THE OLDEST AN* MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZ E V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽ/ VAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (ho.) 23. CHICAGO, ILL., PETEK, 3- FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 3, 1928. LETNIK XXXVII. Protest Male antante. - Nemci proti inozemski kontroli. MALA ANTANTA PROTESTIRA PRI DRUŠTVU NARODOV IN PREDLAGA NAJ NASTOPA PROTI MAD-JARSKI V AFERI VTIHOTAPLJANJA ITALIJANSKEGA OROŽJA. Ženeva, Švica. — Kakor j«? bilo poročano, so na avstrijsko-madjarski meji izsledili pošiljatev orožja iz Italije za Mad-jarsko. Pošiljatev je bila označena, kot deli za stroje. Mad-jarska je hotela zadevo prikriti, da bi je ne dolžili. da vtihotapi ja v svojo deželo orožje, je izjavila, da je pošiljatev namenjena za Poljsko. Poljska vlada je takoj zanikala mad-jarsko trditev. Mala antanta zdaj zahteva od Dr. narodov, ker spada ta afera v njegovo kompetenco, da zadevo preišče in pozove Madjarsko na zagovor. Zahtevajo, da pride ta zadeva meseca marca na seji liginega sveta v pretres. Sokrivdo nosi Italija, to je NEMČIJA ŠE VEDNO ČAKA NA ODGOVOR FRANCIJE. Na apel nemškega zunanjega ministra za izpraznitev Po-rurja ni nobenega odgovor A iz Francije. — Načrt Francije je le, da odpokliče pav tisoč mož. Berlin, Nemčija. — Nestrpno čaka Nemčija, katero, kakor mora tlači kontrola ino-zemcev, kdaj bo Francija odgovorila na apel zunanjega ministra Stresemanna za izpraznitev Porurja po francoskih četah. Nemčijo že dovolj dol-go vlačijo za nos z obljubami. . .. . ki pa ji prav nic ne hasneio. lasno. Mussolini razvija siroKo | ^ . . , , , .. i Boli io, ko mora skrbeti za pre- zasnovano akcijo za zavarovr)- . . „. , . „ . hrano voiastvo drugega naro- me svojih pridobitev na Bal- . 41 , XT ... , „ ,, ,. . . . j da na svojih tleh. Nemčija toč- kami. Madjarska igra pri tem i isto vlogo. no plačuje odkazane ji obligacije po Dawesovem načrtu. Nemci vedo, če bi tako ne postopali, bi jim narodi še manj , , . , v. zaupali. Vendar težko prena- io io potrebna ^tistrozin , . 1 ' -1 I >1 In 1 ril,-»f. vir, ruiečiiost na jugovznoctnji me-i , , . . .. , , J_____,.____^ j zahtevajo, naj se jim vrača dobro z dobrim. Znano je tudi, da se madjar-ske privatne organizacije tajno oborožujejo. Za Čehoslova- 1-? RAVNATELJ SMITHSONIAN ZAVODA. Slika nam predstavlja Harlan H. Zodtnerja, ki je odpotoval v Calamo, Chile, kjer bo prevzel vodstvo observatorija v Smithsonian zavodu. ji in stalna pripravljenost. Kakor trdijo, je obstojala pošiljatev iz 1200 zaklopov za strojne puške, ki se na Madjar-skem ne morejo izdelovati. Madjarski je po mirovni pogodbi dovoljeno najvišje število .*>5 tisoč mož, katero število je pa s tajnim oboroževanjem madjarskih organizacij, študentov in mladine jako prekoračeno. -o- MILWAUKEE DOBI "SUBWAY." Po vesteh iz Pariza, francoska vlada nima namena izprazniti Porurja, pač pa ima v načrtu, da bo odpoklicala par tisoč mož. Stresemann je v svojem govoru v državnem zboru rekel, da je nemogoče misliti na politični sporazum s Francijo, dokler bodo v Nemčiji francoski vojaki. -o- PLEN PROHIBICIJSKIH AGENTOV. DRZNI BANDITI POD KLJUČEM. To leto bodo pričeli v Milwaukee graditi predor za podzemeljsko železnico; delo bo končano v treh letih. Milwaukee, Wis.—V Chicago. III., se je veliko pisalo in delalo načrte za prepotrebno podzemeljsko železnico, a dozdaj je le še na papirju. Bolj napredni so pa v Milwaukee. Se to leto se bo pričelo graditi progo za električno železnico; pol milje bo izpeljane pod zemljo "subway".' in 1600 čevljev nad ulico. Rapid transit line bo to delo, ki bo trajalo tri leta, stalo $4,000,000. Tako poroča S. B. Way, predsednik električne kompanije--o- PES REŠIL SVOJEGA GOSPODARJA SMRTI. Cedar Rapids, la. —• G. P. Clark, ki živi v bližini Wadena, se je s svojim psom vračal ob železniški progi domov. Med potjo mu je prišlo slabo in je padel na tračnice. Pes je stal poleg in silno lajal. V tistem se je pa približeval vlak proti mestu, kjer je Clark ležal v nezavesti. Pes je tekel po progi vlaku nasproti ter lajal in se ni umaknil s proge. Kurjač na vlaku je to zapazil in opozoril strojevodja, ki je vlak ustavil tifc Cinkom, 'katerega so potem spravili k zavesti. Policija je izsledila bančne roparje; aretirala je dve ženski in štiri moške; tekom dveh tednov so oropali tri banke; plen $100,000. Chicago, 111. — Zadnje čase se je mnogo čitalo o bančnih ropih, vedno pa so roparji odnesli pete in izginili, ne da bi pustili kakšno sled za seboj. V par tednih so oropali tri banke, skupni plen znaša nad SI00.000. Zadnji rop je bil izvršen pri Industrial State banki. Tukaj so se pa storilci ujeli Kakor je bilo že poročano. so v nedeljo banditi ugrabili Chicago, 111. — Prohibieijski j23 letnega bančnega uradnika. James Dillona!. Izpovedal je. V dveh tovornih vozeh so našli žganje iz Detroita, pošiljatev je bila označena kot stroji. — Žganje je vredno nad $50,000. agenti so izsledili v dveh železniških tovornih vozeh na postaji za tovorne vozove na Chicago in Kildare ave., žganje, vredno nad $50,000. Tovor v vozeh je bil označen kot stroji, čemur pa prohibieijski agenti niso verjeli in kare odprli, kjer so našli žganje. Pošiljatev je prispela iz Detroit, Mich., ugotovili so, da je žganje iz Kanade. Oblastim so znane osebe, ki so zapletene v to zaroto, katerih pa nočejo objaviti da vso ga banditi prijeli in ponoči so imeli zaprtega, proti jutru so ga,pa primoraK, da je HICKMAN NI PRI ZDRAVI PAMETI? Šolski tovariši morilca Maria-r.e Parker so izpovedali, da sodijo, da Hickman ni pri zdravi pameti. — Tudi njegova mati je slaboumna. -O- Los Angeles, Cal. — Zagovorniki Williama Ilickmana, ki je umoril 12 letno Mariano Parker, si na vse mogoče načine prizadevajo, da bi mladeniča rešili smrti na vešalah. Dokaze iščejo, po katerih hočejo porotnike prepričati, da Hickman ni pri zdravi pameti. T*ko so dobili od nekaterih šolskih tovarišev Hickmana podatke. po katerih sodijo, da mladeniču v resnici malo manjka. Dr. L R. Brown iz Arkansas državne bolnišnice za bolne na je izoovedal, da je mati šel z njimi na banko in jim od- PirVnara, Mrs. Eva Hickman. KAJ PRAVI 110 LET STARA ŽENICA? Chicago, Ill.^-Mrs. Nettie Ga-gerovic. 824 Claremont ave., bo, če bo živela do 28. marca, stara 110 let. Starka je popolnoma zdrava in pravi, da se ne počuti staro. Poleg drugega je rekla sledeče: "Vedno sem jedla in pila kar sem hotela. Tucli vino sem pila, ki mi ni prav nič škodovalo. Jaz sem se danes ravno tako sposobna za delo, kakor sem bila pred 30 leti. Ne vem vs*ok&, zakaj bi ne mogla vsaj še kakih deset let živeti." pri blagajno, iz katere so vzeli denar in pobegnili. Policija pa izpovedi Dillona ni verjela. •Posrečilo se ji je iz njega spraviti resnico. Izpovedal je. da je bil v zvezi z banditi ,ki so banko orooali, obljubili so mu, da bo dobil 25 odstotkov od plena. Dillon je povedal imena roparjev, vsi so mladi ljudje — dve ženski in štirje moški. Pri njih so našli $11,834, odx vsote $40,000, katero so ukradli na banki. -0- SMRTNA NESREČA PRI DELU. Bogota, Colombia. — V Pal-miri so gradili neko poslopje, ki pa se je zrušilo, predno jo bilo dogotovljeno; sedem delavcev je prišlo ob življenje. --o- — Rim, Italija. — Južni del Italije in Sicilijo je obiskal strahovit vihar, ki je divjal 24 ur. Štiri ladje go se potopile v ristfc&išou Satomia, Sicilija, oveških žrtev ni bilo. kazala znake slaboumnosti, ko je bila stara 33 1^. V zavodu za bolne na živcih je bila par mesecev, ker je grozila, da bo pomorila otroke. Segli so še dalje v zgodovino Hickmanove družine in pronašli, da je bilo v rodbini več takih, ki niso bili pri zdravi pameti. V sredo je bil Hickmanov rojstni dan, katerega je obhajal na ta način, da je stal pred porotniki s svojim 16 letnim tovarišem Welby Huntom. -o- 100 OSEB ZMRZNILO V PERZIJI. Teheran, Perzija. — V bližini Ardebila so našli na enem kupu 100 oseb zmrznjenih. V Perziji že dolgo ne pomnijo tako hude zime, kakor je letos, —o- — Kokomo, Ind. — John E. Fredrick, predsednik trgovske zbornice v državi Indiana, kandidira za mesto guvernerja na demokratski listi. Pri zbornici je že sedem let. KRIŽEM SVETA. — Leavenworth, Kas.—Kon-gresnik D. R. Anthony, ki ie že 21 let poslanec, si je z napornim delom v kongresu nakopal bolezen, želi si pokoja-Izjavlja, da bo, ko poteče njegov termin, šel v zasluženi pokoj. — Rim, Italija. — Mgr. William Forbes, škof v Joliet-te. Canada, je bil imenovan zr*. nadškofa v Ottawa, Canada.— Kardinal Bonaventura Cerret-ti, bo zastopal sv. očeta na ev-harističnem kongresu, ki bo meseca septembra v Sydney, Avstralija. — Berlin. Nemčija. — Farmarji v raznih krajih Nemčije. zlasti na v Odenburgu, so priredili demonstracije, z namenom da bi privedli vlado do tega. da bi jim dovolila kredite, ki jih potrebujejo za po-vzdigo noliedelstva. — Miami. Fla. — Roger J Lewis, star 28 let. je bil pri tukajšnjem kriminalnem sodišču obsojen na deset let ječe. ker je pisal nekemu tukajšnjemu dentistu grozilno pismo, v katerem ie zahteval $500. — Irkutsk. Rusija. — Vršijo se nriprave, da bodo spremenili Irkutsk v veliko mednarodno letalsko postajališče. Z delom se je že pričelo. — Stanford University, Cal-— Pouk na tukajšnji šoli je ustavljen, ker je izbruhnila o-troška naraliza. Doslej je bilo sedem slučajev naznanjenih. — Strasbourg. Francija. — V svetovni vojni so Nemci tudi orgle v tukajšnji katoliški katedrali Dokončali. Iz njih so vzeli 2200 piščalk, katere so potem snremenili \\ krogle. Zdaj nabirajo po mestu prispevka za nove orgle, ki bodo stale milijon frankov. — Madrid. Španija. — Južna španska obal je bila te dni zelo prizadeta po viharju. Več malih čolnov se je ob skalovju razbilo: pet ribičev je prišlo ob življenje. — Chicago, 111. — Statler Hotels korporacija bo v sobe za tujce, katerih ima skupno v Ameriki 7,700, postavila radio. za kar bo izdala milijon dolarjev. Potrebne aparate je naročila od Western Electric kompanije. — Santiago, Chile. — Kongresu je bil predložen predlog za pobijanje pijančevanja v rudarskih krajih, kjer je pijančevanje zelo razširjeno. V Tarapac in Antofagasta, to je v severnem delu države, se nahajajo bakreni rudniki, kjer je precejšnja množina delavcev zaposlenih. -o- DRZEN ROPARSKI NAPAD. Chicago, 111- — Šest maski-ranih roparjev je prišlo ponoči v hišo- Josepha Fekete, ki stanuje nad banko na 2321 W. Chicago avenue. Grozili so mu s smrtjo če bo klical na pomoč in njegovo ženo so davili. Ob 7 uri zjutraj se jim je zdel »primeren čas in so vdrli v banko ter pobegnili s plenom v znesku $23,000. -o—— Naročajte najstarejši «Io> venski list ▼ Ameriki "Ameri-fcanski Slovenec!'9 Iz Jugoslavije. j V BUDINAH PRI PTUJU SE SREČA, KATERE 2RTE OKROG ZNANI ČEVLJA MIVE VESTI. JE PRIPETILA SMRTNA NS-V JE POSTAL DALEČ NA-R BRMEŽ. — DRUGE ZANI- Strašna smrt med ledom. Čevljar Brmež iz Budine pri Ptuju se je vračal neko noc* po Božiču domov. Revež je padel v potok Rogoznico in je pri padcu zdrobil zamrznjeno gladino ter prišel v vodo. Hotel se je očividno še rešiti, a so mu pošle moči. Ko so ga čez več dni našli, je stalo njegovo truplo pokonci zamrznjeno v vodi in se je z roko krčevito prijemalo še veje drevesa na bregu. Morali so led razbiti, da so truplo spravili na kopno. Brmež je bil gluhonem in znan daleč naokoli. Žalostna njegova smrt je vse prebivalstvo globoko pretresla. -o- Huda lakota v južnih deželah. Hercegovinska oblastna skupščina v Mostarju razpravlja i e dni o pomoči stradajočim krajem. Posl. Vukovič je v svojem poročilu navedel, da v mnogih vaseh ni prav nobene hrane več in jedo ljudje listje, drevesno skorjo, trhel les itd. Podpora naj se da v denarji-, ker je živež pri trgovcih do 20; odstotkov cenejši nego v pomožnih zadrugah. Tudi splitska oblastna skup-j ščina je te dni nujno obravnavala o pomoči stradajočim. j Poročila so naglašala. da jej letos Dalmacija pridelala 6600 vagonov manj žita nego lani; a že ob srednje dobrih letinah Dalmacija navadno strada, kaj šele letos. Poseben odbor je odšel v Belgrad, kjer je predložil vladi zahteve za prvo pomoč. Zahtevajo 300 vagonov koruze, nadaljevanje javnih del in davčne olajšave. -o--> Dve večji tatvini v Ljubljani. Gdč. Veroniki Mrnroljevi v Wolfovi ulici štev. 4 je bilo ukradenih 5700 Din in odprte omare v njenem stanovanju. Tatvine je osumljena neka ženska, ki je prosila okrog strank milodarov za neko do-brotvorno društvo. Denar je obstojal iz 5 bankovcev po 1000 Din, 7 bankovcev po 100 Din, 1 bankovec po 100 lir in 30 lir kovanega drobiža. — Privatnemu uradniku Viktorju Šolarju je bil ukraden znesek 1490 Din. Smrtni slučaji v Mariboru. V Mariboru je umrla komaj 261etna soproga zvaničnika državnih železnic Elza MatuŠ. — Umrla je 48 letna Terezija Vezjak. — V visoki starosti 8(S let je zaspala v Gospodu za-sebnica Filomena Vizjak. — Mrtvo so našli v Gregorčičevi ulici 581etno hišnico Julijano Potočnik. -o- Bolgarski komitaŠ aretiran v Subotiri. Obmejne čete so imele pred dnevi v Subo.tici izredno dober lov. Sredi Subotice je bil namreč aretiran bolgarski ko-mitaš, ki ga je poslal makedonski revolucionarni komite v Jugoslavijo, da izvrši aten- tat v Belgradu. Mož je bil aretiran v trenutku, ko je belgraj-ski vlak oahajal iz subotiške-ga kolodvora. Komisar železniške policije v Subotici je o-pazil, ko so vstopali potniki v belgrajski vlak, sumljivega neznanca, ki je hotel na vlak. Stopil je k njemu in zahteval legitimacijo Neznanec je ves presenečen segel v hlačni že m. V bojazni, da ga ne bi neznanec ustrelil z revolverjem, je agent skočil z lesene stopnic«! pri vagonu, nato pa s pomočjo orožnika neznanca prijel. Aretiranca so odvedli na policijo. kjer so kmalu ugotovili, da je to bolgarski komitaš. Pri telesni preiskavi so našli uri njem revolver tipa "Para-bellum" Po daljšem zasliševanju. tekom katerega je ostro in živo protestiral ter energično naglasa] svojo nedolžnost, je neznanec nazadnje le priznal, da je organiziran član makedonske revolucionarne organizacije. Bil je takoj u-klenjen in prepeljan v Belgrad, kjer so uvedli proti njemu nadaljnjo preiskavo. Kakor poročajo, je aretirani komitaš pri svojem zasliševanju priznal, da je imel namen izvršiti atentat na predsednica javne varnostne straže Žiko Laziča ali pa na višjega poveljnika jugoslovanskega orožnl-štva generala Tomiča. Njegov potni list je bil v popolnem redu. Dalje je izpovedal, da je prišel v družbi z nekim svojim somišljenikom iz Madjarske v Jugoslavijo. Njegov tovariš ima tudi namen, da izpolni v Jugoslaviji •'zaupno" nalogo, vendar pa sta se ločila že takoj pri prehodu preko meje. -o- Samoumor. Na Silvestrovo proti polnoči se je ustrelil pred kavarno "Drava" v Mariboru Alojzij Ivanuša, 26 letni litograf iz Ptuja. Kaj da je gnalo mladega fanta v prostovoljno smrt. ni znano. -o- Širite amer. slovenca! DENARNANAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ____________________$ 9.40 1,000 Din __________________ 18.50 2,500 Din____________ 46.25 5,000 Din____92.00 10.000 Din__________182.00 100 Lir__________________$ 6.10 200 Lir ............................$11.00 500 Lir _____________________$28.75 1000 Lir ...........................$56.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajna so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po poŠti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJSEK & ČEŠARK, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 3. februarja 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC frri in najiUrejn »loventki list ▼ Ameriki. Uttuorljtn Uta Ixhajft nak dsn raxua nedolj, ponedeljkov ia dnevov po premikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd SL, Chicago, III. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: Za celo leto _$5.00 Za pol leta -__ 2.50 Za Chicagb, Kanado in Evropo: Za celo leto $6.00 Za pol leta ____ 3.00 The Firat and the Oldest Slovenian Newspaper in America« Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Phone: CANAL 0098. Subscription: For one year ______ For half a year _$s.oc _ 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ______$6.00 For half a year_______ 3,00 POZOR: —Številka poleg vašega naslova na listu zttači, do kedaj imate list plačan. Obdavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI vafnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan In pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tedna je £as do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. -n. NOVICE IZPOD COLORAD-SKIH GORA. "Amerikanski Slovenec" za vse — vsi za "Amerikanskega Slovenca"! Iz malih početkov je zrastel "Amerikanski Slovenec" v močan, ugleden list. Ko smo pred petimi leti preorganizirali našo tiskovno družbo, smo si nadeli nalogo, poskrbeti slovenskemu narodu v Ameriki odločen katoliški dnevnik in istega postaviti v službo naših slovenskih društev in organizacij, naših slovenskih župnij in pred vsem pa v službo slovenskih katoliških načel in prepričanja. Ob tedanjem našem začetku je izhajala "Edinost" in sicer po trikrat na teden v mali obliki. Majhen list je bil, vendar krepak in bojevit za principe slovenskih katoličanov v Ameriki. Leta 1924 je našemu staremu pijonirju, "Amer. Slovencu", grozila • propast. Tujec ga je imel, kateri ni razumel naših slovenskih potreb, zato ni čudno, če ni ž njim uspeval. Pisec teh vrstic ga je prekupil in združil z listom "Edinost" in izdajali smo list leto dni pod skupnim imenom "Amer. Slovenec" in "Edinost". Ime je bilo predolgo in treba se je bilo odločiti za eno samo izmed slednjih. To odločiti pa smo dali naročnikom potom glasovnice in slovenski narod v Ameriki je povedal svoje mnenje, da hoče imeti ime, najstarejšega slovenskega lista v Ameriki in to je "Amerikanski Slovenec". Tako je postal prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki, "Amerikanski Slovenec", dnevnik. S tem je nastopila za "Amerikanskega Slovenca" nova doba— doba razmaha. Opasali smo mu naš stari jekleni" meč, v desnico pa smo mu potisnili kelo. Na njegovo zastavo pa smo zapisali: Zvesti smo Bogu — zvesti slovenskemu ljudstvu — zvesti revnemu delovnemu ljudstvu! Za vero in narod, za pravico in resnico, od boja do zmage! Sledeč tej poti "Amerikanski Slovenec" gradi in zida naša slovenska katoliška društva, družbe, jednote in zveze in pomaga našim slovenskim župnijam. Obenem pa stoji na straži I tega našega skupnega dela, odločno vihti svoj meč v obrani- j"10 bo naših najljubših narodnih svetinj, ki ste slovenska narod- >cast' ^a ki nam nost in katoliška vera. In ako se je razmahnil v tako kratki dobi, do take stopnje, je s tem samo dokazal, da je na pravi poti in da mora po tej poti naprej. To je dokaz, da je delal, da je gradil in zidal. In to hoče tudi zanaprej ! Zaupajoč v božjo pomoč in v pomoč našega dobrega in navdušenega slovenskega ljudstva v tej novi domovini, je te dni zopet razpisal veliko kampanjo za pridobivanje novih naročnikov. S to kampanjo se gre, da postane naš starosta na polju slovenskega časnikarstva v Ameriki največji in najbolj razširjen slovenski dnevnik v Ameriki. Ako vsak njegov prijatelj in somišljenik stori v tem oziru svojo dolžnost, bo ,'Amer. Slovenec"«tudi cTosegel ta zadnji cilj, ki si ga je zastavil v tej sedanji kampanji za nove naročnike. "Amerikanski Slovenec" tem potom iskreno zahvaljuje vse svoje prijatelje in somišljenike. Kako vztrajno in požrtvovalno ste ga podpirali zadnja leta! Možje in žene, dekleta in fantje* čast Vam! Delo, ki ste ga in ga še vršite, je veliko in trajne vrednosti. Prijatelj*, somišljeniki in drugi! "Amerikanski Slovenec" je te dni zopet razpisal veliko kampanjo. Na tretji strani tega lista je priobčen oglas, kateri Vam vse raztolmači in pojasni, zakaj se gre. Velike nagrade so namenjene za one, ki bodo v teh dneh agitirali in pridobivali nove naročnike za "Amer. Slovenca". Vse naselbine naj gredo na delo! Organizirajte se! Prijatelji in ljubitelji "A. S." skupaj in na delo. Zastopniki in zastopnice organizirajte svoje agitatorske regimente in kompanije in na delo! Ne odlašajte na jutri, marveč takoj, ob prvem prostem času med vaše drage prijatelje in nagovarjajte jih, da se bodo na list naročili. Kako radi n. pr. imajo ljudje list doma v starem kraju! Nagovorite jih, naj ti in oni naroče list tudi svojim domačim v stari kraj. Pred vsem pa skrbite, da pride v zadnjo slovensko hišo po Vaših naselbinah. * Zlasti pa se priporočamo v tem mesecu, ko je proglašen od vseh ameriških prevzvišenih škofov in nadškofov za mesec katoliškega tiska, naši prečastiti slovenski duhovščini. Gospodje, Vi ste naši voditelji in naši vzgpjevalci. Poznamo Vaše vzvišeno požrtvovalno delo, ki ga vršite iz ljubezni do slovenskih duš. Vemo pa tudi, da nima to Vaše delo, te Vaše velike žrtve v ničemer tako nevarnega in strupenega nasprotnika, kakor v slabem, brezverskem časopisju, ki ga nastiljajo naši nasprotniki po naših naselbinah. Ti slabi časopisi so kakor bacili, ki se zajedajo v družine ter jih prej ali slej napravijo versko mlačne, brezbrižne, brezverske. Edino sredstvo proti temu je dober časopis, ki ustreza želji čitateljev ter poleg tega odločno nastopa za versko vzgojo naroda, za pravice sv. Cerkve ter za ugled duhovniške službe med narodom. To je dozdaj vršil in bo v bodoče še bolj "Amer. Slovenec". "Amerikanski Slovenec" se bo po možnosti izboljševal vsebinsko in drugače. Kolikor širši bo njegov krog, toliko večji in boljši bo. "Amerikanski Slovenec" bo vedno skušal biti za vse — a vi vsi pa bodite za "Amerikanskega Slovenca"! Zato, prijatelji in somišljeniki širom naše svobodne nove domovine, od Atlantika do Pacifika, gori š skrajnih step mrzle obširne Kanade pa doli do mehiškega rta, sezimo si v roke, pa pogumno naprej za novimi naročniki za "Amerikanskega Slovenca" ! jo pa jako malo. Kakor je videti, kompanija je računala, da bodo šli vsi unisti nazaj", pa se je hudo prevarala. Sedaj, ko jih ne spravi v jamo, jih je začela pa iz bajt poditi. Delati ali ven, pravi. Podpora od unije je bore mala: $3.00 do $5.00 na teden, ne glede kaka je družina po številu. Samci pa po $1.00 in še tega ne dobimo vsak teden. Da je beda in potreba vsakdan večja, mi ni potreba omenjati, ker to vsak razume, ki je kaj takega že videl in okusil. Hvalevi-edno je to, da se je Amer. Slovenec prvi oglasil za pomoč premogarjev. Cast mu! Tako tudi Glasilo KSKJ. in drugi. Čast pa tudi vam, slov. društva in jednote, da ste nam priskočili na pomoč. Sobratje in rojaki, to je boj, ki se pravi: biti ali ne biti. Naša zmaga je vedal naš Tone z doline, da bo to res nekaj posebnega. Priporočal mi je, naj rabim na ta dan precej močan pas in se dobro prepašem, da ne bo kake izredne eksplozije. No, če je pa tako, sem dejal Tonetu, potem se pa moramo kar vsi udeležiti te prireditve, da pomagamo mladini še do večjega veselja na polju dramatike. Seve, na to prireditev pa u-Ijudno vabimo tudi Toneta s hriba iz Jolieta, da pride in si kaj ogleda za predpust v naši naselbini. Imamo brhka dekleta, Tone, in videl boš, da se ti ' » ' 7 s bodo dopadle. Sedaj Tone, je "čenč"! Pridi! V La Salle Te morda sreča čaka. Dne 27. januarja pa so imeli otroci tukajšnje Jefferson šole svoj dan. Imeli so na ia o an graduacijo. Med graduanti se nahaja tudi nekaj slovenskih Pueblo, Colo. Tudi v naši župniji imajo vesele, spomina vredne dneve od časa do časa. Te dni smo imeli lepo slavnost, ko smo v naši cerkvi slovesno blagoslovili kip Male Cvetke sv. Terezije, ki smo ga kupile članice društva sv. Ane. Kakor je bilo že poro-čano, lepo je bilo, vse v cvetju na altarju okrog kipa Male Cvetke. Lepe bele in rudeče rože so krasile kip. Botrov in botric je bilo 50 parov. Njih sedeži so bili okinčani tudi s cvetlicami, kar so tako mojstersko uredile naše šolske sestre, za kar jim vsa čast. Blagoslovlje-nje pa so izvršili naš preč. g. župnik Father Ciril ob azisten-ci dveh drugih gg. duhovnikov. Med tem časom pa smo članice devetdnevnico Njej na sprosila pri Bogu vse, kar je potrebno za nas in naše družine. Zvečer pa smo imeli prijetno domačo zabavo. Seveda so se botri in botrice malo zavrteli, kakor tudi drugi. Čisti dobiček je šel za cerkev. Le tako naprej. Kot zastopnica A. S. moram omeniti, da sedaj bo zopet nova kampanja za nabiranje novih naročnikov za Amer. Slovenca. Prosila bi vse rojake in rojakinje v naši naselbini, da se mi pridružite in pomagate zmagati v tej kampanji. Zlasti ve, moje prijateljice, na noge! Z menoj na delo, da ne bomo zaostali za drugimi naselbinami! Pueblo je bila vedno in mora biti "FIRST!" Zakaj bi ne šlo, kakor je šlo pred leti? Hura, na delo! V Puebli smo Slovenke za vse pripravne. Koljemo same, kar brez moških, in v 4 do 5 urah je vse gotovo, mast scvrta, klobase narejene itd. Kateri ne more klavca dobiti, kar hi- gnifflfflMMiittM tro naj telefonira v Pueblo ponj. Pozdrav čitateljem tega lista širom Amerike in stare domovine ! J. Meglen-, zastopnica. -o- O NEZNOSNIH RAZMERAH V PREMOGARSKIH REVIRJIH ZAPADNE PENNSYLVA-NIJE. Bulger, Pa. Kamor se človek obrne, povsod ena in ista pesem o brezdelju. Tako je tudi v tej okolici. Srečen je oni, ki ima delo, če ne več, vsaj toliko, da se zasluži, da se za silo živi. Kakor se meni vidi, je vse zakleto proti nam premogarjem. Že je desec mesecev in smo še ravno na istem, kakor smo bili 1. a-prila m. L, le da so naši žepi prazni. Na vidiku še ni nobenega znamenja do skorajšne sprave. Organizatorji obetajo, da bo kmalu boljše, pa to so že govorili tudi, ko smo šli na stavko in še vedno to ponavljajo. Lahko jim je lepo govoriti, ki imajo po $12.00 na dan in proste stroške. Ni pa lahko za nas, ki še tistega ne dobimo, kar onim z mize pada. Ako bi bila pravica, bi se tudi takile gospodje morali zadovoljiti s $7.50 na dan kot je bila dnevna plača po jamah. Tako tudi J. E. Lewis, ako bi bil pravi človek, bi ne smel vzeti onih $4000.00, ker je že prej imel preveč plače. Graft, politika in krivica pač vsepovsod in o tem bi se dalo veliko pisati. Nam premogarjem se je godila krivica, se godi in se še bo, dokler bomo imeli take voditelje. Voli ga ali ne, on je predsednik, pa je amen. Sadovi njegovega dela se že kažejo po celi zapadni Pennsylvaniji. Postojanko za postojanko zavzamejo stavko-kazi. Tudi tukajšnja Bulger Billock Coal Co. je začela z odprto delavnico in zaposlila o-krog 60 stavkokazov. Napravi- no domenile. Vsem našim članicam prisrčen pozdrav, tebi, Amer. Slovenec, pa obilo novih naročnikov in predplačnikov, ker ti si edini slovenski dnevnik, da te je res vredno in dobro podpirati. Le tako naprej! Frances Melavz, tajnica. -o- KAJ JE NOVEGA * MILWAUKEE? Milwaukee, Wis. Sezona koledarjev je minila, radi tega so tudi prenehali odmevi novoletnih častitk, ki so dvigali sem in tja križem kontinenta. Marsikdo si je izdelal načrt, po katerem bi se duševno in telesno rad dvignil in izpopolnil nalogo v korist sebi in svojih potomcev. Ali za nas vsakdanje delavce je trnjeva pot, po kateri hodimo vse žive dni, da bi dosegli vse, kar je naše po-željenje, zatorej sc bomo morali zadovoljiti s tem, kar nam bo podarila naša sposobnost. V Milwaukee Slovenci pre-!cej napredujemo. Naši predni- , , , , . c .. • 777T ki so nam ustanovili lepo šte-kot slovenski fantie m dekleta .. , , ; \t , 4 i\*ilo podpornih in kulturnih v življenje. Ne zabite nikdar, i . „ ' 1 , , , , kam in komu pošljejo denar j da vas -- —-1-------^ drustev- na katere smo lahko vaša zmaga. Naš poraz vaš po- |fantov in deklet: Angela Štru-raz. Kapitalisti imajo priprav- jkel, Anna Potočnik, Anna Go-ljene zanjke za vse, da bi pri |rišek, Mary Mahnič, Mildred prvi priliki, ki bi se jim nudila, { Vogrič, Stella Zavrl in dečka pritisnili k tlom, in ta prilika jej John Klanšek in Albert Feles-ravno premogarska stavka. —! kin. Vsem naše čestitke! Fan-Prosil bi vsakega rojaka, dru- tje in dekleta, idite ponosno štva, pomožne odbore in jednote, da naj bodo previdni, je rodila slovenska ali obleko. Naj zahtevajo za-'mati! dostne garancije. Videl sem j Pozdrav vsem čitateljem te sam, kako se je delilo pri uniji.i «ra vrlega lista! Oni, kateri so bili najbolj rev ni, so dobili malo ali nič, ali pa le kaj takega, kar je drugim ostalo. To se godi tudi pri drugih pošiljatvah. Zahtevajte povsod, kjer je večja pošiljatev v denarju ali blagu, najmanj 5 ali 6 mož, ki blago ali denar sprejmejo in da ga tudi pošteno oddajo tistim, ki so v resnici potrebni. Pred par dnevi sem dobil nepričakovano pismo od rojaka Mr. John Flisa iz Dickson City, Pa., in $20.00 za premogarje na Bulger, Pa. — Razdelil sem jih kot mi je bilo naročeno: Joe Karmel $8.00, Stella Janulevich $5.00, Geo. Packo $2.00, Jim Biro $2.00. družina Jenko $3.00. Darovali so rojaki iz Forest City, Pa., in Dickson City, Pa., in okolice. Nabiralca sfa bila Mr. John Flis in Mr. Anton Kos iz imenovanih naselbin. Darove smo vsi hvaležno sprejeli. Vemo, dragi rojaki, da tudi vi ne živite v sijajnih razmerah v sedanjem času, pa vendar se zavedate našega položaja, v katerem se nahajamo in da smo še dosti na slabšem kot ste vi. — Zatorej vam vsem skupaj izrekamo najprisrčnejšo zahvalo za preje|e darove, posebno pa še nabiralcema Mr. A. Kosu in Mr. J. Flisu za trud in požrtvovalnost. Ako bi kateri rojakov, ki so darovali za to pošiljatev, želel kakega pojasnila, se lahko obrne na zgoraj omenjena imena ali pa na mene. V imenu vseh obdarovanih, Steve M. Jenko. Poročevalec. TONE S HRIBA POVABLJEN V LA SALLE. La Salle, III. Prihodnjo nedeljo, to je 5. februarja, priredil bo naš mladi dramatični klub igro v angleškem jeziku, katera je zelo-prikladna za ta predpustni čas. Čisti prebitek te prireditve je namenjen slov. cerkvi sv.Roka. Kakor se čuje, tako mi je po- PODLISTEK * Rev. K. Zakrajaek, O.F.M.: SPOMINI. MOJI Tako smo dijaki v svojem navdušenju za Jugoslavijo postavili v nevarnost celo svojo prihodnjost, samo da smo gojili v sebi to veliko idejo. Kako smo srečne blagro-vali one, ki bodo to Jugoslavijo doživeli. Ko sem po šestem razredu gimnazije odhajal v samostan, so mi člani dali to diplomo. Hranim jo kot dragocen spomin mladih dni. Posebno mi je draga sedaj, ko so se uresničili ideali, ki so bili duša tega našega kluba in takrat naše sanje. Kako so nam takrat ubijali v glavo lju- bezen do vsega, kar je nemškega. Nočem tajiti velikega kulturnega viška nemškega naroda. Toda da pa je bil ravno ta narod že več kot tisoč let najhujši sovražnik slo-vanstva in da nas je tisoč let gnjavil in zatiral in nas uničeval, se pa ne sme nikdar pozabiti. Kako daleč je šlo to nemško sovraštvo do slovanstva, se je pokazalo zlasti v življenju našega apostola sv. Metoda, katerega so Nemci celo tepli in v ječo vrgli, ker je branil narod. Pozabili so na njegovo škofovsko čast, pozabili na dolžnost ljubezni, vso pravico so pomandrali, tako daleč jih je ta strast zapeljala. Če potem Slovan ne more ljubiti tega na-rodfi, je li to čudno? Nam kot dijakom vsaj nihče ni mogel in ne more zamejiti. Ko smo potem čutili to nemško peto tudi v šoli, je naravno, da je sila rodila proti-silo. Kako nas je bolelo, ko je smfešil profesor v šoli Slovane. V višjih razredih gim- KAKO SE GIBLJE DRUŠTVO KRŠČ. MATER IN ŽENA V SHEEOYGANU? Sheboygan, Wis. Ker večina članic našega društva Krščanskih mater in žena bere A. S., jim tem potom naznanjam, kaj smo sklenile na glavni letni seji, da bodo tudi tiste vedele, ki se niso seje udeležile. Odslej naprej se moramo korporativno udeleževati četrtletnega skupnega sv. obhajila. Skupno sv. spoved imamo vsako soboto pred kvaterno nedeljo in na kvaterno nedeljo pa skupno sv. obhajilo. To pride štirikrat na leto. Seje pa bomo imele vsako prvo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. Od zdaj zanaprej se ne bo več v cerkvi oznanjevalo, kedaj imamo seje. Vsaka si naj zapomni, da prvo nedeljo v mesecu, ker tudi pri našem društvu moramo imeti red. Obenem naj tudi vsaka pazi, da bo redno plačevala mesečnino, to je 15c, ker v slučaju, da bi katera članica umrla in nima plačano tri mesece, ne more društvo nič ukreniti z njo. Sklenile smo tudi, da priredimo eno igro v postnem času. Igral bo naš dram. klub igro "Mati". Na to pomembno igro že sedaj opozarjamo vse Shebovganča-ne. Več o tem pozneje. Vse naše slovenske žene bi morale biti pri društvu krščanskih mater, ker to društvo plačuje \ . ak mesec po eno sv. mašo za članice. Če katera umrje, ji društvo plača eno peto čin o mašo eno tiho sv. mašo in enkrat na leto pa za vse rajne članice eno peto sv. mašo. Želeti je, da bi se vse pridružile k temu društvu. Saj plačuje se samo 15c na mesec. Torej v nedeljo, 5. februarja vršila se bo naša seja, na katero vas vse vabim, da se je v polnem številu udeležite, da se bomo vse potreb- je spomenik." ponosni od prvega do zadnjega. Društva pridno prirejajo veselice in nam nudijo mnogo duševnega in telesnega razvedrila. Dne 22. januarja je naše najstarejše društvo v Milwaukee priredilo veselico s proslavo 25ietnice svojega obstanka, to je društvo sv. Janeza Evangelista št. 65 KSKJ. Pionirji tega društva so lahko ponosni na to vrlo društvo, ki tako vneto in bratsko napreduje po začrtani poti dalje. Prihodnjo nedeljo, dne 5. februarja 1028 bo pa zopet Slov. Sam. Mlad. Podp. Društvo "Vijolica" praznovalo desetletnico svojega rojstva in sicer v So. ►Side Turn dvorani. Pričakuje se, da bo ta prireditev dala nam mnogo duševnega razvedrila, ker v pripravljalni odbor so izvoljeni člani, ki se ne strašijo dela in druge požrtvovalnosti, kadar se gre za napredek tega društva. " Gosti tega društva so na mnogih prireditvah bili še vselej židane volje, tako bodo tudi sedaj zadovoljni, ker kapljico, katero bomo točili, je naredil naš vrli član Ant. Žagar. Pri popoldanskem vsporedu bodo nastopili naši hvalevredni pevci raznih klubov in zborov, kar nam obeta obilo veselja in spominov. Pri večernem vsporedu bo govor brata tajnika, petje, deklamacija in igra "Dva gluha". Rojake in rojakinje iz Milwaukee in okolice uljudno vabim na to prireditev in vam zagotavljam, da boste v vseh ozi-rili zadovoljni. Na veselo svidenje vam kliče predsednik Mike Žagar. -o- Na Dunaju. — "Prosim vas, gospod Kohn, kje je Tegetthof-fov spomenik." "Kako pa veste, da sem Kohn?" "No, tu sem lahko uganil." "Tako? Pa še uganite, kje nazije je bilo vse nemško. Kako smo se slovenski fantje morali potem ubijati s to nemščino in kako mnogi slovenski študent je p^ed časom zmrznil, ker mu je nemščina zavila vrat. Na vse to se je danes pozabilo v marsi-kakih krogih. Pozabilo se je tudi na vse druge krivice, katere smo morali trpeti v Avstriji. Pozabilo se je tudi, kako so Nemci ponemčevali slovensko zemljo ob naših narodnih mejah in ne samo ponemčevali, temveč tudi poluteranili so te kraje. Iz Nemčije so prihajali razni luterahski evangelisti in širili tako zvani "Los von Rom!" — "Proč od Rima!" to je: proč od katoliške cerkve v luteranteem! Da sedaj" po vojski v novi državi ni vse, kakor bi bilo moralo biti in kakor ' bi si vsak želel, kje pa je dandanes ? Saj vemo in čutimo telo v Ameriki, da je danes drugače, kakor je bilo vojsko. Kako so ■cene vsemu poskočile. Pred 20 leti sem dal za obleko 12 do 16 dol. Danes moram dati 40, 50. In davki, ali niso tudi v Ameriki na-rastli in ne naraščajo od leta do leta? Pa nezadovoljnosti ne smeli pozabiti na krivce marsikakega nereda in marsikake nezadovoljnosti. To so vsi tisti, ki so slepili na-. takoj po vojski in glasovali za zlo- razna gibanja, kakor kukluksarji, ali jih glasni centralizem,' in so pravzaprav Slo-mma tudi Amerika? v,,., —i^ii o-i™ Sedaj je že Veliko In po drugih evropskih državah, ali je kaj bolje? Govoril sem. s Francozi, zabavljali so. Govoril z Nemci, zabavljali so. Govoril z Avstrijci, zabavljali so. Govoril z Italijani, zabavljali so. Pa naj je Jugoslavija, ta mlada država, takoj popolna v vseh oislrih? Naj zadovolji vse? Vendar pa ako primerjamo razmere v Jugoslaviji z razmerami drugod, mislim, da se ne mo vence prodali Srbom. bolje, ko je narod spoznal svojo zmoto in se znova oklenil svoje zveste voditeljice, Slovenske Ljudske Stranke in ji dal večino, da je mogla vsaj nekoliko nazaj izbojevati, kar so ji prejšnji voditelji zapravili. Sedaj dobiva Slovenija vedno več pravic in vedno več avtonomije. Ima že svojo skupščino in ravno pred kratkim smo či- -i a. j * .. tali, koliko stvari je oddala belgrajska t tn ako trdim, da je tukaj se najbolje, bo- centralna vlada Sloveniji sami. da si bo k0t v katerikoli drug! evropski državi, upravljala svoje zadeve sama. Ako bo na- Tako, da bi imeli državljani te države veliko vzrokov, da se oklenejo te svoje države s celim srcem. Posebno Slovenci bi v svojem sedanjem trpljenju in o vzrokih rod vztrajal pri tej stranki in se ne bo dal zopet preslepiti, smemo za gotovo pričako^ vati, da bo izbojevala še več svoboščin in še več pravic. Petek, 3. februarja 1928.' AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 Telečji j K. "No, Marjanca, kaj boš pa ti povedala?" vprašal je Father Pavel krepko slovensko ameriško dekle svoje župnije, ko je vstopil v svojo pisarno, kjer ga je čakala. "Rada bi se z tVami nekoliko posvetovala." "Prav, prav, Marjanca. Kar povej, kaj te na srcu teži," rekel je dobrovoljno duhovnik, ki je čislal Marjanco kot eno izmed najboljših deklet svoje župnije. Pri Marijini družbi je bila ena izmed najbolj delavnih odbornic ini je opravljala službo tajnice že več let na njeg-ovo veliko zadovoljnost. Veliko mu je pomagala pri delu za žensko mladino v župniji. Marjanca je zardela in bila v vidni zadregi. Ni vedela, kako bi začela. Predmet, o katerem se je mislfla posvetovati s svojim duhovnim očetom, je bil pač zelo kočljiv in nobeno pošteno dekle ne govori prav lahko o tem, posebno ne s svojim duhovnikom. Nekoliko je pomolčala. Duhovnik je opazil njeno zadrego. Tudi razumel jo je. Saj je že slutil, po kaj je prišla in o čem bi se rada z njim posvetovala. Saj njegovemu skrbnemu očetovskemu očesu ni ušlo, da bi ne bil opazil, da je Marjanca izgubila svoje srce in da je bil Petričev John tisti, ki ga ii je bil ukradel. "No, le povej! Kar nič se ne boj! Saj že slutim, o čem bi se ti rada posvetovala. Prav je tako, da prideš tudi k meni po svet, ker jaz poznam svoje fante morda bolje, kakor jih poznaš ti." Ko j>i je tako duhovnik prišel že na pol poti naproti, ni bilo težko povedati, po kaj je prišla in odkriti svoje srce. "Da, Father, omožila se bom." "Tako? No, saj si stara dovolj. Tudi jaz sem že mislil, da je čas za te tu, da misliš na to." "Mislite?" je rekla ojunače-na in se sladko nasmejala. "No, Marjanca, kdo pa je bil tisti, ki ti je ukradel srce?" "Ej, Father, saj veste." "Kaj bom vedel? To so pač samo tvoje skrivnosti." "Petričev John." "Da, da, Marjanca. Opazil sem že, da ga nekam riada vidiš." "Da, Father, zato sem prišla sem, da se z Vami posvetujem, predno mu dam besedo." "Tako je prav, Marjanca! Me veseli, da si tudi v tej, tako važni za te in tvojo prihodnost najvažnejši zadevi prišla sem k meni po svet. Saj veš, da duhovniku ni vseeno, kako si mladina postavlja temelje za svojo prihodnost. Posebno tebe bi ne videl rad nesrečno. Bila si vsikdar dobro dekle." "Hvala lepa, Father, za to pohvalo, katero ne vem, če zaslužim." "Si jo, si jo, Marjanca! Zato vidiš, želim iz srca, da bi ti ostala tudi kot žena dobra in srečna, kakor si bila kot dekle." "Kaj mislite, Father, ali bi ga vzela?" "Hm, poznam Johna prav dobro. Saj sva prijatelja. Tudi on ni napačen fant. Lep dečko. Pridno dela. Ne pije. Veren j«." "Tudi jaz ga poznam kot takega." "Vidiš, Marjanca. Navadno mladi ljudje pridejo v župni-Sče vprašat za svet šele potem, ko so si med seboj že dali besedo, morda so se že zaročili." "Jaz Johnu nisem še dala nobene besede. Prav nič mu nisem še obljubila." "Kaj pa mati pravijo na to?' "Rekli so mi, da se naj sama odločim. Svarili so me samo, da naj preje pomislim dobro, da ne bom potem obžalovala. Opozorili me na ro^ovinsko napako, ki je nekako priroje- na Petričevi družini." "Katera pa je ta?" "Njih trmoglavost. Stara Pe-tričevka je imela veliko križev s svojim možem radi te napake. Po cele tedne, da, včasih po cele mesece ni z njo govo ril." "Da, tudi jaz sem opazil pri Johnu isto napako. Jako je nagel in potem ko se vjezi, ne more pozabiti. Nekolikokrati sem se mu že tudi jaz zameril. Srečal me je, pa mi je komaj odzdravil." "Drugače je pa dober fant, ga je branila Marjanca in se izdala, da ga ima že rada in da se je že skoraj odločila, da ga vendar vzame. "Jaz mislim, Marjanca, da ne boš naredila napake, ako njega vzameš. Samo na to napako pa bodi pripravljena, da ti bo zagrenila marsikako uro tvojega zakonskega življenja, ako je ne boš znala takoj od začetka ozdraviti. Petričevka je imela težko življenje z možem radi tega. Veš, kako je neprijetno v družini, ako kdo cele mesece 'rivec' kuha." Vesela je odšla Marjanca iz župnišča, ko sta se dogovorila s Fathrom, da ga bo vzela, vendar, da bo skušala s previdnostjo in modrostjo Johna o-zdraviti te napake takoj, ko se bo pokazala. Poroka je bila jako slovesna in prav v duhu cerkve. Marjanca je bila pobožno dekle, za to je hotela imeti tudi poroko tako v tem duhu. "Lahko sta vesela, dragi ženin in nevesta," jima je govoril gospod župnik pri poroki, "da obhajata tako lepo svoj najlepši dan. Vse vajine družice in vsi tovariši, kakor tudi obe vajini družini, vsi so pristopili z Vama k mizi Gospodovi in najprej tu v cerkvi z Vama slavili 'ženitnino' z Gospodom in Marijo. Ta sveta obhajila so najlepši poročni dar, katerega Vama morejo Vaši sorodniki in prijatelji dati na težko pot zakonskega jarma." Lepo in mirno jima je potekalo zakonsko življenje prve mesece. Nič, prav ni£ ni kazilo njunega srečnega življenja. — Kakor dva golobčka sta živela. Meseci so potekali drug za drugim, pa kar še ni prav nič skazilo te sreče. "Se je poboljšal, ta John," je rekla Marjanca Fathru, ko sta se srečala na cesti. "Popolnoma drugi je kakor je bil. — Prav nič tiste trme še nisem o-pazila." "Marjanca, le počasi! Člo vek svoje narave ne spremeni tako hitro! V tvojem zakonu je šele 'dobro jutro'. Kar še ni prišlo, še lahko pride. Le previdna bodi in pametno z njim ravnaj, pa bo vse dobro." In res ni bilo treba več dolgo čakati Marjanci, da je prišla njena ljubezen do Johna, pa tudi njena modrost in previdnost do težke poskušnje. Bilo je pa takole. Župnija se je pripravljala na letni bazar, da bodo plačali nekoliko dolga na šolskem poslopju. Kakor vsako leto, ko je bila še dekle, tako je hotela biti Marjanca tudi sedaj kot žena med prvimi delavkami za uspeh te prireditve. Bila je v odboru materinskega društva. Sprejela je nase tudi nalogo, da bo šla s tovarišicami ženami kolektat okrog trgovcev raznih dobitkov za društveni "štant". To pa da seveda veliko dela in veliko hoje. Večkrat je tako tudi zamudila večerjo. John je bil že doma z dela, nje pa še ni bilo. Prve večere John ni nič rekel. Ljubeznivo se je oprostila in ga prosila, naj nekoliko po-, trpi. "Saj veš, John, da moram nekoliko tudi za cerkev narediti. Boi Se nekoliko potrpet* kaj lie? B6 takdf vSSterJa," ga je tolažila. j John je molčal in čital časopis in čakal. Ko je pa zopet tretji večer in četrti ni bilo in se je še cLalje zamudila, je pa zavrel Johnov "piskerček" in njegova podedovana napaka se je začela dvigati in kazati Marjanci svoje neprijetne roge. Ko je tako naslednji večer zopet ni bilo dolgo in se je slednjič pozno vrnila, ni našla Johna več doma.. "Morda dela črez čas," se je tolažila in hitela z večerjo. i Toda bila je ura osem, de vet, deset, Johna od nikoder. "To je pa že malo predolgo," si je govorila. "Da bi tako dolgo delal, si ne morem misliti. Ali se mu je kaj zgodilo, ali kaj?" Začelo jo je skrbeti Naprej in naprej je stala pri oknu in pogledovala po cesti, če ne pride. Slednjič jo ni več vzdržalo v sobi, šla je pred hišo in ga tam čakala. Šele o pol enajstih se je vrnil iz gledišča, 'kamor je šel, ko sfe je v restav-rantu nekoliko pokrepčal. "Kje si pa bil tako dolgo, John? Bila sem že v strašnih skrbeh." John ni odgovoril besedice. Grdo jo je pogledal in šel mimo nje v hišo. "Kje si bil, John? Glej, večerja te že tri ure čaka?" John zopet ni odgovoril besedice. Gledal ie grdo, se tiho slekel in legel spat, ne da bi bila spravila besedice iz njega. Ker ni dobila nobenega odgovora na vsa svoja obilna vprašanja, je slednjič tudi Marjanca umolknila. Pospravila je večerjo v ledenico, sedla nekoliko v parlor in začela citati časopis. Toda ni šlo. Slednjič ga je odložila in šla tudi ona spat. Drugo jutro je poskušala znova, da bi bila spravila iz Johna vsaj kako malo besedico. Pa se ji ni posrečilo. Tiho in jezno je povžil svoj zaju-trek, vzel svoj površnik in brez pozdrava odšel na delo. "Aha, vojska se bliža," je rekla za njim polglasno Marjanca, ko so se zaprla vrata za njim. "Ej, do večera bo že pozabil! Zvečer moram biti pa že o pravem času doma. Pa d )bio večerjo mu bom pripravila, vse, kar ima on najrajši, pa bo vse dobro," je sklenila. Toda zmotila se je. Ni še poznala podedovanega greha Pe-tričeve družine. John je prišel zvečer domov, kakor je odšel, s temnim pogledom in molče. Na njen pozdrav ji ni nič odgovoril. Sedel je v parlcr in čital časopis, dokler ga ni poklicala k večerji. Pri večerji je imel pred seboj časnik in ga čital. I Marjanco se niti ozrl ni. Vpraševala ga je eno vprašanje za drugim. Na vse mogoče načine ga je skušala pripraviti do tega, da bi bil spregovoril besedico. Pa je bilo vse zastonj. Ko le ni nič opravila, začelo je tudi njo že grabiti. Jeza se je že kuhala v njenih prsih. Dihala je težko in roke so se ji tresle. Že mu je hotela povedati par prav trpkih, da bi mu povedala, kaj misli, pa se je še o pravem času spomnila na nauke Fathra Pavla: "Ko je mož čmeren ali jezen, pusti ga! Molči in trpi! Ne tiši vanj! Ga boš še bolj razjezila in do prepira bo prišlo. Potrpi!" je govoril duhovnik. "Da, molčala bom!" je rekla sama pri sebi. Solze, ki so se ji posilile v oči, je skrivaj >br<;.M-la in šla v kuhinjo in pomila posodo. Enako je bilo tudi naslednji dan in še potem dva dni. Toda tudi Marjanca je oila Človek, kakor vsakdo drugi. Tudi njo je že zmagovala jeza in se je le s težavo premagovala, da ni začela zmerjati Johna, ko se je držal kakor kak "piš me v uh na pratki." Ni vedela, kaj bi počela? — • (Halje na 4. shrani.) KDO BO ZMAGAL v VELIKI TEKMI SLABIH ČASOV? ki se vrši od 1. febr. do 31. marca 1928 za nove naročnike na dnevnik Nagrade: lap^ _ -CT3 _ S20,000.00 - - v denarju - - To je 50% od nove naročnine! Tri posebne nagrade za one, ki bodo dobili največ novih naročnikov: >\V.:///// Prva I® nagrada Diamantni prstan. Druga nagrada Zlata ura. Tretja nagrada Denarnica. Namen tekme: 1. da se povspešuje in širi katoliški tisk. 2. da se omogoči brezposelnim, da poravnajo svojo naročnino ali list naroče s pridobljeno nagrado. 3. da se pridobi dnevniku A. S. kolikor mogoče veliko novih naročnikov. - 4. da se pomaga revnim družinam, ki so prizadete radi slabih časov- Pravila tekme: 1) Denarne nagrade se bodo izplačale sledeče: a) Polovica (50%) doposlane naročnine gre kot kot nagrada tekmecu. b) Prvih $5.00 zaslužene nagrade (dva celoletna naročnika ali manj) se pripiše na kredit tek-mečeve naročnine za A. S., za kar bo prejel potrdilo. c) Nagrade nad $5.00 (kdor posije več, kakor dva celoletna naročnika) pa bomo izplačali v čeku ob zaključku tekme. Čim več naročnikov bo kdo dobil, tem večja bo nagrada. d) Nihče ne dela zastonj, vsak tekmec dobi nagrado primerno svojemu delu. 2) Tri posebne nagrade (diamantni prstan, zlata ura in denarnica) se bodo, — še poleg denarnih nagrad — poklonile onim tekmecem, ki nam bodo poslali največje število novih naročnikov. 3) Da bo tekma bolj zanimiva, bomo med tekmo od časa do časa priobčili imena onih tekmecev, ki bodo prvi v tekmi. 4) Enotno merilo pri štetju naročnikov bo polletni naročnik, ali z drugo besedo, vsak polletni naročnik bo štel eno točko. Tako bo celoletni naročnik štel za dva, polletni za enega, dva četrtletna pa skupaj za enega, itd. To merilo bo odločevalo samo pri določevanju posebnih nagrad. 5) Vse nagrade se bodo razdelile ob zaključku tafaM. • M 6) Konečni izid in imena zmagovalcev bodo objavljeni v listu A. S- ob sklepu tekme. 7) Denarne nagrade se~4ahko odstopijo v'korist revnih brezposelnih družin. Pogoji tekmecev: 1) Tekme se more udeležiti vsakdo, brez izjeme: zastopniki, naročniki, nenaročniki, brez ozira na • mišljenje, starost, stan ali spol. Vsakdo ima iste pogoje, ista pravila, iste pravice. 2) Tekmec postane: a) kdor pridobi enega ali več novih naročnikov. b) pošlje na upravništvo natančen naslov novega naročnika in celo svoto za naročeno dobo. c) nato nadaljuje z nabiranjem novih naročnikov do konca tekme 31. marca, 1928. 3) Naslovi novih naročnikov in denar naj se pošlje na upravništvo tedensko, da novi naročniki ne bo« do predolgo čakali na list. 4) Nove naročnike, doposlane po 31. marcu ne bomo upoštevali pri določevanju nagrade v tej tekmi. ? Koliko od razpisanih $20.000. nam bo mogoče izplačati v nagradah ? ? ? Koliko od te svote boš deležen Ti, dragi či ta tel j, čitateljica ? ? Na tebi je ležeče - Na delo! 0<>0<>0000000- KUPON ooooooooooooooooo ZA DOPOŠILJATEV NOVIH NAROČNIOV. Dne.................................................... Cenjeno upravništvo A. S. Chicago, 111. Naznanjam Vam, da sem pridobil (a)............................novih naročnikov katerih naslovi so: 1) Ime ......................................................plačal (a) za naročnino $................. Naslov ......................................................................................... 2) Ime ................................................—plačal (a) za naročnino $................. Naslov ..................................................................................... 3) Ime ......................................................plačal (a) za naročnino $.....______ Naslov ..................................................................................... 4) Ime ......... Naslov .„ .plačal(a) za naročnino $., Pošiljam Vam skupno svoto.... Upišite me med tekmece in uknjiiftte mojo nagrado f. kakor določajo pravila tekme. Podpis ........................................................................ Naslpv ■i—i • fitrah Z AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 3. februarja TELEČJI JEZIK. (Nadaljevanje s 3. strani.) Vse je že poskusila, kar ji je lfe na misel prišlo. Pa vse je bilo zaman. John je ostal stari Petričev John, kakoršen je bil. "Father," je prijokala drugi dan Marjanca v župnišče. Več ni mogla govoriti. Jok jo je posilil. "Kaj pa je, Marjanca? Kaj se je pa zgodilo? Zakaj jokaš?" vprašal jo je duhovnik sočutno, ki je pa takoj slutil, in se lotil večerje. Prav tik pred njim je bil velik podolgovati krožnik, največji, ki sta ga imela. Toda jed je bila zakrita s prtičkom. John hoče odkriti prtiček, da bi videl, kaj je pod prtičkom, pa najde listič na prtičku. Vse se je kuhalo v njem. "Za norca me hoče imeti," je siknil med zobmi. Vzame listič v roke in čita: "Ker vidim, da si svojega izgubil, pripravila sem ti drugega. Morda bo ta poraben. Je ka^i se ie ztrodilo Med jokom mu je Marjanca ki sem ga mogla do" povedala, kaj se godi doma in i 1 Al . „ , .. , ... f , „ -tu To ga je se bolj raztogotilo. kakšen je John. I ..... . .. . , t c . Vrgel je listič po tleh. "Marjanca, nic ne jo':aj! Saj b J 1 so te na to njegovo napako o-pozorili mati in tudi jaz. Toraj si vedela, da je John podvržen tej slabosti. Sedaj jok ne bo nič pomagal. Sedaj treba samo porabiti vso modrost in previdnost, kolikor si je zmožna." Dolgo sta se posvetovala duhovnik in Marjanca. Pogovor je Marjanco popolnoma potolažil. Nasvet, katerega ji je dal duhovnik, se ji je tako do-padel, da se mu je iz srca začela smejati. Vsa razveseljena in potolažena je odšla iz žup-nišča. "Hvala lepa, Father Pavel, za tako dober nasvet. Prav vse bom tako izvedla, kakor ste mi na svetovali," je rekla in odšla iz župnišča naravnost k mesarju, da kupi nasvetovano jed za večerjo danes zvečer. Lepše kakor kedaj preje je pripravila mizo v obedniei za večerjo. Pogrnila je najlepši prt, kar jih je imela. Namizno orodje, nože in vilice, je dala na mizo tiste, katere je dobila Marjanca je gledala vse to izza časopisa v parlor ju. "Aha. sedajle pa bo kar bo," si je mislila in bila tudi sama razburjena v pričakovanju, če bo to zdravilo učinkovalo. John odgrne prtiček. Toda ni še vsega odkril, ko osupne in za trenutek obstane in drži prtiček v roki in gleda na krožnik. Potem pobere listič in ga še enkrat prečita. "Ker vidim, da si svojega izgubil, pripravila sem ti drugega. Morda bo ta poraben. Je najboljši, ki sem ga mogla dobiti," je čital na listku. Pogleda še enkrat na krožnik in še enkrat na listič in potem še enkrat in še enkrat. Potem nekoliko pomisli. Videlo se mu je, da ne ve, kaj bi naredil. Obraz se mu je razvedril. Smejal bi se bil rad, pa se mu je videlo, da je s silo tlačil smeh. Vendar slednjič ga premaga. Glasno se zakrohota. — Smejal se je tako, da je moral vstati od mize in je šel po o-bednici parkrat gori in doli in smeješ?" ga je vprašala, ka- zahvaljeval se je John pri ne- kot poročni dar na dan poro ke. Še nikdar jih nista rabila.I Se smejal. Tudi krožniki so bili najlepši, j "Zmaga," je rekla Marjan-Sredi mize je kupila lep svež 'ca vsa vesela sama pri sebi in šopek cvetlic, da je vse bolj slavnostno izgledalo. Večerja je bila pripravljena veliko preje, kakor je bil pa čas. Imela je že vse pripravljeno. Nepotrpežl jivo je čakala ure, ko bo prišel John z dela. Večkrat se je zasmejala sama sebi. "Kako bo neki to zdravilo u-činkovalo?" se je izprašeVala polglasno sama sebe. John pride kakor po navadi. "Dobri večer, možiček!" ga je zopet ljubeznivo pozdravila. Nič odgovora! John je kakor po navadi slekel svojo suknjo, sedel v parlor in molče čakal večerje. "Si kaj truden?" ga je zopet ogovorila. Nič odgovora. "Seveda si, revček! Celi dan delati ni lahko." Nič odgovora. "Večerja je gotova. John, kar sedi!" ga je povabila. Samo danes pa ni tudi sama sedla k mizi, kakor je dosedaj vsaki večer, če se je tudi John tako držal. Sla je v parlor in vzela časopis v roke, katerega je John pustil tam. Delala se je, kakor da ga pridno čita. Toda v resnici se je pa samo skrila za časopis, da je lažje opazovala, kaj bode sedajle pri mizi. John sede jezno za mizo, kakor po navadi. Ko tudi Marjanca ni prisedla k večerji, ga je vidno še bolj raztogotilo. Grdo je pogledal po strani proti parlorju, kjer je sedela in nekaj zagodrnjal, rekel pa ni vendar nič. Vzel je prtiček s krožnika in si ga dal na kolena, kakor vselej, spil čašo vode vstala in šla v obednico. "Kaj pa je, John? Kaj se pa kor bi ničesar ne vedela, za kaj gre. John se je smejal dalje. Slednjič se vstavi pred Marjanco : "Draga ženka, odpusti!" je rekel osramočen vidno in jo poljubil. "Kaj pa je, John? Za kaj pa gre?" ga je vprašala znova na-jivno. "Ej, kaj boš vpraševala, po-rednica? Pridi, prinesi še zase krožnik, da bova skupaj večerjala. Prevelik je samo zame. Za oba bo dovolj." "Kdo je prevelik? Kaj bo za oba dovolj?" ga je poredno dalje izpraševala. "Ti porednica, ti! Sedaj pa še vprašuje? I, kaj? Telečji jezik, ki si ga mi pripravila nocoj za večerjo." "Kaj sem pa hotela drugega? Smilil si se mi, ko nisi več govoril. Bala sem se, da si jezik izgubil, sem ti pa poskrbela drugega," odgovorila je poredno Marjanca. "In človeškega veš, da ti nisem mogla preskrbeti ; sem pa poskrbela najboljšega, ki sem ga mogla dobiti." "Ti porednica ti!" ji je John nožugal. Sedla sta k večerji in "zdravilo" je obema teknilo, kakor še nikdar kaka jed odkar sta skupaj. Nasmejala sta se do solz. Johnov podedovan Petričev greh je bil premagan za enkrat. Pa ne samo za enkrat. Tudi pozneje, ko se je že neko-likokrat hotel polastiti Johna, je današnje zdravilo dobro u-činkovalo. "Ali bi zopet rad telečji jezik jedel?" mu je vselej pri laki priliki rekla Marjanca šaljivo. Pa je vsikdar pomagalo. "Hvala lepa, Father Pavel", ki priliki svojemu župniku, ko je bil v župnišču. "Zakaj hvala, John?" ga je vprašal duhovnik navidezno nevedno. "Eh, saj veste! Za tisti na-svetovani telečji jezik, ki ste nasvetovali Marjanci . ." "A, tako? Hahaha . . se je nasmejal župnik zadovoljno z Johnom vred. -o- ŽALOSTNA SMRT OTROKA. Chicago, 111. — Emily Hein, stara štiri leta, v Chicago Heights, je bila sama doma, ko je mati šla po opravkih. Šla je k štedilniku v kuhinji, vnela se ji je obleka, zadobila je tako težke opekline, da je umrla, predno je prišla pomoč. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Spanje in lepota. — Mati: "Zorica, le pojdi spat! Če boš hodila zgodaj spat, boš lepša." Zorica (stara pet let) : "Naj hodijo stara mati prej spat, jaz sem že dosti lepa." Za Revmatične bolečine; nevralgijo, navadne prehlade, boleče mišice, sklepe in izpahke Uporabljajte DR. R1CHTER S Anchor Brand PAIIMXPEllfR Tvornišlcn znamka Hey;. U. S. Pat. OR. bre;; j tvor- i pristen naše SIDRO niške znamke. V lekarnah 35c in 7Qc. i Naročite knjige iz seznama Naših knjig. POVESTI IN ROMANI. .80 .35 .50 Al .25 .65 .....75 DOBILI SMO Nove slovenske plošče KATERE SO IZDELALI PEVCI ADRIJE. IN S KATERIMI VAM LAHKO TAKOJ POSTREŽEMO. MI RAČUNAMO: Za $ ameriške dolarje i dt 5.00 10.00 15.00 20.00 25.00 35.00 50.00 75.00 100.00 ........% 6.15 11.25 16.85 21.45 26.55 36.70 51.90 77.50 103.00 200.00 ........ 204.50 300.00 306.00 400.00 ................407.50 500.00 ________________509.00 600.00 ______________610.50 700.00 ________________712.00 800.00 ________________813.00 900.00 ________________914.00 1000.00 ______________1015.00 Za dinarje: 200 Din ......$ 500 Din ______ 1000 Din .— 1500 Din ______ 2000 Din ______ 3000 Din ...... 4000 Din ...... 5000 Din ______ 10000 Din____________182.00 15000 Din____________273.00 20000 Din ...... 363.00 30000 Din ___________543.00 40000 Din _____- 724.00 50000 Din ____________902.00 60000 Din __________1082.00 70000 Din____________1260.00 S0000 Din____1441.00 90000 Din________1620.00 4.45 9.80 18.90 28.00 37.00 55.40 73.50 91.60 08923 58924 S0332 £0333 Zenitovanje, 1. del. Žersitovanje, 2. del, 12 inčev, cena $1.25- Romanje k Materi Božji, 1. del. Romanje k Materi Božji, 2. del, 12 inčev, cena $1.25. Amerikanec na ofcisku v stari domovini. Amerikanec se poslavlja od rojstnega kraia, V krčmi, 1. del. V krčmi, 2. del, cena 75c. cena 75c Za pošiljke po poŠti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkom ▼ Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradu jemo: Dnevno od 9:00 zjutraj do 4:00 por poldne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečor. KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET IN VIRI NAD $3,500,000.00 Vsaka izmed teh plošč je nekaj posebnega. Slovenska "ohcet"' s krasnim petjem, lepih narodnih pesmi, kakor jih znajo zapeti samo pevci Adrije, nudi poseben užitek zase. Romanje k Materi božji je nekaj, kar Slovenci do sedaj se nismo imeli. Če povemo, da je govornik te plošče sloveči slovenski misijonar, Rev. Odilo Hajnšek, OFM., bo lahko vsakdo naredil sodbo o tej plošči in je takoj naročil. Ostali dve plošči sta nad vse zanimivi, in vsakdo jih bo brezdvomno hotel imeti, in se naslajati ob zvokih krasnega u-branega narodnega petja. Pa še eno novost imamo. Jolietski, Dietchmanov orkester je izdelal dva plesna komada. Kdor se hoče prepričati, če je ta godba res dobra, naj jih takoj naroči. Kdor naroči vseh 6 plošč skupaj dobi zabojček tongs-tone igel brezplačno. Važno! - Z vsakim naročilom pošljite potrebno svoto. Pri naročilu od 5 plošč ali več, plačamo poštnino mi. Ako je pa naročilo manj, kakor 5 plošč, potem pošljite za vsako ploščo 5c. več za poštnino. 80331 Izgubljena pesem — Jolietska Slovenka...............75 80334 Gozdni zvok — France polka.................................75 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. The Ncu Orthbphonic ictrola Mr. i. Knowltt Tfto oirt man Shojlrt navr worn a rlanqer flag on his t>ac*. LSy Tr.orr.iori Fisru-r ' r)_____ \ L(=N\0 Ot^ STOMACH | NI6HrTOK6tPPROM Uf^lHfe Ot^ THfVT 0CI L- - , . - _I r^^r. .r- t—v t^C- (T1' Agitator. Roman. Janko Kerstnik Barvaste črepinje. Zbirka več kratkih povesti ............................. Bele noči.—Mali junak. Romana. Dostojevski ............................... Bitka pri Visu leta 1866. Črtica iz avstr. zgodovine ...................... Beli rojaki. Zbirka povesti. En«. Gangl ........................................... .65 Carski sel. Jules Verne. Povest z ruskih polian, v dveh delih. Vsak del po --------------------------------- .50 Cesar Maks in Mehika. Doživljaji Avstrijcev v Meksiki .......—...... ! Colomba. Povest po znanem franc, pisatelju Prosper Me- I rimee __________________________________________ Četrtek. Napeta povest iz london- ! _ skesa življenja ............................ Čina smrt. Fr. K s .Meško. Pretresljiva povest ..........— Čujte nas. R. Vrabl. Kratke, zelo podučne zgodbice ........................ Detela, zbrani spisi. 1. zv. Hudi časi, zgod. povest. Blage duše, veseloigra ................................... Detela, Takšni so. Zgodovinska povest. — Begunka. Drama v I treh dejanjih ..........-...................... ■ Don Ki3ot iz La Manche. Pustolovski doživljaji ........................ Duh v Kentervillu. Angl. prav- Dve sliki. Fr. K?. Meško. Dve povesti s podeželskega življenja Fabijola, ali cerkev v katakombah. Povest iz rimskih časov ... Furij. Burna novela iz mladeniče- vega življenja ......................-.....- Glad. K mit llamsun. Roman....... 1.25 Gladiatorji. Zgodo. roman iz l. 70 po Krist. 2 zvezka skupaj.... Golobovi. Xovela s podeželskega življenja ............................-.......... Gospodarica sveta. Avanturističen roman ..........-........................ Gozdarjev sin. F. S. Finžgar. Povest slov. mladeniča ................... Homerjeva Ilijada. Fr. Omer-.a. Starogrška pravljica ................... Igralec. F. M. Dostojevski. Roman iz spominov mladeniča.... Ivan Cankar. Zbrani spisi. 2. zv... 2.50 Izdaj avec. F. V. Slemenik. Zgodovinska povest turških časov Iz dni trpljenja. Andrej Rape. Kratke povesti .............................. Izlc-t g. JJroučka v XV. stoletje. Svatopluk Ceh ..................-.......... Iz življenja za življenje. Kratke, poučne povesti ............................ Jagoce. T- Stritar. Knjiga za od- rastlo mladino ................-............ Jaromil. Češka narodna pravljica Jernač Zmagovač. II. Sicnkic-wicz. Poljska povest. Med plazovi. Povest tirolskega gorske- i ga župnika .........................--......... ' Juan Miseria. P. L. Čeloma. Span- ska povest .................................... Junakinja iz Stajra. Povest iz boja med katol. in prot. vero .. Jutranja zvezda. II. Rider Haggard. Roman ................................ 100 Jurčičevi zbrani spisi. Vsak zvezek po ........................................----- 1.00 j 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. — Urban Smukova ženitev. — Klošterski žolnir.— Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški valpet. 4. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega sodnika.— Kozlovska sodba v Višnji gori.—Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmetskega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lepa Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V Vojni krajini. — Pravda med bratoma. 8. zvezek: Ivan Erazem Ta-tcr.bach. — Bojim sc te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščlji-vosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro in učitelj.—Veronika Dcseniška. 10. zvezek: Slovenski svetec Ponarejeni bankovci. delal, ko je krompir kradel. — Kako sem se jaz likal. Jak. Alešovec. Povest slovenskega trpina. 1.. 2. in 3. del skupno.............. I.'ž5 Kapetanova hči. A. S. Puškin. Ruska povest ............................... 1.00 Kazan, volčji pes. J. O. Curwood. Kanadski roman .......................— 1.00 Knezova knjižnica. 1. zvez.: Ant. Knezova ustanova. — Gospod Lisec. — Ženitev Ferdulfa, vojvode ......—--------------------------------- 1.06 Kralj gora. Edm. About. Francoska povest ................-................ 1.C0 Kresalo duhov. P. A. Sheehan. Romanjz irskega življenja------ 1.00 Krištofa Šmida spisi. Vsak zvezek .65 1. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan. turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. .60 .50 .25 .70 .40 .50 .50 .45 .75 ...... 1.50 1.25 .60 .30 .45 .75 .45 I .80 | I .50 : I .20 .50 .30 .35 .50 ... 1.50 .60 .90 .15 .50 .45 .35 .70 1.00 .30 .35 .25 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad.— Ptičje gnezdo. —■ Poškodovana slika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata.— Različni sestri. Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zanimiv zgod. roman........ Krivec. Jos. Kostanjevcc. Roman iz podeželskega življenja ........ Križev pot. Roman češkega duhovnika .......................................... 1.20 Lisjakova hči. J os. Stare. Povest iz ljubljanskega življenja ...........50 Ljubljanske slike. Jak. Alešovec. Podoba ljubljanskega sveta pod drobnogledom ..............................75 Mali klatež. Mark Twain. Povest iz resničnega življenja ............... Mali lord. Povest iz angleškega sveta z zelo napeto vsebino........ Mati božja dobrega sveta. Povest iz časov turških bojev ................ Mimo ciljev. Milan Pugelj. Več kratkih povesti ............................ Mladi gozdar. Izviren roman ...... Mladi samotar. Krištr.f Smid. Dozi vjjaji mladega dečka ................ Moje življenje. Ivan Cankar. Slike iz pisateljevega življenja ...... Mrtvo mesto. V srce segajoča povest ................................................. Na negotovih potih. Poučna pov. Na različnih potih. Povest za dečke od 11. do 14 .leta.............. Narod ki izumira. Zanimivosti iz življenja in običajev Eskimov.... Narodna biblioteka. 7. snopič: Krvna osveta. Povest čerkeskega častnika ...............30 8. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenicv. Povest iz ruskega življenja .......................... 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ............... 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest ............................. 21. snopič: Boj s prirodo. — Treskova Uršika ............... 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Pcsjakova. S srce segajoč roman ......................... 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože ........... 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Andrejčkov Jože. Velezanimiva povest .. ....... 39. snopič: Solnce in senca. Jos. Ijcdenck. Gorenjska povest 40. snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca .......................... 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine .......... ........................ 53. snopič: Zaroka o polnoči. Basnigoj. Povest slovenskega visokošolca .............. ................ 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Ar. Irc ukov lože 60. snopič: Emanek, lovcev sin. Doživljaji mladega dečka. — BeraČ. Povest iz vaščanske-ca življenja ..........-..................... Narodne pripovedke. 1. zvezek: Doininicus ................................. ; Narodne pripovedke. ..4. zvezek: i Dominicus ...................................40 Narodne pripovedke in pravljice. S. Sekolov ................................. 35 Naseljenci. Ameriška povest .........35 Naša leta. M. Pugelj. Zbirka kratkih povesti .. .................................. 1.00 Naše življenje. Ks. Meško. Črti- ' ce iz življenja ............................. Naši ljudje. Dr. A. Remec. Kratke povesti iz slov. življenja...... Na valovih južnega morja. Pripovedka .................................... .45 .30 .30 .30 .45 .30 .75 .30 .30 .30 .30 .30 .30 .35 .75 .40 ....................................35 Nevesta s Korinja. Fr. Jaklič. Povest ...........................................50 Nihilist. Iz ruskega življenja .........40 Obiski. Izidor Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev .......... 1-25 Obrazi. Ciril Jeglič. Vesele črtice .85 Ob tihih večerih. Ks. Meško, Kratke črtice ...........................1— 1.00 Oče naš. Povest mladeniča........... .75 Odiseja. Andrej Kragelj. Starogrška pravljica ...............................45 Oglenica. a_li hudobija in nedolžnost. Povgst ____________________________ Patria. Povest iz irske junaš. dobe Perpetua, ali afrikanski mučenci. Povest iz 3. stol. po Kr............. Petelinov Janez. Jak. Alešovec. Poučna povest ............................ Podobe iz sanj. Ivan Cankar. Kratke slike iz časov svetovne vojne............................................... Pol litra vipavca. D. Feigel. Kratke, vesele dogodbice. . Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega naroda — Poslednji dnevi Pompejev. Roman. 1. in 2. del skupno............ 2.00 Po strani klobuk. D. Feigel. Kratke c 'ice vesele vsebino___ .75 Povestice. Rabindranath Tagore .35 Povesti in slike. Ks Meško. Kratke povesti ...........................45 Pripovesti o Petru Velikem .........75 Pri stricu. Ivo '! rošt. Povest iz kmetskega življenja .................. .45 Siesto e Šesto. Povest iz italijanskih Abrucev ..............................30 Pravljice. Fr. Milčinski. Po slovenskih narod, pesmih ..............90 Pravljice Iztoka. Iv. Vuk............. .75 Pfills.............................50 Pribajač. ^r. Fr. Detela. Zanimiva povest iz kmetskega življ.. .45 Ribičev sift. Pravljica ................. .25 Sanguis Martinim. LoiiJs B«r-trand. Povest iz prvih časov krščanstva _______________________ .35 .30 .45 .85 .60 .. 1.00 .50 Smrt pred hišo. Fr. Bevk. Roman .60 .55 Naročita je prldejati potrebttft švoto V polthčtti Money OtdfU, bančnem draftu ali znamkah. V*a piima naslovite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET. CHICAGO, ILL _ Pet^k, 3. februarja 1928. AMEgiKANSKJ SLOVENEC Stran 5 0<><>0<><><><>CK><^^ >000000000000000-Družba oooooooooooooooo >00000000tK>00< sv. Družine >ooooooooooooooo< (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. ^Severne* Amerike^ Sed«E Jolifet, lilv Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, III. I. podpredsednik: Filip Živec, SO? Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago. Glavni tajnik: Frank.J. Wedic, SOI Lime Street, Joliet, IU. Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joliet, III. Anton GerČar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpbrug, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime Str., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St, Chicago, 111. -o- Do dne 1. ian. 1928 je D. S. D. izplačala svojim članom in Članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $53,779.C3. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40 leta se L-hko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. za $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! C-CKKK , OOO OCKK)CKXX)0000OOO 0^0{K>0000C Tem potom naznanjam vsem pittsburškim Slovencem, da bo društvo sv. Družine priredilo piknik ali izlet v nedeljo, dne 3. junija 1928. Kje se bo ravno piknik vršil, še ni omenjeno. Zatorej prosim vsa pittsburška društva, zlasti uradnike, dasi to zapomnijo in prepustijo ta dan društvu sv. Družine, za kar vam bomo prav hvaležni. Dalje prosim člane dr. sv. Družine, da bi se bolj redno udeleževali društvenih sej, ker če je večje število članov na seji, večji uspeh bomo imeli. Zatorej, dragi sobratje in so-sestre, vzdramimo se enkrat iz tega spanja in zavihajmo rokave. Delajmo vsi v slogi in a-gitirajmo vsak po svoji moči, ker ravno zdaj je čas zato, ker je prost pristop v društvo sv. Družine, kakor tudi v Družbo sv. Družine. Povrhu še plača društvo sv. Družine zdravnika vsakemu novemu članu. Zatorej, dragi sobratje in sosestre, še enkrat vas prosim vse skupaj, da greste na delo za lepo naše društvo in dično Družbo sv. Družine. Obenem naznanjam vsemu članstvu koliko znaša društveno premoženje koncem l. 1927 in kako je denar razporazde-ljen: Na Allegheny Valley Bank na hranilni vlogi ..........$1205.56 Na čekovnem računu 1313.90 Posojeno Slov. Domu.. 1000.00 Delnica Am. Slov..... 25.00 Drugo društveno premoženje cenjeno .... 130.00 naš predsednik, ki je videl toliko članov na seji! Zato le na vsako sejo bratje! Agitirajte tudi za nove člane, da bo naše društvo in naša slavna Družba sv. Družine rastla in napredovala. Zdaj pa vse lepo pozdravim, uradnike in člane Dr. sv. Družine! Z bratskim pozdravom, Leo Adamič. -o- Skupaj ....................$2374.46 Pozdrav vsemu članstvu Dr. sv. Družine, kakor tudi čitate-ljem' Amer. Slovenca! John Flajnik, tajnik. -o- KAKO DELAJO PRI DR. SV. DRUŽINE ST. 1 D.S.D. ? Joliet, 111. Društvo sv. Družine št. 1 je imelo svojo sejo 29. januarja v Slovenia dvorani. Na tej seji se je vršilo umeščevanje društvenih uradnikov in kaj takega nisem še videl. Tako lep red in tako lepo umeščevanje, kakor je bilo ravno to. Umeščevanje je vodil sobrat John Živetz st. Kot umeščevalec je prav lep nagovor napravil, za kar se mu je vsa zbornica zahvalila. Tudi članov nisem videl še nikdar toliko skupaj. No seveda, to je bilo zato tako številno obiskano, ker je naš spoštovani predsednik že meseca decembra obljubil, kaj da bo. In res so bile prave kranjske klobase, kakor tudi onega ni manjkalo, ki človeku korajže da. Vi, g. urednik, kar verjeti ne morete, kako smo se izvrstno imeli. — Upam, da se bomo še večkrat tako imeli in s tem gojili lepo da se v kratkem bratsko ljubezen med seboj. — Novi slovenski rekordi. KAKO SMQ JIH REKORDIRAL3. Opisuje Ivan Račič. t. . .»r II. NAZNANILO. East Pittsburgh, Pa. Imao sam čitati jedan dopis od bivšega tajnika u Amer. Slovencu, u kojem je pisal, da svi članovi i članice društva sv. Lovrenca imadu prostu ulazni-nu na budučoj zabavi, koju če-mo držati na 18. februara o. g. Ako bivši tajnik nije znao što se govorilo i što se je zaključilo na sjednici, onda nije tre-bao pisati što takovoga u list Amer. Slovenec i s time napraviti razočaranje medju članstvom i smetati odbor u njego-vom poslu. Sjednica se je držala na 8. januara 1928 član dobro znade, koji je bio j prisutan na istoj, da je večina članova odglasovala, da se u-laznice prodaju muške 50c, a ženske 35c za člane(ce) ili nečlane (ce) jednako. Dakle molim sve člane (ce), da se ne bu-nite kod uplačivanja ulaznic. jer to nije odbor nametnuo svojevoljno več je s večinom članstva odobreno i tako u zapisnik uvedeno i tako mora da ostane. Nije ovo bas lijepo što mora današnji odbor voditi ovakove kritike, ali još bi gorše bilo, kada bi se dao zavesti. Zbog toga je najviše potrebno, da svi članovi (ce) pohajaju točno sjednice, pa kad budu točno pohajali svaku sjednicu, onda če znati o čemu se radi u društvu i onda ja mislim, da se ne-če ovakvoga što više dogoditi. Petar F. Bendekovich, tajnik. -o- POZIV NA ZABAVU. East Pittsburgh, Pa. Koju priredjuje društvo sv Lovrenca št. 14 DSD., E. Pittsburgh, Pa., u gubotu dne 18. februara 1928 u Poljskoj dvo rani, 353 Beech St. Bratski pozivamo sve člane i članice društva sv. Lovrenca kao i ostale sve Slavene, da na? posjete u što večem br o J u te večeri! Svirati če nam dobra muzika uz koju čete moči pro-vesti vrijeme u izvanrednom zadovoljstvu. Dočim i ulaznina jest vrlo umjerena, ulaznina za člane-(ce) kao i sve ostale za muške 50c, za ženske 35c. Svi oni, koji žele da se raz-vesele i da si škrate vreme u dobrom veselju, neka dodju te večeri tarao gdje če ih dočeka-ti sa dobrom podvorbom Odbor. Druga narodna slika je "Romanje k Materi božji". Kam so šli naši romarji, je težko spoznati; morda k Novi Štifti, na Brezje, na Sv. Višarje, na Sveto Goro, na Žalostno Goro, ali morda celo na ameriške Brezje v Lemontu, — kdo ve! Ali se še spominjate, dragi rojaki, kako so naši očetje in naše matere hodili na božjo pot? Navezali so si culico in-se podali na daljno pot s trdno vero, da mora biti njihova prošnja uslišana, če pripo-roče Materi božji na kraju, ki si ga je sama izbrala po čudežih za svoje priljubljeno svetišče. Celo pot so prepevali romarske pesmi. Peli so vsi brez -azlike, ali so bili pevci ali lic-, ker ni šlo za to, da pojejo u-metne skladbe, ali da razkažejo svoj izvežbani glas, svoje fi- , . ,no prednašanje, temveč šlo jo kao sto svaki „o4rt • .....i le zato, da izrazijo na svoj pn- prosti način, kar je čutilo srce • zato je to romarsko petje nekaj izrednega — kdor ga n: slišal.sam, si ga nikoli ne bo mogel prav predstavljati, — kdor ga je pa slišal, ga nikoli ne bo mogel pozabiti. Zvonovi iz romarske cerkve so pozdravljali romarje že od dakč. Pridigar v cerkvi je s posebno izbranimi besedami proslavljal usmiljeno srce Matere božje. Prodno so odšli romarji domov, so vsi skupaj peli litanij:? Matere božje in za slovo od Jvi. rije tisto pretresljivo pesem: "Še enkrat bi videl, M arij t U rad". Ta fonografska slika bo trajen spomin našim vrlim prek murskim rojakom, v prvi vrsti pa njihovemu pevskemu zbori" v Chicagi "Jezero". Pevke te ga zbora so bile, ki so vse najlepše romarske pesmi iz starega kraja, pesmi.ki morda niso bile še nikoli nati njene in izdane. Vse so i\v i^rist ne slovenske pesmi, pravo rta-roifho, ali vsaj ponarodolo blago. Te melodije bi bili lahko opremili z umetnimi moderni- ii e mi harmonijami, pa tn !;i bilo na mestu; priredili sm;> "'h namenoma tako. kakor jih marji v resnici pojejo: le po slušajte, kako so izpeljani posamezni glasovi! Po istem principu smo se ravnali tudi v drugih rekordih: kjer razmere zahtevajo priprosto narodno petje, smo skušali posnemati pristno narodno petje. kjer pa smo imeli priliko za umetno petje, smo podali umetno petje. Vsebina plošče. Prvi del: Zvonovi potrkavajo. Romarji se bližajo svetišču Matere bo- j ji ž je in pojo. Vstopijo v cerkev. Starodavne orgije zadone s ko-ra in spremljajo nadaljno petje romarjev. Sledi slavnostna pridiga. Po pridigi še ena pesem. — Drugi del: Romarji pojo litanije Matere božje. Pridigar zopet nastopi s kratkim navduševalnim govorom. — Končno zapojo romarji "Slovo od Marije". Pojejo izbrani pevci Adrijo, isti. kakor na drugih ploščah. Glede petja nismo imeli nobenih skrbi, pač pa glede pri«'!;:. Ni se nam zdelo posebno primerno, da bi eden izmed nas igral pridigarja. Tiste dni se je mudil v Ai-)A-ni Chicage slovenski misijonar Rev. Odilo Hajnšek. Malo prej je imel v Chicagi sv. misijon z velikanskim uspehom. P ej je vodil misijone po >leviinih slovenskih naselbinah v Armn*i! i. On bi bil idealen \ovornik 7,.. jnašo romarsko sliko. Odločil sem se, da ga vprašam, če M hotel to storiti. Ko sem mu »a::-ložil. da bo romarska slika i -pa in dostojna od začetka c5< konca in ne morda le karikal- -ra ene izmed najlepših pou :•: našega naroda, je Rev. Odi) o privolil. Videl je v tem novo priliko, da stori nekoliko misijonskega dela. Pokazal nam i" tudi pravilni način, kalifi bi morale peti litanii' . "i -osi nas" mora priti za vsakim posameznim klicem. Father Odilo vam govori z rekorda pr: tako, kakor govori v cerkvi pred oltarja sredi mis'.i ^ ;a. : rekord je edini slovenski ■ -kord te vrste in vsi. kar ni bilo zbranih pri rekordi^anj" smo čutili, da ta rekord po svo-ii notranji vrednosti d'leč : sega vse druge in se sploh n. more šteti med rekorde, ka korsnih smo biii Mava.ieni do sedaj. Zato sr tudi na t. m n. -stu iskreno zahvaljuj• m K Odilu za to izborno d nu izbranih pevcev pa 1 udi v imenu slov-' kov sploh. Velikost rekorda Cena $1.25. Naročiti garne Amer. Slovenca. (Na d a 1 j c va n j e s 1 •; d i.) io v iine-" Adrijo", ski!1 la ji ■ VI inčv- . od Knji- KRASNO POSESTVO. ' Mižini Novega mesta jc radi smrti ugodno naprodaj. Veliko je oralov, gozdovi, njive, travniki, velik sadni vrt in vinograd, ena večja in ena manjša hiša z gospodarskimi poslopji, z vsem živim in mrtvim invent ar- I jem. Cena $10.000. — Na-l tačnejša pojasnila daje Fer-Č dinar:ct Sever, Ljubljana, II Foštni predal 82, Jugoslavija- DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. IZ URADA DRUŠTVA SV. IVANA KRSTITELJA, ŠT. 13. D. S. D. Chicago, IU. Tem potom naznanjam vsem članom in članicam našega društva sklep zadnje mesečne seje, da se korporativno udeležimo veselice društva Sveti Križ, katera se bo vršila dne 4. februarja v dvorani na 1802 5. Kacine Ave., začetek ob 7. uri zvečer. Zberemo se pri našem sobratu Mr. Andrew Gla-Vachu in ob pol osmih zvečer odkorakamo tja Kateri pa živijo bližje dvorane, naj nas tam počakajo, da točno ob osmi uri skupaj prikorakamo v dvorano. Prosim vas, da bi se v velikem številu udeležili. Torej na svidenje v soboto zvečer, dne 4, februarja. Bratski pozdrav 'Steve Foys, tajnik. -o- DRUŠTVO SV. DRUŽINE ŠT. 1 D.S»D. Joliet, IU. Naše društvo je imelo svojo redno mesečno sejo zadnjo nedeljo v Slovenia dvorani. Ta seja je bila ena izmed najbolj zanimivih, odkar društvo obstoji. * Lepo je bilo videti, ko je predsednik poklical kar šest kandidatov na oder za pristop skliče javni shod in da vsi pristopimo v ta klub in napravimo eno močno jugoslov. politično društvo ter tako pokažemo tu-jerodcem svojo moč tudi na političnem polju, da tudi mi lahko svoje rojake spravimo v kakšne javne, državne, okrajne ali mestne urade, ker potem bomo šele čislani in pripoznani kot pravi ameriški državljani in jugoslovanski narod v Jolie-tu in okraju Will. Zatorej na svidenje, kadar se skliče tozadevni shod. Dalje je nam poročal sobrat Louis Martinčič, društveni tajnik, da pričakuje 100'r harmonije glede društvene Card party, ki se vrši dne 16. febr. v Slovenia dvorani ter prosi članstvo, da naj vsak po svoji moči daruje vsakovrstne dobitke in pomaga na vse mogoče načine, da se ta veselica izvede .v popolni prid društvene blagajne. Odbor pričakuje, da bo vsak član sodeloval v prid našega slavnega društva, ka- Cast zato gre društvenim uradnikom, posebno pa še eobratu predsedniku George Stonichu za tako lep red, ker mož je res na pravem mestu, zato ga sobratje tudi ljubijo; dokaz temu je, da je on predsednik, odkar že društvo obstoji. Ko je napočil že čas, da se odpravimo za domov, pa aado-ni lepa slovenska pesem tako gromovito, da se je kar hala tresla, tako da mislim, da mora biti še danes kdo izmed pevcev in basistov hripav. Kajti pelo je vse, saj veste, če je "tistga" precej, iz katerega se v jeseni stiska korajža, da je vse veselo. Zato pa, dragi bratje, udeležujte se sej in vam ne bo žal za to. Tu se spoznavamo, tu se oživlja navdušenost za društvo, da isto potem bolj napreduje. Ako^e seje u-deleži veliko članov, je odbor vesel in ima veselje za društvo, kjer pa med članstvom ni zanimanja, tam tudi odbor nima veselja. Oh, kako je bil veseli "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob io minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. S. C. V. MeKinley, D. naslednik Burrow« zobozdravnika D* Arey poslopje, 2. nadstropje if v. sobe 204 Phone: 4654 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET. ILL. Prebkava in BREZPLAČNO ženska postreinica Odprto: od ft. zjutraj deft, zvečer. V nedelje od 10. zjutraj de 12. opoludno. S m' Stran 6 AMERIKANSK1 SLOVENEC Petek. 3. februarja 1928. POTOP HENRIK SIENKIEWICZ Iz poljščine prevel Dr. Rudolf Mole. "Toda, gospod, povedal si mi, da si iz knežje Prusije »torej si morda sam lutera-nec ?" "Bog me varuj tega," je odgovoril gospod Andrej. "Sem iz Prusije, toda iz katoliške rodovine, zakaj mi smo prišli v Prusijo iz Litve." "Torej hvala Najvišjemu, ker sem se prestrašil. Dragi gospod, kar se tiče Litvo, tudi tam ne manjka odpadnikov in imajo mogočnega načelnika v Radzivilu, ki se je izkazal za tako velikega izdajalca, da bi se lahko kosal edino še z Radziejovskim." "Bog daj, da bi mu hudiči izruvali dušo iz grla, preden nastopi novo leto!" je zakričal zavzeto Kmitic. "Amen!" je odgovoril šlahčič; "pa tudi njegovim slugam, njegovim pomočnikom, njegovim rabljem, o katerih so dospele vesti celo k nam in brez katerih bi se on ne bil drznil dvigniti roko na domovino." Kmitic je prebledel in ni odgovoril besedice. Tudi ni izpraševal, se ni upal vprašati, kdo so ti pomočniki, sluge in rablji, ki govori ta šlahčič o njih. Počasi jahaje so dospeli pozno zvečer v Pultusk. Tu so pozvali Krritica v škofovo palačo ali grad, da bi se izkazal poveljniku. "Dostavljam konje vojskam vaše švedsko milosti." je rekel gospod Andrej, "in imam pobotnice, s katerimi potujem v Varšavo po denar." Polkovnik Izrael (tako se je imenoval ta poveljnik) se je nasmehnil pod brki in rekel: "O, le pospeši se, gospod, in nazaj grede najemi si voz, da bi lahko imel na čem voziti ta denar." "Hvala za svet," je odgovoril gospod Andrej ; "saj itak razumem, da se vaša milost norčuje iz mene. . . Toda jaz pojdem po to, kar mi gre, če je treba k samemu kralju!" "Pojdi! Ne zametuj svojega!" je rekel Šved; "kaj lepa vsota je to." V samem mestu je naletel vnovič na svečanosti, zakaj veselje radi padca Krakova je imelo trajati tri dni. Obenem je tudi izvedel, da so v Przasnišu morda nalašč pretiravali švedsko zmago; gospod kaštelan kijevski ni bil ujet, marveč je dobil pravičo, da je zapustil mesto z vojsko, z orožjem in s prižganimi luntami pri topovih. Pravili, da je baje krenil v Šlezijo. Sicer ni bila velika tolažba, tolažba pa je bila vseeno. V Pultusku so stale znatne moči, odkoder so se imele pomakniti pod poveljem Izraelo-vim na prusko mejo, da bi prestrašile obmejnega grofa; torej niti mesto niti tako obširni grad niti predmestje niso mogli sprejeti toliko vojaštva. Tu je tudi Kmitic prvikrat u-gledal vojake v cerkvi. V prekrasni gotiški kolegiatni cerkvi, ki jo je ustanovil pred dve sto leti škof Gižicki, je bila nameščena nemška najemniška pehota. Notranjost svetišča je žarela od svetlobe kakor ob času vstajenja, zakaj na kamenitem tlaku so goreli ognji. Kotli so se kadili nad njimi. Okoli sodčkov s pivom- so se zbirali tuji vojaki, sestoje-Či iz starih razbojnikov, ki so opustošili celo katoliško Nemčijo in ki niso gotovo prvikrat prenočevali v cerkvi. Torej se je notri razlegal hrup in krik. Hripavi glasovi so prepevali taboriščne pesmi; slišali so se tudi kriki in smehi žensk, ki so se navadno vlačile v takratnih časih za vojsko. Kmitic je obstal pri odprtih vratih. Skozi dim sredi rdečih plamenov je uzrl rdeče, od pijače razpaljene, bradate obraze vojakov, sedeče na .sodčkih in pijoče pivo; drugi so se kockali ali igrali karte; nekateri so prodajali cerkvene plašče; drugi so objemali nesramne ženske, oblečene v pisane obleke. Vriše, smeh, žvenketanje vrče v in mušket, od sklepov se odmevajoči krik — vse to ga je glušilo. Glava se mu je zavrtela, oči niso hotele verjeti tega, kar so videle, sapa mu je zastala v prsih; peklo bi ga bilo manj prestrašilo. Naposled se je zgrabil za lase in zbežal, blazno ponavljajoč: "O Bog, usmili se nas! O Bog, kaznuj! O Bog, reši nas!" X. V Varšavi so že davno gospodovali Šved-je. Ker se je nahajal Witerr.berg, pravi načelnik mesta in poveljnik posadke, tačas v Krakovu, je vodil posle v njegovi odsotnosti Radziejovski. Nekaj nad dva tisoč vojakov je stalo v samem mestu, obdanem z nasipi, in po prostorih ob nasipih, pozidanih s prekrasnimi cerkvami in palačami. Orad in mesto nista bila poškodovana, ker ju je predal gospod Wessel, starosta makovski, brez boja; sam pa se je naglo umaknil z vso posadko, ker se je bal maščevanje svojega osebnega sovražnika Radziejovskega. Ko pa je začel gospod Kmitic bliže in natančneje ogledovati, je ugledal na mnogih domih sledove grabežljivih rok. To so bili domovi onih prebivalcev, ki so bežali iz mesta, ker niso hoteli prenašati tuje vlade ali pa so se upirali v onem hipu, ko so Švedje vdirali na nasipe. Izmed gospodskih palač pred nasipi so o-hranile svoj nekdanji sijaj le one, katerih prebivalci so bili vdani z dušo in telesom Švedom. Popolnoma nepoškodovana je stala torej palača Ivazanovskih, katero je ščitil Radziejovski, njegova, gospoda praporščaka Ko-niecpolskega ter ona, ki jo je postavil Vladislav IV., in se je pozneje imelovala Kazimi-rovska, toda duhovniška poslopja so bila zato znatno poškodovana; Denhofova palača je bila napol sežgana, kanslerska ali tako zvana palača Osolinskih v reformacijski ulici je bila popolnoma izropana. Skozi okna so gledali nemški najemniki, a ono dragoceno pohištvo, katero je pripeljal rajnki kancler z ogromnimi stroški iz Italije, one florentinske kože, nizozemski gobelini, umetne pisalne mize, vložene z biserno matico, slike, bronasti in marmornati kipi, benečanske in gdan-ske ure, dragocena stekla — vse to je ležalo še v nerednih kupih na dvorišču ali pa je bilo pripravljeno, da se odpošlje ob prvi priliki po Visli na Švedsko. Te dragocenosti so strašili vojaki, medtem' pa so se kvarile na dežju in vetru. V prav mnogih mestih si lahko opazil isto, a dasi se je prestolica vdala brez boja, je stalo vendar že trideset ogromnih ladij na Visli. pripravljenih, da odpeljejo plen. Mesto se je zdelo, kakor bi bilo tuje. Po ulicah se je slišalo več tujih jezikov nego poljskega; povsod si srečaval švedske in nemške vojake, francoske, angleške in škotsko najemnike, v najrazličnejših krojih, v klobukih, v grebenastih čeladah, v kaftanih, oklepih, poloklepih, v opankah ali v švedskih ji obrazi, tuje pesmi. Še celo konji so imeli drugačne postave nego oni, na katere se je škornjih. Povsod tuja pestrost, tuji kroji, tu-bilo navadilo oko. °1*:>0"0<><><><><><><><^ Pred ognjem in tatovom. so naše varnostne skrinjice vedno varne. V njih lahko hranite vse svoje vrednostne papir-je, zavarovalne police zemljiške prepise, bon-de in sploh vse, kar je vredno hraniti. Iste so va vam vedno dostopne med uradnimi urami od 9. dop. do 3. pop proti mali najemnini za $3 na leto. Ključe hranite vi, tako da brez vašega ključa skrinjice nikdo ne more odpreti. Tudi so Vam na razpolago brezplačno privatne sobice, kjer lahko brez motenja in vmeSavanja od strani drugih pregledate svoje papirje ali pa odstrižete obrestne kupone na svojih bondih. Naši uradniki so vam z veseljem na razpolago pri posvetovanju radi nakupa vrednostnih papirjev, kojih obrestna mera je višja od navadnih vlog in kojih varnost Vam ne bo delala skrbi. V vseh denarnih zadevah obrnite se z zaupanjem do na* Ksi kapital in rezervni sklad znaša več kot $741X000.00. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO A CLINTON STS., JOLIET, ILL Wm. SsdnuMMt. predtednik Chss. G. Pierce, kasir p Joseph Dunda, pomožni kasir 1 ■ 1 ■ ..... i S.P.D. sv. Mohorja Ako se ti "Amerikanski Slovenec" dopade, povej to svojim prijateljem in znancem in priporoči jim ga, da si ga na- roce! The Will County National Bank OF JOLIET, (ILLINOIS Prejema raznovrstno ▼loge, ter poSiljt dele iTttfr Kapital in preostanek $300,000.00. E. WILSON, predjed Ustanovljena 31. decembra, 1921. Inkorporirana 12. oktobra, 1923. SEDEŽ: CHICAGO, ILLINOIS ODBOR ZA LETO 1928: Duhovni vodja: Rev. Anseim Mum, O.P.M., 1852 W. 22nd Place. Predsednik: Max Omerzel, 2123 W. 21 st Place. Podpredsednik: Anton Banich. 1931 W. 22nd Place. Tajnik: John Gottlieb, 1845 W. 22nd Street. Blagajnik: Jchn Jerich, 1849 W. 22nd Street Zapisnikar: Frank Primozich, 1927 W. 22nd Place. Dr. zdravnik: Dr. Jos. E. Ursich. 2000 W. 22nd Street. NADZORNI ODBOR: Theresa Chernich, John Horvat in Frank Kobal. POROTNI ODBOR: Louis Duller, Frank Grill in John Fale, st. Organizatorja: Frank Primozich in Jennie Slafcc. Uradno Glasilo: "Amerikanski Slovenec". Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popo'dne v cerkveni dvorani sv. Štefana, na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta starosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na t^den bolniške podpore, za kar se plačuje do 50c na rnc«ec mesečnine. To je i2vanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, pristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na v družbenega tajnika ali pa predsednika. ov________ <>oo<>CHX)<>ooooo<>ooooooooooo<>oooooo-ooooo^C'<>ooC'CK)&o<>c oo-6-o NAZNANILO. O<><><>OO<>^ PISANO POLJE ■OOOOO-O-OO-OOOO-O-OOOOO-OOOOO-OOOO-OOOOOO-OO-O-O-O Vsem članom in članicam S. P. Družbe ljudno naznanja, da so vrši redna mesečna si . Mohorja se u- \ nedeljo. o. lebruarja, 192^. v navadnem prostoru. Ker im;; iVU dan društvo sv. Štefana svojo veselico, se seja prične ž« dne. da bomo lahko pravočasno so udeležil i 1 orporativno. ob eni uri popol o veselice in sice Udeležite se torej te seje in bodite točni, prične pobirati točno ob pol eni uri popoldne. Bratski pozdrav, Vsosmont ANGLEŠKA ŠPIJONAŽA. (Dalje.) Lotil se je znova dela, ker je v njem tista francoska^enerjjfi-ja'\ ki sili človeka pričenjati zmirom znova. Sicer pa Perzija ni imela v tem burnem času kvalificiranih znan>tvenih delavcev in tako je bil čez ceelen dni imenovan — glavno zamdi znanja perzijskega in orijen-lalskih jezikov, za profesorja na gimnaziji v Okchavatovu. Poleg tega je poučeval francoščino na visoki šoli ameriške misije in elosegei je profesorsko stolico na univerzi Eudzdy-jih v Enzli. Profesor Cnevreau se je z veseljem lotil svojega učiteljskega poklica. Toda, dasi tu ni bilo vojne in sovjetske revolucije, vendar severna Perzija ni zemlja Max Omerzel, predsednik. John Gottlieb, tajnik Finančno poročilo za oktober, november ir d^ceraber, 1927: Skupni dohodki v treh mesecih Skupni stroški \ treh mesecih Čisti preostanek v oktobru, nov. in dec....... Preostanek v blagajni 30. septembra, 1927 Blagajna ž»1. decembra, 1927 .......... Razdelba premoženja: Slovenski Dom, na delnicah Class A............. Slovenski Dom, na delnicah Class C................. Hranilna vloga na Metropolitan State banki Chekovni račun na Metropolitan Stale banki Skupaj kot zgorej ............. ................... miru. Glavno so vznemirjalo deželo angleške vojske, ki so "drle z Mezopotamije in potovale po celi Perziji, pod pretvezo, da zasledujejo roparske vojske Zangalisov. ki jih je vodil Kuček-Kan. Chevveati 1 .-.>■ j vse to i mnogo , menil, popol-I noma potopljen v svoje študiji* job prostem času je pozna- le i svoje gosli in par majhnih, revnih bibelotov, ki s» oa sm 'j*J. io 1 on i ntalnih jezikov. --S Kot javno delujoča ose" ki mora oel časa eio časa titi družbo, se je seznanil v. an-gleskim generalnim :taboni. nastanjenim bas v Enzli i:i kmalu postanejo Angleži njegovi prijatelji. Poveljnik polkovnik Matthews, majorja Hamilton in Ronaldson, potem kapitan Fine kav m kural F.šd-pf Ires cele Evrope je, kar mi danes branimo. Tako dobro ste tu znan in imate toliko znanje!" To ni bilo kakšno laskanje posebne vrste ; profesor Che-vreau, ki je obvladal razen drugih jezikov tueli perzijskega in ki je imel družabne stike z vso visoko elružbe) perzijsko v Enzli in Teheranu, kamor je včasih prihajal, bi res lahko izkaza! angleškemu "political officerju" neprecenljive usluge. Spoštovana osebnost je bil nad vsakim sumom, da se meša v politiko, on, znanstvenik in učenjak, ud an svojemu delu. Profesor Chovreau, ki je hotel mirno delati, je moral seveda dati prednost Angležem pred vojsko Zangalisov: sprejel je to ponudbo in postal Sur-naderov. zaupnik. S tem se je pa zapisal smrti. (Dalje prih.) -o—- S s f . ' 3 17 s:i 1.(572.21 ; -1.020.01 ).:' > U, pose- $ i .305.00 .. 1,125.H ... 1.613.76 ... '>7• Odpust tobačnih delavk v Ljubljani. Te elni ie bilo odpuščenih 20 tobačnih delavk v Ljubljani. Ker so prizadete sredi zimo brez >redste\ na ce ti in nekatere celo matere; z otroci, je Jugoslov. strokovna zveza brzojavno intervenirala pri upravi monopolov in posl. Smodeju. da so odpusti takoj prekličejo. NATURE CURE HEALTH SERVICE, VAPOR BATHS ■'com o O t "IT! po.i 'ca i 1800 S. Halsted Street, Chicago, 111. 2 nadstr. Ure 11 A. M. — 8 P. M. D-unači !» ni k t»ri*cl iz -^.irvjra kraja, k: T<• i kri>;mr< in razne Imltrz-*ii. za katere i. isliio. <1; tukaj ni zdravila. Dobivam zelišča in korenine i/, starega ' ri- ia, ]>a jih ^ami laliko pri-j pravite. Imam zdravila /;■ želodrr in liram pr.it! lm!f.-;nam v lirpin in ■ficer". mlad poročnik, plavo-1 n v niati-nnu. / otrobi, ki se slabo raz- pri'liie k niv Pristopih: Rev. Anselm Mnrn, O: F. IU.. Agnes August"! , Rudolph Jerin. Joseph Papesh, Anna Cofi", Frank CJreiss. Jo . Osterman, Jr., Carl Osterman. Anna Režek. Mary Uoblek. A. -rie Iloržen in Mary Pirc Črtani: Martin Baskovec, Josephine Pasdirtz. Joe Sluga, ml., Anton Tomše, John Brajko, Milan Koren in Andrew Koren. Umrla: Frances Krošel. John Gottlieb, tajnik. las z zelenimi očmi. Will v Sur-; nailer, mož. ki jo tu reprezen-i tiral največjo moč 1 r so io! i oan telesno ali iinin ti na r»"'Svrt. P. MATKOVIČ GORAN. V NAJEM 1 l ikal:1 /a trjjovin •. ;ts.li vsakega post i. pripravno za •• sakovrstne trgfo-viuM ;i • i kakršnokoli obrt. Prostor te 'dober, nahaja se na 18,il-3.> West 22. i t'i sti. Chicago, III. r^H><>0<><><>0(>C^^ ^ Rojakom v Waukeganu in ?fo Chisag priporočam svojo veliko zalogo jesenskih oblek, sukenj, kakor tudi vsake Posebna izbera trpežnega spodnjega oblačila takozva-nega slovečega "Coopers" izdelka, kakor tudi vse vrste praznične in za na delo sraj-se. ZIMSKA OBUVALA vseh vrst dobite v naši trgovini. CENE ZMERNE, BLAGO PRVOVRSTNO, POSTREŽBA TOČNAI Se priporočam za poset! Frank Opeka 502 — 10th STREET, Waukegan, IU. kdaj ljudje no«fiv;li na svetu In t el 1 igenc e Ser v i c e. Nekega junijskega večera 1. ,1 1918 je el e i a 1 m I a el i č a st n i k ; med dvemi čašami čaja prof sorm Chevreauju: , . . . ' , . ( LEPO STANOVANJE Lahko hi nam tudi malo po- Lp Utdi udda na m3 xv ccsti vsc m igali, dear Mister Chovreau. tidobnosfi. tudi kop. s,.i)a. Rent zelo Saj, če tako vzamemo — inte-'poreni- j Za. pojasnila pokličite Van Buren T-^i^"rZr- A' 4308 ali pa vprašajte v nprarništvn POIZVEDBA. jtc-ffali^a. Podpisana. Ema Deisinger.1 filozofka'. I.jubljana '.'Univer-: za Jugoslavija", poizvedujem j po svojih stricih Alojziju in ! j Francetu Čehavs, kje se naha-j iata, ker ni od jih že od sve-| tovne vojne dalje nikakega i | glasu. Naprošam jih nujno, da mi ; javita svoj naslov, ker jima J imam sporočiti važne stvari, i EMA DEISINGER, Un iverza Jugoslavija, Ljubljana, Jugoslavija. PREVOZ - DRVA - KOLN k 'M Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR ZOIS W. 21 st Place, Chicago. Hi A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM. IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., „ Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOCI Randolph 1881 ali RrndoFph 45HO PODRUŽNICA r io303 — Water Jo« Road — Phone Eddy 5S4S •J?-* - ? GOSPODI K J E V JOUETU so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS.. JOLIET. ILL Chicago Telefon 2917. if, i f Phones • 2575 ip 2743 Anton Nemanidi & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETTS IN AMERIKL CTSTAMOVLJEN L- 1895 N* razpolano noč iB dan - Najbolj« ivr.l(nob