila preganjati in uničevati nevarno zverino, katere je v deželici kar mrgolelo v podobi dolgouhMi zajčkov in skek-onogih srnic. Ker pa sam ni fcil kos pokortčavarju teh itak redkih zveri, ki «o jih že njegovi (predniki docela <pdb:H, je ustanovil lovsko družbo pod devizo Konjska družba . Tej družbi je moralo pristopiti \3C, kar leze in gre, da le pokalico ima. In ha;d čez dm in strn, ne meneč se za starodavne pravice s\ojih pocložr.ih-lcvce .*. Člani .te družbe pa niso bili znani nobenemu deželanu; le čez mejo je prišumel glas, da jih je tam naslikal Kopitar.
Te zgodbe ne omenja nobena zgodovina, nobeno ustno sporočilo, noben pravljičar, ker se ge dogajala v dvajsetem stoletju pred Kristovim rojstvom, ko še celo cbmejni zapadni rod ni imel svoje tisočletne kulture. Te pravljice tudi ne omenjajo slovite Česnikove bukve.
Izpod Nanosa. Buhteferdamej! Najmanj trikrat sem bil v Postojni in še zdaj nimam dovoljenja, da bi stre'.jai zajce, domače namreč, ker divjih sploh več ni. čeravno sem lastnik velikega lova. Ne \ein. kaj mečkajo t^-ko dolgo. Seveda gospodje v Postojni skrbijo najprej sami zase, in ker je gospod glavar hud lovec, daje dovoijenjc \sakemu, če je lovec a:i ne, samo da ima kakega psa. In mi drugi pa naj čakamo. Pa saj gospod glavar tako nima! časa, da bi se za nas brigal, ker mora vsak dan r.a lov, čeravno ga čaka. kakor so ini pravili, cel ccnt nerešenih prošenj. — Perjatu kam pa greS? — I, v Postojno, >po pasjeperto, bi šu rad v Ljubljano. — Zakaj pa nosiš sabo j povhovo kroo in lisičjo kožo? — Veš kaj j i sc:n dvakrat že prosil, pa nisem nič dobil, sem j pa slišal, da dobivajo gospodje, ki nosijo li- j sičje kože in povhovke, kadar čjo.
K^jiL^un^sf ER li^efnosf.
Žepni koteda- za L 1920. Zalc/ba in ti k tiskarne Edin v Tr^tn. C^-na v platno vezanemu izvodu L 2'5<*. - Hi.:' m ram. da > ::n se v resiiici razveselil iejjj ;.epaejra koledža, edinega te vrste v nas Slovencih ' prave v s Jedenje neobhodne potrebščine vsakemu-, ki si nn ra danzadnsm zabeleženi' -:vari. katerih .bc ,/ba naj bi mu i:ila vedno pru- očmi in pri rekah. <iia\ ni del koledarja ie zato tr.Ji doh.ČJ-n v ia namen: na vsaki strani so serne po tr'je dne\ri z dovoljm-'m praznim prostorom za bel;, ke. Pele.. navadne koledarske vsebine čitamo goleni :odatke o političnem dru>tvu »Edinost'- ter obeh ostalih, seda] v zast-ienem o-zemliu i>"lu: ajcčili jit^cslcvi^skih Ustih, in nadalje jiovenska krstna imena 2a vse ineve v letu. Iz redno praktičnega pomena je potem bteifcainica« 7Jk vse k mesec po? ehej Lit končno letni obraČen<-. iitr> pa \tij:a ti:J", posebno dandanes, ko se ic-Iez!iiški vozni red men;.: vsak eas. za skrižaljko, \ Katero si vi< v.\ zabeiežn'e cJht . j in prihode vlake v. iVbrvd šel bo tudi \ -a komur posebni pre tor za zabele/bo rojstnih dni in godev, slasti pa na i v v, kar e .potrebno predvsem i'udeni, ki se bavijo s trj. r'nc in dru^ mi takimi posli. Kolkov n. iL.-rvioe, rristr.binsike dclcebe 7a mcnice oji- .;e. r- štne in brizejavre pristojbine: vse, kar »e tiu;:;o ; . trei no vsakomur. Ta žepni koledar je v rc-: 'e; beležmcs. v 'materi na.V'.i v.-e, česar ti ie treba v n. -'o . n.-m življenju. Vnanja oblika koledarja je kar r.:.'priV»pnejša, platnice -o mehke, da .vc ne 1 •ini:.-\ i.i ktiedar vtai: :eš lahko \ telovnikov žep. i.icr ;i e dela nrkake nadlcse. Tisk jas"en. v'st, a..pir d« ber. v -e skupaj res hvalevredno de1 ti-lv,. ke i:;ret:vostlt na katerem morem le či.>titati r: k »r i * i Ed nesti. i^epriean sen*, ea ob-j činstvo p po tem koledarju z nap ečsim ve-1 __A. K. I
Kenzlra letglsilFpMniS
generala filueiiea.
(Konec.)
Nazadnje ste gospod generat. je zaključil Ribot, v nasprotju z v o in: m ministrom; ker pa ustvaritev mesta vrhovnega povelfn'ka ni snogla odpraviti neprijetnih nesoglasij, je po-Irebno, da se eden gospodov umakne, bodisi vojni minister ali pa vrhovni poveljnik. Na odstop prvega ni niti misliti, ker bi imel tak ko-;rak nepreračunljive posledice, zato <je dolžnost gospoda vrhovnega poveljnika, da sam -uvidi, da je njegov odstop v osebnem im splošnem in-
teresu potreben. Tega mnenja je tudi gospod Briand, ki vas je imenoval za vrhovnega poveljnika.
t Povzel je besedo predsednik republike. Iz-i javi! je, da je popolnoma nasproten tej krizi ! v poveljništvu, posebno pa z ozirom na sedanje i razmere; toda ker -je po ustavi neodgovoren, ( ne tnore drugega, kot da izjavi, da mu je žal, | da se mora ukloniti izvajanjem odgovornih minčstrev.
Na izvajanja svojih Izpraševalcev jc odločno izjav Ji vrhovni poveljnik, da ostaja pri svojem mnenju. Je še nadalje na razpolago vladi; toda cn -sa noče vmešava: t i v parlamentarne in politične kombinac'ie: »Kakor tudi globoko spo-št-J-eai, poglavarja države in ministrskega predse in ka, meja vest tal govori močneje, koi pa n; Jio\o mnerje. Naj vsak nosi svojo odgovor-ncet!« ...
16. mainika ge bil general Nivelle, v svojem glavnem stanu v Ccmpiegnu, uradno obveščen, da je odstavljen in da je imenovan general Pe-tain za poveljnika severnih in severovzhodnih armad ...
Prva posledica tega koraka <je kila odprava enotnega poveljs.iva. Angleži, ki so se Tadi po-kcrili .g. NiveJieu, jriso hoteli mbogati poveljnika, Li je bil odvisen cd navadnih politikov.
Prišla je nemška proti ofenziv a in malo je mantkelo, da ni bila zavezjiiška fronta prebita.
To je približno vsetr.na knfrige gesp. de Ci-vreux. Na ta <težka očitanja ie odgovoril geso. Painleve z novim delom, polnim zanimivih dokumentov. Opravičuje -svoje postopanje proti gosp. Nivelleu •z nesoglasji v povc^ništvu. O aferi sami ni bilo v rasln:;em času ničesar slišati, morda so jo potlačili ali pa sc obravnava tajno. Na vs:4c -način estaja ta polemika zgodovinska. Ona nam kaže mnogo vzrokov prejšnjih cniertnih porazov in razvoj iisfe veli-kan-ake bitke v Franciji, kjer so molijoiu odločevali in odločili iijcdo svetovne vojne. Zastori padaijo in mi navadni zemljani z začu-der.jem gledamo za ikutJse Ustih velikih do-gcr'Vov, katere smo »pričakavala Ln doživljali s telJkVn Irepclcm Jai upaajem.	V. P.
Minulo je leto po vojni, polno trudov ;n razočaranj za kmeta. Kakšno bo novo leto? Ali bo ugodno za nas kmetovalce? Ali se n?.m bo trud, ki ga vlagamo v -zemljo, tudi izplačal? Ali bo še dolgo ta neznosna draginja? Ali so bo dalo še ikedaij živeti na svetu? Ali ne bomo primor?.ni csitaviti te n^še zčrpane, osiromašene zemlje, prepustiti je drugim srečnejšim ljudem in iti s trebuhom za kruhom? Tako se povprašuje in ugiba danes kmetovalec vsepovsod, kj'er je vihrala kruta vojna ki je izpremenila ?vetu obraz. Še nedavno "temu se je povsod opažalo neko mrzličavo izseljevanje ljudstev
Toliko nezaupanje. Lclika nevolja človeka napram sočloveku! Tudi naš kmet, revež, še do danes ne ve, kaj bi počel. Če mu ni vojna razrušila dcena, se mu zdi vendar, da ne bi mogel dalje živeti na tej svoji rojstni grudi, czncieni skozi dolga stoletja z mukotrpnim trudom njegovih pradedov. Zdi se mu, kakor da umirajo v njem Čustva, ki so >ga vezala nanjo. Trgovina s severa, z vzhoda kruh, dobro mu je bilo prej na tej blagoslovljeni zemlji. Sedaj, si misli, ne bo več tako. Hrepenenje po udobnosti začenja nadvladaiti v njem ljubezen do rodne matere zemlje, ki mu preti postati mačeha. Dušavne vezi, ki so ga spajale z okrožuječim ga svetom, se mu zde razrušene, vsak dan postaja ibclj ne-zotspen naprem sorojakom, sotrpinom na domači grudi. ZapustJii jo hoče in se preseliti, misleč, da mu bo drugje sreča milejša kot pri lastnem domačem ognjišču. Kjer je bolje, tam mi bodi domovina!
Tako modruje naš kmetovalec že leto dni v težkih skrbeh za svoio in svoje družine bodočnost. Ker ne ve, kako naj ibi se odločil, kako bi bilo bolje in kako naj bi si pomagal, živi v nekem izjemnem duševnem stanju, ki ga odvaja cd njegovih stanovskih dolžnosti in mu ne dopušča, da bi se zopet staino poprijel z vso vnemo resnega dela na svoji domači zemlji. Zmisel za samopomoč in vzajemno delovanje je v njem še preslabo razvit, »ker se je naš kmetovalec vedno naslanjal na tujo pomoč, a sebi enakim ni nikdar iskreno zaupal in tudi se ni dovolj brigal za skupno ustvarjanje in varovanje vzajemnih stanovskih -koristi, čut solidarnosti kakor je danes razvit v industrijskem delavstvu in vseh drugih stanovih je našim kmetovalcem skoro povsem neznan. Ker je naš kmetovalec mali posestnik, se mu zdi nepotrebno, da bi gajil kake tesnejše medsebojne stanovske vezi, in misli, da je tudi sam v stanu zadostno varovati svoje male koristi in da večjih koristi, kakor jih imajo delavski in drugi stanovi, itak nima in jih tudi ne more imeli. Medlem ko danes delavstvo s praznimi rokami tako uspešno uveljavlja svoje človečanske pravice, si kmet, igcspodar zemlje, ki preživlja vse ljudi, ne ve kako pomagati.
Kaj raj tore; voščimo Janes vsem kmetovalcem mi ljudje, ki živimo od trdega dela njegovih žulgavih rok?
Več solidarnosti, več ljubezni do njihove lastne zemlje!
Tržaška kmetijski družba. ■ • *
Čebelarstvo v starih in novih modernih I pacilh- Prošlo leto je bilo — pesebno v Istri — J neugodno čebelarsko ieto. Na to je vplivala | ravno c."b cvetju sadnega drevja rnekretna po-I :r.!ad in ob cvetju travniških rastlin nastala suša, ki je trajala vse Lja do jeser.i. Vendar kc! ka raal'ka med pridelkom pri čebelah v starih kmeislvth panjih, panjih s premakljivim delom v dzierzcniziranih kranjskih panjih in pa v panjih z vel kim; okvirji, takoimenovanih Albert Žni Jeršičevih panjih, pa tudi nemškTh Gersrtnergovcih in Amerikancih. V naših razmerah se je še najbolje obnesel Aibert Žnider-šičev panj. O tem nam lahko poročali čebe-Znideršič v Ilirski Bistrici, Hresčak v
Sli
vju, černjeka v Roškem peiju, Turk v Klancu, Sever v Loki, Eler v liodili, Kasča v Tol-m;nu in mncigi dru<gi. Le na kratko naj omenim naslednje: V Istri, tik tržaške meje so čebele
starih kmetskih pan-jev nanesle komaj toliko, da sc prežive čez zimo ali še celo ne. v na^no
taikih panjih s premakljivim satovjem tcl;ko, da se jim >je moglo brez škede odvzeti po 2—4 kg onedu, dočim so nanesle v Albert Čaiderši-čevem panju po 20—30 kg medu vsaka močna čebelna družina. Ako računamo, da se zamore med prodati samo po 7 lir kilogram, se pokaže pri kmetskem panju dohodek L 0'—, pri dzicr-zcn:ziranem panju L 21' — in pri Žnideršičevem pai?;u L 175*—. Oskrbovanje kmetskega panja ne zahteva skoraj nobenega stroška Ln iruda, a tudi ne da dohodka; dzierzoniziran panj zahteva malo ananjši trud in strošek kot Žnider-šičev; dočim za oskrbovanje 10 iŽnideršičevih panjev upoštevsi nall^arvo umetnega satovia, 10!^ amortizacijo za panje in pritrkline ter vse oskrbovanje med letom po 82'— lir za panj. Iz tega sledi, da Čebelarjenje v Albert Žntderšičuvih panjili pošteno plača trud in obrestuje glavnico čez 50%, a poleg tega nudi obilo lejpe zabave, zlasti za opazovalca narave. S .tem panjem zamere čebelariti tudi priprost kmetovalec, če le ima nekoliko dobre volje in vztrajnosti.	Istrski čebelar.
DAROVI.
—	Gospod ivo Petrič ni daroval — kakor jo bilo včeraj praebčeno pomotoma — HHX» ju:io- lovenski-h kolkov, eir.-pak 1000 unosio venskih kcikcvanih kron.
—O. Ivan Oartner daruje L 50"— Dij. <pcdp. društv u v počastitev spomina pok. sespe Marije v d. Račičeve. Deiiaj hrani uprava.
—	Vedela družba? v Vipavi .amie moški podružnici C AH J) L 100'—.. Denar hrani uprava.
—	Gdč. V«da Pcrhaveeva je- nabrala v rodo-ijubp.i Sežani ,^15 L za tržaško božićnico; rib črv:; sama Je- prispevala s 50 L. Naj bi 4vra»ko metro-noio posnemali v usmiijenosti- ao siromašnih otrok v Trstu ttufi dru-srl c^raji.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Več g;r. ti c ni i cikom: Dasiravno i-ua današnja številka sest strani, smo zaradi preobilice gradiva m r rali odložili dcpi.-c do prihodnje večje številke. Pri Je vse na ATsto.
ŽIVNOSTENSKA BANKA |
PODRUŽNICA v TRSTU	l
Elita Mm vaial ul. Mazziii — Lastna tm. ji
Ocint^kr glavnica In rezervni zaklad K č. SI. 22i,0J3.0j) J
! livi^je kciadns v:3 fanns ia Eaialaias tiaosalaiii j i
t Uradne uvzud 33-11.30 in 14-30-16 j
se rači.nr-Jo po 10 stot. beseda Najmanjša pristojbina L I*—. Debele črke Z0 <tot beseda. Najmanjša pristojbina L ?'-'.
IZDELUJEM zimnice, oridem tudi na dom. An-to-Tiiia Krivca, rl. Mcrise Lnzzatto (prej Remota) št. 3, IV.	53
GDDASTE sc dve stanovanji: .kuhinja, soba in ■sobica. Voda v vodnjaku. Mesečna najemnina 20 !:r. Naslov pove Lns. o-, d. Edinosti.	55
ŽABICE, angleške klarčavnice, k!Ji:ji, pHe. žagice, vijaki, primtži, samice, eapore n cperesa itd. — Zalosa želeiznlci ul. Fabio Filzi št. J7.	56
MLADENIČ, prost od 1*1. nre dalje, želi vstopiti v kakšno službo tudi kot težak. Ponudbe na tiis. odd. Edinosti jjed »Služba«.	45
POZOR! Plačam za srebrn denar najvišje cene, tudi več kot drugi trsove«. Albert Povh, ulica Manzoni št. 17, vr. 2, pritličje.	44o7
SAMO F. PERTOT, urar, ul. ?. Francesco 15, II;: kupiti? srebro in ziato po najvišjih cench. 41 j j
LEPA. novo zidana vita se proda v Sežani v bli- j ž»n: kolodvora. Zraven je lep vrt in obširno idvo- j r'šće. Cene zmerne. Natančni pogoji sc dobe pri ' Josipu Gruntarju v Šmarjah pri Štanjelu. 32
KROJACNICA Avgust Šfular u!. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. ie edina dobroznana kro-iačnica v Trstu.	3367
SPREJME se mladenič 14 »Jo 15 let, ki ima veselje -do sedlarske obrti. Pogoji po dogovoru. Franc Majcen, sedlarski mojster, Postojna.	3351
SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini Pridem lahko poni. Alojz Povh, Garibaklijev trg št. 3 (prej Barriern.) 3341
FOTOGRAFICNI APARAT, skoro nov, z vsemi potrebščinami, se proda za 250 lir. Na ogled pri Ins. odd. Edinosti ul. sv. Frančiška št. 20. (B 101
FOTOGRAF A. JERKIO. Trst, ul. Roma 24. Gorica Corso št, 36 na dvorišču.	P 711
STENOGRAFIJA! Večerni stenografskl tečaj se otvori z Hovim letom. Prijave se sprejemajo vsak dan od II—12 v prostorih Glasbene Matice v Narodnem domu. ulica GaSatti 20, I. nadstr.
liieli »o jif v Milj
vafci ra
g Q	■ V • |
||| j||||| llip
ki se bo vr2il
4. januarja 1920 cb 10 predpoldne v društvenih prostorih.
DNEVNI RED :
1.	Pozdrav predsednika;	%
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Slučajnosti.
ODBOR.
IVAN KROŠEL
TniT — ul. Roma 15 (prej Poste) - TRST
trgovina M le Mam Krojamica
,Alla citta di Londra^
vošči
vsem svojim cenjenim odjemalcem, . znancem in prijateljem najsrečnejše leto
Nmvi-S. CatorhMu	|
Vet ka izbera. vsakovrstnega blaga za moške	9
ia ženske. — B ago za sn^nje, žamet, barhant,	I
s ile. etarnin ter ra/.nih predjnetov za okras	|
oblek. Vso po znižanih konkurenčnih ceuali.	j
UELIKO SKlflOIŠČE KLOBUKOV j
dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkih nogavic itd.
K. Um. Trn, Corso!. L !!L Itn li!
i______________ I
IrafiO-Ptetpa nimm I
sipkiau IiUiIjI dki lip j
v
registrovana za«lr. z neomejenim jamstvom I
al. Cesore Battisii (ore] stadion) št. 7A ;
sprej« Irailne \
od L 1 dalje.
Trgovcem otvarj'a tekoča čekovne račune. — Posoja hranilne pusice na dom. — Rentni davek plačuje iz svojega.
M2 posolila
po najugodn jsih pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemši nedelj in praznikov od S do 1.
----■ »	n ■ ■	i im k »tg^	.-^J
S. PSiiO, ziaMa-HPjcg
Tifst, Corso Stev. 15
Kupujem sreu?riie urone in
gdSdiaspje p:j nafvišl h cenah.
1BHETHI2IBJI p
z iti brez čel; usti. zlate krone in tu Ji obrobki
K\ TKST. ul 30. oKtobi-n (ex Gnscr na) 11, n g S Ordinira oi 9 preJp. Jo ti zvečer.
X?- -
[V : V
oU' ^ MISLIOR
V 4
člM eRdf^
£r Pm i
i Hslfeollse mazilo m Č8E0LJE,
Italijanska tovarna
P^eiZ¥OS©¥ BFiLL
i Po^užnlcn«Trstu, ul. tl£l Tcra 10
Telefon 3172
PELLEGRINO CIMCELLI '
Trst - ulica Malcanton 2i\?. 9 - Trst
(HiSa ustanovljena leta 1823.)
KOZE In USNJE za ženske in moške.
Boje in Chevreautx; lak, podlage in vsakrvrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah.	Postrežba tečna.
—m nw——»i i —<rwi i »ni n —ili mhhhi——
OH 'BSJL
nisij, A mim mpo^
TOniiairr«
(Bq;iup Bl|SHt(|l|B)|) ttUBjlBH ?iO!'JOS
oiiusiu srnppza us cfusn afnno im 'fl![2ifi ouipa
v " L /' v i
^v m
TB5T — Corso Vilt. Em. Sit. š!qv. 4 — TKST
Najboljši nakupovalni izvor obuvala za gospe, gospode
in otroke.
Se priporoča cenj. občinstvu z zajamčenim blagom, ki jc
neprekosljive trpežnosti.
Postrežba točna.	-	Stara in poznana tržaška tvrdka!
n_________v
i

£11 {
H
r ■ :
lil
t
II j
t
Ij
I
I j
Jutri, v petek, ob 10
zopetna otvoritev gostilne
Alla Borsa vecchia
z najboljšim prvovrstnim
PIVOM DREHER
i____
KALODONT
prineiBo nojbollft zobno Kremo
edina razprodajalna za Jul. Benečijo
AMo schlesinser—Trst
ulica San Sebastlano štev« 4
Skladišče vsakovrslnih igrač, drobnarij, galanterij, dišav,
mila itd. itd. — Razpošilja se na deželo. —
Bratje Mi ia KriUmi
u!. Muzzin? U (vogal ul. S. Lazzaro)
Za prihodiiio sezono:
bogata izber volnenega blaga, barfcenta moškega blaga, volnenih odej, zaves in
Itisino IzdeloOTS variranih odej.
UL Geneza (an Campaniie) 11 Trg Pc^iaross©
Uvaissiia In isvalanla*
Prodala na ds&eč© jvžno sadja, suho in sveže sadje, živila konserve jajca, sočivja i:d itd. — Neprestani dohodi kostanja, jaboik, lirušek, svežega in kislega zelja, krompirja, karfijola, ohrovta, čebule v vencih in razvezane, Čebulic, citron, pomaranč, mandarin itd. itd. V zalogi: rozine, orehi. :ešnik celi in izluščeni, nundeljni, suhe smokve, rožiči, paradižnikova konserva, sveža jajca itd. itd.
Izvršuje naročila in pošiijatve točno in natančno.
Telefon medmestni 856.	Brzojavi: DEVORZA.
fr. Žagar S M. Kar
TRST — ul. Gaetano Donizetti št. 5
Edina destilacija Upa in troninta
voščita
vsem svojim [cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem najsrečnejše leto
01
i
ta
— v LfukBJani —
opozarja svoje člane, da plačajo zioslaio zavarovalnino krajevnemu zastopniku ali na naslov: ĐRAGOTIN STAREC, glavni zastopnik za Julijsko Benečijo v Barko vljah pri Trstu. K~-or ne plača zavarovalnine, izgubi v slučaju požara pravico do odškodnine. — Vsako zavarovanje je sedaj v veljavi za toliko lir Kot prej krcn, če* je zavarovalnina plačana alla pari.



V obliki 6X10 cm.
Obseg: Pol. drušlvo Edinost, Koledar za 1. 1920, Slovanska krstna imena, dnevni zapiski, blagajnica za vsak mesec, letni obračun, prihodi in odhodi vlakov, zapisnik za rojstne dneve in godove, naslovi, Uolkovne lestvice in poštne pristojbine za zasedeno ozemlje. — Koledar je tiskan na lepem papirju in v platno vezan.
CENA 2. S® L
Dobiva se : V tiskarni „Edinost", v knjigarnah katoliškega tiskovnega društva v Gorici, pri Avgustu Kraigherju v Logatcu, 7 Postojni, Ivan Novak, knjigarna v Pazinu. — Naročniki čez
50 iztisov dobijo popust.
i a
i 4 ; i
I t
'i
i
jiQ«KA MRKA
Del n. gla/. K 30,030.030, Rsserve K 3,53X000 Central 2: T Ji I1
Fiatei iimim 5 - ¥IJ 5. M\) 9
Podružnire: Dubrovnik, Dtmj,, KTot>r, Ljua" ljana, Metković, Opatiji Split, Šibenic, Zadar Ekspoziiura: Kranj.
Obavija vse v biačao stroo spiiiji-5 pjsla
Sprejama vSoga
na hranilne knjižice proti Hi/iVa letni n obri' stim. v baneogiro-prometu proti oio letnim o-brestim. lUi odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš !i pogojih, ki se i.naja ploditi od slučaja do slučaja.
Uje v najsi fanraslai praiili (ulii &im!y,).
Blagajna posluje od 9.30—12.30 in 14.30—IG
ZOBOZDRAVNIK £353ES5SSS2SBf
D". MRAČEK TUST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3 - 6 pop.
MMMm iziiraiii id plagiranja io mM zeiJis
prej dr. BODO.
Zobozdravnlkdr. E. Clonff ©ra
— in —
✓
dentist SSasilco
Trs?, Trg Gelsioni i t. 11, SI. rascSsšf'.
sprslema ©d 9 do 12 in od 15 do 19.
Izbiranje 20H Hr®z »čin, zsHoujs, zlati moifoui
l/rez neM, reguliranje zoU in zlste Krons, Usa dčia se izuršuielo po metel feimiKi.
UffiiH^ilHSii^li^II^II^iSB^ii^iS^
IBOZDRMSKi RfiBIHE!
ulica Chiozza št. 5, I. nadstr.
Sprejema od 9—13 in od 13 — 17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom in brez neba po moderni tehniki.
Dr. F. Tsmburlini
MARIO MORO, tehnični vodja.
Oglase in osmrtnice sjrcienia Inserat^i oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška štev. 20, pritličje.
osa
Bogata zaloga vseii potrebščin. Mehanični delavnica za vsako popravljanja.
Stroj za Šivanje in vezaeje pravi nemški uzarri Seidel & Neumann in »Singer4 Gast & Gasser
Tvrdka ustanovljen 1. 1873
FRKHCESCO BEDHAR
Trst, ul. Campanilo 10
[□Ji Jf fllOGfl UR IN ZLETUfilNE:::	[p
t na veliko izbero se vdobi pri
™ h JI. POVH v Trstu	—
[□J TRG GARIBALDI (BARRIEKA) :i.	[□]
P

Slike - povečanje - slike na porcalj. ploščah, umetne slike v velikih oblikah.
TrsS — ulica Ac£gued©Sfo šlev. 27 — Trst
Pozor! — Govori se slovensko in hrvatsko-srbski! — Pozor!
fc
C - »i -57H LVSllLTJJ
Sreino in veselo novo §eto
voščijo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, klijentom, sorodnikom, prijateljem in znancem v Trstu in na deželi naslednji denarni zavodi, tvrdke, zaloge, istitucije, zobozdravniki, fotografični zavodi, knjigarne, krojačnice, gostilne,
restavracije, kavarne, posestniki, zasebniki itd.
Tiskarna Edinost
TRST
nI. Sv. Frančiška 20
TVRDKA
Anton Vouk
TRST
ul. Torre bianca 4
Družina Maksa Cotiča
TRST
TVRDKA
Gregor Zidar & G
TRST
Ivan Wiegele & G
Zaloga kolonijalnega blaga
TRST
nI. Carlo Ghega 10
TVRDKA
MANUFAKTURNEGA BLAGA
FRANC KNEŽIĆ
TRST
Corso Garibaldi štev. 24
Prvotna odlikovana
Tovarna oblatov
A. udova BETTIO, nasledniki
Telefon 454
TRST-SKEDENJ Tvrdka ustanovljena 1. 1834
Uredništvo in uprava Edinosti
TRST
nI. Sv. Frančiška 20
Gospodarsko društvo
SKEDENJ
ZALOGA POHIŠTVA
Alessandro Levi-Minzi
TRST
ul. dci Reltori 1 (Pia zza Rosario)
Zdravko Katnik

TRST
jr -H.
Bratje fantilli in KrižmanCk
trgovina manifakturnega blaga
TRST
nI. Mazziiil 40 (vogal ul. S Lazzaro)
v
Zivnostenska Banka
podružnica v Trstu (lastna palača)
ul. Roma, vogal ul. Mazzini
Filip Ivanišević
TRST
1920
Srečno in veselo novo leto
voščijo vsem svojim cenjenim odjemalcem, gostom, klijentom, sorodnikom, prijateljem in znancem v Trstu In na deželi naslednji denarni zavodi, tvrdke, zaloge, istitucije, zobozdravniki, fotografični zavodi, knjigarne, krojačnice, restavracije,
gostilne, kavarne, posestniki, zasebniki itd.
1920
Novak Anton
brivec
TRST
ul. Udine 57
BIVŠA LASTNIKA
Zofija in Hinko Kosič
gostilne v ul. Trento št. 15
MARIBOR
Cvetlična ul. 23
M. German
cvetličar
TRST
V Roma 3 in V. M. Buonarotti 28
KROJAČNICA
Adolf Mila nič
BARKOVLJE št. 122
Novo konsumno društvo
BARKOVLJE
ob pristanišču
G. Gkmar
gostilničar
TRST
Alojzij Povh
urar in zlatar
TRST
Piazza G?ribaldi 51. 3
Antonija Rieger
damska krojačnica
TRST
ul. Commerdale 5
NOVI LASTNIKI
Hotela in restavracije „Balkan"
TRST
KNJIGARNE
Katoliškega tiskovnega društva
GORICA
Adolf Gombač
trgovec
TRST
Centrala: ul. dell'Istrra 2 Podružnica: S. Mar. Magd. Zgornja 93
Leopold Štrekelj*
trgovec z jedilnim blagom
TRST
Trg Garibaldi št 6
TVRDKA
Alarico Lantschner
TRST
ul. Roma 28 (bivša ul. detle Poste.) vogal ul. G. Galatti. Zraven vel. pošte. - Tel. 193
NOVI LASTNIKI
Kavarne „Balkan44
TRST
ZOBOZDRAVNiŠKl KABINET
Dr. F. Tamburlini
Mario Moro, tehniški vodja
TRST
ul. Chiozza 5/1.
Kavarna „Commercio"
Anton Šorli
lastnik
Ivan Krže
trgovec s kuhinjsko posodo
TRST
Trg S. Giovanni št- 1
Ivančič Jakob -
gostilničar
TRST
ul. deli* lndustria št 10
NATAKARJI
Restavracije „Balkan"
TRST
Jakob Tavčar in družina
trgovina z ogljem in drvami
TRST
ul. Zaccaria 3
Ivan Bidovec
trgovina jestvin in kolonijai
TRST
ul. Genova št 13
Jakob Perhavec
zaloga vina "in likerjev
TRST
ul. delle flcque 6
Hoilandia Colonial
TRST
V. Pier Lu:gi da Palestrina 2 vogal ul. Coroneo
SLUŽABNIKI in NATAKARJI
Kavarne „Balkan14
TRST
TVRDKA ZA DRAŽBENO PRODAJO
E. Vianello in R. de Haag
TRST
ul. Chiozza 7 — Tel. 54 92
Anton Jerkič
fotograf
TRST
ul. Poste 10
Tomaž Zadnik in družina
mesar
TRST —
Piazza S. Giovanni št 6
TVRDKA
Pellegrino Cincelli
(kože in usnje)
TRST
V. Malcanton št 9
M. Ferjančič
VIPAVA
dmetno-fotografiCni atelje
TRST
ul. flcguedotto 27
Lovrenc Rebula
lastnik pekarne in sladščičame
TRST
ul. Udine Št 57
Dr. Mraček
zobozdravnik
TRST
Corso V. E. III. št. 24/11
Vekoslav Kodrič
posestnik
Sv. Mar. Magd. spodnja 59 t
Dragotin Gkmar
gostilničar
TRST
Štefan Ozbič
restavrater
TRST
Ul. Carlo Ghega št. 9
Giusto Sbuelz
Nova prodajalna manifak. blaga
TRST
ul. Roma 11. vogal V. G. Rossini
TVRDKA
Jakob Vatovec
-RST
KROJAČNICA
Avgust Stular
TRST
ul. S. Francesco d* flssis'i 34/111
Anton Lenček
krčmar in trgovec z vinom TRST
Piazza Oberdan 5 in ul. della Zonta 5
Fran^ in mezina Stran^ar
TRST
ul. Giuliani 32, Vrtela 223
Ljudska hranilnka in posojilnica
TRST ul. Torre bianca 19/1.
PODRUŽNICA
Ljubljanske kredita* bank*
TRST ul. XXX ottobre št 11
Jadranska banka
TRST
ul. Cassa di risparmio 5 (Lastno poslopje)
ZALOGA VINA
Viktor Stoka
TRST
ul. Cesare Battisti 29
Prodajalna vsakovrstnega blaga
Jakob Levi
Samo na debelo
TRST
ul. S. Nicolo 19
TVRDKA
Geržina & Zuzzi
izvoz in uvoz živil
TRST
V. Trento (prej Carradori) 18
TVRDKA
G ^stone Dolinar
velika zaloga papirja
TRST V. del Gelsi 16
Sreče, veselja, zdravja, vina in svobodepolno
Novo leto
želi vsem Vipavcem
JANKO MAVERHOFER
župnik planinski
Pelavsko konsumno društvo
.	SV. JAKOB
TVRDKA
J. Parčina
velika zaloga vina in likerjev
TRST
ul. Torre bianca št. 27
Zobozdravniki ambulatorij
prej dr. BODO.
Zobozdravnik dr. E. CLONFERO in dentist STANKO PERHAVEC
TRST
trg Goldoni št 11/11
Leopold Vukič
trgovec
TRGOVINA PRI KRONI v Postojni
TVRDKA
J. Race & Drug
zaloge vina
TRST
Riva Grumula 2
Hrvatska ^ntralna Štedionica
regist. zadr, z neom. jamstvom
TRST
Borzni trg 3
Počkaj Ivan
trgovec
TRST
ul. Media št 8
R. Zafred
trgovina z manifakturnim blagom
TRST
ul. S. Lazzaro št 8
VELIKA SKLADIŠČA
S. Ohler & C' nasledniki
TRST
Corso V. E. III. št 16
Fran Vatovec
zaloga oglja in raznega kuriva
TRST S. Maurizio 8
. _..____._.... . __
TRGOVINA MANIFAK. BLAGA
„Po Slavcu"
TRST
ul. della guardia (pri Sv. Jakobu) 26
Leopold Milic
pekarna in slaščičarna
TRST Largo Boschetto št. 556
Josip Dolčič
Zaloga kislega zelja, krompirja in fižola
TRST
ul. Sorgente št 9
Carlo Wieninger
Restavracija „ALLA BORSA VECCHIA*
TRST
Žgur Leopold
trgovina jestvin
TRST ul. RdfDa 15
Mihael Zeppar
velika zaloga majoiičnih peči
TRST
ul. S. Giovanni 10 in 12
TVRDKA
Ivan Hlabše
TRST