Cenjeni bralci in poslušalci! Dan odprtih vrat!
V petek, 31. januarja, bodite naši gostje! Vabljeni na Osojnikovo cesto 3 (pri hotelu Petovio).
Pričakujemo vas od 12. do 17. ure www.radio-tednik.si
Štajerski
RADIOPTUJ
Aktualno Podravje • V šestih letih zasegli pol tone posušene droge
O Stran 3
Politika	Šolstvo
Ormož • Finančne	Ljutomer • Ormož
manipulacije s komu-	kriv, da sta Ptuj in Lju-
nalnim prispevkom	tomer brez oddelka?! O Stran 7 O Stran 8
Ptuj, petek, 31. januarja 2014 letnik LXVII • št. 9 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
Slovenija m Zima je tu
Vremenske razmere tokrat niso presenetile
Zimska služba se po zakonskih predpisih vsako leto začne 15. novembra in konča 15. marca, kadar vremenske razmere narekujejo drugače, pa je na delu tudi izven navedenega termina.
Športnik leta MO Ptuj • Mina Markovič četrtič zapored, Peter Balta prvič
O Stran 13
Letošnje napovedi o prvi snežni pošiljki so bile dokaj točne, zato vremenske razmere izvajalcev zimske službe niso presenetile. Sicer pa se njihove priprave na izvajanje zimske službe pričnejo že nekaj mesecev pred zimo.
Cestno podjetje Ptuj, ki je izvajalec rednega vzdrževanja cest in s tem tudi zimske službe na širšem območju Ptuja, je doslej pluženje in posipavanje izvajalo v skladu z izvedbenim programom, pri tem pa niso zabeležili nikakršnih težav. Vremenske razmere spremljajo preko hidrometeoroloških napovedi in se tako še posebej pripravijo, kadar so napovedane padavine. Sicer pa za izvajanje zimske službe doslej še niso vključili vseh enot, ki so jim na razpolago. Skupaj s po-dizvajalci je v izvajanje vključenih 77 plužnih enot. Na zalogi imajo 3.500 ton soli in 4.000 ton drobljenega materiala.
PK
Foto: Črtomir Goznik
Bloudkove nagrade • Janku Bohaku plaketa za življenjsko delo
O Stran 13
Tednikov objektiv:
Prva cigareta že v petem razredu
Slovenija • Kljub številnim opozorilom o škodljivosti kajenja, se po letu 2008 se delež kadilcev ponovno zvišuje. Država je iz trošarin tobačnih izdelkov samo lani pobrala 428 milijonov evrov!
O Stran 4 do 6
Zupan od občine dobil kredit za 57 tisočakov?!
Videm • Pred nekaj dnevi je Ministrstvo za notranje zadeve prejelo anonimno prijavo zoper videmskega župana, skupaj s pogodbama o dolgoročnem kreditu, sklenjenima med Občino Videm in županom Friderikom Bračičem. Župan trdi, da mu je bila pogodba oz. zadnja stran pogodbe podtaknjena.
O Stran 9
2 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 31- januarja 2014
Ptuj • Imenovali novega direktorja ptujske bolnišnice
Kakšni so načrti novega direktorja Levanica
Novi svet zavoda ptujske bolnišnice je 29. januarja po manj kot enourni razpravi, potem ko so se slabe tri ure predstavljali kandidati za novega direktorja, pričakovano novi štiriletni mandat zaupal Andreju Levaniču, predstojniku otroškega oddelka ptujske bolnišnice. Imel je tudi večinsko podporo zaposlenih v bolnišnici, konkretno podporo Fidesa, dva sindikata sta sicer ostala neopredeljena, medtem ko mu je četrti sindikat najprej izrekel podporo, potem pa na nek način odtegnil.
Imenovali so ga s tajnim glasovanjem, o kandidatih po predstavitvi (Borut Bizjak, Vilko Pešec, Anton Krajnc, Mirja-na Bušljeta in Andrej Levanič) niso razpravljali, koliko glasov podpore je novi direktor dobil med sedmimi člani sveta zavoda, niso povedali. Predsednica sveta zavoda Sonja Ži-brat je povedala le, da je dobil večinsko podporo, ne pa tudi o tem, kaj jih je prepričalo v takšno odločitev. Sama pa je njegov program ocenila kot zelo dober. Glede na določila statuta bo Andrej Levanič, ker je zdravnik, odgovoren tudi za stroko, ob sebi pa bo lahko imel le enega pomočnika za zaokroženo področje. Kaj to pomeni, še ni znano, ali bo to področje zdravstvene nege, finance ali karkoli drugega, bo znano kmalu. Dosedanji v. d. direktorice Mirjani Bušljeta, ki so ji decembra lani po še enem neuspelem izboru za novega direktorja zaupali vodenje do imenovanja novega direktorja, bo delo na tej funkciji prenehalo, ko bo izbranega direktorja potrdila tudi vlada. Kot je na predstavitvi povedal Andrej Levanič, se v celoti ne bo odpovedal delu z otroki, direktor bo vsak dan od 8. do 16. ure, zdravniško delo pa bo opravljal v prostem času oz. ob sobotah in nedeljah. Novi direktor ptujsko bolnišnico dobro pozna, v njej je zaposlen 20 let, od leta 2005 uspešno vodi tudi otroški oddelek, ki je prepoznan tako po stroki kot pozitivni naravnanosti v ožjem in širšem okolju. »Ptujska bolnišnica ima svoj intelektualni in ekonomski potencial, je ena najpomembnejših ustanov na območju Spodnjega Podravja. Negativna energija v naši ustanovi in okoli nje že ogroža
Foto: Črtomir Goznik
Andrej Levanič, dr. med., spec. pediater, novi direktor ptujske bolnišnice: „Vse ideje bodo potrebne, da bomo našo bolnišnico zapeljali v pravo smer. Brez dobre notranje klime ne bo dobrega dela in ne bo ugleda v okolju."
naše poslanstvo,« je bil jasen Levanič v svoji predstavitvi.
Zaustaviti negativne trende
»Ni mi vseeno, kaj se dogaja s ptujsko bolnišnico, to je bil tudi osnovni razlog za to, da sem se odločil kandidirati za direktorja ptujske bolnišnice. To je osebna odgovornost, da zaustavimo te negativne trende in negativno energijo znotraj bolnišnice in okrog nas. Imamo vse argumente, resurse, znanje, energijo v naši ustanovi in okolju, da skupaj naredimo vse, da ohranimo bolnišnico in se podamo na pot napredka. Bolnišnica mora ostati osrednja zdravstvena ustanova v naši regiji. Finančna situacija je vse prej kot dobra, tako nizko v dvajsetih letih še nismo bili. Trinivojsko horizontalno vodenje ptujske
bolnišnice je nedvomno prispevalo k temu,« je izpostavil Andrej Levanič, ki je opozoril na neusklajeno delovanje poslovodstva, zdravniškega dela in negovalnega dela, včasih celo drug proti drugemu, kar je nesprejemljivo. Predvsem pa je manjkala v zadnjem času konstruktivna pobuda odgovornih v iskanju rešitev. Ptujska bolnišnica ima najslabše razmerje med zdravniškim in nezdravniškim kadrom med vsemi ustanovami v Sloveniji.
Ptujska bolnišnica je dobra bolnišnica
„Ni vse slabo okrog nas, sicer se niti ne bi prijavil na razpis. V bistvu je ptujska bolnišnica dobra bolnišnica, nič slabša od drugih, kvečjemu vse boljša, nič manj zraciona-lizirana kot katera koli druga,
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku.
Vabimo vas na osrednjo slovesnost, kibov soboto, 8. februarja 2014, ob 18. uri v veliki dvorani kongresno-kulturnega središča dominikanskega samostana na Ptuju.
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
Progami za novih 140 let
Analize kažejo, da bi s temeljito stroškovno analizo stroške še lahko znižali za pet do deset odstotkov. Prestrukturiranje programov mora biti tekoče, vzpostaviti bo treba stroškovno evidenco po primerili, optimizirati stroške dela ob racionalnem upoštevanju standardov. Višino prihodkov je treba ohraniti, če že ne povečati. To, da bolnišnica ne dosega stoodstotno dogovorjenega programa z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je po oceni Levaniča katastrofa. Treba pa bo doseči tudi plačilo po
Uvodnik
opravljenem delu, kjer naj bi zaostajali vsaj za 10 %. Levani-čev cilj je ponovno povezati vse zaposlene v učinkovit in enoten tim SB Ptuj: »Bistveno je popraviti medsebojno komunikacijo, ki je vir številnih nesoglasij, s tem bomo povečali zadovoljstvo uporabnikov in ugled naše bolnišnice ter dosegli tudi večjo podporo gospodarstva, politike ter večjo konkurenčnost v primerjavi z drugimi zdravstvenimi zavodi.. Ptuj potrebuje ambiciozne programe, med njimi so tudi zdravstveni programi, ki bodo ptujski bolnišnici prinesli novih 140 let,« je še izpostavil Levanič v svoji predstavitvi.
MG
kvečjemu preveč. Neodvisni kazalniki strokovnosti, kakovosti kažejo, da smo v posameznih segmentih dela vrhunski. Pripravljenost nas zaposlenih na sodelovanje je še vedno zelo velika. V zadnjem času smo uspeli pridobiti nekaj dodatnih programov, v igri jih je še nekaj drugih, morda širitev še na ORL, mikrokirurgijo, morda poenotenje naših kapacitet okrog gastroenterologije. Po vzoru tujine bi lahko okrog pacienta povezali marsikaj in bistveno boljše. Rezerv za izboljšave je še dosti. Urgen-tni center je naša prednost in priložnost ter imperativ za naš obstoj ne glede na to, kako bomo to dosegli. V postopku je pridobitev mednarodne akreditacije, laboratorij in sterilizacija pa sta že nosilca certifikatov kakovosti. Eden najpomembnejših segmentov pa so kadri. V zadnjem času nam ponovno uspeva pridobivati mlade kadre. Uspeli smo pridobiti kar nekaj speci-alizantov iz lokalnega okolja, ki kažejo veliko zanimanje za delo v ptujski bolnišnici. Cilji so jasni, finančno konsolidacijo je mogoče doseči v dveh letih. Moja vizija je, da moramo že pri prvem obisku na vse uporabnike, ki prihajajo k nam, narediti najboljši vtis. Ponovno želim narediti našo bolnišnico izrazito prijazno, profesionalno in strokovno. Vsega tega pa ne bo, če ne bo sodelovanja, povezovanja, soodgovornosti. Šele ko bomo vse to dosegli, bomo lahko sanjali o dolgoročnem uvajanju novih storitev.«
Vizija za vse, zaposlene in okolje
Po slabih 26 mesecih vedejevstva bo ptujska bolnišnica v kratkem dobila direktorja s polnimi pooblastili. Izbor sveta zavoda mora potrditi še vlada. Potem ko je izbrani kandidat dobil podporo kolektiva in dela sindikata, mu je zaupanje izrekel tudi svet zavoda, ki pa se posebej o njegovem programu reševanja stanja v ptujski bolnišnici ni izrekel. Zavod ob finančni sanaciji in konsolidaciji, kadrovski izpolnitvi potrebuje tudi sanacijo odnosov znotraj kolektiva in tudi navzven, da bo lahko zgodba o uspehu. Potrebnih sredstev, argumentov in znanja za to mu ne manjka, potrebuje pa sodelovanje in povezovanje vseh. V viziji razvoja bolnišnice se morajo videti vsi, vsi pa jo morajo tudi dosledno uresničevati. Če bodo za njo stali vsi, vsi imeli priložnost biti akterji, se bodo tudi morebitni vsakokratni stresi, ki jih v slovensko zdravstvo in s tem tudi v ptujsko bolnišnico vnaša vsakokratna menjava politike, poznali veliko manj kot sicer. V negotovih razmerah je težko delati, država pa se niti ne potrudi toliko, da bi za iste storitve plačevala povsod enako, tako pa so ene bolnišnice prevrednotene, druge podvrednotene, četudi se strokovna in siceršnja obravnava bolnikov ne razlikujejo, v manjši bolnišnici ima pacient tudi svoje ime. Če bo imel novi di-rektorptujske bolnišnice tudi pravo strokovno podporo, se za njeno prihodnost, kot zgodbe o uspehu, tako je svojo vizijo zastavil, ni bati. V tem pa ne sme biti moteč dejavnik bližina sosednjih bolnišnic, saj jepro-stor tudi zanjo glede na že omenjena sredstva, nove ideje, izgradnjo urgentnega centra in prizadevanja za nove specializirane programe. Ključ vsega je utrditev in dogovor vseh o vsem, ker se da narediti vse, ne glede na vsakokratno politiko, ki vidi zgolj sebe in svoje interese, v katerih pa ni prostora za bolnike. Slovenija je že nekaj časa brez zdravstvenega ministra, zdravstvo pa še naprej dela, še naprej se operira, torej ni na psu, kot ga skušajo prikazati. Tudi zato je velikega pomena, da posamezni segmenti, nujni za funkcioniranje družbe, ne podležejo, da trdno stojijo za stroko in sprotno rešujejo probleme, tako za svoje zdravje kot zdravje naroda kot celote.
Majda Goznik
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 31- januarja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	3
Podravje • Statistika zasega prepovedane droge marihuane
V	šestih letih zasegli pol tone posušene droge in 11.500 sadik
Policisti in kriminalisti Policijske uprave (PU) Maribor so od leta 2008 do konca lanskega leta zasegli skoraj pol tone prepovedane droge marihuane in nekaj več kot 11.500 sadik konoplje. Rekordno leto zasegov v tem obdobju je bilo leto 2011, ko so zasegli 309 kilogramov marihuane ter 5.480 sadik konoplje.
V	preteklosti je bilo gojenje konoplje pogostejše v naravi, zadnjih nekaj let so si gojitelji za ta namen uredili tako imenovane »laboratorije«, kjer je prepovedana rastlina očem javnosti povsem skrita. Na območju PU Maribor je tako v zadnjem času najbolj razširjeno gojenje konoplje v prostorih, ki so prirejeni za hidroponično gojenje. Gojitelji si prostore uredijo na podstrešjih, v gospodarskih poslopjih, opuščenih objektih, v počitniških hišah, po kleteh, pa tudi v stanovanjih.
Semena se uvažajo iz Avstrije
»Semena za to gojenje se pretežno nabavljajo v Avstriji, nekaj semen se pretihotapi iz Albanije in Makedonije. Prednosti pri tovrstnem gojenju so, da tako vzgojena konoplja vsebuje mnogo več THC v primerjavi s konopljo, vzgojeno na prostem. Gojitelji imajo rast konoplje v stalnem nadzoru, njena kakovost je v primerjavi s tisto, ki je gojena na prostem, mnogo višja. Na leto se lahko opravijo tri do štiri žetve. Tako pridelano prepovedano drogo konopljo je mnogo lažje prodati na trgu, velikokrat tudi v sosednjo Avstrijo in Italijo. V Sloveniji se po naših ocenah pridela približno 50 odstotkov prepovedane droge konoplje, ki se jo nato tudi zaužije v Sloveniji. Po tako imenovani Balkanski poti, tudi preko slovenskega ozemlja, se v države zahodne Evrope prepovedana droga marihuana še vedno pre-
Gram posušene marihuane na »črnem trgu« stane okrog deset evrov.
važa iz Albanije in Makedonije. To potrjujejo večje količine zasegov marihuane na mejnih prehodih v zadnjih letih (2011: 300 kg, 2012: 64 kg, 2013: 40 kg). Na tako imenovanem črnem trgu stane v Sloveniji gram prepovedane droge ma-rihuane okrog deset evrov,« je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi PU Maribor Miran Šadl.
Na prostem so najbolj privlačne njive koruze
Na vprašanje, ali med »gojišči« konoplje katera lokacija na območju Podravja posebej izstopa, pa Šadl odgovarja: »Posebej ne izstopa nobeno
Vv ■ '"^c h *
* .V '

Zaseg prepovedane droge marihuane in sadik konoplje na območju PU Maribor od leta 2008 do konca leta 2013
Leto	Zaseg marihuane (kg)	Zaseg konoplje (sadike)
2008	22	932
2009	13	1035
2010	10	2087
2011	309	5480
2012	83	1500
2013	33	550
Vir: PU Maribor
območje, še vedno pa se goji-telji konoplje na prostem običajno poslužujejo njiv, na katerih raste koruza. To počnejo predvsem zaradi črpanja vlage iz zemlje in zaradi prikritosti gojenja, ker je koruza visoka in zelene barve, ter gnojenja njiv pred sejanjem koruze in med rastjo.«
In kaj policisti naredijo z zaseženo drogo? »Ob zasegu svežih rastlin konoplje se le-te posušijo (vršički in listi, v katerih je THC), stebla rastline se komisijsko uničijo. Prepovedana droga se nato hrani v skladišču Ministrstva za notranje zadeve do končanega kazenskega postopka oziroma izdane odločbe pristojnega sodišča za uničenje le-te. Po končanem postopku se prepovedana droga marihuana na podlagi odločbe pristojnega sodišča komisijsko uniči,« dodaja Šadl.
Zaporna kazen do deset let
Za neupravičeno proizvodnjo, predelavo, prodajo, ponujanje v prodajo, kupovanje zaradi nadaljnje prodaje, hranjenje ali prenašanje zaradi nadaljnje prodaje ali posredovanja pri prodaji prepovedane droge je po 186. členu KZ-1 zagrožena zaporna kazen od enega do deset let. V določenih primerih, glede na izvršitveno dejanje, zakon to kazen še stopnjuje. Če oseba goji konopljo ali jo preprodaja, so podani elementi storjenega kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, torej gre za storjeno kaznivo dejanje. Če oseba zgolj neupravičeno poseduje manjšo količino prepovedane droge marihuane, namenjeno za lastno porabo, pa stori prekršek po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, za kar je predpisana globa.
Slovenski konopljin socialni klub, ki ga vodi predsednik Jaka Bitenc, je konec lanskega leta v Državni zbor vložil predloge treh zakonov: o samozdravljenju, konoplji in o osnovnem bivanju. Zakon o konoplji bi dovolil uporabo rastline v industrijske in zdravstvene namene. Dovoljeno bi bilo tudi gojenje konoplje v omejenih količinah za lastne potrebe. Predlog zakona o samozdravljenju sicer predvideva, da bi se lahko vsak sam odločal, s katerimi zdravili in zdravilnimi rastlinami se bo zdravil, v ta namen bi imel pravico gojiti katerokoli rastlino, če je ne bi prodajal. Po vložitvi predlogov zakonov ima Državni zbor eno leto časa, da razpiše obravnavo, potem ko bodo predlogi še dodatno preverjeni v državnozborskih komisijah. Po odzivih v javnosti se zdi, da zakon o konoplji nima zadostne podpore za uveljavitev ne pri politiki in ne v javnosti.
Nadvse koristna je industrijska konoplja, ki v nasprotju z indijsko ne velja za opiat oziroma za prepovedano drogo, saj vsebuje nizko vrednost THC. Ker ima industrijska konoplja izjemen gospodarski potencial, so naftni, energetski, avtomobilski in farmacevtski lobiji pred desetletji dosegli omejitev njene pridelave. Konopljini izdelki so izjemno vzdržljivi in kakovostni, pridelava ni zahtevna, pridelek je precej bogat in posledično donosen.
V ZDA 20 zveznih držav in prestolnica Washington dovoljujejo prodajo in uživanje marihuane v zdravstvene namene. Zvezni državi Kolorado
in Washington sta naredili še korak dlje. Uvedli sta tržni model, utemeljen na popolni legalizaciji konoplje v zdravstvene in osebne namene za vse nad 21 let in do količine 28 gramov ter šest lastnih sadik.
Uporabo indijske konoplje je dekriminalizirala tudi Češka, in sicer na način, da posamezniku dovoljuje legalno posest 15 gramov ali pet sadik konoplje za osebno rabo. Z letošnjim letom je država konopljo legalizirala tudi za uporabo v zdravstvene namene.
Nizozemska pa uporabo konoplje dovoljuje v tako imenovanih »coffee shopih«.
Mojca Zemljarič
Zdravila iz konoplje dovoljena v 17 evropskih državah, v Sloveniji ne
Indijska konoplja pa ni zgolj prepovedana droga ali opiat. Uporablja se tudi v medicinske namene. Žal se morajo uporabniki pri tem (tudi v Sloveniji) posluževati črnega trga. Konoplja naj bi pomagala pri lajšanju bolečin, nespečnosti, migrenah in slabostih, z njo naj bi si bolečine lajšali bolniki z rakavimi in mišičnimi obolenji ter epilepsijo, v ZDA tudi bolniki z aidsom. Zanimiv je paradoks, da je konoplja oziroma marihuana prepovedana, farmacevtska industrija pa naj bi na drugi strani ustvarjala umetni THC oziroma zdravila z izvlečki iz konoplje. Eno izmed takšnih zdravil je Sativex. Uporaba zdravila je dovoljena v 17 evropskih državah. V Sloveniji pripravki iz kanabinoidov konoplje niso dovoljeni, čeprav se nekateri zdravniki zavzemajo za njihovo legalizacijo.
Foto: Arhiv
Gojitelji konoplje se zadnja leta vse bolj poslužujejo vzgoje prepovedanih sadik v za to posebej prirejenih prostorih. Semena za gojenje po podatkih policistov pretežno nabavljajo v Avstriji, nekaj pa tudi v Albaniji in Makedoniji.
Foto: MZ
4 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 31- januarja 2014
Slovenija • 31. januar, dan brez cigarete
Prva cigareta že v petem razredu
Na današnji dan obeležujemo dan brez cigarete. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da je kajenje zdravju škodljivo, saj povzroča številne bolezni in tudi prezgodnje smrti. Po zadnji raziskavi, ki so jo izvedli na IVZ, se delež kadilcev zmanjšuje, kadi namreč manj kot četrtina prebivalcev, starih med 15 in 64 let.
»Vsako leto na svetu zaradi bolezni, povzročenih z rabo tobaka, umre skoraj šest milijonov ljudi. Če epidemije rabe tobaka ne bomo zaustavili, bo zaradi tega v letu 2030 umrlo že več kot osem milijonov ljudi letno. Kajenje škoduje tako rekoč vsakemu organu v telesu. S kajenjem povzročene bolezni so vzrok okoli polovice smrti kadilcev, ki v povprečju umrejo deset let prezgodaj, polovica od vseh
že med 35. in 69. letom starosti,« pove Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V Sloveniji kadi 24 odstotkov prebivalcev v starosti od 15 do 64 let, več moških kot žensk. Sicer pa se razlike med spoloma postopoma zmanjšujejo. Večina od 24 odstotkov, med 70 in 80 %, jih kadi redno. Med odraslimi je praviloma delež tistih, ki kadijo, višji med moškimi kot med ženskami. Med mlado-
Država iz trošarin tobačnih izdelkov lani pobrala 428 milijonov evrov
V skladu s Tobačno direktivo mora skupna trošarina za cigarete od 1. januarja 2014 znašati najmanj 60 % povprečne maloprodajne cene. Naša zakonodaja jo določa v znesku 101 evro za 1000 kosov. Po podatkih proračuna je bilo v letu 2012 realizirano skupaj 445,9 milijona evrov prihodkov iz naslova vseh tobačnih izdelkov. V letu 2013 je bilo, upoštevajoč zadnje podatke proračuna, za okoli 4 % manj prihodkov iz tega naslova, skupaj torej 428,3 milijona evrov. Po podatkih Ministrstva za finance se prodaja cigaret zmanjšuje. Iz obračunov trošarine je namreč razvidno, da je bilo lani med januarjem in novembrom prodanih 3.724 milijonov kosov, kar je za 15 % manj kot v enakem obdobju leta 2012.
Foto: Črtomir Goznik
70 % slovenskih kadilcev je začelo kaditi pred svojim 19. letom.
stniki, ki so stari med 11 in 15 let, jih je poskusilo kaditi nekaj več kot 29 %, vsaj enkrat tedensko ali pogosteje pa jih
kadi skoraj 8 %. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da kajenje med mladostniki narašča s staro-
Kronična obstruktivna P»jucna bolezen (KOPB)
BBfi^sasssst.
■ *V»JCJC pti,„llnil ,
SKSaSsSgsr
6|
M* "MULI
a"je plinov,
Foto: Črtomir Goznik
stjo, med petnajstletniki jih je kajenje pokusilo že okrog 53 %, vsaj enkrat tedensko ali pogosteje pa jih kadi nekaj več kot 19 %. Rabi tobaka v Sloveniji pripisujemo 19 % smrti, starih nad 30 let ali več. Zaradi kajenja vsako leto v Sloveniji umre 3600 kadilcev ali skoraj deset vsak dan, od tega je 900 smrti prezgodnjih, to je pred 60. letom starosti. Kot pojasnjuje Helena Koprivni-kar, tobaku pripisujemo vsako sedmo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 30 do 44 let (to je prezgodnja smrt skoraj 100 ljudi) in vsako tretjo prezgodnjo smrt v starostni skupini od 45 do 59 let (to je prezgodnja smrt skoraj 800 ljudi).
Slovenija po številu kadilcev ne izstopa
Leta 2007 je Slovenija uspešno uvedla prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, ki je pomemb-
no zmanjšala izpostavljenost tobačnemu dimu v javnih prostorih zaprtega tipa. Po letu 2007 se slovenska tobačna zakonodaja ni spreminjala. »Pomembno je, da čim prej uvedemo poznane učinkovite ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje kajenja. Predvsem želimo poudariti popolno prepoved oglaševanja in promocije tobačnih izdelkov, tudi na prodajnih mestih. Po podatkih mednarodnih raziskav in podatkovnih baz ne presegamo povprečja deleža kadilcev med odraslimi in tudi ne med mladostniki.«
Po letu 2008 se delež kadilcev ponovno zvišuje
Po podatkih, s katerimi razpolaga Nacionalni inštitut za javno zdravje, se je po uvedbi prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih delež kadilcev pomembno znižal. Že leta 2008 se je ponovno začel zviševati, a kot
Kajenje škoduje slehernemu organu v telesu
Dokazano povzroča rakava obolenja (pljučni rak in rak di-	pogostejši kašelj, povečano izločanje sluzi in oteženo dihanje,	slabšano zdravstveno stanje. Kajenje dokazano škoduje tudi
halnih poti, rak ustne votline, glasilk, žrela, obnosnih votlin,	pogostejše in resnejše okužbe dihal, vključno s pljučnico, pre-	plodu, povzroča nizko porodno težo otroka, prezgodnji porod,
nosne votline, požiralnika, želodca, debelega črevesa in dan-	zgodnji in pospešen upad pljučnih funkcij), sladkorno bolezen,	zmanjšanje pljučnih funkcij pri otroku, razcepljeno ustnico pri
ke, trebušne slinavke, jeter, ledvic, sečnega mehurja, sečevo-	spremembe imunskega sistema, motnje erekcije, zmanjšano	otroku, med nosečnostjo in po njej pa nenadno smrt dojenč-
dov, materničnega vratu, jajčnikov in levkemijo), bolezni srca	plodnost pri ženskah in izvenmaternično nosečnost, revma-	ka. Za zdravje pa je nevarna tudi dolgotrajna izpostavljenost
in ožilja (koronarna srčna bolezen in srčni infarkt, možganska	toidni artritis, slepoto, očesne mrene, starostno degeneracijo	tobačnemu dimu. V cigaretnem dimu je okrog 4000 kemičnih
kap, ateroskleroza, bolezensko razširjenje trebušne aorte),	rumene pege, nizko kostno gostoto pri ženskah, zlome kol-	spojin, med katerimi sta najbolj znana in nevarna nikotin in
bolezni dihal (kronična obstruktivna pljučna bolezen, astma,	ka, parodontalno bolezen (vnetje obzobnih tkiv), splošno po-	katran, slednji je celo hujši kot strup.
petek • 31- januarja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	5
Rekorden zaseg cigaret v zadnjih petih letih je bil leta 2009
Cigarete sodijo v kategorijo trošarinskih izdelkov, za katere tudi znotraj držav članic EU ne velja popolnoma prost pretok blaga. V skladu z evropsko uredbo lahko posameznik kot fizična oseba za svoje osebne potrebe ob vsakokratnem prehodu meje v državo, ki je v območju EU, prinese do 800 cigaret, kar je 40 škatlic oziroma štirje zavoji (tako imenovane 'šteke'). Prav tako so dovoljeni vnosi do 400 cigarilosov, 200 cigar in en kilogram drobno rezanega tobaka. Za omenjene količine se trošarina ne plača. Obstajajo pa tudi izjeme. »Vnos cigaret v Slovenijo brez obveznosti za plačilo trošarine je od 1. januarja letos za nekatere države znotraj EU količinsko omejen na 300 kosov. Takšna omejitev velja za vnos cigaret iz Bolgarije, Madžarske, Litve, Latvije, Romunije in Hrvaške,« je povedal Tadej Jeras iz Carinske uprave RS.
Iz območja držav, ki niso članice EU, je dovoljeno v Slovenijo brez dodatnih davčnih obremenitev za osebno potrošnjo pri enkratnem prehodu meje vnesti 200 kosov cigaret ali deset škatlic, sto kosov cigarilosov, 50 kosov cigar in 250 gramov tobaka za kajenje. Kot so še zapisali na Carinski upravi, je možen vnos sorazmerne količine navedenih izdelkov. Vnos je dovoljen osebam, starejšim od 17 let. Vse navedene količine veljajo za fizične osebe, ki tobačne izdelke vnašajo za lastno porabo.
Zaseg cigaret v zadnjih petih letih na območju Slovenije
Leto:	2009	2010	2011	2012	2013
Število zaseženih cigaret (v kosih)	18.155.140	10.503.237	17.227.274	10.302.940	1.349.940
Število zaseženih cigaret (v zavojih po 10 škatlic)	90.776	52.516	86.136	51.515	6.749
Vir: Carinska uprava RS
Foto: arhiv
Zaseg cigaret v zadnjih petih letih na območju Carinskega urada Maribor
Leto	Količina v kosih in zavojih fštekah)	Št. zasegov
2009	1.064.820/5.324	33
2010	1.262.460/6.312	28
2011	1.468.980 / 7.345	41
2012	1.214.724 / 6.073	37
2013	624.320 / 3.121	37
Vir: Carinska uprava RS
Odmevnejši zasegi cigaret v obdobju zadnjih petih let na območju Carinskega urada Maribor so bili:
-	799.800 kosov (39.990 škatlic ali 3.999 zavojev) v tovornem vozilu italijanskih registrskih tablic leta 2010;
-	173.000 kosov (8.650 škatlic ali 865 zavojev) v servisnem vozilu madžarskih registrskih oznak leta 2011;
-	611.000 kosov (30.550 škatlic ali 3.055 zavojev) v dveh bivalnikih registrskih oznak Litve leta 2012;
-	160.000 kosov (8.000 škatlic ali 800 zavojev) v tovornem vozilu bosanskih registrskih oznak v letu 2013;
-	187.800 kosov (9.390 škatlic ali 939 zavojev) v tovornem vozilu poljskih registrskih oznak, prav tako v letu 2013;
-	nekaj zasegov (60.000 kosov oziroma 3.000 škatlic ali 300 zavojev) so cariniki izvršili tudi na mariborski in okoliških tržnicah.
Foto: Črtomir Goznik
O zadnji pokajeni cigareti sta povedali:
Nevenka Dobljekar: »Z veseljem se pohvalim, da bo 2. aprila letos minilo točno sedemnajst let od moje zadnje pokajene cigarete. Bila sem strastna kadilka, tudi po tri zavojčke cigaret sem pokadila na dan. Kakšna tri leta sem govoričila tisti znani stavek - od jutri naprej ne kadim! Še danes ne vem, kaj se je zgodilo, da sem 2. aprila 1997 opustila kajenje. Težave pri odvajanju od zasvojenosti z nikotinom so bile precej manjše od pričakovanih. Že po mesecu dni sem se počutila bolje, imela sem več energije, manj ali skoraj nič težav pri hoji po stopnicah ... Priznati pa moram, da sem željo po nikotinu tešila s pogostejšimi obiski hladilnika od običajnih in pridno nabirala kilograme. Po petih mesecih in prav toliko dodatnih kilogramih sem sklenila ukrepati. Najprej sem željo po nikotinu dušila z vrtnimi opravili, predvsem takrat, ko me je neslo k hladilniku. Potem sem sklenila, da bom vsak dan opravila vsaj 45 minut dolg sprehod. Iz dneva v dan sem v istem času prehodila daljšo pot, vse bolj intenzivna hoja je postala vsakodnevna obveza, ki sem se je veselila. Ni pomenila le izgube odvečnih kilogramov, bila je (in še vedno je) tudi odlično zdravilo za stres. Zelo sem zadovoljna, da sem zmogla, vsem kadilcem priporočam, naj se odločijo za zdrav način življenja brez cigarete. Ne zaradi denarja, ki ga vsak dan pihajo v zrak, zaradi zdravja in dobrega počutja. Res se je vredno potruditi!«
Nežka Kurnik: »Z možem sva bila več desetletij strastna kadilca, dolgo pa sva se tudi odločala, da bi nehala kaditi. Najprej je uspelo meni, potem pa tudi možu. Pri meni je 'odločila' močna angina. Kadila nisem prvi dan, potem ko sem zbolela, tudi drugi dan mi ni prijalo kajenje, še vedno sem bila nemočna v postelji, tretji dan me je na kavo v kuhinjo povabil mož Štefan, ki je kadil, takrat je tudi meni ponovno zadišalo, pa mi je dejal: 'Čuj, že dva dni nisi kadila, kaj če bi nehala.' In res sem nehala. Lahko se pohvalim, da je od tega že več kot 24 let, mož je sicer še kadil, a je tudi čez dve leti nehal, ko je preboleval hudo pljučnico. Takrat mi je priznal, da je ves ta čas do svoje odločitve, da neha kaditi, doživljal travme, boril se je sam s seboj, da bi zmogel toliko moči in tudi sam nehal kaditi, tako kot je čez noč to uspelo meni, brez nekih posebnih travm. Še dve leti sva imela v kuhinji na elementu cigarete Filter 91 in vžigalnik, a naju cigaretni dim nikoli več ni premamil. Hvala bogu, lahko rečem danes, da sem nehala kaditi. Dobila sem sicer nekaj kilogramov, a ne toliko, da bi to bilo zaskrbljujoče. Trudim se zdravo živeti, s tem pa skopnijo tudi občasno pridobljeni kilogrami. Če je le volja, lahko kadilec neha kaditi kadarkoli.«
Za delavnico odvajanja od kajenja še najmanj zanimanja
V Sloveniji izvajamo številne programe in aktivnosti preprečevanja in zmanjševanja kajenja, ki jih izvajajo različne organizacije, vladne in nevladne, javno zdravstvene in zdravstvene ter vzgojno-izobraževalne. Kadilcem, ki bi želeli opustiti kajenje, so na voljo tudi brezplačne delavnice, ki se izvajajo v vzgojno-zdravstvenih centrih v zdravstvenih domovih.
Že šesto leto pa je na voljo tudi brezplačna številka 080 2777, ki jo kadilci, ki se želijo o svoji razvadi posvetovati, kako jo opustiti, najdejo na škatlicah cigaret. Linija je odprta ob delavnikih po tri ure na dan. V letu 2012 so imeli po podatkih Nacionalnega in inštituta za javno zdravje 2000 klicev.
Zdravstveno-vzgojni center v ZD Ptuj, ki ga vodi Uroš Žele-znik, se ukvarja z zdravstveno-vzgojnimi delavnicami. Izmed vseh delavnic, ki jih izvajajo, je delavnica opuščanja kajenja najmanj obiskana: »Ko zberem med 20 in 30 napotitev ljudi, ki naj bi se vključili v preventivne delavnice, jih vse povabim, vsaj deset jih mora biti za kratko delavnico o zdravem življenjskem slogu in dejavnikih tveganja za zdravje. Že iz prakse vem, če jih bom na podlagi napotitve povabil 10, bodo prišli trije, štirje, zato jih vedno povabim 20 ali 30, da se jih deset odzove. Med temi povabljenimi sta po navadi eden ali dva, ki
sta bila napotena v delavnico odvajanja od kajenja, a jih že na te kratke delavnice ni. Pri osebnem zdravniku sicer vse obljubijo, da bodo prišli, a jih potem ni. Najbolj so obiskane delavnice zdrave prehrane, šole zdravega hujšanja in nordijske
Foto: Črtomir Goznik
Uroš Železnik, dipl. zn., mag. zdravstvene nege, vodja zdravstve-no-vzgojnega centra v ZD Ptuj.
hoje. Lani je bilo takšnih, ki so izrazili željo, da bi se vključili v delavnico Da, opuščam kajenje, le enajst. Nazadnje smo te delavnice izvajali pred tremi leti. Eno smo izvedli tudi v Oza-ri. Delavnica Da, opuščam kajenje je sestavljena iz petih oz. šestih srečanj. Po petem srečanju je 14-dnevni premor, ravno zaradi tega, da bi lahko udeležence čim bolj motivirali, da bi v svojih prizadevanjih za opustitev kajenje resnično uspeli. Ena od tehnik, ki naj bi jim bila v podporo, je tudi urnik kajenja, v katerega naj bi zapisovali sleherno kajenje. »Z listkom pa že ne bomo hodili,« je najpogostejši odgovor na vprašanje o tem, zakaj ne želijo voditi svojega neke vrste kadilskega dnevnika. Vedno pa rečejo, da si morajo, najprej urediti v glavi, potem pa bo že šlo. Pred prihodom v delavnico so poskusili že z obli-ži, tabletami, žvečilnimi gumiji. Zdaj so trenutno zelo popularne tablete champix, ki jih je mogoče dobiti na beli recept. Začetna kura je 14 dni, začne se z majhno dozo, ki se postopoma povečuje, treba pa si je določiti dan, ko nehaš kaditi. S pomočjo teh tablet so nehali kaditi že tudi tisti, ki so dnevno pokadili dve do tri škatlice cigaret," pove Uroš Železnik, ki je trdno prepričan, da bodo že v kratkem pričeli delavnico opuščanja kajenja.
G Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 31. januarja 2Q14
Elektronske cigarete - cigarete prihodnosti?
Pri nas najbolj prodajane cigarete znamke West in Boss
V Sloveniji je naprodaj kar 281 vrst cigaret različnih blagovnih znamk. Kar 40 % od teh jih distribuirá in prodaja Tobačna Ljubljana, katere osnovna dejavnost je od leta 2004 prodaja in distribucija cigaret in drugih tobačnih proizvodov. Tobačna Ljubljana je namreč več kot 130 let proizvajala tobačne izdelke, le en dan pred praznikom dela leta 2004, preden je naša država vstopila v Evropsko unijo, je bila proizvodnja cigaret in drugih tobačnih izdelkov ukinjena, pri tem je brez dela ostalo približno 250 ljudi. Danes Tobačna Ljubljana kljub zaostrenim zakonskim predpisom in visokim trošarinam še vedno uspešno posluje na področju prodaje, zaposluje namreč okoli 200 ljudi. V svojem asortimanu imajo širok izbor cigaret in drugih tobačnih izdelkov, in sicer cigarete Davidoff, Gauloises, Boss, West, Route 66, Style, Extra 91, Filter 57 in Set, R1 tobak za zvijanje Drum, Paramount, Golden Virginia, ter papirčke za zvijanje cigaret Rizla in Columbus. Cene za zavojček se gibljejo med 3,15 in 3,90 evra. Najbolj prodajani znamki sta že vrsto let West in Boss.
Po poročanju STA se je v zadnjem času precej razširila uporaba elektronskih cigaret. Gre za naprave z baterijo, ki simulirajo kajenje tako, da segrevajo in uparjajo tekočino, ki vsebuje nikotin. Uporabniki elektronskih cigaret tako namesto strupenih snovi, ki so v tobaku, vdihavajo tekoči nikotin. Prodaja se je v Evropi v minulih štirih letih podvojila in po ocenah je trenutno v Evropi sedem milijonov uporabnikov elektronskih cigaret. Čeprav naj bi bile elektronske cigarete za med 95 in 99 odstotkov varnejše od navadnih, so v nekaterih državah še vedno prepovedane. Njihovi zagovorniki trdijo, da bi lahko rešile milijone življenj, medtem ko strokovnjaki opozarjajo, da učinki elektronskih cigaret na zdravje še niso znani.
Prodaja cigaret upada
Leto	2G11	2G12	2G13
Št. prodanih cigaret v milijonih	2.203,2	2.049,3	1.759,8
Vir: Tobačna Ljubljana
Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz družbe Tobačna Ljubljana, je bilo v letu 2011 prodanih 2.203.000.000 cigaret in tobaka v cigaretnem ekvivalentu. V lanskem letu se je prodaja skoraj razpolovila.
pravijo, ni dosegel izhodiščne ravni pred prepovedjo. Podatki pa kažejo, da se delež kadilcev v zadnjih letih povišuje na račun deleža kadilk, medtem ko se delež kadilcev med mladostniki in mladimi odraslimi v zadnjem obdobju večinoma ne spreminja, povišal pa se je tudi delež kadilk med mladostnicami. Kot še pojasnjuje Helena Koprivni-kar, podatki kažejo na neugodne trende v razširjenosti kajenja med mladostniki in mladimi odraslimi glede na ostale skupine prebivalcev
Slovenije, še posebej med dekleti in ženskami.
Zaskrbljujoče: mladi s cigaretami eksperimentirajo že v 5. razredu
»Kajenje se danes prične že v osnovni šoli, nekateri začnejo s cigareto eksperimentirati že v petem, šestem razredu osnovne šole,« je pojasnil Aleksander Solov-
Foto: Črtomir Goznik
Popravek
V Tednikovem objektivu z naslovom Koliko stanejo seje občinskih politikov je prišlo do nehotene napake v preglednici, kjer je naveden skupen znesek vseh sejnin za občino Središče ob Dravi. Pravilen znesek letnih sejnin znaša 13.439, 73 evra.
Za napako se opravičujemo.
Ur
jev iz CSD Ptuj. »Obdobje osamosvajanja in potrjevanja lastne podobe, v 8. in 9. razredu osnovne šole ter v 1. in 2. letniku srednje šole, pa predstavlja največje tveganje, da bo nekdo tovrsten vedenjski vzorec osvojil in ga nekaj let ohranjal. Dejavnikov za ta pojav je več, v veliki meri na to vpliva vzgoja kot posledica posnemanja vedenjskih vzorcev,« dodaja Solovjev, ki meni, da vse preveč mladih posega ne le po tobaku, pač pa tudi po marihuani ter še težjih drogah. Po njegovih besedah bi preventiva morala potekati še bolj intenzivno in skozi vse leto.
Mladi se še ne počutijo ogrožene
V službi zdravstvenega varstva pljučnih bolnikov ZD Ptuj smo se oglasili pri Bojanu Novaku, dr. med., spec. internistu - pulmologu, ki je povedal, da je najbolj zaskrbljujoče ugotovljeno povečanje kajenja med mladimi. Verjetno je odgovor iskati v tem, da so za mlade posledice kajenja oz. smrt še tako daleč, da zanje to ne predstavlja nekega posebnega problema. V prvi vrsti bodo mlade med kajenjem obvarovali domači vzorci, zgledi v družini. Eden od možnih ukrepov je tudi
občutno povišanje cen cigaret oz. omejitev dostopa do tobačnih izdelkov.
Več ali manj pa je tako, da je večina ljudi, ki ima kronični bronhitis, kadilcev oz. bivših kadilcev. V okrog 80 % je tako. Kadilci so tudi bolj nagnjeni k vsem vrstam infektov, virusnim in bakterijskim. Po zadnjih študijah, ki so na voljo, se pri kadilcih, ki imajo dolg kadilski staž, med 30 in 40 let, pljučni rak pojavlja v treh do štirih odstotkih. To je pri kroničnih kadilcih zelo malo. Kot pove pulmolog Bojan Novak, večina ljudi pozna posledice, temu primerno naj bi ravnali. Nastopati z grožnjami
o posledicah kajenja, kaj vse se pacientu lahko zgodi, po njegovem ni učinkovito. Potreben je človeški in prijazen nastop. Pogosto so dovolj že sami rezultati spirometrije, difuzijske kapacitete. Ko gre za zadnjo stopnjo bronhitisa, ko vidi, da je bolnik kandidat za kisik ali je že na kisiku, takrat pa že ostreje nastopi, pove, da če kajenja ne bo opustil, se pri njem več ne bo zdravil. Kot zdravnik ima tudi to pravico, da se tako odloči.
Majda Goznik Mojca Zemljarič Patricija Kovačec
Ali ste vedeli ...
... da je Tobačna Ljubljana prvo cigareto proizvedla leta 1877; ... da je leta 1957 Tobačna tovarna Ljubljana kot prva v tem delu Evrope uvedla v svojo proizvodnjo stroje za spajanje cigaret s filtrom. Tega leta je na trg prišel Filter 57, ki zdaj praznuje že peto desetletje obstoja. S tem se je zapisal v zgodovino kot najbolj priljubljena cigareta več generacij; ... da je bil Tito strasten kadilec, na dan naj bi pokadil celo do 120 cigaret (6 zavojčkov); ... da je bil ameriški predsednik Barack Obama dolga leta strasten kadilec, a da že več let ni prižgal cigarete, saj naj bi se bal svoje žene, ki se zavzema za zdravo življenje;
... da cigarete dobijo svoj značilni okus iz različnih arom različnih sort tobaka, ki jih vsebujejo. Za določeno znamko ta okus določijo posebne mešanice, ki jih uporabijo zanje. Tako na primer rahlo sladek viržinijski tobak zaokroži aromatičnega orientalskega, medtem ko burley mešanico »začini«, prav tako kot sol in poper začinita jed. V mešanici, ki se uporablja za posamezno znamko cigaret, je lahko tudi do 30 različnih letin tobaka. Priprava teh mešanic in poznejše ohranjanje istega značilnega okusa iz različnih žetev je ena od najtežjih in najpomembnejših nalog pri razvoju izdelka.
Foto: arhiv
petek • 31- januarja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	7
Ormož • Nadaljevanka o komunalnem prispevku
Možna je vrsta finančnih manipulacij
O sprejemanju Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč, ki je podlaga za obračun komunalnega prispevka (KP) in ki ga te dni sprejemajo v občini Ormož, smo v našem časopisu že podrobno poročali. Ormoški občinski svetniki so Program v drugem branju obravnavali v petek, 24. januarja, na 28. redni seji. Akt so potrdili, a je svetnik Vili Trofenik napovedal, da bo opozicija njegovo uveljavitev izpodbijala.
Kot vsakič je bilo tudi tokrat potrjevanje zapisnika zadnje in dnevnega reda aktualne seje dolgotrajna procedura. Največ pripomb so podali opozicijski svetniki Stanislav Podgorelec, Vili Trofenik in Boštjan Štefančič. Besedno so zapisnik in dnevni red »bombardirali« dobesedno drug za drugim. Po petih minutah od pričetka zasedanja je župan Alojz Sok poudaril, da bo sejo, če se bo nadaljevala na tak način, prekinil. Župan Sok in svetnik Martin Hebar sta opoziciji očitala zlorabo Poslovnika občinskega sveta. Župan je zažu-gal: »Gospod Podgorelec in gospod Trofenik, prosim lepo, da sta dostojna, da se obnašata tako, kot se na seji obnašajo vsi drugi. Če ne, bom moral na nek način ukrepati, da bomo lahko sejo nadaljevali.« Pri potrjevanju dnevnega reda je Trofenik predlagal, da se nekatere točke iz obravnave umaknejo, a je večina svetnikov z glasovanjem odločila drugače. Obveljal je takšen dnevni red, kot sta ga pripravila župan in občinska uprava. Potrjen je bil po 40-minutni razpravi.
18 Trofenikovih amandmajev
Druga točka dnevnega reda je bila obravnava Odloka o programu opremljanja
stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka. Razprava na to temo je trajala tri ure in pol, svetnik Trofenik je na predloženi odlok vložil 18 amandmajev. Župan je vložitev amandmajev komentiral kot neodgovorno ravnanje. »Res je neodgovorno, da ste na vsak člen odloka dali amandma, a se bomo že prebili skozi te amandmaje.«
Uvodno predstavitev Odloka je podal Uroš Košir iz družbe Locus, ki je kot zunanji partner občini Ormož pomagala pri pripravi akta. Košir je povedal, da je med prvo in drugo obravnavo Odloka prišlo do nekaterih popravkov oziroma sprememb. »Napaka je bila pri seštevku skupnih stroškov za vodovod. Obračunski stroški, ki so ključni za obračun KP, ostajajo enaki, tako da ta napaka na višino obračunanega KP ne vpliva. Pri kanalizaciji smo se skupaj z občinsko upravo odločili, da so bili prvotno predstavljeni stroški previsoki in da se KP za ta namen (kanalizacijo) zniža. Posledično se znižajo tudi obračunski stroški. Znesek KP za povprečno hišo na povprečni parceli bo tako znašal okrog 600 evrov.«
Koliko milijonov evrov je ostalo zamolčanih?
Župan Sok je v nadaljevanju razprave pojasnil, da so pripravljavci Odloka upoštevali vrednosti infrastrukture, kot so jim jo posredovali iz občine. Trofenik je udaril nazaj: »Če dolžite upravo, bo zanimivo ugotoviti, kdo je posredoval napačne podatke. Za 4,5 milijona evrov je bilo zamolčanih stroškov iz državnega proračuna. Skrivate in zavestno po-tvarjate.« Stanislav Podgorelec je pristavil: »Želimo pošten, transparenten in jasen odlok, ki bo finančno sprejemljiv za investitorje.«
Uroš Košir je pojasnil, da drži, da čim nižji so obračunski stroški, toliko nižji bo KP za investitorje (občane ali
podjetja). Torej: več kot je subvencij iz evropskih in državnih virov ter večji kot je prispevek same občine, manjši bodo obračunski stroški in manjši bo odmerjeni komunalni prispevek posamičnega zavezanca. Komentar svetnika Podgorel-ca na slišano je bil naslednji: »Odloku o Programu opremljanja in obračunavanju KP ne nasprotujem. Kot občinski svetnik pa pričakujem, da pridem do pravih podatkov.« Štefančič je k temu dodal: »Zakaj bi z nečim, kar sta tako ali tako že sofinancirali država
Občina Zavrč je začela postopek sprejema Občinskega prostorskega načrta septembra 2008. Skupna občinska uprava Spodnjega Podravja je kot upravljavec projekta začela zbirati in izdelovati strokovne podlage v letu 2009. Na javnem razpisu istega leta je občina za izvajalca izbrala podjetje TMD - Invest iz Ptuja, ki je leta 2011 izdelal osnutek za pridobitev smernic. Te so bile pridobljene do junija naslednjega leta, kar je omogočilo, da je izdelovalec začel pripravo dopolnjenega osnutka. Zataknilo se je pri okoljskem poročilu zaradi povezovalne ceste Zavrč-Formin. Postopek se je zato podaljšal vsaj za leto in pol, poleg tega so
in Evropa, obremenjevali še investitorje?« Trofenik je bil oster: »Ne igrajte se s tem. V Program ste vključevali tudi odprte javne površine (parkirišča), kjer občina niti ni lastnica zemljišča.« A župan Sok pri tem ne vidi nič spornega: »Saj je občina v vse to vlagala.« Trofenik je nadaljeval: »Za občane vam je čisto malo mar. Pa tudi za strokovnost in pravičnost. Trije odgovorni ste v imenu predlagatelja povedali, da vam je bil edini motiv priti do ustrezne pravne podlage. To vam povem samo kot in-
morali cesto izvzeti, umestitev ceste v OPN bo zato potekala po samostojnem postopku. Dopolnjen osnutek so tako pripravili šele konec novembra 2013, razgrnitev je potekala v decembru, ko je potekala tudi javna razprava.
Za spremembo OPN je bilo vloženih 57 pobud, iz kmetijstva je bilo izvzetih 6,58 ha zemljišč, iz gozda pa 0,70 ha za potrebe nezazidanih stavbnih zemljišč. Narejenih je bilo 294 zaokrožitev, te so bile potrebne zaradi slabega katastra ter zaradi neskladja med dejansko postavitvijo stavb in katastrom. Z zaokrožitvijo je bilo izvzetih iz kmetijskih zemljišč 12,07 ha, iz gozda pa 1,18 ha, vse za
formacijo. Tak se vas nič ne prime. A poudarjam, da to ni pošteno niti do občanov, niti do sistema pravne države.« Na ta očitek se je župan odzval z besedami, da bo o situaciji razsodilo upravno sodišče.
Kar nekoliko groteskno je izpadla naslednja Trofenikova izjava, ko je svetniškemu kolegu Hebarju, ki v sejni dvorani sedi nasproti njega, očital, da ga s pogledi provocira. Na to opazko se je Hebar nasmejal in Trofeniku vrgel puščico nazaj: »To, da občini ni mar za občane, ne drži. Dva mandata nazaj smo ob enakem KP mi na vasi hodili po blatu.«
Po treh urah in pol glasovanje
Razprava o komunalnem prispevku je trajala skoraj tri ure in pol. Izmed 18 amandmajev, ki jih je vložil Vili Tro-fenik, so bili trije potrjeni. Ker se KP lahko obračunava tudi za infrastrukturo, ki bo v kratkoročnem obdobju šele zgrajena, je pripravljavec Programa občinsko vodstvo opozoril še na eno stvar. »KP naj se zavezancem vnaprej ne zaračunava, če ne bo 100-odsto-tno, da bo neka infrastruktura res zgrajena. Rok, do katerega mora biti ta infrastruktura zgrajena, določi občina.«
O Odloku so svetniki glasovali ob 20.25 in ga z večino glasov potrdili. A svetnik Vili Trofenik napoveduje, da zadnje besede o tem aktu še niso rekli.
Mojca Zemljarič
potrebe nezazidanih in zazidanih stavbnih zemljišč. Hkrati je bilo narejenih 124 izvzemov, ki so jih izvedli na pobudo občanov in na območjih, kjer nezazidana stavbna zemljišča niso bila primerna za gradnjo stavb. S tem posegom so vrnili v kmetijska zemljišča 7,87 ha, v gozdove pa 2 ha nekdanjih stavbnih zemljišč.
V času javne razgrnitve je bilo podanih 22 pripomb, do katerih so se svetniki pozitivno opredelili. Končno odločitev bo podalo pristojno ministrstvo. Vodstvo završke občine pričakuje dokončanje postopka in sprejetje OPN v poletnih mesecih.
Patricija Kovačec
Svetnik Vili Trofenik je v treh izmed 18 amandmajev opozoril na po njegovem mnenju napačno izračunane oziroma prikazane stroške vlaganj. »Za področje prometne infrastrukture so za obdobje od leta 2003 naprej izpuščena sredstva, prejeta iz državnega proračuna v višini 4.425.551 evrov. Napačno so prikazani tudi stroški ekoloških otokov. Na podlagi podatkov iz občinskih zaključnih računov znašajo dejanski stroški 127.000 evrov in ne 84.000 evrov. Prav tako so napačno prikazani obračunski stroški za infrastrukturo za ravnanje z odpadki. Namesto zneska 1,4 milijona evrov bi moral biti prikazani znesek nič. Objekti za ravnanje z odpadki so bili financirani iz naslednjih namenskih virov: 231.567 evrov (program LIFE, EU), 200.729 evrov (državni proračun - odstopljena ekološka taksa občini Ormož), 629.462 evrov (proračuni ostalih občin - odstopljena ekološka taksa) in 1.664.216 evrov (namensko zbrana sredstva preko dodatka k ceni odlaganja 0,0347 evra/kg). Posledično znašajo obračunski stroški nič oziroma ni osnove za določitev komunalnega prispevka za to vrsto infrastrukture,« je v svojih amandmajih tolmačil Trofenik. Amandmaji, ki smo jih povzeli, niso bili potrjeni.
Zavrč • Konec javne razgrnitve OPN
OPN sprejet do poletja
V Zavrču se je v začetku tega meseca končala javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta. V času razgrnitve je bilo podanih 22 pripomb. Občinski svetniki so se na zadnji seji občinskega sveta do vseh pozitivno opredelili, glavno besedo pri odločitvi bo sicer imelo pristojno ministrstvo. Po vseh načrtih naj bi bil OPN sprejet v poletnih mesecih.
8 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 31- januarja 2014
Prlekija • O zapletu okoli novega oddelka na ljutomerski gimnaziji
Ministru Pikalu ob pismu še poslansko vprašanje
Kot je znano, ljutomerski Gimnaziji Franca Miklošiča za naslednje šolsko leto (2014/15) šolsko ministrstvo ni odobrilo odprtja predlaganega novega izobraževalnega programa umetniške gimnazije, dramsko-gledališke smeri. S pismom, naslovljenim na ministra Jerneja Pikala in državnega sekretarja Aljuša Pertinača, se je odzval ravnatelj Gimnazije Franca Miklošiča Zvonko Kustec.
Poudaril je, da ne želi polemizirati, čuti pa se odgovornega, da izpostavi lastno mnenje in o tem obvesti širšo pomursko javnost. V nadaljevanju je zapisal še: »Število učencev je letos v pomurski regiji minimalno. Nekaj čez 900. Po podatkih ZRSZ je v tem trenutku brezposelnih v pomurski regiji 77 pomočnic vzgojiteljic predšolskih otrok. Prav zaradi tega smo odgovorno, zavedajoč se zaposlitvenih možnosti, predlagali zmanjšanje vpisa v vzgojiteljski program iz dveh oddelkov na enega. Drugi tehten razlog za zaskrbljenost pa je dejstvo, da se v gimnazijskem programu vse bolj srečujemo s konkurenčno avstrijsko gimnazijo BORG Bad Rad-kersburg. Lahko se samo zgrozimo ob podatku, da jo v tem šolskem letu obiskuje že 56 slovenskih dijakov. To so pretežno dijaki iz občin Apače, Gornja Radgona in Radenci, ki gravitirajo na našo šolo. V šolskem letu 2014/2015 so tam celo napovedali omejitev slovenskih dijakov. Nikoli se nismo bali konkurence ne z ene ne z druge strani; vedno smo dijakom ponujali najboljše in s pedagoškim etosom zagotavljali kakovostno izobrazbo, zaradi katere so dijaki prihajali v Ljutomer. Prav zato smo iskali program, ki bi zadovoljil in bil privlačen tudi za te dijake, ki jih vsako leto več, upam si trditi, izgubimo v tujini. Velika večina odkrito navaja, da
so se za avstrijsko gimnazijo odločili zaradi "prijaznejšega in privlačnejšega" predmetnika. Ta se razlikuje predvsem po zahtevnosti naravoslovnih predmetov. Zakaj torej na slovenski strani ne moremo ponuditi toliko zaželene dramsko-gledališke smeri za dijake, ki so po srcu in duši družboslovci, jezikoslovci, po narodnosti pa Slovenci?«
Gimnazija Ormož razlog, da sta Ptuj in Ljutomer ostala brez oddelka?!
Branko Smodiš, poslanec državnega zbora (SD), sicer svetnik občine Ljutomer, pa je na minuli seji DZ postavil poslansko vprašanje šolskemu ministru Pikalu in ga pozval, da navede argumente, na podlagi katerih je sprejel odločitev o podelitvi nesoglasja za odprtje novega izobraževalnega programa na ljutomerski gimnaziji. Iz magnetogramskega zapisa povzemamo odgovor Jerneja Pikala: »Gre za vprašanje tako rekoč regionalne razporeditve nekih programov, torej ali umetniških ali predšolske vzgoje in tako naprej. In vi veste, da zelo pomembno mesto v tej odločitvi, zakaj niti na gimnaziji v Ptuju, niti na gimnaziji v Ljutomeru ne razpišemo umetniškega oddelka, igra vloga gimnazije v Ormo-
Odgovor na članek »SLS vlaga ovadbe zoper župana, ta toži občinski svet«
Navedbe v članku »SLS vlaga ovadbe zoper župana, ta toži občinski svet« v Štajerskem Tedniku dne 21.1.2014. na 1. in 7. strani ter v rumeno povdarjenem delu članka z naslovom »Zoper župana svetniki SLS vložili pet ovadb« svetniki svetniške skupine SLS občinskega sveta Destrnik odločno zavračamo, ker so neresnične. Ni res, da je svetniška skupina SLS zoper župana Vladimirja Vindiša podala pet ovadb. Novinarki Štajerskega Tednika, ge. Patriciji Ko-vačec, smo na njeno željo dne 16.1.2014 v pismeni izjavi jasno napisali, da gre za eno ovadbo s strani svetniške skupine SLS in tudi na kratko opisali, zakaj smo vložili to in edino ovadbo. Nezaslišano je, da župan Vladimir Vindiš, varuh zakonitosti, daje novinarjem takšne neresnične izjave in zavaja javnost. Zahtevamo, da župan Vladimir Vindiš javno prekliče svoje neresnično izjavo. Res pa je, da je Policijska uprava Maribor v preiskavi, na osnovi te ovadbe, ugotovila sum kaznivega dejanja in je dne 5.11.2013 na
Okrožno tožilstvo v Ptuju podala kazensko ovadbo.
Svetniki svetniške skupine SLS Občinskega sveta Destrnik V imenu svetniške skupine SLS Branko Zelenko
Zvonko Kustec, ravnatelj ljutomerske Gimnazije
žu. Vemo, da se ormoška gimnazija že vrsto let sooča z velikim problemom glede vpisa števila dijakov. V šolskem letu 2007/2008 jih je imela menda 238, v lanskem letu samo še 97. In celotno preteklo leto so potekala dogovarjanja, kako bi bila seveda ormoška gimnazija združena skupaj z ljutomersko v en zavod, kar je bilo tudi naše stališče. Na ta način bi potem en predmet oziroma en program predšolske vzgoje prerazporedili oziroma bi ga izvajali v Ormožu. S tem ne bi ogrozili delovnih mest, šola v Ormožu bi lahko tekla naprej, obenem pa bi seveda lahko imeli tudi program umetniške gimnazije v Ljutomeru. Ampak na občinskem svetu v občini Ormož ta odločitev ni bila sprejeta, pač pa je bilo sprejeto stališče, da se še naprej vzdržuje njihova gimnazija v samostojni obliki. Seveda to potem tudi pomeni, da ne moremo imeti v Ljutomeru oddelka umetniške gimnazije. V tej enačbi
je pomembna še gimnazija Ptuj, ki je, zdaj bom povedal zelo odkrito, tukaj pred tem visokim cenjenim zborom, takoj, ko je slišala, da je ljutomerska gimnazija vložila prošnjo za umetniško gimnazijo, tudi sama vložila prošnjo za program umetniške gimnazije. In seveda gre za, recimo temu tako, nerešljivo uganko, v to pa se je potem naknadno vmešala še odločitev občinskega sveta občine Ormož. In če mene vprašate, je pač edina in Salomonska rešitev bila ta, da trenutno ne razpišemo programa umetniških gimnazij ne na Ptuju, ne v Ljutomeru ter tudi z odločitvijo občinskega sveta Ormož obdržimo gimnazijo v Ormožu vsaj še za eno leto. Mi s tem ne mislimo, da je problem gimnazije v Ormožu rešen. Nasprotno, naslednje leto bo problem enak, to je pač zgolj prelaganje nekega problema, ki se nam bo, vsaj po mojem mnenju, ponavljal«.
NŠ
Ormož • Ljudska univerza vabi
Tečaj za vinogradnike
Tečaj usposabljanja pridelovalcev vina za kletarjenje in stekleničenje vina, ki ga vinogradniki po novi zakonodaji morajo opraviti, se bo začel 12. februarja 2014.
Program obsega 40 ur, v katerih se bodo udeleženci teoretično in praktično seznanili z osnovami vinogradništva, kletarjenja, ste-kleničenja in opreme, sanitacije in dezinfekcije v procesu predelave in priprave vin, marketinga in senzorike kot tudi zakonodaje, RPGV ter delovanja inšpekcijskih služb. Predavali bodo: Tatjana Košmerl, Vera Pajek, Andreja But, Klavdija Špur, Andreja Brglez, Zlatko Zadravec, Rastko Tement, Marko Lesica, Janez Valdhuber.
Tečaj bo organiziran, če bo prijavljenih vsaj 15 udeležencev, cena pa bo odvisna od števila vpisanih in se bo gibala od 150 do največ 200 evrov.
LU Ormož
Svet je majhen
EU je mrtva
Glede na dejstvo, da dvoma o moji pripadnosti k evropski ideji ne more biti, si bom danes dovolil eno malo provokacijo: Evropska unija je mrtva in moramo začeti graditi nekaj novega. Gospodarska kriza je v zadnjih letih dokazala, da je pravilna teorija, zaradi katere skupna valuta potrebuje tudi skupno vlado oziroma konfederacijo. Istočasno pa se žal ni uresničila teorija, da bo skupna valuta nujno pripeljala do skupne vlade. Kot smo že velikokrat v zadnjih letih napisali, znotraj kolumne je prišlo do napačnega delovanja nekaterih struktur, kot je na primer evrosistem, ki so pokazale svojo nepopolnost. Zadnjih petnajst let za EU ni bilo bleščečih ne glede na velike širitve. Leta 2000je bila podpisana pogodba iz Nice, kije postavljala nove skupne standarde in uveljavljala Lizbon-sko agendo učinkovitega preoblikovanja gospodarskega okolja. Danes vemo, da ni prišlo do vidnejših rezultatov. Leta 2005 seje grobo ustavil projekt Ustave, 2008pa smo doživeli katarzo v trenutku, ko smo razumeli, da Unija ni primerno sredstvo za soočanje s finančnim, špekula-tivnim napadom, ki smo ga bili deležni. EU predstavlja organizacijo, ki so jo v preteklosti države gradile za to, da bi se čim bolje soočale z vplivom Sovjetske zveze na celini, da bi povečale trge in da bi multiplicirale lastno moč v mednarodnem sistemu v času hladne vojne. Vse to je postalo precej manj pomembno po padcu Berlinskega zidu. Edini veliki korak naprej je bil evro. Ampak bil je zaznamovan v preveliki naglici in brez potrebnih političnih in tehničnih struktur zaradi želje Francozov, da čim prej odvzamejo Nemcem valuto, in želje Nemcev, da čim prej izsilijo skupni bančni sistem po lastnih željah. Evro se je na koncu izkazal za valuto, ki nima dokončane strukture, primeren v okolju, ki ima na desetine različnih držav, samo za eno članico - Nemčijo - in kot sredstvo, ki nas dela revnejše. Da smo dobili evro, so morale članice predati velik del državne suverenosti Bruslju. Posledično danes »lokalneprestolnice« nimajo na razpolago sredstev za kontrolo ali odplačevanje dolga. Slovenija nima več nadzora nad menjalnim tečajem, nima več možnosti za oblikovanje monetarne politike in precej manj manevrskega prostora pri proračunski politiki. Dejansko imajo danes vse članice evro sistema dolg v tuji valuti. Topome-ni, da nobena država ne more zagotoviti lastne solven-tnosti oziroma finančnim trgom dolgoročno stabilnost. Skupna valuta - tako kot je do danes izoblikovana - nas je naredila revnejše, pripeljala v stagnacijo, nam povišala brezposelnost in odvzela dober del blaginje. Pod vodstvom »briljantnih« EU-birokratov in državnih voditeljev smo dobili še en udarec: Fiscal Compact pogodbo, ki jo je za Slovenijo podpisala Pahorjeva vlada. Obvezali smo se, da bo javni dolg evro držav padel pod 60 % z ritmom ene dvajsetine na leto. Upoštevajoč dejstvo, da imata Francija in Nemčija devetdesetodstotni dolg, Italija stodvajse-todstotni dolg ter da samo te tri države predstavljajo dve tretjini celotnega BDP v Evroconi, si lahko vsak bralec mirno izračuna, koliko let bomo potrebovali, da se zahteve po pogodbi uresničijo, in koliko let bomo morali še naprej živeti pod pritiskom strukturnih reform in zmanjševanja javnega dolga. To pomeni, da še dlje časa ne bomo videli rasti! Naši voditelji so izumili gospodarski sistem, kije sovražnik blaginje. Čez nekaj mescev nas čakajo EU parlamentarne volitve. Težko je pričakovati, da bodo v naslednjih letih EU-države pripravljene popraviti napake, predati Uniji še večji del suverenosti in nam zagotoviti učinkovitejšo ekonomijo. Vseeno pa je EU največji in najpomembnejši gospodarski sistem na svetu. Unijo oziroma sebe lahko rešimo tako, da se vrnemo k izvirnemu delovanju evropskega skupnega projekta, in to je, da ga ponovno gradimo na področjih, kjer bomo s konsenzom dosegli hitre dogovore. Nadaljnjo oblikovanje trga (nepolitične unije) skupaj z Združenimi državami in mogoče v desetletju tudi z državami pod okriljem Rusije bi lahko predstavljalo dobro rešitev za to, da EUpostane stabilnejša in odgovornejša tudi v širšem mednarodnem prostoru. Večji, skupni trg nam lahko zagotovi potrebno rast, mir, blaginjo, a kar je najpomembnejše, nas lahko spomni na dejstvo, da so ideje, ki jih EU predstavlja po svetu - ne glede na vse težave - izredno privlačne. Pomislimo samo na Ukrajino in na željo njenih prebivalcev, da se nam pridružijo. Če bomo znali nadaljevati pragmatično, primerno popraviti napake evra, delali na doseganju uporabnih ciljev, lahko Uniji zagotovimo še naprej - nujno potrebno - preživetje in dodatno integracijo. Čas je, da naredimo korak nazaj, da jih bomo lahko čez nekaj let naredili deset naprej.
Laris Gaiser
Foto: NS
petek • 31- januarja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	9
Središče ob Dravi • Svetniki obravnavali poročilo NO
Borko Mlakarju: »Težko sodite o tem, kaj je potrebno in kaj ni!«
Občinski svet Središče ob Dravi je na minuli 24. redni seji med drugim obravnaval poročilo nadzornega odbora. Nekatere svetnike je v oči zbodla 160-odstotna realizacija sredstev za nadurno delo javnih uslužbencev, ki jo navaja poročilo.
Zaradi odsotnosti predsednice in članov nadzornega odbora je Poročilo o opravljenem nadzoru izvrševanja proračuna občine Središče ob Dravi za obdobje januar-junij 2013 in nadzoru javnega naročila za leto 2013 občinskemu svetu predstavil župan Jurij Borko. Čeprav so nekateri svetniki predlagali predložitev te točke na naslednjo sejo, se župan Borko s tem ni strinjal. Med občinskim svetom je burno razpravo povzročila 160-odstotna realizacija sredstev za nadurno delo javnih uslužbencev. Kot je razvidno iz poročila, je nadzorni odbor pregledal dogovore o povečanem obsegu dela in opravljanju dela preko polnega delovnega časa za leto 2013 za javne uslužbence Jelko Zi-darič Trstenjak, Blanko Koče-var, Mileno Milosavljevič in Dušana Šavora. Pregledal pa je tudi nekatere predložene odredbe, iz katerih izhaja, da so nadure zaradi arhiviranja, sej občinskega sveta, obdelave
računov, odlaganja dokumentacije, obračuna plač, vnosa v aplikacijo e-dolg, priprave proračuna, knjiženja, priprave pogrebov, odpreme pošte in knjiženja vlog. To je zmotilo svetnika Bojana Mlakarja, ki je dejal: »Ta dela, ki jih navaja nadzorni odbor, spadajo v redni obseg dela. Težko me boste prepričali, da je za to potrebno nadurno delo«. Župan Borko je svetniku Mlakarju zabrusil: »Vi težko sodite o tem,
delovnega časa oziroma premakljivega delovnega časa ali ne morejo opraviti ali pa to ne sodi v njihov obseg dela. Druga redna dela pa naj opravijo v okviru premakljivega delovnega časa. S tem se je strinjal tudi svetnik Jurij Dogša, ki je dejal, da bi morala biti argumentacija nadur drugačna. »Nekatera dela, ki jih je navedel nadzorni odbor, spadajo v normalni delovni čas, vendar ker imamo toliko projektov,
Evidentiranje delovnega časa
V poročilu je bilo izpostavljeno tudi evidentiranje dnevnih prihodov in odhodov javnih uslužbencev. Nadzorni odbor v poročilu županu predlaga, da sprejme interna navodila o evidentiranju prisotnosti in tudi o premakljivem delovnem času ter določi prenos presežka in primanjkljaja ur. Župan je dejal, da so avgusta lani sprejeli interni način evidentiranja, in sicer vsak javni uslužbenec sam sebi ročno vnaša in evidentira ure. »Nas je malo. Imamo neko stopnjo zaupanja. Vsak namreč vidi vsakega, kdaj pride in kdaj gre,« je pojasnila vodja občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak. Svetnik Jurij Dogša pa je dejal, da to ni dovolj in da je potrebna neka kontrola.
to ne gre.« Tako je tudi svetnik Mlakar predlagal, da se pod nadure napišejo tista dela javnih uslužbencev, ki ne sodijo v obseg rednih delovnih ur.
Svetnik Mlakar je še dejal, da 160-odstotna realizacija sredstev za nadurno delo javnih uslužbencev ni v sladu z Zakonom o uravnoteženju javnih financ (Zujf). Očitke
Zupan Jurij Borko nadurno delo občinske uprave upravičuje z obilico obveznosti, ki naj bi jih imeli občinski uslužbenci.
kaj je potrebno in kaj ni! Stojim za tem, da tukaj ni nihče sedel zastonj. Če bi vi vedeli, koliko zadev in papirologije je vsak dan ...«
Nadzorni odbor v poročilu županu nadalje predlaga, da naj z javnimi uslužbenci sklene takšne dogovore za povečan obseg dela, ki se bodo nanašali na primer na konkretne projekte, seje občinskega sveta oziroma druga dela, ki jih v okviru rednega
Foto: MZ
Svetnik Bojan Mlakar meni, da bi lahko bilo delo občinske uprave, ki je bilo izvedeno v času nadur, opravljeno med rednim delovnim časom.
o neskladju z zakonom je župan Borko zavrnil: »Zujf jasno pove, kaj se dovoli izplačati in česa ne. In če je nadzorni odbor to ugotovil, naj to napiše. In ni. Torej nismo šli preko dogovorjenih mej.« Sicer pa je svetnik Dogša še dejal, da poročilo nadzornega odbora izkazuje relativno dobro delovanje občine, saj ni večjih napak.
Kot še izhaja iz poročila nadzornega odbora, so nadzorniki že v prejšnjih poročilih ugotavljali, da občina Središče nima ustreznih koncesijskih pogodb, in sicer tam, kjer se stare koncesijske pogodbe, ki so pretekle, podaljšujejo z aneksi. Nadzorni odbor tako ponovno priporoča, da župan čim prej zagotovi ustrezno zakonsko izvajanje gospodarskih javnih služb, še posebej na področju reševanja problematike odlaganja odpadkov.
Monika Levanič
Videm • Anonimna prijava zoper župana
Zupan od Občine dobil kredit za 57 tisočakov?!
Pred nekaj dnevi je Ministrstvo za notranje zadeve prejelo anonimno prijavo zoper videmskega župana, skupaj s pogodbama o dolgoročnem kreditu, sklenjenima med Občino Videm in županom Friderikom Bračičem v višini 57 tisoč evrov. Župan vse navedbe zavrača ter jih označuje kot politična podtikanja.
Hobotnica po Bračičevo?
Tako je bilo naslovljeno anonimno pismo, ki je prispelo na Ministrstvo za notranje zadeve. Neznani avtor opisuje hobotnico po Bračičevo. Za Občino naj bi v preteklosti storitve opravljalo podjetje v županovi lasti, prav tako naj bi Občina redno poslovala z gostiščem Majolka, ki je bilo do leta 2010 v lasti županove žene, ta je omenjenega leta dejavnost predala sinu. Tako župan kot njegova žena naj bi bila člana mnogih društev, ki naj bi jih izrabljala za nakazovanje sredstev iz Občine. Župan je po navedbah iz anonimke predsednik nogometnega društva Majolka ter Etnografskega društva Haloze, njegov sin Renato Bračič pa predsednik Športnega društva Videm ter tajnik in podpredsednik KS Videm, ki jim župan podpisuje naročilnice za trošenje občinskega denarja. Sumljive naj bi bile tudi navezave s Cestnim podjetjem Ptuj, njihove delnice naj bi Bračič prodal samovoljno, ne da bi o tem odločal občinski
svet. V pismu je zapisano še, da so nekateri zaposleni na vi-demski občini ali podjetniki, ki opravljajo storitve za Občino, v tesni prijateljski oziroma politični vezi z županom.
Župan sam sebi odobril kredit, ki ga mora vrniti do leta 2020
Anonimnemu pismu sta bili priloženi dve pogodbi o dolgoročnem kreditu, sklenjeni med kreditojemalcem Friderikom Bračičem in kreditoda-jalcem Občino Videm, ena v višini 18.000 in druga v višini 39.000 evrov, skupaj torej za okoli 57.000 evrov. Pogodba, ki je izredno kratka, je napisana zelo ohlapno. Pogoj za odobritev kredita so razpoložljiva sredstva v okviru sredstev za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje občine Videm ter delo pri komisiji za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Niti višina obrokov niti njihovo število v pogodbah nista določena, nakazila naj bi se vršila po dogovoru v več obrokih na transakcijski račun pri banki.
Stroškov odobritve kredita ni bilo, celotni znesek glavnice z obrestmi vred pa naj bi se vrnil najkasneje do konca leta 2020. Višina obresti naj bi se obračunala šele po vračilu zadnjega obroka glavnice na podlagi dejanskega črpanja. Zanimiv je tudi člen, da predčasna odpoved s strani kredi-todajalca, to je Občine, ni možna ter da bi kreditojemalec, torej Bračič, kredit lahko vrnil tudi s kompenzacijami, če bi
za občino opravil kakšne dodatne storitve. Obe omenjeni pogodbi sta bili podpisani 30. novembra 2007.
Računsko sodišče: »Tako slabe pogodbe že dolgo nismo videli.«
»Pri tako kratki pogodbi, kot je ta, so sporni prav vsi členi, tako nenavadne oziro-
Zupan meni, da je edina možna razlaga, da je bila pogodba oziroma samo zadnja stran pogodbe podtaknjena med drugimi dokumenti v podpis (fotografija je simbolična).
ma slabe pogodbe že dolgi nismo videli,« je za TV Slovenija izjavil Samo Jereb, namestnik predsednika Računskega sodišča, ki bo v Občini Videm sprožilo revizijo. Preverjanja pa opravljajo tudi že v Komisiji za preprečevanje korupcije. Rok Praprotnik, podpredsednik KPK, je za omenjeno televizijo pojasnil, da je od leta 2011 vsako poslovanje med Občino in podjetji, ki so v lasti župana ali njegovih družinskih članov, prepovedano. »Pred tem je bil zakon precej luknjičast, predvsem ni bilo nikakršnih pravnih posledic, danes pa je takšno poslovanje ali takšna pogodba nična.« Na vprašanje, kako lahko vzdrži pogodba, kjer je kreditojemalec in kreditodajalec ista oseba, Praprotnik odgovarja, da zakonodaja leta 2007 ni poznala nasprotja interesov, kot ga pozna danes, kljub temu pa se postavlja vprašanje, ali je bil javni denar ustrezno zavarovan ter ali je bila Občina oškodovana. O sumu kaznivega dejanja je po njegovem mnenju še prezgodaj govoriti. Sicer pa Praprotnik opozarja, da je na občinski ravni v Sloveniji teh prepovedanih situa-
cij ogromno. »V preteklih treh letih smo zaznali preko 400 prepovedanih poslov, ki so jih sklenile Občine in ki so po zakonu vsi nični.«
Župan s prstom kaže na nekdanjo direktorico občinske uprave
Župan Friderik Bračič vse navedene očitke zavrača in trdi, da pogodbi nikoli nista bili sklenjeni in realizirani. Kot je zapisal v pojasnilu, je iz datuma pogodbe možno razbrati rokopis takratne direktorice Darinke Ratajc, ki je po njegovem prepričanju politična in osebna nasprotnica župana. Kot še pojasnjuje, pogodba ni bila nikoli dostavljena v računovodstvo občine ter nikoli ni bila realizirana. Župan meni, da je edina možna razlaga, da je bila pogodba oziroma samo zadnja stran pogodbe podtaknjena med drugimi dokumenti v podpis. Na dokumentu je namreč odtisnjen žig, do katerega naj bi imela direktorica neomejen dostop.
Patricija Kovačec
Foto: MZ
Foto: arhiv
10 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 31- januarja 2014
Ptuj • Pogovor ob filmu Izgubljen, da najden
Trma in talent razlog za film
V četrtek je v Mestnem kinu potekal pogovor ob filmu Izgubljen, da najden. Film, ki je nastal poleti 2011, je avtorsko delo Ptujčana Tomaža Šnebergerja, ta je zanj napisal scenarij ter ga režiral in produciral. Da sta njegova trma in talent kriva za videni izdelek, je bilo slišati v pogovoru, ki so se mu pridružili tudi drugi člani ekipe.
Decembra so v slovenskih kinematografih začeli predvajati film ptujskega režiserja Tomaža Šnebergerja. Izgubljen, da najden, je naslov filma, s katerim je občinstvu želel povedati, da se kdaj pa kdaj vsi izgubimo in kasneje spet najdemo. Tomaž Šneberger je romantično zgodbo o dveh ljudeh, ki na različnih koncih Slovenije sanjata druga o drugi, ne da bi bili pri tem prepričani v obstoj osebe, o kateri sanjata, napisal že pred leti. Že takrat je vedel, da projekta ne bo mogel izpeljati brez ekipe
podobno ali celo enako mislečih mladih ljudi. David in Leonora Matiči, Katja Šimek, Elvis Lukačič in Mitja Mešl so bili glavni igralci, ob njih pa je zaigral tudi Tadej Toš. V 27 snemalnih dneh so posneli film, na katerega so vsi upravičeno ponosni.
Režiser priznava, da mu poguma pri snemanju filma ni
manjkalo ter da je imel ob sebi ekipo, s katero so se odlično ujeli ter kljub pomanjkanju finančnih sredstev posneli film, ki je navdušil ptujsko občinstvo. Člani ekipe so bili enotni, da je njihovo navdušenje največja nagrada in pohvala za njihovo delo. Kot je bilo med pogovorom povedano, film ni dosegel visoke gledanosti,
za kar Šneberger deloma krivi distribucijsko podjetje Karan-tanija Cinemas, s katerim namerava prekiniti pogodbo in film promovirati sam. Njegova želja je film predvajati tudi v tujini. Sicer pa, kot je dejal, ima projektov in idej še veliko, le denarja malo, a to ne bo ovira za njihovo realizacijo.
Patricija Kovačec
Foto: Črtomir Goznik
Film, ki je nastal pod taktirko Tomaža Šnebergerja, so v 27 dneh posneli julija 2011.
Foto: Črtomir Goznik
Igralska ekipa v pogovoru z gledalci
Draženci • Nova premiera Šus teatra
Šokantna komedija z zlobnim humorjem
V Šus teatru KD Draženci ponovno zažigajo, tokrat s komedijo avtorja Evalda Flisarja z naslovom Kaj pa Leonardo? Pod režisersko taktirko Aljaža Godca je premierno uprizoritev doživela v soboto, 25. januarja, v kulturni dvorani v Dra-žencih. 230 ljubiteljev gledališča je dvorano napolnilo do zadnjega kotička, 30 gledalcev pa so morali 15 minut pred začetkom predstave, žal, odsloviti.
Ti in še drugi, ki so prepoznali prednosti tega mladega in ambicioznega gledališkega ansambla, lani se je med več kot 125 prijavljenimi s predstavo Kripl uvrstil na 52. Linhartovo srečanje, kar je predvsem potrditev večletnega sistematičnega dramskega ustvarjanja in pravilne izbire dramskega teksta, ki polemizira z aktualnimi družbenimi
dogajanji, je povedal Aljaž Godec, si bodo njihovo najnovejšo predstavo precej šokantne komedije z zlobnim humorjem lahko ogledali v nedeljo, 2. februarja, ob 18. uri, v soboto, 8. februarja, bo 19.30, v nedeljo, 9. februarja, ob 18.30 in v nedeljo, 16. februarja, ob 18. uri.
Briljantna komedija raziskuje naravo identitete in svobo-
de v družbi, samo dogajanje pa je postavljeno na nevrološki inštitut, kjer so pacienti zgolj sredstvo za doseganje posameznikovih lastnih interesov. Na zabaven in duhovit način prikazuje življenje šestih pacientov, katerih vedenje je posledica specifičnih možganskih napak. Dr. Hoffman ima kot strokovni vodja inštituta izključno pravico do zdravlje-
V Šus teatru ponovno zažigajo, tokrat s komedijo Kaj pa Leonardo?
nja pacientov vse do trenutka, ko inštitut obišče ambiciozna dr. Da Silva s fakultete za psihologijo, ki si za predmet svojega študija izbere pacienta gospoda Martina, ki ga želi oblikovati v vsestranskega in univerzalno sposobnega človeka, zaradi česar pride v spor z dr. Hoffmanom, ki pa želi svoje paciente v okviru njihove norosti ohranjati v stanju ravnovesja in sreče. „Na plečih psihičnih bolnikov, ki so najbolj ranljivi in hkrati najbolj pogrešljivi člani naše družbe, poteka borba za dokazovanje osebnih prepričanj. Ker pa izkoriščevalci pri zasledovanju ciljev ne razmišljajo o žrtvah svojih dejanj, jih njihove reakcije velikokrat šokirajo in presenetijo. Reakcije in dialogi psihičnih bolnikov so začinjeni z veliko mero zlobnega humorja," povzema vsebino komedije Evalda Flisarja režiser Aljaž Godec.
Z odlično igro tokrat navdušujejo Damijan Zagoršek, Jana Žerak, Katja Svenšek, Matjaž Godec, Nastja Tetičkovič, Marko Todorovič, Nejc Pešec, Maja Čuš, Mojca Prigl, Maja Skočir in Marjan Prašnički.
MG
Tednikova knjigarnica
Dogodivščine pošastic
D ogod/
. C
fvWÉO
\ ' K O S O K O K
Na domačem knjižnem trgu se zadnja leta vse pogosteje pojavljajo - saj ne vem, kako naj poimenujem tovrstne knjižne izdaje - po svoje priložnostne publikacije, slikanice in knjige, ki so jih spisali, pogosto tudi ilustrirali avtorji, ki želijo, hočejo na tak »knjižni način« obelodaniti, počastiti neko svojo življenjsko izkušnjo, travmo, zaznamovanost ali enostavno zadostiti želji po lastni knjigi. Pri odraslih avtorjih so to večinoma poskusi izpovedi in upovedovanja življenjskih stisk in izkušenj, tudi z željo, da bi pomagali sebi in drugim, spominov na neka otroštva in okolja, na neke izseke življenjskih poti. Mnogokrat so te knjige samoizdali ali pa so jih založile prav za ta namen vzpostavljene založbe in ni redko, da so posamezne knjige tudi edini založniški projekt, če se lahko tako izrazim. Nekatere teh izdaj imajo značaj pridobivanja sredstev za premostitev zdravstvene, socialne in druge stiske, ali pa jim je namen počastiti avtorjev častitljiv jubilej in podobno. Ni redko, da spodaj podpisana dobi tako knjižno izdajo v oceno. In pogosto mi je ob tem težko, saj običajno tak avtor, izdajatelj nima literarnih izkušenj, uredniškega znanja, ne denarja za pripravo kakovostne knjige. Seveda je treba ločiti kritiško presojo takih knjig od ocenjevanja del poklicnih pisateljev, ilustratorjev in drugih knjižnih in književnih ustvarjalcev. Pa vendar se zdi, da je tudi na tem področju premalo zavestne, strokovne kritične presoje. Papir pač vse prenese in v deželi, kjer se očitno marsikaj prenese, je nekritičnost postala razvada. Mimogrede: razvada kritičnega nepresojanja je enaka na drugi strani neverjetnemu pomanjkanju hvaljenja tistega, kar je dobro in hvalevredno.
No, priznam, da se vse bolj izogibam takim priložnostnim knjižnim izdajam (Vem, vem, tako pride do krivic ...) in priznam še, da imam zadnje čase en odpor do »črnih knjig«, če tako poimenujem tiste, kjer prevladuje črnina na platnicah in listih (razen če ni zato res tehtnega umetniškega razloga, seveda). In oni dan mi je kolegica, ki jo zelo cenim, podala avtorsko slikanico Aneja Košorka, češ, da je nekaj posebnega in kašno je moje mnenje. Priznam, da sem iz povsem drugih osebnih razlogov poslušala s pol ušesa in tudi hote sem preslišala, kdo in zakaj je avtor.
Naslovne platnice niti pogledala nisem dobro in začela brati besedilo slikanice, ne da bi posvetila kaj več pozornosti predgovoru, za katerega sem mislila, da je bolje, če ga sploh ne preberem ... Ampak: slikanico sem prebrala na dušek! Odlična pripoved, poetično-filozofska proza in ilustracija: tako »šalamunska« (po pesniku Šalamunu), tako dovršena in igrivo poglobljena. Pravi bralni užitek! Avtor Anej Košorok začenja tako preprosto:
Tam daleč v vesolju so se nekoč dogajale zares čudne stvari. Povedal vam bom eno skrivnost.
To je vse besedilo na sredi črne strani, besedici čudne in skrivnost sta zapisani z velikimi zlatimi črkami, ki valovijo v svoji velikosti. Ostalo besedilo je seveda belo, kajti stran je črna, predstavlja v bistvu neskončno vesolje in le tu in tam obris planeta, vesoljske postaje in zvezdica je tam, a tudi tako žlahtno, zamolklo zlate barve, kot čudne in skrivnost, druge tri, na nasprotnih koncih strani pa sta modri peterokraki. Tudi naslednja stran slikanice je črna in na sredi žari trikotnik z nekoliko, a prijazno skrivenče-nimi stranicami, v trikotniku so razporejeni dimniki in iz njih se suklja dim v različnih smereh in v obliki treh krogcev iz posameznega dimnika. Okoli nevsiljivo žarečega trikotnika so nanizana tri modrokraka in tri okrogla nebesna telesca. Ne povem, kaj piše na dnu strani, ki ji sledi »razsvetljena« oranžna stran z več besedila. Na tej strani je tudi ilustracija prijazne pošasti, ki je bila tudi kdaj pa kdaj lačna. Prijazne pošasti so s planeta Lava, temu nasproten je planet Temačna zloba, in kot pravi avtor, pravi, ne zatrjuje, so pošasti s tega planeta »menda čisto zares hudobne«. Anej Košork je inovativno postavil okolje in čas dogajanja svoje fantazijske slikanice, kjer se to potem ni nikoli zgodilo: na petro-vin (po slovensko je to petek), na leto -1000+ (po slovensko je to tisoč let nazaj), v letnem času, ki se kliče ledenik (po slovensko je to zima) .
Seveda je tudi to imenitno slikanico (Anej Košorok: Dogodivščine pošastic. Ljubljana: Kofein dizajn, 2013), kot je običajno za odlične avtorske slikanice, težko pisno razložiti, treba jo je brati in gledati osebno ter je primerna za vse bralske starostne stopnje.
Čestitka avtorju Aneju Košoroku in mentorici prof. Mojci Molek za odlično avtorsko slikanico, ki zaključuje s citatom Wil-liama Penna na notranji strani zadnje platnice:
»Najbrž bom živel samo enkrat. Če zatorej lahko komu izkažem prijaznost ali naredim kakšno dobro delo, naj to storim sedaj, naj ne odlašam ali pozabim, saj ne bom šel večno po tej poti.«
Liljana Klemencic
Foto: Arhiv
Rokomet
Ormožanom v zaključku zmanjkalo moči
Stran 12
Rokomet
Dober prvi, slab drugi polčas
Stran 12
Bloudkove nagrade
Janku Bohaku plaketa za življenjsko delo
Stran 13 Športnik leta MO Ptuj
Mina Markovič petič, Peter Balta prvič
Stran 13
Rokomet
Prvi Pikapokin festival odlično uspel
Stran 14 Matjaž Rozman
»Težko je jasno načrtovati kariero«
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ fiai na íuáounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Foto: Črtomir Goznik
Nogometši Aluminija (rdeči dresi) in Zavrča so v sredo na igrišču z umetno travo v Kidričevem odigrali prijateljsko srečanje.
Nogomet • Prijateljska tekma
Prvoligaš boljši za gol
■ V- ■
ALUMINIJ - ZAVRC 1:2
(0:2)
STRELCA: 0:1 Kelenc (12.), 0:2 Kelenc (20. z 11 m), 1:2 K. Medved (72.)
ALUMINIJ: Lipovac, Gereč-nik, Topolovec, Jurišič, A. Medved, Vindiš, Drevenšek, Vrba-nec, Vidič, Panikvar, Jovanovič. Igrali so še: Murko, M. Rešek, Bingo, Lonzarič, Cesar, Letonja, Cafuta, Kozar, Petek, K. Medved, Podbrežnik. Trener: Robert Pevnik.
ZAVRČ: Fink, Lešnik, Dugo-lin, Sambolec, Murko, Kurbus, Težak, Šafarič, Kelenc, Smre-kar, Kresinger. Igrali so še: Be-šenič, Golubar, A. Čeh, Brlečič, Fuček, Boža k, Matjašič, Vaš. Trener: Viktor Trenevski.
V Kidričevem so se v sredo kljub nočnemu sneženju
dobro pripravili na prijateljsko nogometno tekmo z Zavrčem in so dobro očistili igrišče z umetno travo, tako da so imeli nogometaši dobre pogoje za igranje. Vse je bilo nared, le hladno vreme je bilo nasprotnik vseh.
Za nogometaše Zavrča je bila to zadnja tekma pred odhodom na priprave v No-vigrad. Srečanje je bilo gle-dljivo in ljubitelji nogometa so prišli na svoj račun. Bolje so začeli gostje, ki so bili precej nevarnejši. Do prvega zadetka ni bilo treba dolgo čakati. V 12. minuti se je na desni strani za predložek odločil Doris Kelenc, žoga pa je končala za hrbtom domačega vratarja. Osem minut kasneje je domača obramba naredila napako v svojem kazenskem
prostoru in sodnik je pokazal na belo točko. Zanesljiv realizator je bil kapetan gostov Doris Kelenc. Gostje iz Zavrča bi lahko v 30. minuti dosegli še tretji zadetek, vendar Nikoli Šafariču v padcu ni uspelo najbolje zadeti žoge, ki pa je vseeno končala v levi vratnici.
Tudi v drugem polčasu je bila igra živahna, domačini so bili ob spremenjenih postavah vsaj enakovreden, če že ne boljši tekmec. Zelo dobro predstavo so pokazali kidri-čevski mladci, ki so se brez strahospoštovanja zopersta-vili prvoligašu. Nogometaši obeh moštev so se trudili po svojih močeh, edini zadetek pa je za domačine dosegel Klemen Medved v 70. minuti.
Danilo Klajnšek
Nogomet • NK Zavrč
Dominik Božak postal »Zavrčan«
Tik pred zaključkom januarskega prestopnega roka so nogometaši Zavrča dobili še eno, bržkone zadnjo okrepitev v tem prestopnem roku. Član belih je postal Dominik Božak, ki je bil v Zavrču pred kratkim na preizkušnji. Dosedanji član super-ligaša Vidma bo tako zaostril konkurenco v napadu in še povečal »hrvaško« kolonijo. 23-letnik je jeseni dobesedno »eksplodiral« v dresu Vidma, na 12 tekmah je zabil kar 19 zadetkov, s čimer je vzbudil zanimanje Zavrča. Kako se bo Božak vklopil v moštvo, bo seveda pokazal čas, saj je nedvomno raz-
lika igrati v najvišjem nogometnem rangu ali pa v nižjih ligah. A določene kvalitete Božak prav gotovo ima, saj se v nasprotnem primeru prvoligaš z obrobja Haloz ne bi odločil, da ga pripelje v svoje vrste.
Sicer pa so po sredini prijateljski preizkušnji nogometaši Zavrča že odpotovali v Novigrad, kjer bodo opravili glavni del priprav. Te bodo sedaj še toliko pomembnejše glede na to, da Štajersko prekriva debela snežna odeja in je treniranje tukaj precej oteženo. 12-dnevno bivanje v toplejših krajih, obenem pa še obilje prijateljskih tekem, se v tem trenutku slišita kot pravi balzam, seveda pa navijači Zavrča upajo, da se bodo njihovi ljubljenci čim bolje pripravili na spomladanski del prvenstva, ki se prične 8. marca.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Karlo Težak (Zavrč, z žogo): »V zvezni vrsti sem menjal že vse položaje, od zadnjega do sprednjega zveznega - več sem sicer igral bližje golu tekmeca.«
Nogomet • Karlo Težak, NK Zavrč
»
Moj prvi trener je bil dedek
20-letni Karlo Težak je
v prestopnem roku okrepil Zavrč in že v prvih prijateljskih srečanjih pokazal velik nogometni talent. Ob pričakovanem napredovanju bo povečal konkurenco v moštvu, med številno hrvaško kolonijo v Zavrču pa se bo zagotovo počutil zelo domače. Po rasti nizek igralec zvezne vrste je proti Aluminiju zelo dobro odigral prvi polčas, nato pa mu je trener namenil počitek.
Svojo nogometno pot ste začeli v Varaždinu.
K. Težak: »V Varaždinu sem ostal do kadetske ekipe, nato sem prestopil v zagrebški Dinamo. Tam sem igral za kadetsko in mladinsko selekcijo, nato me je pot zanesla v drugoligaško ekipo HNK Gorica, kjer sem ostal leto in pol.«
Razlika je v konkurenci
Kakšna je razlika med delom v manjšem klubu in delom v Dinamu?
K. Težak: »Pri Dinamu so pogoji za delo zagotovo veliko boljši. Veliko močnejša je tudi konkurenca, zato se je treba stalno dokazovati in vedno pokazati 100 % svojih zmožnosti. To je po mojem mnenju največja razlika.«
Iz Dinama ste prestopili v 2. hrvaško ligo, k ekipi HNK Gorica. Kako ste se znašli?
K. Težak: »Zelo dobro, predvsem zaradi tega, ker so me v klubu lepo sprejeli. Zame je bilo v tistem trenutku najpomembnejše, da sem stalno igral. Tako nisem imel nobene prekinitve med prehodom iz mladinske v člansko vrsto, zato sem ljudem v klubu zelo hvaležen.«
Z Gorico visoko v 2. hrvaški ligi
HNK Gorica v 2. hrvaški ligi zaseda visoko 4. mesto, kar je med klubi, kot so Cibalia, Pomorac, Zagreb, Inter Zaprešiči, Segesta, Sesvete, Solin ..., zelo soliden dosežek.
K. Težak: »To je res dober dosežek, saj je liga zelo izenačena. Do prvega mesta, ki ga zaseda Cibalia, je oddaljena le 6 točk. Upam, da jim bo v spomladanskem delu prvenstva uspel preboj v 1. ligo.«
Trener v HNK Gorica je znani Ilija Lončarevic. Kakšno je delo z njim? Katere trenerje bi še omenili na dosedanji poti?
K. Težak: »Ilija Lončarevic
«
je res odličen trener. Je predvsem zelo dober strokovnjak za taktiko, zato sem se od njega veliko naučil. Delo z njim je bilo super izkušnja. Sicer pa ne bi posebej imenoval nobenega trenerja, morda le prvega: moj prvi trener je bil namreč moj dedek.«
Ste vedno igrali na mestu ofenzivnega zveznega igralca?
K. Težak: »Največ sem igral v zvezni vrsti, redko tudi na krilnem položaju. V zvezni vrsti pa sem menjal že vse položaje, od zadnjega do sprednjega zveznega - več sem igral bližje golu tekmeca.«
Kakšna so vaša pričakovanja po prihodu v Zavrč?
K. Težak: »V prvi vrsti se želim dokazati trenerju in si s trdim treniranjem in dobrimi igrami pridobiti mesto v ekipi. Naslednje želje so povezane z uvrstitvijo ekipe - z Zavrčem si želim čim višje na lestvici. Moje sanje pa so povezane z igranjem v eni od petih najmočnejših evropskih lig.«
Jože Mohorič
Real in Kaka
Za kateri evropski klub navijate? Katera liga vam je najljubša?
K. Težak: »Navijam za madridski Real, zato mi je najljubša španska liga.«
Kateri nogometaš je vaš vzornik?
K. Težak: »Zelo mi je pri srcu Kaka, ki je letos prestopil v Milano, od hrvaških nogometašev pa Luka Modric.«
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 31- januarja 2014
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Ormožanom ob koncu zmanjkalo moči
Dober prvi, slab drugi polčas: ŽRK Tenzor DP Logik Ptuj -Celjske mesnine 18:38 (12:15)
ŽRK TENZOR DP LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac 1, Lah, Gavez 6, Požgan, Šrajner 1, Frangež 3, Grabrovec, Zorec, Borovčak 5, Selinšek 2, Lazar. Trener: Marjan Valenko
Ptujski rokometaši so tokrat zelo pozitivno pričeli tekmo proti favorizirani ekipi Celjskih mesnin. Gostujoči trener Rajko Begovič obračuna ni pričel z najmočnejšo postavo, kar so domače mladenke v prvih 30 minutah dodobra izkoristile. Na začetku so celo po-vedle in nato skorajda dvajset minut držale korak s Celjanka-mi. Mlade Ptujčanke so v tem obdobju delovale kot prava ekipa, saj so se borile v obrambi in na drugi strani v napadu igrale umirjeno, organizirano in učinkovito. Za držanje koraka z drugouvrščeno ekipo lige se lahko zahvalijo tudi nizu dobrih obramb Pušnikove. Za prvo tretjino tekme si Ptujčan-ke zares zaslužijo vse pohvale. Sledilo je nekaj slabih minut, kar so gostje s pridom izkoristile in dosegle nekaj lahkih zadetkov za prednost 7:11. Ob koncu prvega polčasa je za domačinke dvakrat zapored zadela Gavezova, ki je na tekmi dosegla šest zadetkov. S tem je bila ob Borovčakovi najučinkovitejša domača igralka.
V nadaljevanju je Begovič poslal na igrišče svoje najboljše igralke, na mestu organizatorke jim je dirigirala Jankovičeva. Celjanke so nato pokazale svojo realno moč in drugi polčas dobile z rezultatom 6:23. Gostje so izredno stisnile v obrambi, razigrala se je vratarka in s hitrimi protinapadi in organiziranimi akcijami je bil po štirih minutah
1. A SRL (ž)
REZULTATI 15. KROGA:
Tenzor DP Logik Ptuj - Celjske mesnine 18:38 (12:15), Ve-plas Velenje - Naklo Peko Tržič 36:19 (21:7), Piran - Zagorje Gen I 27:39 (15:18), Zelene doline Žalec - ŽURD Fikon Koper 36:20 (20:9), Krka - Mlinotest Ajdovščina 25:20 (12:7)
1.	ZAGORJE GEN I 15 15 0 0 30
2.	CELJSKE MESNINE 14 11 1 2 23
3.	VEPLAS VELENJE 15 10 1 4 21
4.	KRKA	15 9 3 3 21
5.	PIRAN	15 8 1 6 17
6.	ZEL. DOLINE ŽALEC 14 7 1 6 15
7.	MLIN. AJDOVŠČINA 15 6 1 8 13
8.	ŽURD FIKON KOPER15 3 0 12 6
9.	TENZOR DP LOGIK 15 1 0 14 2
10.	NAKLO P. TRŽIČ 15 0 0 15 0
Foto: črtomir Goznik
Nika Gavez (ŽRK Tenzor DP logik Ptuj) je bila na tekmi s Celjankami najboljša strelka svoje ekipe.
nadaljevanja delni izid 0:6. S podobnim tempom so Celjan-ke z lahkoto polnile domačo mrežo, medtem ko Ptujčanke nikakor niso mogle prebiti gibljive gostujoče obrambe 5 - 1. Zadele so šele po dobrih šestih minutah (Gavezova). S po sedmimi zadetki sta bili na strani ekipe iz knežjega mesta najučinkovitejši Hrenova in Regnerjeva, ki je bila neustavljiva v protinapadih. Tekma se je končala s končnim rezultatom 18:38. Mlada ptujska ekipa se je lahko na tej tekmi kar nekaj naučila ...
David Breznik
Jeruzalem - Ribnica 26:28 (14:11)
JERUZALEM: Žuran, Belec (4 obrambe), T. Cvetko; Poznič, Putarek, Bogadi, Radujkovic 3, Čudič 9 (5), Gregorc 1, Mavrič, Šišmanovič 5, Mesaric 7, Raj-šp 1, Peček, Kirič. Trener: Saša Prapotnik.
RIBNICA: Klarič (6 obramb -1 x 7 m), Perovšek (8 obramb); Leban 8 (2), Merhar 1, Fink 3, Atanasov, Omahen, Pahulje, Grebenc 1, Henigman, Nosan 8, Andoljšek, Pucelj 4, Batinič, Markovič 3, Košmrlj. Trener: Robert Beguš.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 7/5; Ribnica 5/5. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Ribnica 10 minut. IGRALEC TEKME: Blaž Nosan (Ribnica Riko hiše).
Tekma med Jeruzalemom in Ribnico je veljala za derbi 19. kroga 1. A SRL. Že od samega začetka tekme smo videli »ro-vovsko« bitko za vsak zadetek in košček igrišča. Obe ekipi sta zaigrali čvrsto v obrambi, na trenutke celo grobo in sodnika Dušan Rižner in Miran Teršek sta imela veliko dela.
V 9. minuti je krožni napadalec Jeruzalema Danijel Mesaric zadel za prvo ormoško vodstvo - 3:2. Isti igralec je v 12. minuti gostitelje povedel prvič v vodstvo z dvema zadetkoma prednosti (5:3). To je bil prvi znak za nervozo na klopi Ribnice in trener Robert Be-guš je kar na igrišču protestiral zaradi sodniške odločitve, vendar ga delivca pravice nista kaznovala. Na igrišču je še naprej potekal hud boj, kjer so se v zaključku 1. polčasa bolje znašli Ormožani. Razpoloženemu Mesaricu se je pridružil še Aleš Šišmanovič, ki je svojo ekipo v 22. minuti povedel do vodstva treh točk (11:8). Nekaj napak v obrambi je Jeruzalemu preprečilo, da bi na odmor odšel z več kot tremi goli prednosti, čeprav sta zato bili dve priložnosti.
Domačini, ki so znova imeli s tribun glasno vzpodbudo svojih navijačev, so upali, da bodo izkoristili prvi napad v 2. polčasu, vendar jim to ni uspelo. Prav nasprotno, saj so gostje hitro izenačili na 15:15. V obrambi Ormožanov je bilo preveč lukenj in gostujoči igralci so v igri ena na
1. A SRL (m)				
19. KROG:	Jeruzalem			Or-
mož - Ribnica Riko hiše 26:28				
(14:11)				
1. GORENJE VELENJE 18	17	1	0	35
2. CELJE PIVO. LAŠKO 18	16	0	2	32
3. MARIBOR BRANIK 18	13	3	2	29
4. RIBNICA RIKO HIŠE 19	11	2	6	24
5. KRKA 18	7	2	9	16
6. TRIMO TREBNJE 18	7	2	9	16
7. JERUZALEM ORMOŽ19	8	0	11	16
8. SEVNICA 18	6	1	11	13
9. SLOVAN 18	6	0	12	10
10. ISTRABENZ IZOLA 18	5	1	12	11
11. KRŠKO 18	2	4	12	8
12. SVIŠ 18	2	2	14	6
Rokomet
V BiH sedem mladih Ormožanov
Reprezentanca mlajših kadetov Slovenije, fantje, rojeni leta 1998 in mlajši, se je v četrtek zgodaj zjutraj podala na mednarodni turnir v Bugojno v Bosno in Hercegovino.
Na prvi mednarodni preizkušnji te generacije se bo Slovenija v petek, 31. 1., ob 15.30 pomerila z Makedonijo, v soboto ob
14.00 s Katarjem in v nedeljo, 2. 2., ob 12.30 s Hrvaško. Turnir je uvod v priprave na Olimpijski festival evropske mladine, ki bo leta 2015 potekal v Tbilisiju v Gruziji. Ekipo bosta naslednji dve sezoni kot trenerja vodila Ormožana Saša Prapotnik in Uroš Krstič, ki sta prej vodila zlato generacijo letnikov 1996. Med šestnajstimi izbranci v reprezentanci bo v Bosni in Hercegovini nastopilo tudi pet Ormožanov: Tilen Kosi (srednji zunanji), Gašper Horvat (levi zunanji), Boštjan Žižek Cvetko (desni zunanji), Dominik Ozmec (levo krilo, levi
ena dosegali »lahke« zadetke. Prav v takšni igri so Ribničani mojstri, predvsem Blaž Nosan in Patrik Leban. Ob tem je ribniški voz v napadu potegnil še Jan Pucelj in na črti spreten Blaž Fink. Vsi omenjeni so odlično opravljali svojo nalogo in utrujali domače igralce. Ti imajo zaradi poškodb »kratko klop in v zadnjih desetih minutah niso več dohajali fanatično borbenih gostov. Še dodaten jeziček na tehtnici so bili gostujoči vratarji, ki so zbrali osem obramb več od ormoškega para Boštjan Belec in Sandi Žuran, ki sta skupaj zbrala skromne štiri obrambe. Niti glasni navijači, ki so doslej večkrat iz brezna potegnili ormoško ekipo, tokrat niso mogli pomagati. Zadnjič je bil izid izenačen na 21:21, nato pa je v obdobju od 51. do 54. minute Ribnici uspela serija štirih zaporednih zadetkov in prevzem vodstva 21:25. Zmagovalec je bil odločen in - roko na srce - zaslužena zmaga je odromala v deželo suhe robe. 40 sekund pred koncem tekme, pri vodstvu Ribnice 25:28, je za šok v dvorani Hardek poskrbel gostujoči trener Beguš. Ta je v strahu pred morebitno »trojko« Ormožanov vzel minuto odmora, zaradi česar je doživel posmeh gledalcev v dvorani. Verjetno je Beguš pozabil, da je na moškem rokometu in da se takšne stvari oz. čudeži
v moškem rokometu ne dogajaj°.
Kljub porazu so v taboru Jeruzalema prepričani, da bodo v naslednjih treh tekmah, proti Sevnici, Izoli, Krškemu, zbrali dovolj točk za uvrstitev v Ligo za prvaka.
ku
zunanji), Miha Kavčič (krožni napadalec).
V Bugojnu bo nastopila tudi reprezentanca kadetov, letnikov 1996, kjer pa Or-možani ne bodo imeli svojega predstavnika: vratar Tomaž Cvetko ima maturantski ples, Rok Cvetko in Miha Kolmančič, zlata iz Utrechta, pa sta poškodovana. Lani je peterica Ormožanov Rok Cvetko, Miha Kolmančič, Matic Topolovec, Saša Prapotnik in Uroš Krstič po zmagi nad Hrvaško s 25:24 (10:14) z letniki 1996 osvojila turnir v Bugojnu.
uk
Rokomet • Mlajše kategorije
Premagali prvake
Mladinci Drave so slavili še drugič zapored.
1. MLADINSKA LIGA
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 13	10	0	3	20
2.	TRIMO TREBNJE 13	9	0	4	18
3.	RIBNICA RIKO HIŠE 13	8	1	4	17
4.	KRKA 12	6	3	3	15
5.	SL. GRADEC 2011 13	7	0	6 14
6.	GORENJE VELENJE 13	6	1	6 13
7.	KRŠKO 13	5	1	7	11
8.	SLOVAN 13	3	4	6 10
9.	DOL TKI HRASTNIK 12	5	0	7	10
10.	LOKA 2012 13 4 1 8 9
11.	DRAVA PTUJ 13 4 1 8 9
12.	AJDOVŠČINA 13 3 2 8 8
SLOVAN - DRAVA PTUJ 21:26 (12:11)
DRAVA PTUJ: Šulek, Lukežič, Janžekovič 6, Verdenik 5, Rei-sman, Čeh 2, Bedrač, Jerenec 2, Pukšič 4, Žuran 6, Požar, Petrovič 1, Veit, Šamperl. Trener: Alan Potočnjak.
Po težkem jesenskem delu sezone se ptujski mladinci prebujajo in kažejo, zakaj so se lani več kot upravičeno uvrstili v 1. mladinsko ligo. Po uvodni zmagi spomladanskega dela proti ekipi Krškega je dravaše čakala težka naloga, saj so morali brez poškodovanega Maroha na gostovanje k lanskoletnim državnim prvakom, RD Slovan.
Po pričakovanju je bila tekma napeta in na čase tudi groba. Po nervoznem začetku, ko se je vodstvo izmenjevalo, so se bolje znašli dravaši in povedli za tri zadetke (5:8). A borbeni domačini so se zbrali in do konca prvega polčasa uprizorili preobrat in na odmor odšli z minimalno prednostjo enega zadetka (12:11). V slačilnici je trener Alan Potočnjak, ki je na tej tekmi vodil ekipo, našel prave besede, saj so dečki v drugem polčasu dominirali in si na krilih razpoloženega vratarja Šuleka priigrali prednost pet zadetkov (15:20). Prednost, ki je vse do konca srečanja niso več izpustili iz rok.
V torek, 4. 2., v goste na Ptuj prihaja vedno neugodna ekipa RK Dol TKI Hrastnik. Fantje vse prav lepo vabijo na tekmo, da jim s svojim navijanjem pomagate nadaljevati zmagovalni niz.
SK
KADETI (letniki 1997 in mlajši), polfinale:
1.	JERUZALEM ORMOŽ 3 3	0	0	6
2.	KRŠKO	3 3	0	0	6
3.	HERZ ŠMARTNO 3 2	0	1	4
4.	CELJE PIVO. LAŠKO 3 1	0	2	2
5.	DOL TKI HRASTNIK 2 1	0	1	2
6.	SVIŠ IVANČNA GOR. 2 1	0	1	2
7.	MOKERC - IG 3 0	0	3	0
8.	GORENJE VELENJE 3 0	0	3	0
GORENJE - JERUZALEM 19:29 (8:16)
JERUZALEM: Caf (5 obramb), Kuzmič (13 obramb), Fekonja (1 obramba); Kavčič 1, Koderman
1, G. Horvat 1, V. Lukman 5, Štumberger, Žižek Cvetko 4, Zida-rič, Šoštarič, D. Ozmec 2, Topolovec 3, Ciglar, Šandor 4, Kosi 8 (4).
Ormožani so z dobro predstavo v obrambi slavili v Rdeči dvorani. V 1. polčasu je najvišja prednost znašala devet zadetkov (7:16), v 36. minuti pa že trinajst zadetkov (8:21). V nadaljevanju so dobili priložnost igralci s klopi in štirje letniki 1999.
STAREJŠI DEČKI A (letniki
1999	in mlajši), polfinale:
1.	JERUZALEM ORMOŽ 3	3	0	0	6
2.	MARIBOR BRANIK 3	3	0	0	6
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 3	2	0	1	4
4.	RADEČE - MIK CELJE 3	1	1	1	3
5.	GORENJE VELENJE 3	1	0	2	2
6.	HERZ ŠMARTNO 3	1	0	2	2
7.	ARCONT RADGONA 3	0	1	2	1
8.	DOBOVA	3	0	0	3	0
GORENJE - JERUZALEM 25:28 (13:17)
JERUZALEM: Škrjanec, Riz-man; Ž. Kociper 5, Ciglar 2, Koderman 6, Jovanovič, Škorja-nec, Niedorfer 1, Zidarič 6, Petek, Šoštarič 3, M. Hebar 5 (2).
Ormožani so prvih dvajset minut povsem zasenčili Velenj-čane in vodili 11:17. Visoko vodstvo je uspavalo Ormožane in borbeni Velenjčani so se na začetku 2. polčasa približali le na gol zaostanka (17:18). V nadaljevanju so Ormožani največ vodili za tri (19:22, 20:23), domačini pa so jih vztrajno lovili. Izenačenje je preprečil Matic Škrjanec z nekaj odličnimi obrambami. V soboto, 1. 2., ob 11.50 na Hardek prihaja zasedba Radeč.
STAREJŠI DEČKI B (letniki
2000	in mlajši), polfinale:
1. GORENJE VELENJE 3	3	0	0	6
2. JERUZALEM ORMOŽ 3	2	0	1	4
3. RUDAR 3	2	0	1	4
4. MARIBOR BRANIK 3	2	0	1	4
5. CELJE PIVO. LAŠKO 3	1	0	2	2
6. SL. GRADEC 2011 3	1	0	2	2
7. KRŠKO 3	1	0	2	2
8. RADEČE - MIK CELJE 3	0	0	3	0
GORENJE -	JERUZALEM			
26:23 (14:9)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; P. Ozmec 1, G. Hebar 1, Noters-berg 8 (4), T. Šulek 1, Belec 4, J. Zadravec 6, B. Zadravec, Sovič, A. Munda 2.
Ormožanom ni uspelo presenetiti sovrstnikov Gorenja, ki spadajo med največje favorite za osvojitev naslova državnih prvakov. Ormoška barka se kljub zaostanku -7 ni potopila, ampak je vztrajno zmanjševala zaostanek. Zaslužena zmaga Gorenja. V soboto, 1. 2., bodo Ormožani ob 10.30 gostili ekipo iz Radeč.
uk
petek • 31- januarja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	13
Foto: arhiv	Foto: arhiv
Vrhunska športna plezalka Mina Markovič je četrtič zapored prejela priznanje za najboljšo športnico Padalec Peter Balta si je z lanskim dvojnim zmagoslavjem na evropskem prvenstvu prislužil naziv MO Ptuj.	športnika leta v MO Ptuj.
Športnik leta 2013 v MO Ptuj
Mina Markovič četrtič zapored, Peter Balta prvič
V četrtek je v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj potekala tradicionalna prireditev Športnik leta 2013 v MO Ptuj. Prireditev z dolgo tradicijo -letos je bila na sporedu že 55. izvedba - je zahvala športnikom za njihove dosežke. »Če
sta trud in uspeh zvezdni sij, potem so ptujski športniki kakor zvezde, ki krasijo nebesni svod. Ene so večje, druge manjše, nekatere mlajše, spet druge starejše, kakšna se utrne le za trenutek, nekatere izmed njih pa svetijo še pose-
bej dolgo in močno,« so organizatorji zapisali v povabilu na prireditev.
V najbolj čislanih kategorijah, najboljša športnica in športnik leta, sta letos slavila športna plezalka Mina Markovič (Plezalni klub 6b
Prejemniki priznanj:
športnica leta: 1. Mina Markovič, 2. Nina Kolarič, 3. Majda Raušl;
športnik leta: 1. Peter Balta, 2. Blaž Rola, 3. Tilen Vidovič;
najuspešnejša ženska ekipa: Strelski klub Ptuj; najuspešnejša moška ekipa: Strelski klub Ptuj; najuspešnejši trenerji: Zlatko Kostanjevec (SK Ptuj) - pri moških ekipah; Aleš Bezjak (AK Ptuj) - pri ženskih ekipah; Miran Zorčič (ŽNK MSM Ptuj) - pri mlajših kategorijah;
zaslužni športni delavci: Kristina Pšajd (SK Ptuj), Andrej Hren (NK Podvinci), Edi Hvalec (PK Terme Ptuj), Dušan Sagadin (KK Perutnina Ptuj), Branko Pečar (KBV Ptuj), Danilo Koštomaj (RK Drava Ptuj), Željko Tarodi (ŽOK Ptuj), Hedvika Korošak (AK Ptuj), Ivan Lozinšek (AMD Ptuj); najuspešnejša srednja šola: Gimnazija Ptuj;
najuspešnejši športniki na področju športa invalidov: Tatjana Majcen Ljubič (AK Ptuj) in Mitja Žalar (MDSS Ptuj);
državni prvaki in državni reprezentanti; člani: Tadej Valenko (KBV Ptuj), Tadej Toplak, Gregor Predan (oba Klub tajskega boksa Ptuj), Bojan Kujavec (Kung fu klub Ptuj); članice: Aleksandra Arnuš (KBV Ptuj); mladinci: Sašo Stojak (SK Ptuj), Tim Vidovič (PK Terme Ptuj), Nejc Rogina (KK Perutnina Ptuj), Luka Vindiš (KBV Ptuj), Tomi Hojnik (Kung fu klub Ptuj); mladinke: Lora Grobelšek (PK Terme Ptuj);
najperspektivnejša športnica: Veronika Domjan (AK Ptuj);
najperspektivnejši športnik: Luka Sagadin (KK Perutnina Ptuj);
življenjsko delo na področju športa: Franc Simo-nič (Strelski klub Ptuj).
Ptuj) in padalec Peter Balta (Aeroklub Ptuj). Oba v svojih disciplinah spadata med najboljše na svetu, kar sta s svojimi rezultati v lanski sezoni le še potrdila.
Mina Markovič je po dveh zaporednih zmagoslavjih v svetovnem pokalu v težavnostnem plezanju lani osvojila skupno 2. mesto, v kombinaciji pa je bila najboljša. Ob tem je odlično nastopila na evropskem prvenstvu, saj se je okitila s kar tremi srebrnimi medaljami: v težavnosti, balvanih in kombinaciji. Za izjemen dosežek šteje tudi zmaga na svetovnih igrah neolimpijskih športov v kolumbijskem Caliju. Mina je trenutno na drugem mestu svetovne lestvice športnih plezalk v težavnosti, tik za Korejko Jain Kim. Drugo in tretje mesto v izboru sta osvojili atletinja Nina Kola-rič in strelka Majda Raušl.
Kolaričeva je med drugim na mediteranskih igrah v turškem Mersinu osvojila 2. mesto, Raušlova pa je ob 3. mestu na državnem prvenstvu nekajkrat odlično nastopila v reprezentanci Slovenije na mednarodnih tekmovanjih.
Pri fantih je slavil Peter Balta, stalni član slovenske padalske reprezentance. Ta je najbolj odmeven dosežek v lanskem letu dosegel na evropskem prvenstvu v skokih na cilj v Rusiji. Tam je slavil tako med posamezniki kot v ekipni konkurenci z reprezentanco Slovenije. Ob tem je v skupnem seštevku svetovnega pokala slavil z ekipo Elana (reprezentanca Slovenije), med posamezniki pa je zasedel končno odlično 5. mesto. Za njim sta v izboru zaostala teniški igralec Blaž Rola (TK Ptuj) in kajakaš na mirnih vodah Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj). Blaž je na
mediteranskih igrah v Turčiji slavil v dveh kategorijah, med posamezniki in v dvojicah skupaj s Tomislavom Ternar-jem. Rola je bil tudi član slovenske reprezentance v Da-visovem pokalu, na svetovni turneji pa je zabeležil nekaj odličnih dosežkov na turnirjih serije challenger. Ob tem je v dresu univerze Ohio postal ameriški študentski prvak. Tilen se ponaša s članskim naslovom državnega prvaka, na EP U-23 na Poljskem in na univerzijadi v ruskem Kazanu pa se je uvrstil tik za najboljšo deseterico.
Mina Markovič se je naslova najboljše športnice MO Ptuj veselila petič, letos je slavila že četrtič zapored (pred tem še leta 2006), Peter Balta pa prvič (lani je bil najboljši Tadej Toplak).
Med zmagovalce letošnjega izbora spada tudi Strelski klub Ptuj, ki je slavil v obeh ekipnih kategorijah, iz tega kluba pa prihaja tudi prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju športa Franc Simonič.
Jože Mohorič
Bloudkove nagrade 2013
Janku Bohaku plaketa za življenjsko delo
V sredo, 29. januarja 2014, je v ljubljanskem hotelu Union potekala svečana podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2013, najvišjih državnih
priznanj na področju športa. Odbor za podeljevanje Blo-udkovih priznanj se je tokrat odločil za nekoliko zgodnejši termin podelitve, ker bo
kar nekaj prejemnikov že v začetku februarja odpotovalo na olimpijske igre v ruski Sochi. Ptujčani smo lahko zadovoljni, saj je ena od desetih
Foto: Janez Platiše
Janko Bohak je priznanje prejel iz rok predsednika Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Mira Cerarja.
Bloudkovih plaket ponovno prišla v mesto ob Dravi, tokrat v roke ptujski šahovski legendi, častnemu članu Šahovskega društva Ptuj MK Janku Bohaku.
Prva podelitev Bloudkovih priznanj sega v leto l965 in tako je bila letošnja že 49. po vrsti. V tem času je bilo podeljenih 274 Bloudkovih nagrad in 936 Bloudkovih plaket. Športnice, športniki, športni delavci in športni kolektivi s ptujskega področja so jih prejeli 23, od tega štiri nagrade in 19 plaket. Bila so tudi obdobja, ko je minilo več kot deset let od podelitve katerega od priznanj do naslednjega. Tak primer je obdobje 1993 do 2007, v zadnjih sedmih letih pa se ime Ptuja redno vpisuje na zemljevid prejemnikov najvišjih državnih priznanj na področju športa.
Odbor je bil tudi letos pred odgovorno nalogo, saj so na njegov naslov v razpisnem roku prispeli predlogi iz 82 sredin za 28 nagrad in
prav toliko plaket. Glede na zakonsko omejitev letno tri nagrade in 10 plaket (razen v izjemnih primerih dovoljena ena do dve več), ob tako velikem številu dobrih predlogov ni lahko izluščiti najboljše. Janka Bohaka je za plaketo predlagalo Šahovsko društvo Ptuj skupaj s Šahovsko zvezo Slovenije.
Janko Bohak, ki bo prihodnje leto skupaj s Šahovskim društvom Ptuj praznoval osem križev, ob podelitvi ni skrival zadovoljstva: »Ko sem izvedel za izbor med prejemnike Blo-
udkovih plaket, sem bil precej presenečen. Zahvaljujem se vsem, ki so imeli pri predlaganju kakršno koli vlogo. S tem so dokazali, da cenijo in spoštujejo mojo več kot 60-letno šahovsko udejstvovanje, na kar sem tudi sam osebno ponosen. Posebej še na dejstvo, da sem imel priložnost in čast soditi na osmih največjih svetovnih šahovskih dogodkih, to je šahovskih olimpijadah. Ker je šah moja druga največja ljubezen - prva je žena Štefka -, bom v njem sodeloval in užival, dokler mi bo le zdravje dopuščalo. Vesel sem, če lahko del znanja prenašam še na mlade.«
Čestitke tudi v imenu kolektiva Štajerskega tednika.
Silva Razlag
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 31-januarja 2Q14
Rokomet • Pikapokin festival mini rokometa
Prvi Pikapokin festival odlično uspel
Organizatorji so si kot glavni cilj dogodka postavili veselje majhnih in velikih. A da bo prvi Pikapokin festival potekal v tako pozitivni luči, ni pričakoval nihče. Pozitivna energija, ki je obkrožala dvorano Ljudski vrt, je nasmeh na obraz pričarala slehernemu obiskovalcu festivala.
Želja po organizaciji festivala v mini rokometu je zorela že več let. Osnovni koncept je bil drugačen od mnogih turnirjev, kjer najmlajši lovijo le rezultat in zaradi česar sta veselje in sama igra postavljena ob stran. Želja je bila organizirati dogodek, ki si ga bodo zapomnili vsi udeleženci. Tako so se organizatorji odločili, da rezultatu odvzamejo moč in na prvo mesto postavijo veselje ob igranju tega prelepega športa. Rezultati tekem se niso beležili in niso odločali o ničemer. S tem so trenerji lahko dali priložnost za igro vsem svojim igralcem. Na koncu festivala so vse ekipe prejele pokale in enake medalje. Vsak igralec je dobil še manjše darilce.
Ker je šlo za prvenec, organizatorji niso vedeli, kako številčno naj zastavijo festival. Odločitev je bila narejena popolnoma na podlagi urnika in števila kategorij, saj je bil najprimernejši urnik pri treh različnih kategorijah, v katerih je nastopalo po
6 ekip: skupaj je na festivalu sodelovalo 18 ekip in skoraj 200 otrok, mlajših od 10 let. Organizatorje je razveselilo dejstvo, da sta ekipi iz Varaždina in Gradca s svojo udeležbo naredili festival mednaroden in tako dodali še dodatno vrednost celotnemu dogodku.
Na 1. Pikapokinem festivalu so nastopale ekipe RK Drava Ptuj, RZ Maribor Branik, RD Moškanjci Gorišnica, RK Velika Nedelja, RK Jeruzalem Ormož, RK Rače, HIB Liebenau Graz,
GRK Varaždin in ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj. Da so tekme resnično potekale v duhu fair playa, so jih s svojim sodniškim znanjem lepo vodili mladi sodniki Manja Ozmec, Žan Pukšič in Jan Kolenko. Pokale, medalje in nagrade pa sta vsem udeležencem podelila častna gosta Anja Frešer (Rokometna zveza Slovenije) in župan MO Ptuj Štefan Čelan.
Zagotovo pa festivala ŠD Rokometna šola Ptuj ne bi mogla organizirati v takšni obliki
sama. Zato se še posebej zahvaljujejo vsem podpornikom, ki so pomagali v najrazličnejših oblikah. Prav tako pa ne gre pozabiti vseh marljivih delavcev, ki so pridno delali, medtem ko so se vsi drugi veselili.
Z veseljem pa iz tabora ŠD RŠ Ptuj obveščajo, da je 2. Pikapo-kin festival že zagotovljen. Vsi so enotnega mnenja, da tak festival enostavno mora dobiti nadaljevanje - naj otroci v športu preživljajo čim lepše trenutke.
Sašo Kafel
Plavanje • Državno prvenstvo v Kranju
Lora Grobelšek enkrat do finala
Plavalni klub Triglav je od prejšnjega četrtka do nedelje izvedel zimsko združeno državno prvenstvo v 25-metrskih bazenih za člane, mladince in kadete. V Kranju je bilo na startni listi točno 400 tekmovalcev in tekmovalk iz 25 slovenskih klubov, ki so skupno v vseh disciplinah v štirih dneh opravili čez 2500 startov.
Plavalni klub Terme Ptuj so zastopali trije tekmovalci Lora Grobelšek, Nuša Šerbec in Tim Vidovič, spremljal jih je trener Jure Rozman. Ptujčani so skupno opravili 14 startov. Najtežji spored je imela Gro-belškova, ki je tekmovala v kar sedmih disciplinah. Glede na rezultat je bila daleč najboljša na 50 metrov hrbtno, kjer se je s časom 30,82 sekunde zvrstila v veliki finale. Tam je odplavala v času 31,13, kar je bilo na koncu dovolj za absolutno 8. mesto v Sloveniji in 5. mesto med članicami. Glede na mesto je sledil njen nastop na 100 m hrbtno, kjer je v predtekmovanju odplavala 11. čas 1.08,21, glede na madžarske plavalne lestvice pa največ točk prinaša njej rezultat na 100 m prosto, kjer je bila v predtekmovanju 17. s časom 1.00,34 in si je priplavala 604
Lora Grobelšek ob nastopu na državnem prvenstvu v Kranju
točke. Eden izmed glavnih ciljev Lore Grobelšek je bil tudi izboljšati katerega od osebnih rekordov. To ji je uspelo v disciplini 200 m prosto, kjer je svojo najboljšo znamko popravila za približno tri sekunde; njen novi osebni rekord je sedaj 2.17,33.
Uspešnejša pri osebnih rekordih in malo manj uspešna pri uvrstitvah je bila Nuša Šer-bec. Ta je bila najvišje uvrščena na 50 m prsno, kjer je osvojila 19. mesto. Ob tem je izboljšala kar pet osebnih rekordov; na
50 m prosto je prvič plavala pod 30 sekundami - 29.73. Edini moški udeleženec iz PK Terme Ptuj je bil Tim Vidovič, ki je tekmoval na 50 m prosto. Tim je imel veliko smole, saj so se mu pri skoku v vodo snela očala in je zato plaval dve sekundi počasneje od osebnega rekorda. Teh je bilo v Kranju postavljenih zares zelo veliko, prav tako pa je bilo postavljenih tudi nekaj državnih rekordov. Po številu osvojenih medalj je z osvojenimi 10 zlatimi izstopal
Franjo Rozman, predsednik PK Terme Ptuj: »Plavalci in trenerji so uspešno končali zimski del sezone. Na različnih tekmovanjih so si priplavali medalje v skoraj vseh kategorijah. V letni sezoni imamo boljše pogoje za treniranje, zato imamo takrat tudi višje cilje. Med strokovnim timom je prisoten entuziazem in optimizem, zato verjamem, da bodo doseženi rezultati še boljši od načrtovanih. Timsko delo, strokovnost in vidni rezultati plavalcev so pripomogli tudi k povečanemu vpisu najmlajših v zadnjih mesecih, na kar sem zelo ponosen.«
Jure Rozman, trener v PK Terme Ptuj: »Na prvenstvu sta Lora Grobelšek in Nuša Šerbec pokazali odlično fizično pripravljenost, saj sta skupaj odplavali kar šest osebnih rekordov.«
Lora Grobelšek: »Glede na to, da tekmujem v absolutni konkurenci, sem zadovoljna z rezultati. Sama sem morda pričakovala boljše čase v nekaterih posameznih disciplinah.«
Robert Žbogar, med klubi pa je največ, skupno kar 26 medalj, osvojil PK Gorenjska banka.
David Breznik
Tenis • 2. OP Ü-14
Maruša do finala
Na igriščih TC Ljubljana je potekalo 2. odprto prvenstvo za deklice v konkurenci U-14. Na njem je nastopilo skoraj 60 igralk, Maruša Plank pa je bila 3. nosilka. Zaradi odlične udeležbe je bil turnir povišan v drugi rang.
Do polfinala je Maruša naniza-
la tri zmage, tam pa jo je čakala 2. nosilka, Koprčanka Liam Be-nedejčič. Maruša je še enkrat potrdila dobro formo in se je preko visoke ovire prebila v ponedeljkov finale. Tudi tega je odigrala na visokem nivoju in proti 1. nosilki Kristini Novak izgubila po tesnem boju. Predvsem v 2. nizu bi se lahko dvoboj nagnil na eno ali
drugo stran; tako je Maruša že imela zaključno žogo za izenačenje na 1:1 v nizih. Novakova jo je
uspela ubraniti, v tie-breaku pa je bila prepričljivejša Kranjčanka.
JM
Rezultati:
1.	krog: Plank (3.) - Ula Sik (TC LJ) 6:0, 6:1;
2.	krog: Plank (3.) - Sheila Glavaš (TALOS) 6:4, 6:4; četrtfinale: Plank (3.) - Ema Horvat (HIT LJ) 6:4, 6:3; polfinale: Plank (3.) - Liam Benedejčič (Koper, 2.) 6:2, 6:3; finale: Plank (3.) - Kristina Novak (Triglav, 1.) 2:6, 6:7(2).
Športni napovednik
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
13. KROG: Swatycomet Zreče - AC Prstec Ptuj (v petek ob 18.30)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
12. KROG: Ptuj - Mengeš (v soboto ob 17.00)
2. SNTL(m)
6. KROG: Križe - Šternmatik Cirkovce (v soboto ob 10.00), Rakek - Šternmatik Cirkovce (v soboto ob 14.00)
2. SNTL (ž)
4. KROG: Ljutomer - Ptuj (v soboto ob 14.00)
Nogomet • Prijateljska tekma
V	prijateljski tekmi se bosta v soboto ob 10.00 na Ptuju pomerila Drava in Aluminij.
Mali nogomet • ZLMN Ormož
Po 14-dnevnem premoru zaradi zasedenosti Športne dvorane Hardek se nadaljuje prvenstvo v ZLMN Ormož. Člani bodo odigrali tekme predzadnjega 10. kroga, veterani predzadnjega 8. kroga.
Derbi 10. kroga bosta odigrali ekipi Alinee (lanskoletni prvak, 16 točk) in Črnega ribiča iz Frankovcev (16 točk). Obe ekipi se potegujeta za končno tretje mesto tako, da si spodrsljaja ne smeta privoščiti. Med zanimivejšimi tekmami v članski konkurenci bo tudi tekma med Akordom (14 točk) in KMN Tomaž (15 točk in tekma manj). Veteranska liga je letos že ponudila številna presenečenja in nič čudnega ne bi bilo, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi v 8. krogu. Vseh deset tekem bo odigranih v soboto, 1. februarja, v Športni dvorani na Hardeku. ČLANI
RAZPORED 10. KROGA (1. 2.): ob 14.20: Inox ograje Majcen (1) - Brlek Transport Cvetkovci (10), ob 15.00: Trust (9) - Strjan-ci (12), ob 15.40: Bar Gaja Ivanjkovci (4) - Mladost Miklavž (7), ob 19.00: Črni ribič Frankovci (5) - Alinea (3), ob 19.40: Akord Izkoščevanje mesa (8) - KMN Tomaž (6), ob 20.20: Vičanci (11) - Avtoprevozništvo Jerebič (2). VETERANI
RAZPORED 8. KROGA (1. 2.): ob 16.20: Bar As Ormož (4) -Smoki Ormož (2), ob 17.00: Vičanci (6) - Fiposor Aries IT (5), ob 17.40: Modelarstvo montaža Rakuša Mala Nedelja (9) - Ručica Bresnica (8), ob 18.20: Pristan Frankovci (7) - Tomaž (3).
Strelstvo • Na Ptuju 5. turnir državne lige
V	športni dvorani Center na Ptuju se bo ta konec tedna, 1. in 2. 2., v organizaciji SK Ptuj zbralo 400 najboljših slovenskih strelk in strelcev na 5. turnirju slovenske državne lige. Vstop prost, vabljeni!
Razpored, sobota, 1. 2.:
ob 9.00: 1. B DL pištola
ob 10.25: 1. B DL puška
ob 11.40: 1. A DL pištola + finale ob 13.00
ob 14.00: 1. A DL puška + finale ob 15.35
Razpored - nedelja, 2. 2.:
od 8.40 do 11.10: DL pionirjev puška
od 10.30 do 12.55: DL kadetov puška
od 11.50 do 14.15: DL mladincev puška
od 13.10 do 15.35: DL kadetov in mladincev pištola
DK, UK, SG
Rokomet • Mlajše kategorije
2. MLADINSKA LIGA (od 7. do 12. mesta)
1.	ISTRABENZ P. IZOLA 2 2 0	0 4
2.	ČRNOMELJ 110	0 2
3.	V. NEDELJA C. O. 2 10	12
4.	RUDAR	2 1 0	1 2
5.	METLIKA	10 0	10
6.	ALEŠ PRAZNIK 2 0 0	2 0
ISTRABENZ PLINI IZOLA - VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL 38:33 (17:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 7, J. Hržič 1, Bom-bek 8, Šerod 5, D. Hržič 5, Pra-potnik 2, Mendaš, Sok 2, Kralj 2, Škrjanec, Tement 1. Trener: Robi Mesarec.
STAREJŠE DEKLICE B
BRANIK - TENZOR DP- LOGIK PTUJ 18:22 (8:10) ŽRK TENZOR DP- LOGIK PTUJ:
Tjaša Malek Petrovič 3, Iva Zida-rič, Klara Hliš, Nuša Puž 7, Sara Šegula 3, Nika Bedrač 8, Laura
Škrabl, Alja Krasnič, Nika Vidovič 1. Trener: Sašo Petek.
Starejše deklice B s Ptuja so v 5. krogu lige težje od pričakovanj premagale domačinke iz Maribora.
TENZOR DP-LOGIK PTUJ - GEN-I ZAGORJE 23:17 (12:7)
TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Tjaša Malek Petrovič 4, Iva Zidarič, Nuša Puž 8, Sara Šegula 3, Špela Topolnik, Nika Bedrač 6, Anea Bezjak 1, Laura Škrabl, Alja Krasnič 1, Nika Vidovič 1. Trener: Sašo Petek.
Odlična predstava in borbenost v obrambi sta v tekmi 6. kroga Ptujčankam prinesli zmago nad Zagorjankami. Tekma je bila enakovredna samo na začetku, nato so domačinke prevladovale na igrišču in zasluženo zmagale.
DK, TP
petek • 31- januarja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	15
Nogomet • Matjaž Rozman, Rudar Velenje
Težko je jasno načrtovati kariero«
»
Matjaž Rozman je 3. januarja dopolnil 27 let, za seboj pa ima že dokaj burno kariero. Nogometni vratar iz Gerečje vasi je svoje prve nogometne korake storil v Kidričevem, kjer je treniral v vseh mladih selekcijah kluba. Med drugim je bil tudi član mlade slovenske reprezentance, kmalu pa je postal zanimiv tudi drugim klubom. Pred sezono 2006/07 je prestopil v ambiciozni Interblock, ki se je takrat oziral po najvišjih mestih v 1. slovenski ligi. V zimskem prestopnem roku 2010 je prišla na njegov naslov ponudba iz 2. nemške lige, iz kluba Greuther Furth. Tam je nekaj časa čakal na svojo priložnost, prednost pa je na koncu dobil mlajši domačin. Matjaž se je kljub odličnim pogojem odločil za prekinitev pogodbe. Zadnji dve leti je član velenjskega Rudarja, kjer se je zasidral na mestu prvega vratarja. Ob gostovanju Rudarja v Kidričevem (2:2) smo z njim opravili kratek pogovor.
Pot nogometaša te je iz Kidričevega vodila v Ljubljano, pa preko Nemčije v
Prihajaš iz Gerečje vasi. Spremljaš nastope domače ekipe? M. Rozman: »To je moja domača vas in vedno, ko imam čas, si ogledam njihove tekme. Poznam se z igralci in se rad družim z njimi. Trenutno igrajo v Superligi, lahko pa bi stopili še kakšno stopničko višje.«
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Rozman (Rudar Velenje): »Vsi slovenski prvoligaški klubi imajo vsaj enega dobrega vratarja. Razlike so majhne, težko bi izbral najboljšega.«
Velenje. Kako sedaj gledaš na prehojeno pot? M. Rozman: »V Kidričevem
sem dal skozi vse selekcije, praktično sem tukaj preživel otroško dobo. Vedno se je lepo
Judo • Državno prvenstvo
Urška Urek tretja v Slovenski Bistrici
Urška Urek (JK Drava Ptuj, desno) je na članskem državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici stopila na tretjo stopničko.
Judo zveza Slovenije in Judo klub Impol sta v soboto v športni dvorani v Slovenski Bistrici izvedla državno prvenstvo za člane in članice. Za naslove se je borilo 120 tekmovalcev in tekmovalk iz 21 slovenskih klubov.
JK Drava Ptuj je tokrat poslal na največje domače tekmovanje deset tekmovalcev in tekmovalk. Največ je glavni trener Vlado Čuš pričakoval od povratnice Urške Urek, ki je nastopila v kategoriji nad 78 kg (v tej kategoriji je bilo prijavljenih osem tekmovalk). Ure-kova je že v uvodnem krogu naletela na Jožico Svečak, ki je pred leti veliko obetala in se je po daljšem premoru vrnila na tekmovališča. Na obračunu povratnic jo je bolje odnesla članica JK Z'dežele Sankaku, ki se je v uvodnem delu trikrat izvila Urekovi iz prijema. Slednji je nato v nadaljevanju obračuna počasi pričelo zmanjkovati moči, kar je kasnejša državna prvakinja s pridom izkoristila in slavila. Po tem porazu je Urekova v repasažu nanizala dva ippona, proti klubski kolegici Urški Zajc in proti Barbari
Čuk (JK Z'dežele Sankaku), ter na koncu osvojila bronasto medaljo.
Glede na uvrstitev iz ptujskega tabora sledi Jože Šimenko, ki je bil uvrščen na 5. mesto. Borbe za še višjo uvrstitev mu je preprečila poškodba. Dobro je s svojimi nastopi na državnem prvenstvu opravil Tilen Vidovič. Ta tekmuje v najmočnejši kategoriji do 81 kg in je med 17 tekmovalci z dvema zmagama osvojil solidno 7. mesto. Iz JK Drava Ptuj so v Slovenski Bistrici nastopili še Matjaž Matjašič, Bojan Ljubec, Tadej Butolen, Benjamin Debernardi, Urška Zajc in Rebeka Vogrin.
Na tekmovanju v Slovenski Bistrici je imel dve svoji predstavnici tudi JK Gorišnica. V kategoriji do 63 kg je bila Tanja Kociper peta, enako mesto je v kategoriji nad 78 kg osvojila Renata Kralj.
Na prvenstvu je bil daleč najuspešnejši JK Z'dežele Sanka-ku, saj so Celjani skupno osvojili kar petnajst medalj, od tega osem zlatih.
David Breznik
vrniti domov. Glede kariere je vedno tako, da bi lahko bilo tudi boljše. Sedaj prihajam v najboljša leta za vratarja, tako da imam pred sabo še veliko izzivov.«
Kako z razdalje dveh let gledaš na nemško zgodbo?
M. Rozman: »V Nemčiji mi ni šlo tako, kot sem si zamislil pred odhodom. Je pa bila to zanimiva in poučna izkušnja v moji karieri, ki mi bo zagotovo prišla prav pri nadaljnjih odločitvah.«
Še imaš kakšne kontakte z ljudmi v Greuther Furthu (ta v tem trenutku zaseda visoko 2. mesto v 2. nemški ligi, pred njim je samo Köln, za katerega igrata Mišo Brečko in Dominic Maroh, op. a.)?
M. Rozman: »Imam kontakte s kar nekaj igralci, s katerimi sem takrat igral in sem seznanjen z razmerami v klu-
bu. Sedaj je prvo ekipo prevzel trener, ki je bil takrat trener B-ekipe in pri katerem sem branil nekaj tekem. V decembru sem štiri dni preživel v Nemčiji, med drugim sem si ogledal tekmo, ki jo je Greuther Furth igral z Aalenom (1:0). Bilo je res zelo zanimivo.«
V Nemčiji je nogomet izjemno popularen, bolj kot si lahko v Sloveniji sploh predstavljamo.
M. Rozman: »Ko sem se vrnil v Slovenijo, sem šele opazil, da je to popolnoma drug svet. Takrat v Nemčiji se tega niti nisem tako močno zavedal, vse je potekalo nekako naravno.«
Sedaj si član Rudarja, ki mu v prvenstvu kaže zelo dobro, ste na prvi polovici lestvice. Trener Javornik v Velenju očitno dela zelo uspešno?
M. Rozman: »Mislim, da ima prav on največ zaslug za
te dobre igre, predvsem nas je nekoliko 'sprostil' v sami igri. Imamo tudi dobro sestavljeno ekipo, zato lahko upamo in si tudi želimo dobrih rezultatov v spomladanskem delu. Nekoliko je naš ritem zmotil odhod Bratanoviča (odšel je na Češko, v Teplice, op. a.), blizu odhoda je tudi Eterovič, za katerega se je ogrelo kar nekaj klubov. Za tako kakovostna igralca bo v zimskem prestopnem roku težko najti ustrezno zamenjavo.«
Za klub je vsekakor dobro, da ima v svojih vrstah igralce, ki so tržno zanimivi za tuje in domače klube.
M. Rozman: »To je res, predvsem je to povezano z našimi dobrimi igrami in bojem za visoka mesta. Kljub temu upam, da bomo imeli spomladi kakovostno zasedbo in da se bomo uvrstili v evropska tekmovanja.«
Kako spremljaš igre Aluminija, ki je še lani z vami tekmoval v 1. ligi, letos pa je znova član 2. lige?
M. Rozman: »Škoda lanskega izpada. Dobro bi bilo, da bi bil vsaj eden izmed dvojice, Drava ali Aluminij, v 1. ligi. V Kidričevem imajo ob tem ene najboljših pogojev za treniranje v Sloveniji, zato jim želim, da se kmalu znova vrnejo v 1. ligo. Za zdaj jim v 2. ligi dobro kaže in s kančkom sreče jim lahko uspe že letos.«
Kako pa gledaš na uspehe Zavrča; gre za majhno, a zelo uspešno sredino.
M. Rozman: »Tudi Zavrč je v prvem delu sezone pokazal, da je dobro sestavljena in kakovostna ekipa. Dodatno vrednost ji dajejo kakovostni hrvaški nogometaši, ob tem je jasno, da delajo dobro.«
Kakšne pa so tvoje želje glede nadaljevanja kariere?
M. Rozman: »V nogometu
je težko jasno načrtovati svojo pot, saj se lahko obrne v različne smeri. Sam sedaj stopam korak po korak, ne delam dolgoročnih načrtov.«
Katero izmed petih najmočnejših lig v Evropi pa bi izbral, če bi imel možnosti izbire?
M. Rozman: »Najbolje sem doslej spoznal Nemčijo, všeč mi je tudi Anglija. Vsepovsod so stadioni na vrhunskem nivoju, skoraj vedno so polno zasedeni, zato sta ti dve opciji najboljši. Nemška Bundesliga pa ima vendarle prednost.«
Kako gledaš na konkurenco med vratarji v Sloveniji?
M. Rozman: »Vsi slovenski prvoligaški klubi imajo vsaj enega dobrega vratarja. Razlike so majhne, težko bi izbral najboljšega.«
Izmed slovenskih vratarjev v tujini trenutno izstopata Jan Oblak in Samir Handanovič: prvi se je ustalil v začetni enaj-sterici lizbonske Benfice, drugi brani na visokem nivoju v milanskem Interju.
M. Rozman: »Oblak je že pri Olimpiji dokazal, da je vrhunski vratar - že pri 16 letih je branil v članski ekipi, kar je za vratarja izjemno hitro. Sedaj na Portugalskem to samo potrjuje in nadgrajuje, tako da se lahko v prihodnosti prebije v najboljše evropske klube. O Handanoviču pa tudi ni treba izgubljati besed, je odličen vratar.«
Kateri od najbolj znanih vratarjev na svetu je tvoj vzornik?
M. Rozman: »V mlajših letih sem zelo rad spremljal Oliverja Kahna, ki sedaj ne brani več. Mislim, da je sedaj na podobnem nivoju že Manuel Neuer iz Bayerna.«
Jože Mohorič
Strelstvo • 2. DL pištola-puška
Dvojna zmaga za ekipo SD Kovinar Ormož II
V januarju je bil Ljutomer prizorišče 4. turnirja 2. DL s puško SV skupine. Domačini iz SD Mesto Ljutomer so pripravili kakovostno tekmovanje, na katerem so bili doseženi povprečno najvišji rezultati v letošnji sezoni. Druga postava ormoškega Kovinarja nastopa še naprej odlično in je z drugo zaporedno zmago, z letošnjim novim ekipnim rekordom v ligi s 1158 krogi, kar je bolje od najboljših ekip v 1. B DL in konkurenčno zlati sredini ekip v 1. A DL, prevzela vodstvo tudi v skupnem seštevku. Zelo dobro pa so se znova odrezali tudi strelci drugega ormoškega kluba, SD Tovarne sladkorja, in s 1139 krogi (najboljše letos) drugič zapored zasedli 3. mesto, v skupnem seštevku so četrti. Med posamezniki je zablestela odlična mlada Ko-vinarjeva strelka Urška Ku-harič in zmagala z rezultatom 391 krogov ter izenačila najvišji dosežek svojega ormoškega kolega Borisa Hergula, ki je slavil na predhodnem turnirju, tokrat pa osvojil 7. mesto s 383 krogi. Klubski uspeh mlade Kuharičeve je dopolnil še tehnični vodja in spiritus agens Kovinarjeve sredine Sti-
ven Vočanec, ki je z letošnjim osebnim rekordom s 388 krogi osvojil dobro 3. mesto.
2. DL puška SV:
Ekipno:
1.	KOVINAR ORMOŽ II	1158	34
2.	ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE II	1150	32
3.	TSO	1139	17
4.	KOLOMAN FLISAR TIŠINA II	1130	26
5.	MESTO LJUTOMER II	1129	14
6.	ČRENŠOVCI II	1114	14
7.	GORNJA RADGONA	1105	8
8.	VARSTROJLENDAVA	1079	11 Posamezno:
1.	Urška Kuharič, Kov. Ormož II, 391	92
2.	Gregor Maučec, Turnišče II,	388	101
3.	Stiven Vočanec, Kov. Ormož II, 388	81 7. Boris Hergula, TS Ormož,	383	75
11.	Anton Novak, TS Ormož,	379	38
12.	Rok Šumak, Kov. Ormož II,	379	59 15. Barbara Muhič, TS Ormož,	377	52
Zlatko Kostanjevec z ekipo do četrte zaporedne zmage
Na 4. turnirju 2. DL s pištolo S in SV skupine, ki so ga na svojem novem strelišču organizirali prekmurski strelci SD Jezero Dobrovnik, bi lahko rekli, da še naprej teče vse po ustaljeni praksi in že videnem v letošnji sezoni. Druga ekipa SK Ptuj je
še naprej razred zase in s četrto zaporedno zmago drvi k skupnemu naslovu drugoliga-ških prvakov. Med posamezniki pa je enako prepričljiv tudi najboljši ptujski strelec Zlatko Kostanjevec, ki je s 369 krogi ravno tako slavil še četrtič zapored in ima že veliko prednost pred svojimi zasledovalci. Tretje mesto je osvojil najboljši juršinski strelec Ivan Druzovič, četrti je bil mladi Ptujčan Tadej Širec. Kidričevski strelci tokrat niso nastopili v Dobrovniku in so bili zaradi tega v ekipni razvrstitvi kaznovani z odvzemom treh točk.
Mohorko in Pernat izenačena v skupnem seštevku
4. turnir 2. DL s puško skupine Sever (S) je prinesel ekipno zmago ruškim strelcem I. Pohorskega bataljona z rezultatom 1116 krogov, z najboljšim letošnjim ekipnim dosežkom pa so se Rušani izenačili s Ki-dričani v skupnem seštevku. Slednji so bili na domačem strelišču poraženi kljub drugemu najboljšemu rezultatu v sezoni s 1101 krogom, vtis pa sta
med posamezniki popravila njihova najboljša strelca Uroš Mohorko in Aleš Pernat, ki
sta z dvojno posamično zmago s 382 in 377 krogi poskrbela za veselo razpoloženje na domačem strelišču.
2. DL pištola S-SV:
Ekipno:
1.	PTUJ II	1075
2.	JURŠINCI II	1069
3.	I. POH. BAT. RUŠE	1021
4.	JEZERO DOBROVNIK	1016
5.	KIDRIČEVO II	0 (-3) Posamezno:
1.	Zlatko Kostanjevec, Ptuj II,	369
2.	Avgust Horvat, Jezero Dobr.,	363
3.	Ivan Druzovič, Juršinci II,	363
4.	Tadej Širec, Ptuj II,	362
6.	Rok Repič, Juršinci II,	354
7.	Gregor Vesenjak, Juršinci II,	352 10. Rok Veršič, Ptuj II,	344
2. DL puška S:
Ekipno:
1.	I. POH.BAT. RUŠE II	1116
2.	KIDRIČEVO	1101 Posamezno:
1.	Uroš Mohorko, Kidričevo,	382
2.	Aleš Pernat, Kidričevo,	377
3.	Adrijana Strnad, Ruše II,	375
4.	Nastja Bučak, Ruše II,	375
5.	Urška Hrašovec, Ruše II,	366
6.	Širovnik Domen, Kidričevo, 342
40 32 22 20 11
120 94 69 92 75 81 53
36 36
108 94 98 21 61
Simeon Gönc
16 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 31- januarja 2014
Kuharski nasveti
Orehi
Orehi spadajo v skupino lupinastega sadja tako kot lešniki, pistacije, kokos, kostanji in arašidi. Danes je lupinasto sadje zaradi različnih uvozov iz vsega konca sveta sorazmerno dostopno živilo in že v manjših količinah obogatitev pri kuhanju in peki.
Po okusu pa se posamezne vrste lupinastega saja zelo razlikujejo in jih praviloma v receptih ne zamenjujemo. Man-dlji so izjemno okusni in jih v kuhinji uporabljamo pri različnih skupinah jedi. Orehi so nekoliko izrazitejšega okusa in jih zato omejeno uporabljamo, oziroma jih uporabljamo pri posebnih jedeh ali kot dodatek na primer k sirom in čokoladi. Sedaj je priložnost, da jim odstranimo trdo zunanjo lupino in iz njih pripravimo jedi ali nadeve.
Vsi oreški so oljnati, največ olj vsebujejo navadni orehi in lešniki. Zato pred peko orehe fino zmeljemo in jih zmešamo z drugimi sestavinami, da se maščoba ne izloči in mešanica ne postane lepljiva. Okus orehov lahko merimo tudi po njihovi velikosti, večji je oreh, boljšega okusa je, čeprav so majhni plodovi divjih sort prav tako okusni. Orehi v lupini morajo biti za svojo velikost razmeroma težki in lupina ne sme imeti nobenih razpok in lukenj, jedrca morajo imeti prijeten svež vonj in ne smejo biti polomljena.
V zimskem času je ponudba oreškov največja. Oreh pogosto zamenjamo tudi z orehom pi-kan, ki sta tesna sorodnika in ju zaradi njune bolj ali manj nabrazdane površine le težko lupimo. Le svežim mlečnim orehom lahko dokaj enostavno olupimo grenko kožico, preden jih jemo ali uporabimo pri pripravi jedi. Oreh je doma v južni Evropi, osrednji Aziji in na Ki-
tajskem. Seveda pa jih gojimo tudi uspešno v naših krajih in prav letos jih je bilo v nekaterih predelih veliko. Manj, vendar cenjen je tudi črni oreh, ki ima globoko nabrazdano lupino in vsebuje veliko olja, zato je še posebej dobrodošlo živilo za kolače in čajno pecivo oziroma piškote ali za odišavljanje jedi.
mo na velikost drobcev, čeprav nikoli niso popolnoma enaki. Če orehe ročno sekljamo, se iz
njih tudi ne izloči olje, ki lahko pri neuporabljenih orehih vpliva na kvarjenje. Za mletje orehov najpogosteje uporabljamo ročne mlinčke za mletje orehov, kjer se orehi manj segrejejo in je kakovost mletih orehov tudi večja. Pred uporabo lahko orehe tudi pražimo, s tem poudarimo njihov okus in orehi dobijo barvo. Ker se orehi radi primejo, jih med praženjem nenehno mešamo. Zmlete orehe pa lahko tudi kuhamo z različnimi dodatki, kot so mleko, smetana in čokolada, tako pripravljena jed ima zelo zaokrožen in poudarjen okus. Pri uporabi čokolade
Foto: Črtomir Goznik
Orehi so dragocen dodatek za okusne kruhe in kolače. Včasih smo jih uporabljali le za pripravo slavnostnih kolačev in potic oziroma ob praznikih, danes pa oreh uporabljamo ne glede na praznike in tudi vedno pogosteje pri pripravi slanih jedi. Če pripravljamo slane ali sladko-slane jedi, je bolje, da uporabimo oreh pikan. Orehe pred uporabo najpogosteje melejemo, pri tem ali v jedi pridejo pravilno do izraza, v veliki meri odloča tudi stopnja mletosti oziroma konsistenca. Takrat, kadar želimo posebej poudariti okus oreha, je bolje, da jih sesekljamo.
Orehe najbolje nasekljamo na roko, kajti le tako lahko vpliva-
vedno pazimo, da jo dodajamo v manjši količini, da čokolada ne prevzame okusa.
Orehe uporabljamo mlete, sesekljane ali cela jedrca. Celi so prikupen okras tort in drugih drobnih peciv. Sesekljane dodajamo različnim testom in beljakovim masam, jih potrese-mo po solatah ali jih primešamo med praženo zelenajvo. Pri pripravi jedi pa lahko uporabimo tudi orehovo olje, posebej okusne so omake, ki jih ponudimo ob glavnih jedeh, ki jih pripravimo iz orehovega olja. Tako pri nas kot tudi v svetu iz orehov pripravljamo številne jedi. Tako poznamo pečeno postrv z orehovo omako, Francija pozna celo skupino orehovih kolačev,
med drugim pripravljajo tudi sladke orehove culice, orehove kolače pogosto kombiniramo z lupinicami limone. Orehi pikant se dobo podajo s pečeno perutnino.
Pri nas orehe še vedno najpogosteje uporabimo pri pripravi slaščic in drugih slavnostnih peciv, kot so potice, pite, sladki orehovi štruklji, orehov puding in različno drobno pecivo. Pripravimo pa lahko tudi orehov namaz, ki ga pripravimo iz mletih orehov in ga lahko uporabimo tudi kot namaz za kruh. Ta namaz pa lahko uporabimo tudi za začinjanje omak, juh in enolončnic. Če mletim orehom dodamo sladkor, lahko naredimo sladek orehov namaz. Fino kremasto zmes pa lahko uporabimo tudi za izboljšanje testa in za nadev različnih sladic.
Pripravimo pa lahko tudi orehove štruklje. Za pripravo lahko uporabimo skutno, vlečeno ali ajdovo testo. Iz vlečenega testa štruklje pripravimo tako, da najprej pripravimo vlečeno testo iz moke, nekaj kapljic olja, soli in vode. Z mlačno vodo na hitro zgnetemo mehko vlečeno testo, ki ga pred počivanjem premažemo z belim oljem in pustimo počivati vsaj 20 minut. Med tem časom pripravimo orehov nadev, in sicer tako, da za pol kilograma testa vzamemo 25 dag mletih orehov, ki jim dodamo eno žlico masla, sladkor v prahu po okusu, lahko dodamo tudi sladkor, odišavljen z rumom in prelijemo z manjšo količino vrelega mleka. Počakamo, da se nadev malo ohladi, nato dodamo trdi sneg dveh beljakov. Z nadevom premažemo razvaljano testo, ga damo na pomokano krpo, zavijemo in štruklje v slani vodi skuhamo. Kuhamo jih 20 do 25 minut. Preden jih ponudimo, jih lahko prelijemo z mešanico sladke smetane, ki smo jo zavreli, ji dodali malo mletih orehov in manjši košček čokolade.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Poškodba čeljusti pri psu
Gospod Mirko iz okolice Ptuja je lastnik psa mešanca, starega 5 let, srednje rasti. Pred dnevi je opazil pri svojem psu čudno obnašanje, saj pes ni mogel jesti, čeprav je imel željo po hrani, prav tako je zelo počasi pil in to tako, da je bila skodelica za vodo polna pen. Lastnik ima občutek, da pes ne more odpreti ust, čeprav ni videti nobene poškodbe. Kužek je drugače izpuščen in pogosto samoiniciativno odide na sprehod.
Pri omenjenem psu gre lahko za poškodbo spodnje ali zgornje čeljusti ali čeljustnega sklepa, ki jo je pes dobil pri udarcu v glavo pri srečanju z avtomobilom ali katerim drugim prevoznim sredstvom. Odvisno od jakosti udarca se pokaže tudi intenzivnost kliničnih znakov bolečine in nezmožnosti uporabe spodnje čeljusti. Lahko gre za zlom ene od vilic čeljusti ali izpah v čeljustnem sklepu, za razpoko spredaj na bradi, kjer se stikata leva in desna polovica spodnje čeljusti. Ogromno je možnosti, kjer lahko pride do poškodbe na čeljustih, katere rezultat je bolj ali manj intenzivno bolečinsko stanje živali. Vzrok nezmožnosti odpiranja ust pri psu je
lahko tudi v sami ustni votlini. Močno vnetje ustne sluznice ali dlesni lahko privede do hudega bolečinskega stanja v ustni votlini, prav tako zapičen tujek v dlesni ali področje grla, gnil razpadajoč zob ali močno gnoj-
no vnetje grla s pripadajočimi bezgavkami. Lahko gre za vnetni proces v čeljustnem sklepu, tudi borelioza je lahko vpletena. Gospodu Mirku svetujem, da se oglasi s svojim psom v ambulanti za male živali. Kužek
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. mora biti tešč, saj prostovoljno ne bo hotel pokazati ustne votline in odpreti ust in ga bo za detajlni pregled treba sedirati ali mu dati rahlo anestezijo. Po potrebi se naredi tudi RTG-po-snetek čeljusti in glave ter psu odvzame kri zaradi testa na klopne bolezni in hematologi-je, kjer iščemo predvsem povečane levkocite, ki so kazalniki vnetnega procesa. Ko je odkrit vzrok bolečinskemu stanju, se predpiše tudi ustrezna terapija, medikamentozna ali kirurška. Kužek bo rešen bolečine in bo lahko začel normalno jesti in se ponovno veseliti skupaj s svojim lastnikom.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Ministrstvo za kmetijstvo
JAVNA RAZPRAVA ZAKONA O VODAH IN O OHRANJANJU NARAVE
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je sredi tedna na svoji spletni strani objavilo Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah ter Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave. Pripombe in predloge na predlagano vsebino novel zakonov lahko posredujete do petka, 7. februarja 2014, na naslov ministrstva ali na e-naslov gp.mko(at)gov.si.
Osnovni namen noveliranja Zakona o vodah je odpraviti administrativne ovire predvsem na področju izdaje vodnega soglasja in vodnih pravic. Za izdajo vodnega soglasja se predlaga ukinitev obveznosti pridobivanja projektnih pogojev oziroma pogojev za druge posege v prostor, ki jih je moral investitor obvezno pridobiti za vsak poseg pred vložitvijo zahteve za vodno soglasje. Zaradi tega je v praksi prihajalo do zamud v postopkih pridobivanja vodnih soglasij. Ti se lahko po novem pridobijo fakultativno, torej na zahtevo investitorja, oziroma fizične ali pravne osebe, ki namerava izvesti poseg v prostor.
Nadalje se številne poenostavitve nanašajo na podeljevanje vodnih pravic. Predlagane zakonske rešitve sledijo zamisli, da je evidentirana raba vode vendarle ena od posebnih rab vode, pri čemer se, s pravilnikom ministra, kot evidentirano posebno rabo vode določi posamezne vrste rabe vode ob izpolnjenih pogojih. V praksi se je izkazalo, da imajo posamezne posebne rabe vode tako majhen vpliv na pretok, gladino ali stanje voda, da zanje ni smotrno, da se vodi upravni postopek in izdaja vodna dovoljenja, pač pa se jih le evidentira v vodni knjigi. Na ta način država še vedno ohrani nadzor nad rabo vode.
Z novo ureditvijo se predpišejo taki pogoji, ki omogočajo evidentiranje posebne rabe vode s pomočjo računalniške aplikacije, kar omogoča enostavno in hitro pridobitev upravičenja posameznika, hkrati pa tudi razbremenitev upravnega organa pri odločanju. Zaradi konsistentnosti s sistemsko ureditvijo posebne rabe vode je treba izrecno opredeliti tudi, da se evidentirana raba vode šteje kot posebna raba vode.
V	noveli pa se poenostavlja tudi način določanja ukrepa omejitve in ustavitve posebne rabe vode v primeru nastanka izrednih razmer (na primer suše), zaradi katerih je treba omejiti ali ustaviti izvajanje posebne rabe vode. Izdajanje individualnih odločb ne bo več potrebno, saj je predvideno, da bi ukrep omejitve in ustavitve posebne rabe vode začel veljati takoj, ko bo na območju razglašeno stanje izrednih razmer.
Tudi v predlaganih spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave se odpravljajo administrativne ovire in bremena, s katerimi se dolgoročno zmanjšuje število postopkov, številni pa se poenostavljajo, uvaja se vodenje evidence odškodnin za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst.
Smiselno se novosti nanašajo tudi na naravovarstvene pogoje. Zaradi poenostavitve postopkov je predvidena tudi možnost izdajanja naravovarstvenih soglasij s pogoji, uredi pa se tudi možnost, da v določenih primerih naravovarstveno soglasje ni potrebno, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave. Uredi se tudi situacija, ko se v primeru izdaje okoljevarstvenega soglasja za isti poseg v naravo naravovarstveno soglasje ne izda.
Nadalje se s spremembami in dopolnitvami zakona racionalizira povečanje učinkovitosti na področju organiziranosti ohranjanja narave, odpravljajo se neskladja z evropskimi predpisi, celovito pa se ureja področje vožnje v naravnem okolju.
V	predlaganih spremembah in dopolnitvah zakona se poenostavlja vodenje registra naravnih vrednot in poenostavlja postopke v zvezi z ustanavljanjem zavarovanih območij, sklenitve skrbniške pogodbe za zagotavljanje varstva naravnih vrednot, pravila in omejitve odvzema minerala in fosila iz narave, črta se predpisana obvezna priglasitev pridobitve velikih sesalcev, ptičev in plazilcev ter živali vrst, ki so določene v ratificiranih mednarodnih pogodbah z namenom zadrževanja v ujetništvu.
Namen zakona je tudi celovita ureditev vožnje z vsemi vozili na motorni in drug lasten pogon in kolesi v naravnem okolju, in sicer tako, da se tudi v naravnem okolju vožnja omeji le na utrjene površine oziroma prometno infrastrukturo, vožnja izven cest pa v celoti prepove in ustrezno kaznuje. Novela zakona kot naravno okolje določa območja izven naselij in cestnega omrežja, nadalje območja, ki so z prostorskimi akti določena kot površine za rekreacijo in šport in ki vključujejo tudi rabo za namene vožnje z vozili na motorni pogon in s kolesi, objekte in omrežja gospodarske javne infrastrukture in območij rudarskih operacij. Za gozdni prostor zakon predpisuje še poseben režim vožnje. V gozdnem prostoru je vožnja z vozili na motorni pogon dovoljena le na gozdnih cestah, ne pa tudi na ostalih gozdnih prometnicah. V gozdnem prostoru je z izjemo omrežja javnih cest in nekategorizira-nih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet, tudi popolnoma prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova uporaba za testne vožnje, športne, tekmovalne in reklamne vožnje ter njim podobne oblike uporabe. Zakon vsebuje tudi izjeme od prepovedi vožnje, ki so pogojene z opravljanjem dejavnosti, ki se izvajajo v tem okolju (gozdarjenje, kmetovanje, vzdrževalna dela na objektih, nadzor in drugo) ter za primer pomoči pri reševalnih akcijah. Z namenom preventivnega učinkovanja zakona so v predlogu zakona predvidene visoke kazenske sankcije, med drugimi tudi možnost zasega vozila. Za izvajanje zakona bo izjemno pomembno zagotavljanje nadzora nad vožnjami v naravnem okolju tako z vidika inšpekcijskih služb, policije, carinskih organov in naravovarstvenega nadzora. Temu ustrezna so tudi velika pooblastila, ki bodo podeljena izvajalcem nadzora.
Vir: MKO
Foto: ES
petek • 31- januarja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	17
Nagradno turistično vprašanje
V	nedeljo opolnoči ze prvi letošnji kurentov ples
V	sredo so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli sejem Alpe Adria: Turizem in prosti čas, ki je vodilni dogodek v regiji Alpe - Jadran. Na njem se Slovenija predstavlja kot zelena, aktivna in zdrava destinacija. Z vsemi svojimi segmenti pa se na njem predstavlja tudi ptujski turizem. Prvi dan je bil poudarek na predstavitvi splošne turistične ponudbe, za kar sta poskrbela TIC in TD Ptuj, včeraj se je predstavila Regionalna destinacijska organizacija, danes je glavni poudarek na Ku-rentovanju 2014, jutri, ob zaključku sejma, pa se bodo predstavili tudi vinogradniki s Ptujskega, ki jih bo pospremila nova ptujska vinska kraljica Urška Polanec.
Včeraj so na Ptuju predstavili tudi program Kurentova-nja 2014, ki ohranja osrednje prireditvene sklope zadnjih let (EtnoFest, ArtFest in KarnevalFest), prireditve pa bodo trajale kar cel mesec. Napovedal jih bo tradicionalni Kurentov skok v noči z drugega na tretji februar. 20. februarja bodo pripravili strokovni simpozij o vlogi kulturne dediščine krajev in pokrajin, otvoritvena slovesnost 54. ku-rentovanja pa bo 22. februarja, ko bo tudi EtnoFest s srečanjem tradicionalnih pustnih skupin. Lions klub pa bo tega dne pripravil že svojo tradicionalno humanitarno Obarja-do, njen program bodo predstavili na tiskovni konferenci, 14. februarja. Mestni pustni korzo, ki so ga začeli lani in s tem obudili 140-letnico prve organizirane pustne povorke na Ptuju, bo 1. marca, od prvega do četrtega marca pa bodo
vabili tudi številni tradicionalni fašenki v okolici Ptuja, od koder tudi prihajajo najboljše karnevalske skupine vsakoletnega ptujskega kurentovanja.
Osrednja pustna povorka bo 2. marca, pust se bo letos poslovil 4. marca. Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora 54. kurentovanja in
pomena pa bo sodelovalo 10 tisoč pustnih likov in mask iz 12 do 15 držav. Dogajanje v mestnem jedru bodo ob vsakodnevnih nastopih pustnih skupin obogatili tudi nastopi mladih rock in etno zasedb iz okolice Ptuja, Slovenije in tujine. Dogajanje v karnevalski dvorani bo v rokah PP Gostinstva.
Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejel Milan Ovčar, Sedlašek,
Podlehnik, ki je pravilno odgovoril, da bo TD Ptuj staro 130 let (leta 2016). Danes sprašujemo, kdaj je park ob Dravi dobil končno podobo. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi (tretja petletka) Borisa Mio-činovica in Aleša Gačnika, ki jo je založila družba Radio-Te-dnik, d. o. o. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova ulica 3, Ptuj, do 7. februarja.
- "V-
Foto: Črtomir Goznik
Prvi mestni pustni korzo je bil posvečen 140. obletnici prve organizirane pustne povorke na Ptuju.
podpredsednik FECC Branko Brumen, pričakujejo na letošnjem kurentovanju več kot 120 tisoč obiskovalcev, v več kot sto prireditvah javnega
Juršinci • Gledališka skupina Juršinci
Dobra ura smeha in zabave
Gledališka skupina Juršinci, ki deluje v okviru KUD dr. A. Slodnjaka, pripravlja premiero igre z naslovom Fanika Logarova. V nedeljo bodo na odru Kulturnega centra v Juršincih uprizorili igro, ki jo je po literarni predlogi avstrijskega pisatelja Streicherja priredil Anton Žumbar, amaterski režiser in scenarist iz Velike Nedelje.
Člani Gledališke skupine Juršinci obljubljajo dobro uro smeha in zabave.
Foto: Damijan Simenko
Gledališka skupina, ki je lani ob odprtju Kulturnega centra Juršinci po skoraj 20 letih premora stopila na oder, je letos k sodelovanju povabila Antona Žumbarja iz Velike Nedelje. »Ko so me gledališčniki iz Jur-šincev povabili k sodelovanju, sem jim, glede na zasedbo v skupini, predstavil tekst znane komedije Zadrega za zadrego, po kateri ljubiteljska društva zelo rada posegajo. Z vsebi-
no so bili zadovoljni. Ker pa je originalni tekst za začetnike, kar skupina v Juršincih je, saj je za njimi vendarle samo ena predstava, prezahteven in predvsem predolg, traja namreč dobri dve uri, smo se skupaj odločili, da originalni tekst predelam in predvsem skrajšam. Tekst je do tolikšne mere spremenjen, da smo spremenili tudi ime. Igra ima torej naslov Fanika Logarova,«
je o nastanku predstave povedal Žumbar. Sicer pa vsebina govori o dveh vaških družinah. »Zgodba je zelo duhovita in zabavna ter hkrati poučna. Igralci tekst podajajo v svojem narečju, kar predstavo naredi še preprostejšo in prepričljivejšo. Kljub dejstvu, da igralci še nimajo veliko izkušenj z odrom, so nekateri prijetno presenetili. Sicer pa je najbolje, da si gledalci komedijo kar sami
Ptuj • Novi jubilejni darovalec krvi
Največje zadovoljstvo je, da lahko pomagaš sočloveku
V enoti za transfuzijsko dejavnost Ptuj so 28. januarja opravili novi jubilejni stoti odvzem krvi. Tokrat se je med jubilante zapisal Peter Petek, doma v Starošincah, zaposlen v MP montaži in proizvodnji. Star je 51 let, prvič pa je kri daroval pri 18 letih.
Če bo zdrav, bo kri lahko daroval do 65. leta starosti, kar tudi namerava. V tem času pa bo kri lahko daroval še 50-krat. Na svojega šestega stokratnega darovalca krvi, toliko jih imajo v KO RK Cirkovce, so ponosni vsi člani, še posebej pa več kot 300 krvodajalcev. Vseh krvodajalcev je na celotnem območju delovanja OZ RK Ptuj okrog osem tisoč, od tega je dejavnih ena tretjina. Petra Petka so ob jubilejnem darovanju krvi spremljali sekretarka OZ RK Ptuj Marjana Cafuta, predsednica KO RK Cirkovce Pavla Veler, predsednik komisije za krvodajalstvo pri OZ RK Ptuj Franc Trčko, ki je doslej kri daroval že 138-krat, 119-krat pa je kri daroval tudi predsednik komisije za krvodajalstvo v KO RK Cirkov-ce Martin Golenko, ki je ponosen na to, da so vodilni krvodajalci na Ptujskem in delujejo pod sloganom „Najboljši smo". Na Ptujskem je kri stokrat darovalo že 19 krvodajalcev.
Foto: Črtomir Goznik
Novi stokratni darovalec krvi s Ptujskega Peter Petek v pogovoru z vodjo enote za transfuzijsko dejavnost Ptuj Bojano Bizjak, dr. med., spec. transf.
Stoti odvzem je bil tudi za Petra Petka posebno doživetje, ki ga bo pomnil, ne samo zaradi pozornosti, ki je je bil deležen ob tej priložnosti. »Največje zadovoljstvo je, da lahko pomagaš sočloveku, da tvoja kri pomaga reševati življenje,« je povedal. Tudi 28. januarja odvzeta kri bo nekomu pomagala.
V letu 2013 je bilo vseh odvzemov krvi 3552, za odvzem je bilo prijavljenih 3938 krvodajalcev, 386 so jih morali odkloniti. Kri lahko darujejo samo zdravi ljudje. Kot je povedala vodja Enote za transfuzijsko dejavnost Ptuj Bojana Bizjak, so z odzivom zadovoljni.
MG
ogledajo. V družbi domačih igralcev bodo preživeli dobro uro prijetnih trenutkov in se predvsem od srca nasmejali.«
Člani gledališke skupine Klavdija Majcen, Silvo Lajh, Anica in Slavica Žmauc, Andrej Holc, Lidija Kučnik, Roman Fr-
lež, Dragica Toš Majcen, Drako Bogša in Cvetka Vratič so vaje pričeli v začetku oktobra, dobivali so se dvakrat tedensko. Kot priznavajo, je zanje to pomenilo kar precej dodatnega dela, saj so vsi več ali manj zaposleni ter dejavni še na drugih podro-
čjih. Vendar jih je po lanskoletnem začetku združila velika mera dobre volje, prijateljstva in želja, da v Juršincih ponovno obudijo gledališko dejavnost. Po nedeljski premieri 9. februarja sledi še ponovitev.
Patricija Kovačec
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 31. januarja 2Q14
Domača glasbena scena
6pack Čukur: Sorry stari
6pack Čukur po uspešnem zagonu projekta ' Working Cross' te dni predstavlja videospot za novo pesem 'Sorry stari'. Snemalca in režiserja sta Simon Pro-senc in Dobran Laznik, mlada in obetavna fotografa/filmarja iz Aperturia motion pictures. Čeprav je bila začetna ideja, da bo v spotu 'igral' samo Čukur, so kasneje k sodelovanju povabili mlade ljudi, predane njihovemu delu in športu, ki ni ravno vsakdanji. Od glasbenikov se na kitari pojavi tudi producent pesmi Teodor Amanovič Toš in Ču-kurjevi spremljevalni vokalistki The Hangover Ladies.
Spot za pesem, katere besedilo pripoveduje zgodbo njegovega poklicno-ustvarjalnega življenja, so s prijatelji iz različnih strok posneli na enega najbolj hladnih dni koncem lanskega leta v skladišču s keramiko v Mariboru. Samo snemanje je potekalo v nekoliko zamegljenem ozračju, saj je bilo dim, ki je nastajal ob bruhanju ognja, praktično nemogoče razpihati iz prostorov. Kar je bilo sprva videti kot moteče, pa se je kasneje izkazalo za dobrodošel scenski element, saj
je meglica dodatno nadgradila sporočilnost same pesmi.
Helena za 8. marec v Gallusovi dvorani
Na koncertu bodo poslušalci iz bogate zakladnice Heleninih največjih uspešnic v novi, unplugged izvedbi, slišali skladbe kot
so 'Navaden majski dan', 'Naj nihče me ne zbudi', 'Reci mi', 'Osamljena', 'Bodi srečen bambino' in mnoge druge. Helena Blagne vedno znova preseneča in navdušuje. Tokrat se je lotila prav posebnega koncertnega projekta. Novo poglavje v njeni bogati glasbeni karieri prinaša veliko svežine in sodobnega glasbene-
ga trenda. In v tem duhu bodo predstavljene tudi njene največje uspešnice, ki jim bo na koncertu v slovenskem kulturnem hramu nadela nov, unplugged zvok. Heleno Blagne bodo na odru spremljali najbolj iskani in vrhunski glasbeniki, avtorji in producenti slovenske glasbe, ki bodo s Heleno na čelu poskrbeli za novo, prenovljeno zvočno podobo in moderno produkcijo Heleninih najlepših skladb. Ključni element unplugged koncerta pa je prav Helenin edinstven, izrazit, prepričljiv in izpiljen vokal, ki
Spack Cukur
r
pSETÍ D 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. NAŠIH TOP POP 5 1. INDIGO - Drugačna 2. ANJA BAŠ - Nimaš kej 3. NINO - Jutro 4. TINA OSTERMAN - Trenutek 5. MODRIJANI & JAN PLESTENJAK - En poljub VAŠIH TOP POP 5 1. SOULGREG - Novi svet 2. TANJA ŽAGAR - Številka 3
3.	PRIMAVERA - Usodna napaka
4.	SAŠA LENDERO - Mama mia 5. KINGSTONI - Mi delamo galamo
NAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
VAŠIH TOP POP 5
Glasujem za skladbo pod številko:
Ime in priimek:
Foto: promocija BIG
Tel.:
Glasovnico poštljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Filmski kotiček
Dirka življenja
Ron Howard, ki je v sedemdesetih kariero začel kot igralec v TV-komediji Srečni dnevi in nastopil v Lucasovih Ameriških grafitih, se je ves čas sramežljivo spogledoval z režijo. Do te točke, da je v osemdesetih za stalno presedlal za kamero in postal relativno soliden režiser relativno solidnih poletnih popkornov, desetletje kasneje pa je z Apollom 13 pokazal, da želi postati tudi čislan režiser. Čeprav se nikoli, niti do danes,
Rush
Igrajo: Chris Hemsworth, Olivia Wilde, Natalie Dormer, Daniel Brühl, Lee Asquith-Coe, Tom Wlaschiha, Alexandra Maria Lara, Rebecca Ferdinando, Jamie Sives Režija: Ron Howard Scenarij: Peter Morgan Žanr: biografska akcijska drama
Dolžina: 123 minut Leto: 2013 Država: ZDA, Velika Britanija, Nemčija
vam bo prikazal skladbe v povsem novi luči.
Anja Baš z novo skladbo 'Nimaš kej!'
'Nimaš kej' je že četrta Anjina avtorska skladba (do sedaj ste lahko slišali že skladbe 'Skušnjava', 'S tabo' in 'Smisel'). Anjino življenje je že od nekdaj povezano z glasbo. Ze v zgodnjih najstniških letih je pobirala nagrade in zmagovala na različnih glasbenih tekmovanjih in festivalih, pela in ustvarjala je v zasedbi Angee, s katero je posnela tudi uspešen album 'I'm cool'. Anja je v času delovanja zasedbe odkrila talent za samostojno pisanje pesmi, kar jo danes loči od večine slovenskih pevk. Začela je s pisanjem besedil, kmalu pa se je lotila tudi skladanja. Danes vse svoje skladbe v celoti napiše sama.
Skladba 'Nimaš kej' je nastala v Anjinem turbulentnem obdobju; v tistem času je doživljala tako vzpone kot padce, smisle in nesmisle. Bili so trenutki sreče, kreativni trenutki, bile so skušnjave in bile so iluzije. In v tem obdobju se je zavedla, da njeno doživljanje nosi dva obraza - tistega, ki ga vidi sama in tistega, ki ga vidijo drugi. Ko ji je postalo jasno, da vse le ni tako, kot izgleda, ko se je milni mehurček, v katerem je živela, čez noč raz-
Anja Baš
Foto: Boštjan Tacol
počil, je ostalo mnogo vprašanj, zgodb brez epiloga. Odločila se je za spremembo - na novo se je sestavila, ustvarila sebe, brez maske.
Anja Baš je za skladbo 'Nimaš kej' posnela tudi videospot, ki pripoveduje zgodbo nekega para, ki se začne oz. konča s pismom. Anja medtem pridno pripravlja material za album, ki bo izšel v jeseni. V studiu že dobivajo končno obliko njene avtorske skladbe, ki bodo predstavljene na prvencu. V akustični različici pa lahko skladbe Anje Baš slišite že prej: v torek, 21. januarja bo Anja delček svojega glasbenega materiala predstavila na sedežu založbe Dallas. Vsem zbranim bo predstavila košček sebe. Prisluhnite ji, ne bo vam žal!
ni odrekel zabavnemu holivud-skemu poflu, pa je vmes le fasal oskarja za Čudoviti um.
Dirka življenja spada v tisti del njegovega opusa, kjer skuša preseči samega sebe. Ogrodje zgodbe je popolnoma enako kot v njegovem filmu Legenda o boksarju, torej govori o moškem, ki sledi svojim sanjam, jih kljub neštetim oviram doseže, se vmes poroči, nakar globoko pade, vendar se pobere in s pomočjo ženine ljubezni znova osvoji svet. Kljub formulaični zasnovi zgodbe pa je Ron režisersko očitno dovolj napredoval, da klišejev niti ne opazimo, saj nas njegova precej kontrastna in mestoma namerno zrnata slika, ki deluje kot bi resnično prišla naravnost iz sedemdesetih, kar posrka vase, da o zvoku motorjev in še eni čudoviti glasbi Hansa Zimmerja niti ne govorimo. Montaža je tokrat sicer malce hitra, skoraj že kot videospot, a nič zato, kajti sedemdeseta se kljub temu še nikoli niso zdela tako blizu kot v tem filmu.
Če smo pričakovali kakšno vrhunsko zdizajnirano računalni-
ško razbijanje avtomobilov, smo se pri tem filmu ušteli. Scenarist Peter Morgan prihaja iz Anglije, kjer so proračuni za filme veliko manjši, zato si je film raje zamislil kot dramo med dvema povsem različnima alfa samcema (Hunt je hedonist, Lauda hladen prera-čunljivec), ki na koncu ugotovita, da njuna sovražnost osmišljuje njuni življenji in da sta v resnici drug drugemu najboljša prijatelja. Zaradi manjšega proračuna je scenarist opustil večje število ekstravagantno pretiranih dirk, zato smo dobili precej verodostojen, že na pol dokumentari-stičen prikaz nekega športa, ki danes ne obstaja več, vsaj ne v takšni obliki. Film ima tako idealno minutažo, saj ni niti za sekundo predolg ali prekratek,
dolgovezen ali prehiter, da bi ga lahko dali v učbenike. Odločitev o manjšem številu dirk je pametna tudi zato, ker konec konec največja težava športa ravno v tem, da se zgolj ponavlja, zato vizualno iz njega v dveurnem narativnem filmu ne moreš izvleči česa več, enostavno zato, ker ničesar več tudi nima.
Ko pogledamo na letošnji spisek nominirancev za oskarje, težko prebavimo dejstvo, da me njimi ni tudi Dirke življenja. Ne zato, ker bi šlo za kakršenkoli brezčasni filmski presežek, toda glede na nominirance, bi si Dirka vsekakor zaslužila vsaj nekaj nominacij. O kakšni vprašljivi izbiri za oskarjevsko nominacijo pa več prihodnjič.
Matej Frece

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Spremljala vas bo sveža energija. Zastavljenih nalog se boste lotili na deloven in odgovoren način. Izdelali boste tudi načrt in imeli možnost osebnega razvoja. Vljube-zni bo v ospredju prijateljstvo. Na delu bo tudi Amorjeva puščica, ki bo zadela samske predstavnike. Izziv tedna so poslovna sodelovanja.
BIK i.
(21.4. - 20.5.) *
Notranje boste občutljivi in le s težavo boste odšli naprej. Spodbudno bo, da boste telesu dovajali dovolj vitaminov in mineralov. Zdrav način življenja vključuje dovolj gibanja. Na področju doma sledi neka prenova. Vez s preteklostjo bo močna in se zaenkrat ne bo končala.
m
m
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Blesteli boste na delovnem mestu. Obdani boste s svežimi idejami in zamislimi. Našli boste tudi neko paleto priložnosti za kreativno izražanje. Teden bo označen po več krajših poteh in prijetnih razgovorih. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Blizu vam bo raziskovanje duhovnih znanj.
(SS\ RAK W (21.6. - 22.7.)
Notranja moč se bo okrepila. Pridobili boste tudi zaupanje in tako našli ugoden veter za spremembe. Tok le-teh bo počasen in temeljit. Sodelovanje, družabne dejavnosti in pogovori bodo v osredju in zaščitni znak. V ljubezni sledijo harmonične spremembe in romantično doživetje.
LEV
f^V
WjSj (23.7. - 22.8.)
Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Dinamična energija vam bo podarila krila. Skozi pogovor boste uvideli, kaj bo treba še spremeniti. Vsekakor bo tako, da boste imeli veliko dela in natančnih opravil. Izkazali se boste kot ročno zelo spretni. Vaši nasveti
14 DEVICA
& (23.8. - 22.9.)
Pridobivanje znanja bo vaša strast. Odgovorno boste stopali naprej po svoji poti in našli vir navdiha. Otroci bodo vaši učitelji in pravilno bo, da se sprostite. Če boste na morebitne težave pogledali iz drugega zornega kota, najdete tudi smisel in med vrsticami vodilo.
petek • 31 .januarja 2Q14
Za kratek čas
Štajerski	19
mm
v.; mmWrnmmmâ
SESTAVIL
EDI KLASINC
CVETNI PRAH
MESTO V SREDNJI ITALIJI
FILM, KI GA JE REŽIRAL JOHN WAYNE
SMUČARKA
VNETJE ŽRELA
LJUBITELJ VSEGA I ANGLEŠKEGA
DIVJA MAČKA
DRAGO TRŠAR
INDONEZIJSKI JEZIK
LUKA V IZRAELU
ITALIJANSKI PEVEC (HAUSTO)
NAŠ NOVINAR PEČKO
GRŠKI BOG VINA
KOMAD ALENKE PINTERIČ IZ 1966
UREDITVENI NAČRT
POTUJOČA SKUPINA ROMARJEV
ODDAJALEC DELA NA AKORD
MAJHEN ŽENSKI POTOVALNI KOVČEK
EVA TERČELJ
NAČRT, ZASNOVA
KANON
SEVERNI PREDEL KAMNIKA
ZAKOVICA
MOŠKA SPOLNA ŽLEZA
IGRALKA ŠARIČ
NASELJE
NAŠ SMUČARSKI TRENER (JELKO)
TROPSKO DREVO
MATERIJA, SNOV
POŽIRALNIK
ANČKA
ČAST
LIJAK, LEJKA
AMERIŠKI F. IGRALEC (BRAD)
ŽIDOVSKA VELIKA NOČ
OTOČEK V KORNATIH
IGRALKA WINSLET
MENIČNO JAMSTVO
OSVOBODILNA FRONTA
POPORODNO KRČENJE MATERNICE
ODER V GLEDALIŠČU
OLEG VIDOV
ZILJSKA NOŠA
TOVARNA NA TEZNEM
PTUJSKA PEVKA
PASMA OVAC
BODEČ PLEVEL
IGRALKA VUČO
ALEŠ JAN
NATRIJ
UGLEDEN MUSLIMANSKI VERSKI VODITELJ
ETILNI ALKOHOL
HOTEL V STARIGRADU
USMERJENOST, NARAVNANOST
NOVA VERZIJA KRATKEGA FILMA
LETEV
UGANKARSKI SLOVARČEK: AJATOLA = ugleden muslimanski verski voditelj, EILAT = pristanišče v Izraelu, PASHA = židovska velika noč, PITT = ameriški filmski igralec (Brad), PONOR = kraški požiralnik, PRAKRT = indo-azijski jezik, RIETI = mesto v srednji Italiji.
"VlVl '3WIAI3d TOdlSVN 'NV1V "IONV13 'VlOlVrV 'Vd3AHO '1VSO 'ON -|d3IAI 'AO 'VN33S ">!3aVdOd 'dO 'V9V 'VHSVd 'SONOd Tli 'dVAl '03A013IAII3 'SOdO 'V13VHIIAI '13N 'Odi IAON '>I31SIIAIVZ 'INVQdOW TldlldVIAI 'NV"IV>1 'OIAIV1V 'I13m 'Q013d :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3US3H
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) SOBOTA, 1. februar:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
NEDELJA, 2. februar:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 3. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija tedna. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 4. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI.
11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 5. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 PO-
ROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
ČETRTEK, 6. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
PETEK, 7. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Ptuj). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si IN OBIŠČITE NA FB

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Koraki na razpotju življenja bodo počasni in temeljiti. Tako se ne boste odločili napačno in počasi se daleč pride. Služba: čas premišljenih odločitev in ugodnosti vas čaka v pogledu navezovanja novih kontaktov. Prijatelji bodo sol in aroma življenja. Razmislite o tem, kaj vas veseli.
ŠKORPIJONOM STRELEC fi^
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Igro usode boste igrali pogumno. Optimistično gledanje na življenje
Temeljito boste razmislili o tem, kaj boste še spremenili. Razbrati je pozitivne preobrate v dojemanju duhovnih znanj. V samopomoč vam bo intuicija. Previdnost na delovnem mestu ne bo odveč. Dogodkov ne prehitevajte, kajti potrpljenje je božja mast.
prinaša izzive in dobre iztočnice prihodnosti. Označevala vas bo tudi jeklena volja in trdnost odločitev. Omenjeno bo presenečenje tako za vas kot vašo okolico. Fizična aktivnost je dobrodošla. Zdrava previdnost se bo pričakovala pri adrenalinskih dejavnostih.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Pridobili boste paleto novih znanj. Srečno roko boste imeli tudi pri vseh komunikativnih dejavnosti. Po zvezdnih namigih je moč razbrati, da bo več priložnosti v skupinskem delu. Notranji nemir bo posledica stresa in zaradi tega se sproščajte. Zimski športi bodo balzam za dušo!

VODNAR (21.1. -18.2.)
Pluli boste po valovitem morju usode. Uspehi se bodo vrstili in vendarle mnogo počasneje, kot si želite. V čustvenem življenju obstaja možnost novosti in zadev se boste lotili drugače. To prinaša zadovoljstvo in posledično notranji mir. Vsekakor se varujte iskanja bližjih in lažjih poti.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Združili boste duhovna znanja in intuicijo. Če se boste poslušali, najdete moč in energijo. Počasi bo čas, da dokažete moč osebnih znanj neki večji skupini. Obstaja povečana možnost ugodne rešitve finančnih zadev. V ljubezni bodo daleč na prvem mestu nežnost in romantična doživetja.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek m 31. januarja 2Q14
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (4.)
Na Jug
Počasi sem imel tega mestnega vrveža dovolj, pa tudi sicer me je vleko na jug, v Patagonijo. Ker je bilo daleč do letališkega terminala, sem šel kar s taksijem. Taksist je bil faca, kot je večina šoferjev. Na letališču so uslužbenci zares pozorni. Malo iz radovednosti, malo pa zares sprašujejo, kam greš, če kaj potrebuješ ... Samoiniciativno so mi dodelili plastično vrečo za nahrbtnik ter mi pripeljali voziček za prtljago, da mi je že bilo nerodno. Super organizacija, zares.
Patagonija je ogromno območje ter dom neštetih naravnih rezervatov in nacionalnih parkov, obsega pa južni del Čila in Argentine, nekje od mesta Neuquen naprej. Argentinski del je v celoti sama ravnina, nadmorske višine ne presegajo 100 metrov. Druga skrajnost so Andi, ki si jih delita obe državi in mestoma dosegajo izjemne višine.
Zaradi velike razdalje sem se v eno smer odločil za letalo, ki sem ga dobil izjemno poceni. Pristal sem v mestecu El Calafate, kjer je pihalo kot pri norcih. Ne vem, čemu, ampak skoraj tri ure nas je 12 ljudi moralo čakati na našo prtljago. Mudilo se mi sicer ni, medtem sem si poslikal zemljevide in opravil državljansko dolžnost na toaleti, pa je čas minil. S še dvema popotnikoma smo si razdelili stroške prevoza, čez
pol ure pa sem že našel super prenočišče za izjemno ceno.
Mesto je sicer čisto popo-tniško s turističnim pridihom, nemalo pa sem bil presenečen, da so mi ljudje prijazno ustavljali, ko sem hotel prečkati cesto. In to kljub temu, da v mestu ni niti enega samega prehoda za pešce. Kaj pa veš, morda sem izgledal tako nerodno, da so mi preventivno pustili čez cesto ... Nakupil sem si nekaj hrane za hude dni, ker smo imeli na voljo lično kuhinjo, z mano pa so živeli dva Nemca, ki sta vsak večer udarjala po pivu; en raztresen deklič iz Anglije ter dva Francoza, ki sta se odločila preko-lesariti Južno Ameriko - od Ognjene zemlje do Kolumbije, približno 12.000 kilometrov. Super ideja.
Kot je tu v navadi, so stavbe večinoma iz lesa, brez pretira-
Foto: Dani Zorko
Barvita pročelja stavb so značilnost tudi juga Argentine.
Foto: Dani Zorko
V lekarni je kot pri nas na pošti - dobiš lahko vse.
Foto: Dani Zorko
Blagovna znamka z imenom štajerskega popotnika, ne da bi vprašali.
Foto: Dani Zorko
Ko po petih metrih hoje nekje daleč v tujini uzreš 'spačka'.

Foto: Dani Zorko
Živali bližnje haciende se pasejo na prostem.
ne izolacije in skupaj s širokimi ulicami malo spominjajo na ameriški stil, le da nimajo toliko podestov. Vse izgleda nekoliko rustikalno, kot brunarice, ni jih pa malo takih, v katerih čutiš neljubi prepih. Edina stavba, ki je res izstopala iz stilnega povprečja, je bil kazino. V mestu se obrne veliko tujcev, predvsem Nemcev in Francozov, ki jih slišiš na vsakem koraku, tako da verjetno pustijo tam tudi nekaj denarja. Avtomobili so povečini evropski, kakopak francoskega ali nemškega porekla. Večina jih je starih in zdelanih, da se komaj držijo, vendar pa je očitno tudi tukaj običajna praksa, da dokler avto deluje, se ne kupi novega. Na svojem obhodu sem prepoznal kar nekaj vozil, ki pri nas že spadajo med starodobnike, tam pa so del običajnega voznega parka. Seveda se najdejo tudi novejši modeli, ampak prav čisto novega avtomobila res nisem videl nikjer.
El Calafate leži ob jezeru Argentino, ki je največji bazen sladke vode v Argentini, predstavlja pa tudi izhodišče za turo proti najbolj znanemu ledeniku Južne Amerike, Peri-tu Morenu. Ker je vreme okoli Andov zelo nestanovitno, se nisem odpravil kar na štop in sem si šel rezervirat prevoz do ledenika, ki je približno 80 km stran od mesta. V Argentini se največ denarja zapravi za transport, ker so razdalje ogromne, letališke karte pa
tudi niso poceni. V mestu je sicer ogromno nekih agencij, ki bi te peljale tudi na Ptuj, če bi si zaželel ...
Kar se hrane tiče, so tudi v Patagoniji mahnjeni na 'asado', kot se reče mesu z žara, mesna specialiteta pa je pečeno jagnje ('cordero'), ki ga razpetega vrtijo okoli ognjišča. To potem diši po celotnem prostoru in te ne more pustiti ravnodušnega. Solate in druge zelenjave pojedo zelo malo, kar se vidi tudi v trgovinah, ki so bolje založene z mesom kot pa z drugimi dobrinami. Največji supermarket se tu imenuje Unimarc, cene pa so glede na to, da je edino večje mesto v regiji, dokaj normalne in dostopne za vsak žep.
Hitra hrana na jugu ni priljubljena, kljub temu pa sem našel restavracijo hitre prehrane, ki se je imenovala kar po meni - McDaniel's. Sem šel pogledat, če bi slučajno imeli kake popuste za osebe s tem imenom, vendar prijetnega presenečenja ni bilo. Izračunal sem tudi, da se mi cenovno bolj splača iti na pošten obrok kam drugam, kar sem tudi naredil. Ko dobiš jedilni list, je nemogoče prepoznati vse jedi in načine priprave. Ko ne poznam ali ne razumem vseh naštetih jedi, vedno uporabim preverjeno formulo, da je prvih pet naštetih jedi vedno neko meso s prilogo. In tudi tokrat se nisem uštel ...
Nadaljevanje prihodnjič
Mehika • Knjiga Otroci sveta
Med izbranimi deli
Janja Vidmar in Benka Pulko na 34. mednarodnem kongresu IBBY v Mehiki
Foto: Benka Pulko
Slovenska knjiga Otroci sveta (Janja Vidmar & Benka Pulko) bo med 10. in 13. septembrom v glavnem mestu Mehike na 34. mednarodnem kongresu IBBY predstavljena med izbranimi deli kongresa Mednarodne zveze za mladinsko književnost.
Letošnja tema kongresa je »Branje kot izkušnja vključenosti.« Dogodek je namenjen predstavitvi najbolj inovativnih, zanimivih in nekon-vencionalnih del ter avtorjev s področja mladinske književnosti. Janja Vidmar bo knjigo Otroci sveta predstavila svetovni javnosti z referatom in predstavitvenim plakatom. »Meša se mi od sreče!« je novico komentirala Janja, Benka pa se že veseli, da bo končno lahko v miru raziskala yukatanske piramide.
In v Sloveniji? Lanski literarni natečaj Otroci sveta, namenjen vsem slovenskim osnovnošolcem in dijakom, je prav tako odprl številna vrata v svet. Medtem ko avtorici delata na novih projektih, pa se najbolj zaslužni mladi literati zabavajo s težko prisluženimi nagradami z natečaja: UNICEF-ovim ambasadorstvom, poletom v Pariz, potovanjem z muzejskim vlakom po Sloveniji, sledenjem delfinov po Jadranu, pohajkovanjem z gusarji in indijanci po Čatežu, razvajanjem v Radencih, oskrbovanjem živali v živalskem vrtu in virtualnim raziskovanjem sveta s pomočjo novih računalnikov itn.
BP
Polenšak • TD Polenšak
Stara zimska opravila
Turistično društvo Polenšak je minuli petek predstavilo stara zimska in druga kmečka opravila, v katerih so se lahko preizkusili tudi obiskovalci.
Foto: SIP TV
V turističnem domu so tako pletli korpe in ceje, česali kokošje in gosje perje, ki so jih nekoč uporabljali za posteljnino in vzglavnike, ter opravljali nekatera gospodinjska opravila, kot je luščenje orehov, bučnic in fižola ter pletenje nogavic in kvačkanje prtov. Društvo se je spomnilo tudi na priljubljeni kmečki praznik koline, saj so uprizorili izdelovanje špal. Kot je povedal predsednik Turističnega društva (TD) Polenšak Franc Kukovec, so iz posebnega grma narezali vejice, ki so jih potem olupili in pripravili za sušenje. »To se potem od 10 do 14 dni suši na krušni peči in nato je pripravljeno za izdelavo kolin, klobas, tlačenke, v glavnem za špaljenje,« je še pojasnil predsednik Kukovec. Dan pred zimskimi kolinami pa sta gospodar in hlapec morala nabru-siti še nože, sekire in škarje. Tudi to je uprizorilo društvo, in sicer s starim naravnim okroglim kamnom, ki ga je vrtel pomočnik. Nekateri člani TD Polenšak pa so večer preživeli bolj ležerno, in sicer ob igranju kart. Tako kot nekoč. Prireditev je popestril Moški kvartet TD Polen-šak, ki je zapel podoknico mlademu dekletu. »Mislim, da je bil to vrhunec prireditve, saj smo vse izvedli tako, kot je bilo nekoč. Torej dekle spi v kamrici, fantje zunaj zapojejo, kamrica se odpre, fant skozi okno smukne do nje, na koncu pa jo zaprosi,« je povedal Kukovec.
Za dobro vzdušje so poskrbeli še harmonikaši, zadišalo pa je tudi po »opolenkih« in gibanicah TD Polenšak.
Monika Levanič
petek • 31- januarja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
ZaTQjflSi d« m icom
info@zatopeldom.com
lnfo@drvanadom.com
¡.com
infO@zatopoldom.com
lnfo@drvanadom.com
BUKOVA DRVA
BRIKETI BUKOVI
Na voljo tudi: GABROVA DRVA, BREZOVA DRVA, Na vo|jo tudi: MEŠANI BRIKETI HRASTOVA DRVA, DRVA ZA PICERIJE	-.
Cena v skladišču: 113 Eur Cena s prevozom: 1 paleta	127 Eur
2-3 paleta	123 Eur
4-9 palet	120 Eur
nad 10 palet 118 Eur
Cena v skladišču: 179,99 Eur 1
(Na paleti Je 40 pakatov po 20kg - 800kg)
Cena s prevozom: 1 paleta	189,99 Eur
2-5 palet	184,99 Eur
nad 6 palet 179,99 Eur
PREMIUM PELETI "SAVA" PEČI TOPLING
Na voljo tudi: BIO PELETI In SMREKOVI PELETI Na pelete, drva, ali kombinirane Cena v skladišču: 244,99 Eur
Cena s prevozom 1T	254,99 Eur
{1pal(10S0hfl)=2e7,74 Ei»)
2*5 Ton	249,99 Eur
(1pal(1050fcg)B262,48 Elwj
nad 6 Ton	244,99 Eur
{1pal(10SMig)=257,24 Eia)
_
PELETI SMREKA AVSTRIJA - Premium razred
Cena v skladišču: 304,99 Eur
ČISTILO ZA KOTLE,
14,99 Eur
Cena s prevozom 1 pal 2-5 pal nad 6 pal
314,99 Eur 309,99 Eur 304,99 Eur
Za lagodle In topel dom vam poleg v reklamnem prostora predstavljenih kuriv, nudimo pelete izdelane po din in O-NORM. standardih. Odlika sle-dnllh je v visoki kurilni vrednosti In malimi vsob-nosd prahu.
Sicer pa vam nudimo mešane pelete in pelete iz 100% smreke.
V prvem primeru vam nudimo mešano pelete v sestavi 10% smreke In 30 % bukve. Na paleti le ?0 vreč po 15 kg, kar znaša 1050 kg. V drugem primeru pa vam nudimo mešane pelete v sestavi 70% bukve In 30 % smreke. Na paleti je 72 vroč po 15 kg, kar znaša 1000 kg. Nudimo vam tudi 100% Avstrijske smrekove, bele pelete, pakirane po 15 kg. Na paleti je 60 vreč, kar znaša 000 kg. Pri vseh omenlenlh pelotlh vella omeniti, da so Izdelani namensko In niso stranski produkt nekega proizvoda. Slednje je še posebej pomembno, saj ravno namenska proizvodnja zagotavlja kvaliteten nabor surovine za proizvodnjo pelet, pri kateri se izločajo lubja in ob separaciiskih postopkih tudi prašni delci, kar pa se odraža pri uporabi le teh. Peleti takšnih kakovosti zagotavljajo visoko kurilno vrednost In nemoteno delovanle kurilnih naprav.
Seveda pa je omembe vredno tudi dejstvo, da vam pelete z nasmehom na obrazu pripeljemo na dom In vam jih tudi razložimo.
wwwjatopeldom.com
www.drvanadom.com
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_______
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
j Ime in priimek:.
I Naslov: _
I
i Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10

,,, PravniNasvet.com
\ JUSTITIA OMNIBUS — PRAVICA ZA VSE
Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com.
Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto.
Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleie zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Oddaja iz občine Lenart 11:30 Utrip i2 Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 18:00 Srečanje lutkovnih skupin 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL 09:00 Veseloigra-Kripl 11:00 Ljudski pevci v Lancovi vasi 13:00 Kronika iz občine Dornava 15:00 Goriš ni ca - Iz naših krajev 17:00 Pozdrav sosedu 1. del 18:30 Srečanje lutkovnih skupin 20:00 Oddaja \z občine Starše 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani
SIP
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 09:30 10:30 10:50 18:00 20:00 21:00 22:20
Koncert Godbe Markova T V prodaja
Srečanje lutkovnih skupin Seja sveta Destrnik - ponovitev Seja sveta Dornava - ponovitev Pozdrav jeseni 2. del Ujemi sanje Polka In Majolka
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Martinovanje v Podlehniku Polka in Majolka Oddaja i z Ptuja Ujemi sanje
Ljudski pevci v Lancovi vasi Pozdrav jeseni 2. del Markovci - Iz domače skrinje T V prodaja
mm§m w mm Ma
M E S 0 r*^ IZDELKI
i?mtmäv
tmmšv
Jiitii
JUNECJA PRSA 2,99€/kg
SV.PLEČE B.K. 3,88 €/KG
< KMEČKI SUHI STUCI
7.98	C-37% =
4.99	C/KG
* KRVAVICE IN KAŠNICE
4,68 €-36% = 2,99 €/KG
• SV. MESNATE KOSTI
l\	V	0,95€/KG
* SV. POLOVICA Z KOŽO BREZ GLAVE 2,99€/KG * VSE ZA KOLINE
V PONUDBI TUOIV5AK DAN SVEŽATELETIMA, TEL ROLADA. ZAMRZNJENI PANIRA^I ZREZKI Z BUČNIMI SEMEMI IN ŠE MNOGOVEČ... (TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI iN OBRANA GOVEJA REBRA I9&C/KG )
OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE.
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
Fin
tJSuttj
V
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 31. januarja 2Q14
Mali oglasi
Štajerski
RADIOPTUJ &
Vsak dan prihaja k vam beseda in glasba Radia Ptuj, dvakrat na teden vas obišče Štajerski tednik.
Tako prijateljujemo že desetletja ill I
-«rja, pa gostje! šček torte
V petek, bodite Vabimo v<
velikanke, na spoznavni klepet, na ogled prostorov, kjer nastajata vsebini Radia
v
Ptuj in Štajerskega tednika. Pridite na Osojnikovo cesto 3 - tretje nadstropje! Pričakujemo vas od 12. do 17. ure.
íPoíLlaití mí
I o
I LI RIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
na íuítounzm íjlííul
RADIOPTUJ
tut ¿filetee www.radio-ptuj.si
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in zelo kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1 d, Tel. 051 667 170.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.

Liil»
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
amnoseK
Boštjan ZEMUAKs.p.
KAMNOSEK ZEMLJAK, nagrobni spomeniki, okenske police, stopnice. Pobrežje 54/c, Videm in PE Lancova vas 2b. Informacije: kamnosestvo.zemljak@gmail.com, 031 584 965.
PREMOG (tudi v vrečah), zelo ugodno, in drva (tudi hlodovina) z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Pod-lehnik, tel. 041 279 187.
DRUŽBA prijateljev svobode vabi vse samske in nevezane na družabne večere s plesom, vsak 1. petek v mesecu ob 7. uri, v Bioterme Mala Nedelja. Telefon 051 218 770.
NOVO NOVO NOVO! Optika EVA organizira okulistične preglede v novi občinski stavbi v Majšperku. Naročanje na tel. 051 472 255.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes in idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Tel. 769 26 91.
PRODAM črno-belo teličko, staro 3 mesece. Tel. 753 31 01.
PRAŠIČE, mesnate pasme, težke od 90 do 150 kg, ugodno prodam, po dogovoru jih tudi očistimo. Tel 041 978 309.
PRODAM izločeno plemensko svinjo po 1,20 € za kg. Tel. 041 905 857.
KUPIM suhe bučnice. Telefon 051 224 150.
NUDIMO strojno sekanje in žaganje drv na terenu pri vas doma ali v gozdu. Boštjan Popošek, s. p. Telefon 041 801 814.
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
DOM-STANOVANJE
ENOINPOLSOBNO stanovanje na Ptuju, Ul. 25. maja, v drugem nadstropju, prodam. Tel. 031 776 656.
NEPREMIČNINE
V	BLIZINI PTUJA, na ravnici, prodamo gozd velikosti cca. 3 ha (hrast, jesen, akacija). Tel. 041 588 137.
PRODAM hišo v Gorišnici, v bližini šole. Tel. 031 776 656.
NA PTUJU prodamo gradbeno parcelo velikosti 800 m2, z vso infrastrukturo. Tel. 041 588 137.
V	NAJEM oddam poslovni prostor, 25 m2, in več parkirišč na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., tel. 041 325 925.
SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,
M: 031 310 803 Stanovanja na Ptuju Rimska pl., 1 sob., l. 1977, IV. nad., 39,2 m2 pov., ob. okna, PC
39.900 €._
Ul. 5. preko., 1 sob., l. 1985, II. nad., 46,2 m2 pov., delno ob.
okna, PC 47.900 €._
Gregorčičev dr., 1 sob., l. 1961, I. nad., 37,2 m2 pov., op. kuhinja, PC 36.900 €._
Ul. 25. maja, 2 sob., l. 1989, III. nad., 60,2 m2 pov., op. kuhinja,
balkon, PC 65.900 €._
Gregorčičev dr., 3 sob., l. 1958, I. nad., 76,6 m2 pov., balkon., las. pl. ogr., PC 69.000 €. V zvezi s prodajo Vaše nepremičnine nas lahko pokličete na 031 310 803 in se dogovorite za termin.
DELO
Gradbeništvo Jasenc Emil, Dornava 85, zaposli več gradbenih delavcev. Informacije na telefon 041 601 249.
IŠČEMO kreativnega, motiviranega frizerja, ki bi pričel delo v novem frizerskem salonu, ki ga odpiramo predvidoma v začetku aprila v okolica Ptuja. Prošnje naj se pošljejo na: BOS, d. o. o., Rajšpova ulica 22, 2250 Ptuj.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921.
Prireditvenik
Petek, 31. januar
17:00 18:00
18:00
19:00 19:00 19:00 20:00
Majšperk, KPC: premiera lutkovne igre Gosenica in njene sanje, lutkovne sekcije UD Ustvarjalec Majšperk
Slovenske Konjice, Kulturni dom: 6. mednarodni festival podvodnega filma in fotografije Sprehodi pod morjem, odprtje mednarodne razstave podvodne fotografije, odprtje razstave otroških del natečaja Sprehodi pod morjem, koncert Jure Tori trio Sv. Ana, Kulturni dom: Ljudske pesmi 2014, srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, JSKD
Majšperk, gostišče Dolinca: občni zbor PGD Majšperk-Breg
Ptuj, dvorana GŠ Karola Pahorja: nastop mladih tolkalistov GŠ Karola Pahorja
Stoperce, okrepčevalnica Zelena Dolina: občni zbor KPD Stoperce
Ptuj, Terme, grand hotel Primus: Primusove vinske zgodbe, Bordeaux: Brda
Sobota, 1. februar
8:00 Nova vas pri Markovcih, gasilsko-vaški dom: tradicionalne 4. koline, zaključek ob
17. uri z večerjo, TD občine Markovci 9:00 Kidričevo, Talum: 3. Dan praktičnih prikazov poklicev 9:00 Spuhlja, večnamenska dvorana: 22. sejem in razstava korantove opreme, KD
Folklornih dejavnosti Korant Spuhlja 18:00 Hajdina, Okrepčevalnica Olga: občni zbor Etnografskega društva Koranti Hajdina 18:00 Majšperk, KPC: komedija Tašča.com 3, KUD Staneta Severja, Ribnica na Pohorju 18:00 Majšperk, KPC: občni zbor PD Majšperk 18:00 Ormož, grad MCO: Matej Zadravec, predstavitev bioenergije 18:00 Slovenja vas, prostori ŠD: občni zbor Športnega društva Slovenja vas 18:00 Stoperce, Dom krajanov: občni zbor PD Donačka gora
Nedelja, 2. februar
9:00 Spuhlja, večnamenska dvorana: 22. sejem in razstava korantove opreme, KD
Folklornih dejavnosti Korant Spuhlja, do 17.00 18:00 Draženci, Dom vaščanov: komedija Kaj pa Leonardo? Šus teater KD Draženci 18:00 Starše, telovadnica OŠ: komedija Vlada Novaka, Dobrodošla miss Agata,
gledališka skupina Videm pri Ptuju 18:00 Trnovska vas, večnamenska dvorana: predstava Norci pred ambulanto ali
Pacienti v čakalnici, odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci 24:00 Mezgovci, pred gasilskim domom: 7. prva brazda, sekcije oračev TED Lukari, pok pokačev - oznanilo začetka fašenka, povorka oračev po Dornavi, predaja ključa
Ponedeljek, 3. februar
19:00
Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Gala koncert Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, prostovoljni prispevki za kritje stroškov tekmovanj
Torek, 4. februar
14:00
17:00
18:30
Gorišnica, na Toplakovi domačiji, Gorišnica 8: spominska svečanost V spomin padlim 4. 2. 1954 v Gorišnici, položitev vencev, kulturni program, družabno srečanje v Gasilskem domu
Ormož, Grajska pristava: Muzejski utrip, predstavitev zgoščenke Zvoki glasbenih skrinjic in avtomatov iz zbirke Sluga in odprtje razstave Nove pridobitve zadnjih deset let Gerečja vas, Gasilski dom: proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika, MePZ Društva žena in deklet Gerečja vas in recitatroji OŠ Hajdina, pisatelj I. Sivec
Mestni kino Ptuj
Petek, 31. januar, sobota, 1. februar, nedelja, 2. februar: 16:00 Ko letijo vrane; 18:00 Enderjeva igra; 20:00 Plesalka v senci
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka	Letnik	cenf)	Oprema	Barva
renault twing01.216v trend lev	2010	5.640,00 €	25.000 prev	kov. Črna
peugeot 4071.6 hdi confort pack	2007	5550,00 €	serv. knjiga	kov. modra
bmw520dwing	2007	12.600,ooé	serv. knjiga	kov. Črna
renault scenic 1.5 Kl expression	2010	9350,00 £	avt. klima	kov. siva
renault scenic 1.5 dci dynamique	2007	5.990,00£	avt. klima	kov. siva
renault espace 2.0 dq privilege	2007	7.900,00 €	serv. knjiga	kov. sv. modra
citroen c41.616v vtr	2006	4.390,00 €	serv. knjiga	kov. Črna
audi a31.6	1999	1.850,00 €	avt. klima	modra
renault megane 1.9 dci expr. conf. coupe	2003	2.990/»€	avt. klima	kov. modra
volkswagen variant passat 2.0tdi comf.	2007	7.300,00e	avt. deli. klima	kov. sv. modra
renaulttrafic 2.0 dci furgon	2008	6.500,00 £	prvi last.	bela
opel meriva 1.7 dtienjoy	2005	4.150/10 £	kuma	kov. srebrna
mitsubishi asx 1.8 dl-d 4wd intense	2010	16jooax>€	63.000 prev.	kov. Črna
seat cordoba1.416v reference	2005	3.550,00£	prvi last.	kov. olivna
citroen xsara1.4isx	2003	2.300,00 £	prvi last.	kov. srebrna
opel a5tra1.7 cuti njoy	2007	6.300,00 £	prvi last.	kov. Črna
opel astra1.616v c00 l	2002	2.300,00 £	serv. knjiga	kov. siva
mercedes- benz a180 cdiavantgarde	2004	6.(00/10 £	serv. knjiga	kov. srebrna
citroen picaso c41.6 hdi avt. exclusive	2010	8.900,mf	avt. klima	kov. Črna
renault cli01j dci exception	2007	5.500,00 £	avt. klima	kov. Črna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
O pMiklavž o.t
ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	BARVA
AUDI A4 AVANT 2,0 TDIDPF	2011	17.350.00	ČRNA
BMW SERUA 3:318D TOURING	2006	7.400.00	ČRNA
CITROEN C31,4 HDI C0NF0RT	2009	5.100.00	BELA
CITROEN XSARA PICASSO 1,6 HDI	2008	5.880,00	KOV. SIVA
FORD C-MAX 1,6 TDCI TREND	2009	7.750,00	KOV. SIVA
FORD FOCUS KARAVAN 1,6 TDCI	2010	8.280.00	KOV. ČRNA
FORD KUGA 2,0 TDCI	2012	17.880.00	BELA
MERCEDES-BENZ A-RAZ. A180 CDI CLASSIC	2007	6.880,00	KOV. ČRNA
OPEL ASTRA TWIN TOP 1,616V	2006	6.190.00	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,3 CDU	2011	10.280.00	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA ENJOY 1,3 CDTI	2011	7.980.00	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 508 1,6 E-HDI	2012	13.790.00	KOV. T. SIVA
RENAULT MEGANE GRANT0UR 1,9 DCI 1	2010	8.600,00	KOV. ČRNA
TOYOTA AURIS 1,4 D4D LUNA	2010	9.380.00	KOV. SREBRNA
VW GOLF VARIANT 4M0H0N C0MF. 1,9 TBI	2001	3.790.00	BELA
VW GOLF VARIANT COMF. 1,6 TDI	2011	11.700.00	KOV. SREBRNA
VW PASSAT VARIANT 1,6 TDI	2010	10.980,00	KOV. ČRNA
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
M sf J=1 m I d J11 ! m*VJ I HtlJ :>J J M BTS1
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENA.		OPR.	BARVA
audi a31.6 tdi sportback 5 vrat	2010	13.790,00	1.last., navigacija	biserno bela
audi a4 avant 2.0 tdi navaden+4x4	2011	17.490,00	1 .last., vsa opr, kov. sreb	. kov. siva
audi a5 sportback 2.0 tdi 5 vrat xenon nävi 2011		23.990,00	1.last., slo.top oprema	kov. črna
audi a6 2.0 tdi avant xenon navi	2011	18.790,00	1.last., slo, top oprema	k0v.črna
bmw 120 d m sport 5 vrat	2010	12.990,00	1 .last., oducen	biserno bela
bmw 320 d x-drive 4x4 karavan	2009	15.490,00	1 .last., odličen	biserno bela
citroen c4 picasso hdi diesel	2009	9.490,00	1.last., panorama	kov. črna
citroen c51.6dieselhdi	2011	11.490,00	1.last., top oprema	več barv
ford c-max1.6 diesel tdci	2006	5.490,00	odličen, avt klima	več barv
ford c-max1.6 dieseltdci nov model	2011	10.890,00	1 .last., odličen	kov. srebrna
mercedes a160 cdi diesel 5vrat	2005	6.490,00	odličen, malo km	biserno bela
mercedes c180 avantgarde	2006	9.490,00	slo, bež notr., malo km	kov. črna
opel astra 1.7 cdti diesel karavan	2010	8.690,00	1.last., usnje, navi	koma
opel insignia sports tourer 2.0 cdti	2011	13.490,00	1.last., top oprema	več barv
renault cli01.5 dq expression	2002	1.890,00	klima, slo, mala poraba	kov.srebrna
renault megane 1.5 dci diesel karavan	2010	8.490,00	1 .last., odličen	kov. siva
vw passat 2.0 tdi karavan comforiline	2009	9.490,00	1 .last., kot nov	k0v.črna
ODKUP VOZIL v ENI URI
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
petek • 31- januarja 2014
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	23
„Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu ...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru." (S. Makarovič)
ZAHVALA
ob nenadni in boleči izgubi moža, očeta, tasta in dedka
Slavka Mara
IZ STRELCEV 13 A, MARKOVCI
21. 6. 1952-6. 1. 2014
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili del njegovega življenja, ga oblikovali in bogatili ter ga pospremili na njegovi poslednji poti. Iz srca hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj.
Žalujoči vsi njegovi
Program TV Ptu,		j» ( I1MÍK f/AMtlí* )	
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Koncert ansambla Vikend z gosti. Nastopajo: ansambel Vikend, ans. Pogum, Okajeni muzikanti, Robert Goter in Vikend, Poskočni muzikanti, ans. Gadi, ans. Modrijani, Veseli Dolenjci. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukci			
		ja Tinček Ivanuša.	
-R
PTUJSKA TELEVIZIJA
Petek 31.01.
9:00 Dnevnik TV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica -Jon. 9:50 Zapuščina Štefke Cobelj - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10=35 Info kanal
10:55 Glasbena 8 (slo.) -10. oddaja,- pon. 11:30 Modro -
12:00
r
17:10 Povabi
legi IV Ormož nfo kanal ■ [uhinJM
IC3
___________ o na kavo - pon.
18:00 Motoscena - 27. oddaja - pon. 18:25 To bo moj poklic: Inženir lesarstva - pon. 19:00 Uspehi Mine Maikovič v 2013 - pon. 19:15 Shranjena učenost - non. 19:25 Glasbena 8 (tuja) -15. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Široko oko -10. oddaja 20:45LPtujske odrske deske -16. oddaja 21:15 Cista umetnost - 27. oddaja - pon. 21:35 Motoscena - 27. oddaja - pon. 22:00 Regi TV Gorišnica - pon.
Sobota 01.02.
9:00 Ptujska kronika - pon.
9:25 Kuhinjica - pon.
9:50 Film Campus: Kosmata ljubezen - pon. 0:00 Modro-pon.
0:25 To bo moj noklic: Inženir lesarstva- pon. 0:55 Glasbena 8 (tuja) -15. oddaja - pon. 1:25 Zemlja In ml - 24. oddaja 2:00 Ptujska kronika 2:20 Široko oko -16. oddaja -pon. 2:40 Info kanal 3:00 Pregled tedna 3:20 Povabilo na kavo - pon. 4:15 Regi TV Ormož - pon. F"",Jo kanal
pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
20:00
20:20 Sport(no)- 23. oddaja -21:20 S peti po Mehiki - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:20 Info kanal
Nedelja 02.02. 9:00 Ptujska kronika - pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 0:00 Modro - pon. 0:25 Široko oko -16. oddaja - pon. 0:55 Glasbena 8 (slo.) 16. oddaja - pon. 3:20 Zemlja in mi - 24. oddaja - pon. 3:55 Film od blizu: Polovica mene- pon.
oddaja
-65.
7:00 Glasbeni prodah 7:15 Ptujske odrske deske -16. oddaja - pon.
Mftujska kronika - pon. 8i20Gista umetnost-27| .9=00 Pregled tedna ■■■ena 8 (slo.)-16
oddaja - pon. odd^-pdn.
4:00 Gostilna >Pr Francet 6:30 Kuhinjica 8:00 Ptujska kronika - pon. 8:20 Povabilo na kavo - pon. 8:50 Film Campus: Ples s kurentom - pon. 9:00 Pregled tedna - pon. 9:20 FIlm Campus:
Sladic ne maram preveč- pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja) -15. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Ptujske odrske deske 16. oddaja - pon. 20:50 Po zdravje, 6.oddaja - pon. 21:25 Motoscena - 27. oddaja - pon. Ponedeljek 03.02. 9:00 Dnevnik IV Maribor -pon. 9:25 Kuhinjica - pon. 10:05 Info kanal
11:00 Glasbena 8 (tuja) -15. oddaja - pon.
11:30 Modro - pon.
12:15 Info kanal
16:00 Pomurski tednik
16:35 Kuhinjica
17:00 Široko oko -16. oddaja - pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 17:50 Povabilo na kavo - pon. 18:20 To bo moj poklic: Inženir Informatike 18:50 Tri: avtorski orojekt Dožene Krivec - pon. 19:30 Glasbena 8 (slo!) -16. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno 6. oddaja - pon.
20:40 Sportino)- 23. oddaja ~ " ' - 27. oddaja ■
21:40 Motoscena -
pon.
Spnmljitt nas lahko M na 12 in SI0LIV
PTUJSKA T£l£VlZUA
AVTOHlSA petovia avto
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
MODEL	LETNIK CENA BARVA OPREMA
VW PASSAT SW1F9TDICOMFORL B.MOTION	10/2008	9.499	ČRNA	1.LAST., 98.844 KM, AVT. KUMA
CrmOEN C5 TOURER 2.0 HDI EXCLUSIVE	10/2009	10.999	ZLATA	I.LAST, NAV1,
BMW 318D COMFORT UMUZINA	9/2009	13.999	T.SIVA	IM, NÄVI, NAR. SERVIS, S. KNJ
PEUGEOT 50081,6 HDI BUSINESS PACK	3/2011	10.999	ČRNA	I.LAST., NÄVI, NAR. SERVIS, S. KNJ.
VWTOURAN 1,8 TREND, BLUEMOTION	6/2011	11.999	T. SIVA	1.LAST.. NAR. SERV., NOVA L. S. KNJ
VWG0IU6TDI TREND	5/2011	9.999	ČRNA	1.1ASTJAR. SERVIS,S. KNJIGA
CITROEN C31,4 HDI COMFORT	5/2011	6.999	ČRNA	I.LAST., NAR. VEUKI SERVIS
RENAULT MEGANE 1.5 DCI HUE	10/2009	7.299	BELA	1.LAST., NAR. SERVIS
RENAULT SCENIC 1.5 DCIAUTHENTIQUE	1/2010	7.999	ČRNA	1.LAST., NAR. SERVIS
RENAULTFLUENCE 1,5 DCI EXPRESSION	2/2011	8.199	ČRNA	IM, NAR. SERVIS
PEUGEOT 508 SW 1,6 HDI ACCESS	09/2011	13.999	ČRNA	IM, NAR. SERVIS, GAR. 1.LET0
PEUGEOT 2071.4 HDI	09/2009	5.299	BELA	IM, NAR. SERVIS
CITROEN DS4,1,6 HD1110 So.Chic	11/2011	13.999	ČRNA	1M,SEHV. KNJ., NAR. SERVIS
MERCEDES-BENZ A180 CDI	10/2009	9.499	ČRNA	IM, 126.132 KM
VW GOLF HIGHLINE 2,0 TDI	9/2009	10.999	SREBRNJ	IM, AVT. KUMA
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka in brata
Tomaža Putora
S TURŠKEGA VRHA 43, ZAVRČ
nazadnje stanujočega pri hčerki Katici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo ge. Letonja za nesebično pomoč, govornici ge. Marti Bosilj za poslovilne besede, ge. Hedi za molitev, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Katica z možem Lovrom, vnuki Mladen, MIljenko in Lovro z družino, pravnuka Nikola in Diana, brata Jože in Tone ter sestri Marija in Terezija z družinami
Opravičilo
Iskreno se opravičujemo svojcem pokojne Jožefe Bratušek iz Pohorja 17, Cirkulane, zaradi objektivne odgovornosti, ker na pogrebu ni bila odigrana Tišina.
Mir, d. o. o.
Skromno si živela, v življenju mnogo si trpela. Ko pošle tvoje so moči, zaprla trudne si oči. Zdaj mirno, tiho v grobu spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, tašče, babice in prababice
Jožefe Bratušek
roj. Petrovič
31. 1. 1929 t 20. 1. 2014 IZ POHORJA 17, CIRKULANE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala kolektivu Perutnine Ptuj, govorniku Miru Lesjaku za ganljive besede slovesa, podjetju Mir ter pevcem za odpete žalostinke.
Hvala župnikoma, gospodu Stanku Krajncu in gospodu Jožetu Pasičnjaku za lepo opravljen pogrebni obred ter sveto mašo.
Žalujoči njeni najdražji
Ni te več zunaj, ne v hiši, nikjer se tvoj glas več ne sliši. Srce je omagalo, dih je zastal, a v srcih naših za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi in nenadni smrti moža, očeta, sina, brata in botra
Janka Kukovca
IZ BUKOVCEV 158
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem in sosedom, ki ste nam izkazali posebno čast na njegovi zadnji poti. Prisrčno hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč, nam izrekli sožalje in nam v teh trenutkih stali ob strani. Hvala g. župniku Janezu Maučcu za lepo opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Posebej se zahvaljujemo pevcem iz vasi in cerkvenim pevcem za lepo odpete pesmi, godbi na pihala ter Janku za občuteno odigrane žalostinke, vsem gasilskim društvom, še posebej PGD Bukovci za spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčno hvala vsem govornikom pri vežici in odprtem grobu, UKC Maribor, osebni zdravnici Mili Saftič, praporščakom, nosilcu križa, ministrantom ter sodelavcem podjetja TPV prikolice in Perutnina Ptuj. Dragi mož, sin in ati, srečni smo, ker smo te imeli, ostajaš naš vzor in hkrati obveza, da gremo naprej po tvoji poti!
Žalujoči: žena Danica, sinova Uroš in Marko s Patricijo, ata, mama
I
Na vajinem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob odšla je naša sreča.
SPOMIN Suzana Arnuš
14. 5. 1974 t 4. 5. 1989
Minilo bo 25 let, odkar te je usoda iztrgala od nas
Tone Arnuš
14. 5. 1951 t 29. 1. 2004
Minilo je že 10 let, odkar te ni več med nami.
IZ MAISTROVE 29, PTUJ
Hvala vsem, ki se ju spominjate, postojite ob grobu in prižgete svečke. Hvala. Zelo vaju pogrešamo.
Vajini najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče, tete, sestre in botre
Anike Felicijan
IZ VURBERKA 64
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem od blizu in daleč, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Posebna hvala g. župniku Lahu, organistu Lorenčiču, kvartetu Juri, gospe Veri za opravljeno molitev, pogrebnemu podjetju Maher - Panek ter podjetju Štajerski kruhek. Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA.
Žalujoči vsi njeni

Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Edija Žnidariča
IZ DRAŽENCEV 94, HAJDINA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom Kostanjevec, Tomanič, Brlek, znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo DU Hajdina, gospodinjam Draženci, PP Mesna industrija Breg, Bolnišnici Ptuj - kirurgija, Veterinarski fakulteti Ljubljana, njegovim nekdanjim vaščanom Šturmovcev ter gostišču Rajh. Zahvala pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem Feguš, govorniku g. Šeguli, molivki ter g. župniku Marjanu Feslu za opravljen cerkveni obred in sveto mašo.
Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, za svete maše in nam izrazili ustno ali pisno sožalje.
Žalujoči: žena Angela, sin Janez, hčerki Edita in Elica z družinami
Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje; a ostali so sledovi tvojih pridnih rok,
ki nas spremljajo povsod.
SPOMIN
30. januarja mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, tast
Alojzij Zemljič
IZ PRECLAVE 15
Težko je sprejemati resnico, da si ostal z nami le še v luči spomina, vendar za večno boš ostal v naših srcih. Hvala vsem, ki počastite spomin nanj.
Tvoji najdražji
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM. NA VOZILIH OPRAVUEN KONT. PREGLED 105-IH TOČK. PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED.
Kidričevo, Ptuj • Epilog o domnevnih povojnih pobojih v taborišču Šterntal
Zaradi pomanjkanja dokazov sodisce preiskavo ustavilo
Potem ko so leta 2006 v gozdu pri Kidričevem naSli ostanke kosti domnevnih žrtev povojnih pobojev v taboriSču Šterntal in ko so v zvezi s tem leta 2009 pričeli prvo povojno preiskavo zoper 85-letnega Martina Štorglja, nekdanjega člana OZNE, smo izvedeli, da je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov zadevo ustavilo.
Očitno je preiskava povojnih pobojev v nekdanjem taborišču Šterntal v Kidričevem, ki je bil od leta 2006 do 2010 osrednji medijski dogodek, na mrtvi točki, saj zadnjih nekaj let o tem ni bilo slišati ničesar. Kot da nikogar ne zanima, kako se je ta nekaj časa tako razvpit sodni proces nadaljeval, ali je že bil končan in kakšen je bil njegov morebitni sodni epilog.
Naj spomnimo, da se je leta 2009 po dveh neuspelih poskusih sicer začela predka-zenska preiskava povojnega dogajanja v taborišču Štern-tal pri Kidričevem, kjer naj bi poleti leta 1945 zagrešili do 100 zunajsodnih pobojev. Dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo je bil osumljen tedaj 85-letni član lokalne Ozne Martin Štorgelj, ki naj bi pri usmrtitvah sodeloval kot vodja nekdanje jugoslovanske varnostne službe Ozna na ptujskem območju. Zaradi tega so osumljenca na ptujskem sodišču zaslišali že dve leti pred tem, a se je sam izrekel za nedolžnega, preiskava pa je bila zaradi pomanjkanja podatkov dvakrat zavrnjena.
Preiskava se je začela leta 2009
Tedanji vodja ptujskega okrožnega tožilstva Milan Bir-sa, ki je sedaj že v pokoju, je pojasnil, da se je preiskava po pritožbi na mariborsko višje sodišče začela 19. junija 2009, s tem pa je bil dan tudi povod za izkop trupel. Z izkopom so sicer našli posmrtne ostanke vsaj 20 žrtev, med njimi tudi žensk. Osumljenega Martina Štorglja pa naj bi bremenila sodelovanja pri pobojih tudi izjava nekega očividca.
Po besedah vodje tedanje policijske akcije Sprava Pavla Jamnika je bilo dokazov »kar nekaj«, na podlagi česar je bilo mogoče tudi sestaviti ovadbo. Imena priče zaradi interesa preiskave niso želeli
Foto: M. Ozmec
Kriminalisti so ob sondiranju mesta v gozdu pri nekdanjem taborišču v Kidričevem našli posmrtne ostanke vsaj 20 žrtev, med njimi tudi žensk.
razkriti. Preiskava proti Štor-glju naj bi sicer trajala že dlje časa, na osnovi ugotovitev pa naj bi se začel prvi proces v zvezi s povojnimi poboji v Sloveniji.
In ker o omenjenem sodnem procesu že nekaj let ni bilo slišati prav nič, smo se prejšnji teden ponovno obrnili na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju, ki ga od lanskega julija vodi višja državna tožilka Dijana Šeruga Sagadin.
Štiri leta zahtev, tožb, pritožb ...
O tem primeru nam je pojasnila: „Okrožno državno tožilstvo na Ptuju je 11. septembra 2006 na Okrožno sodišče na Ptuju vložilo zahtevo za preiskavo zoper eno osumljeno osebo zaradi suma storitve kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo. Pre-
iskovalna sodnica je 11. junija 2007 izrazila nestrinjanje z zahtevo za preiskavo, zato je o tem odločal izvenrazpravni senat Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je 10. oktobra 2007 zavrnil zahtevo državnega tožilca za uvedbo preiskave. Zoper takšno odločitev se je državni tožilec pritožil na Višje sodišče v Maribor, ki je
11. julija 2008 pritožbi državnega tožilca ugodilo, razveljavilo sklep izvenrazpravnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Senat Okrožnega sodišča na Ptuju je nato 6. aprila 2009 ponovno zavrnil zahtevo državnega tožilca za opravo preiskave. Tudi tokrat se je državni to-
Foto: M. Ozmec
Kriminalist Pavel Jamnik, tedanji vodja izkopavanj posmrtnih ostankov domnevnih žrtev povojnih pobojev v gozdu pri taborišču Šterntal.
žilec zoper takšno odločitev pritožil in s pritožbo uspel, saj je Višje sodišče v Mariboru s sklepom 19. junija 2009 zoper eno osumljeno osebo uvedlo preiskavo. Senat Okrožnega sodišča na Ptuju je nato 20. oktobra 2010 s sklepom zavrnil predlog državnega tožilca za odreditev izkopa posmrtnih ostankov trupel oseb, ki naj bi jih ustrelili pripadniki Knoja v gozdu na območju Kidričevega, prav tako pa je zavrnilo tudi postavitev izvedencev, ki bi po opravljenem izkopu podali izvedensko mnenje o neposrednem vzroku smrti teh oseb. Po zaključku preiskave je državni tožilec ob skrbni presoji vseh podatkov in dokazov zaključil, da ni podlage, ki bi nudila dovolj trdno oporo za nadaljevanje kazenskega postopka zoper določeno osumljeno osebo. Zato je državni tožilec 28. oktobra 2011 podal pisni
odstop od kazenskega pregona iz razloga, ker ni dovolj dokazov. Zaradi navedenega je Okrožno sodišče na Ptuju novembra 2011 s sklepom omenjeno preiskavo ustavilo." Kot je še povedala Dijana Šeruga Sagadin, na ptujskem okrožnem državnem tožilstvu drugih ovadb v zvezi s povojnimi poboji na območju taborišča Šterntal in širše niso prejeli
Kriminalist Jamnik: »V to sem vložil več let dela.«
O povojnih pobojih v nekdanjem taborišču Šterntal in Štorglju smo povprašali tudi Pavla Jamnika na Upravi kriminalistične policije Slovenije, ki pa je bil tokrat zelo kratek: „V tem, kar so vam povedali na tožilstvu, je vsa resnica tega primera. Ker nimamo konkretnih dokazov, ni mogoče zoper Štorglja podati morebitnih kazenskih ovadb, novih pa za sedaj uradno še ni bilo. Moram reči, da sem v obsežno raziskovanje domnevnih povojnih pobojev v nekdanjem taborišču Šterntal in izkop posmrtnih ostankov domnevnih žrtev teh pobojev osebno vložil več let svojega dela. Samo zaradi tega primera sem bil kar dvakrat tudi v centralnem arhivu v Beogradu, vendar tudi tam nisem našel nobenih dokazov, ki bi kogarkoli bremenili kaznivega dejanja. To je vse, kar vam o tem lahko povem."
M. Ozmec
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATA-GAR. VRATA
IS/t I 'ORS,,,,,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo oblačno s padavinami. Največ jih bo v zahodni Sloveniji. Na severozahodu države bo snežilo, drugod deževalo. Še se bo lahko pojavljala poledica. Ob morju bodo možne tudi nevihte, pihal bo jugo. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, na Primorskem od 4 do 10, najvišje dnevne od 1 do 4, na Primorskem do 13 stopinj C.
V soboto bo oblačno z občasnimi padavinami, po nižinah bo deževalo. Ob morju bo še pihal jugo. Zvečer bo začel pihati severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Hladilo se bo, po nižinah bo dež prešel v sneg. V nedeljo bo oblačno s padavinami. Na Primorskem bo deževalo, drugod snežilo.