PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Leto 1. štev. 138 - Cena 3,- lire TRST, sreda 24. oktobra, 1945 Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni št. 1 - L Tel, št. 93806,93807,93808. Rokopisi se ne vračajo Nedeljska manifestacija dela nam je pokazala tesno povezanost mest in njihovega naravnega u-ledja. Le v medsebojnem tesnem sodelovanju imamo ključ za gospodarski, socialni, kulturni in politični procvit Julijske krajine, ki ima svoje temelje v enot' nosti delovnega ljudstva slovanske in italijanske narodnosti. Junaška, svobodna Istra Istrski narod ie počastil spomin borca za svobodo - Vladimirja Gortana Sredi nekdaj tužne, v narodno osvobodilni borbi junaške, danes svobodne Istre je istrski narod v nedeljo praznoval obletnico tragične smrti svojega prvoborca, prvega znanilca edine poti, ki je mogla Istro privesti izpod jarma reak. cionamega fašističnega nasilja, jo dvigniti iz brezna brezpravne raje v novi čas svobodnega razmaha, na položaj, spričo katerega danes lahko vsak poslednji Istran, Hrvat ali Italijan lahko vsemu svetu oznani, da je na svoji zemlji svoj gospodar. Beram, rodni kraj Vladimira Gor. tana, trdna istrska vas na griču ob robu beramske uvale, k km daleč od Pazina, je bil v nedeljo središče, ki se je v njem zbrala nepregledna množica ljudstva iz vseh istrskih vasi, ne le iz pazinščjne, ne le z Raše in od Motovuna/Pri-fli so iz Labin j a, iz Buzeta, od za-padne in vzhodne obale iz Vodnja-na in s pobočij Čičarije. Daleč je Beram od mestnih centrov, od Reke, Pulja in Trsta, velikih središč naših ljudskih množic, in vendar se je na položnem pobočju pod Vasjo v nedeljo zbralo 50-60 tisoč ljudi z razvitimi zastavami, hrvaškimi, italijanskimi, reškimi, jugoslovanskimi, z velikimi blestečimi rdečimi zvezdami, transparenti, z gesli, ki so oznanjala neomajno voljo ljudstva, da združeno po obeh istrskih narodnostih, v zavesti Bvoje hi oči, zrastle iz krvi in očrnelih ruševin svojih domačij, v znamenju Gortanovega simbola gradi, obnovi i svojo izmučeno junaško svobodno domovino. Dopodne je bila v beramski cerkvi maža zadušnica, ki so ja darovali trije istrski ljudski duhovniki. Po maši so na Gortanovem rojstnem domu tik za cerkvijo odkrili spominsko ploščo ob 16. obletnici njegove žrtve. Odkril jo je mlad Istran z besedami, ki so živo dokazovale, da bo istrska mladina, zvesta antifašističnemu duhu istrskega prvoborca, izpolnila svojo dolžnost, kakor ji jo nalagajo načela narodno osvobodilne borbe in osnovni interesi istrskega naprednega demokratičnega ljudstva, interesi istrskih rudarjev in ribičev, istrskega kmeta. Prelepo se je spominu Vladimirja Gortana oddolžil pevski zbor. Med tem je spodaj pod vasjo pestra tisočglava množica prekrila celo pobočje položnega griča ob cesti, nad katero so zgradili velik oder. Na njem so se zbrale delegacije okrožnega narodno osvobodilnega odbora za Istro iz Reke, iz Pule, iz Trsta in tudi iz Zagreba, glavnega mesta hrvatske federalne edini-ce. Prišli so minister za industrijo iz Zagreba dr. Ivojkovič, predsednik PNOO-ja za Slovensko Primorje in Trst France Bevk, zastopniki junaške jugoslovanske vojske, predstavniki vojne uprave iz O-patije, slavne 43. istrske divizije in vrsta drugih, prišli so tudi zastopniki istrske ljudske duhovščine z župnikom Milanovičem na čelu. ljudska oblast - jamstvo svobode Govor tov. Šestana Ko je proti poldnevu dospela še t dežele. Ljudstvo se tega v polni velika delegacija iz Pule, je pred- meri zaveda in spričo tega je prev- sednik oblastnega odbora J. N. O. F. za Istro tov. Sestan otvoril zborovanje s kratkim govorom, ki je v njem poudaril pomen tragičnega dogodka, ki je ž njim heroj Vladimir Gortan opozoril na tužno I--tro ves svet. »Ko so 17. oktobra ieta 1929.», je dejal zahrbtni streli fašističnega zatiralca prebili junaka prsa mladega Istrana, so istrske žene stisnile v svojih rokah svoje preslice, so istrski kmetje krčevito zgrabili svoje motike in Pikone. Nihče ni plakal, vsak pa se le zavedal, da bodo preslice in mo-like nekega dne zamenjale puške ‘h strojnice in da bo Vladimirju Gortanu ves narod sledil v borbo 24 svobodo Istre, da osvetl svojega junaškega sina, da osvobodi deže-vse Hrvate in v»e Italijane izpod fašistične reakcije in jo spet vključi v svobodno Hrvatsko. Vladimirju Gortanu so sledile v letih torbe tisočere žrtve. Istrski narod se je prvega dne torbe priključil ostalim ljudstvom demokratične Jugoslavije. Ko so Zgrmeli prvi streli po Kordunu in Sosni, so bila vsa srca, vsa deja-bja, vsi Istrani na strani porajali se narodno osvobodilne borbe. t«trskJ narod si je v tej borbi ust-v*ril svojo ljudsko oblast in ta 'ludeka oblast mu je zagotovila 5vobodo, zagotovila mir, kakršnega niso znali ustvariti po istrskih T**eh niti žandarji nekdaj mogoč-n« Avstrije, ko so s« vpričo njih Polile vasi, uničevali vinogradi, ^lo najhujši reakcionarji v Trstu ’n drugih svojih središčih morajo Priznati, da je ljudska oblast v t*trl danes ustvarila pogoje, ki 'Vdajajo vsa jamstva za napredek blagostanje Izmučene, zaostale zela sleherno istrsko vas neomajna, nezadržna težnja, da se njegova, s tolikimi žrtvami priborjena svoboda, očuva v Titovi federativni demokratski Jugoslaviji. Pomen Gortanove žrtve Za istrske Italijane je govoril podpredsednik J. N. O. F. Poudaril je, kako ima žrtev Vladimirja Gortana tudi za italijansko demo. kratično ljudstvo Istre svoj veliki pomen, ker je postala simbol odpora proti slehernemu fašističnemu, socialnemu in narodnostnemu zatiranju Istre. Proslava v Beramu, ki se je je udeležilo vse ljudstvo, pa dokazuje, da je Istra dosegla in da bo kmalu svečano zapečatila velike pridobitve, ki je po njih težila vse iz časov Gortanove borbe in še prej. Ko bodo do kraja doseženi in posvečeni vsi smotri naprednega demokratičnega ljudstva v Istri, bo tudi dokončno iz. polnjen smisel velikega dejanja is trškega prvoborca. Dopolnjeno je bratstvo Italijanov in Slovanov v nasprotju s fašizmom iti vsakršno reakcijo, ki bi hotela izigrati baš narodnostne razlike prebivalstva na deželi. Nikoli več se v tem ljudstvo ne bo ločilo in Istra ve, da je največji porok za to prav njena vključitev v Titovo federativno demo. kratično Jugoslavijo. Ljudstvo ve, da ne more pričakovati, da mu bodo izpolnjeni obeti, ki mu jih daje, kdor jih ni nikoli izpolnil. Pravice ljudstva v Istri in v vsej Julijski krajini pa bodo uresničene in uveljavljene le tedaj, ko se bo dežela priključila k Jugoslaviji in ko bo tudi Trst postal v njej avtonomna federalna edinica. Kdor ne bi v ta- I sveta. ki meri izpolnil zahtev vsega nano da, bi žalil spomin na njegove žrtve. Simbol skupne borbe in zmage Govor ministra IvekoviSa Govoril je nato minister za indu. strijo iz Zagreba Mladen Ivekovič. Sporočil je istrskemu ljudstvu pozdrave predsednika narodnega sabora Hrvatske, Vladimirja Nazora in predsednika Hrvatske federalne vlade Vladimirja Bakarja. Na tem svoje zborovanju izraža ljudstvo I-stre svojo globoko pieteto ob spo-minu na 3vojega velikega borca, hkratu pa svečano manifestira svojo visoko rodoljubno zavest, zavest naroda Istre, zavest Hrvatov in Slovencev, svojo neomajno voljo, da nadaljuje pot, kd so mu jo pokazali njegovi najboljši sinovi s svojimi največjimi žrtvami. Na svetih istrskih tleh izpričujejo množice vse Istre z razvitimi hrvatskimi in italijanskimi zastavami, ki jih obeležuje rdeča zvezda, skupni simbol skupne borbe in zmage, da je ves narod v Istri za Tita in za federativno demokratsko Jugoslavijo. Vsi narodi Jugoslavije se danes pripravljajo na poslednji veliki politični akt, na vseljudske volitve, ki bodo z njimi dokončno zapečatili in sankcionirali vse prido. bitve narodno osvobodilne borbe. Narodi Jugoslavije niso pozabili svojih hrvaških, italijanskih in slovenskih bratov, vedo, kaj je narod Istre, kaj so Hrvatje in Italijani vse žrtvovali za svojo svobodo, vedo, kako so v borbi utrdili svoje bratstvo in vedo, da bodo končno tudi izpolnjene njihove skupne težnje za srečo in blagostanjem njih samih in njihovih bodočih pokolenj. Zmaga je gotova Monsignor Milanovič se je spom. nil v svojem govoru vseh velikih borb Istre, spomnil se je nekdanjih mladinskih društev, ki je iz njih izšel tudi Vladimir Gortan, spomnil se je Vladimirja Nazorja, ki je v Pazinu pred davnimi leti učil istrsko mladino. Iz teh davnih korenin je razvoj privedel istrsko ljudstvo končno tudi do tega, da ee je dvignilo, da se je vse priključilo narodno osvobodilnemu pokretu in si z njim priborilo svojo svobodo. Zbor je pozdravil tudi zastopnik vojne uprave. Z žrtvami si je istrski narod ustvaril velike pridobit, ve, ki jih pričenjS sedaj uživati. Iz krvi Vladimira Gortana je vznik, nil duh, ki je privedel narod, ko je nastopil čas njegove vstaje, da so z orožjem v roki nastopile hje-gove brigade, prva z imenom — pred davnimi leti padlega — prvoborca. Istrske 'brigade, njena 43. divizija, so skupno z vsem narodom izvojevale svobodo, utrdile bratstvo Italijanov in Hrvatov, u-stvarile pogoje, da si je narod postavil svojo ljudsko oblast, da si bo z njeno pomočjo zagotovil srečno bodočnost v okviru velike Jugoslavije maršala Tita. V Jugoslaviji se vodi velika politična bitka. Zmaga je gotova. Maršal Tito jo je znal izvojevatj na vojnem in jo bo znal .tudi na političnem polju. Znal pa bo izvoje. vati končno zmago tudi za pravico Istre in Slovenskega Primorja s Trstom, da se, kakor je volja vsega ljudstva, priključita veliki, demokratski federativni Jugoslaviji. Zmaga je gotova, ker tako hoče vse ljudstvo, ker je z njim slavna Jugoslovanska armada, ker so z nami velika in mogočna Sovjetska zveza in vsi svobodoljubni narodi borca in hkrati proslavlja vse svoje žrtve za svobodo ter se zaklinja, da njihove žrtve niso bile zaman. Vemo, da napenja reakcija vse sile, da bi ločila narode Julijske krajine. toda združeni Hrvati in Italijani tega nikoli ne bodo dopustili, ker vedo, da je le v njhovi enotnosti njihova moč, da slone na njihovih žrtvah njihovi veliki uspehi, da se je le iz teh žrtev dvignila velika demokratična .federativna Jugoslavija. Italijani in Hrvati v I-stri vedo, da jih vodi le Tito na poti k napredku in demokraciji. Svet danes ve za veliko delo obnove v demokratični federativni Jugoslaviji, svet se čudi, da je bila ta obnova mogoča tam, kjer je bilo razdejanje največje. Zgodilo se je to, ker je imel narod v rokah svojo ljudsko oblast. Zato tam obnova, tu brezposelnost, zato tam pomanjkanje delovnih sil, tu tisoči na cesti, zato pa tudi ves narod Julijske krajine sili tja, v okrilje federativne demokratične Jugoslavije. Zanjo so se borili Slovenci, Italijani in Hrvatje, zanjo so padle vse naše žrtve. Govornik je ob zaključku vzkliknil spominu Gortana in vseh krtev za svobodo ljudstva, demokratski federativni Jugoslaviji, Trstu kot njeni sedmi federalni edinici in slavni Jugoslovanski vojski. Zborovanje je zaključil predsednik oblastnega JNOF-a Sestan. Sprejeta je bila še pozdravna brzojavka maršalu Titu, v kateri mu istrsko ljudstvo izraža svojo hvaležnost in svojo udanost ob priliki obletnice junaške smrti Vladimirja Gortana in ki v njej poudarja svojo največjo pridobitev, bratstvo in edinstvo Hrvatov in Italijanov v Istri, jamstvo boljše bodočnosti vse dežele. Z zborovanja je bila poslana pozdravna brzojavka predsedniku hrvatske vlade dr. Bakariču. Francoske volitve Francoski narod se je izrekel za četrto republiko Duhovščina solidarna z ljudstvom še ves blesteči, sončni popoldan klonil vse laži reakcionarnega ti- je ljudstvo vztrajalo v prijaznem Bermu in v dolini pod njim. Tudi ves bližnji Pazin je bil poln ljudstva, ki je praznik svojih žrtev praznovalo v znamenju zmage in svobode. Okrožni odbor JNOF pa je delegate iz Zagreba, Reke, Pulja in Zadra pogostil v pazinskem internatu. Ob tej priliki se je znova zvrstilo nekaj slavnostnih govornikov. Hrvatski minister industrije dr. Ivekovič je poudaril ogromni pomen ljudskega zborovanja v Bermu, še posebej pa je naglasil veliko vlogo, ki jo je igrala istrska narodna duhovščina prej in potem v vseljudski narodno Osvobodilni borbi, ker jo igra še sedaj, ker se v polni meri zaveda, da mora tudi duhovnik služiti narodu, biti z njim, z njim trpeti in z njim zmagovati. Izrazil je svoje posebno zadoščenje, ko se je prepričal, da istrska narodna duhovščina ni med onimi visokimi duhovniki, ki so se na Hrvatskem oddaljili od naroda in ga v trenutku, ko mu gre za končno utrditev ljudske oblasti, za končno določitev meja njegove nove demokratične države, izdali. Spregovoril je tudi duhovnik in član oblastnega odbora Stipanovič. V svojem govoru je z vso odločnostjo izjavil, da istrska duhovščina nikoli ni in nikoli ne bo zapustila svojega ljudstva. Ogorčeno je oč- aka v Julijski krajini in še posebej reakcionarnega tednika v Trstu. Z obžalovanjem je ugotavljal, da visoka duhovščina v Zagrebu ni spoznala svoje naloge v službi ljudstva. Naglasil je, da je tudi v narodno osvobodilni borbi ljudski duhovnik našel svoje mesto ter da bo na njem do zadnjega tudi vztrajal. Enako je izrazil svojo solidarnost z voljo vsega istrskega ljudstva na čelu vse ljudske narodno osvobodilne borbe osiveli msgr. Milanovič. Oba sta žela s svojimi izjavami gromko odobravanje vseh prisotnih. Sele o mraku so se množice polagoma spet začele razhajati po bližnjh in daljnih vaseh. Z novim zanosom, s stopnjevano odločnostjo so se podali na pot po 30-40 km daleč, da ponesejo med najširše plasti istrskih delavcev in kmetov Hrvatov in Italijanov besedo bratstva in sodelovanja. Zakletev borbenosti in neomajnosti v obrambi s tolikimi žrtvami pridobljenih ljudskih pravic, bo vsa Istra ponovno sto odstotno potrdila in posvetila na dan 25 novembra, ko bo na voliščih utrjevala svojo vseljudsko, napredno demokratično oblast in svojo pripadnost k veliki federativni Jugoslaviji maršala Tita. W.V.VWAV.V.V.V\\W. Naj bo pravici zadoščeno! izjave sovjetskega tožilca o obtožnici proti vojnim zločincem Družilo nas je skupno trpljenje Predsednik Pokrajinskega oevo* riilnega odbora za Slovensko Pri. It>rje m Tret France Bevk, je pojavil istrsko ljudstvo na njegovem lp0l»in»kem in manifestneIjskem Verovanju v Imenu Slovensko lta-“i^nske antifašistične unije in ljud-vsega Slovenskega Primorja in ^*ta. Ime Vladimir Gortan smo in '°iho vselej izgovarjali s eposto-anJem in ponosom ne le v Istri, ' !*J*rveČ tudi ob Soči In pod našim ,‘riglavom. Ne samo vam, nego . ^1 nam, Je pomenilo to ime pri. t#k vataje proti fašizmu, pričetek ’** borbe za narodno Bvobodo, za “-kopravnost vsega ljudstva, za , biokratlčne in človečanske pra-Preveč je bilo hlapčevanja ne-^ preveč smo bili slabiči, da bi tudi samo pomislili, da bi se sovražnim tiranom in odvrgli 'ei raz sebe. Gortan pa je zane- •0'd narod duh odpora, ne I Proti fašizmu, marveč tudi pro-lastni slabosti. Vladimir Gor-•n J* bil prvi, ki se je nad njim ** fašistični bes in dokazal, da n,! milosti, da je za nas sa-Bil j* prvi, ki J* dal iWyWVWWWAWMWWVHWWb Heofašizem v Italiji Japonski fašisti Beograd, 23. Tanjug. — Po poročilu AFP je japonska politična stranka, ki se je imenovala pred vojno narodna fašistična stranka, med vojno pa samo fašistična stranka, na dan kapitulacije izpre-menila svoje ime v narodno zvezo nameščencev. Pristaši te stranke so imeli v Tokiu veliko zborovanje, na katerem so zahtevali nedotakljivost japonskega cesarja. To Je bila prva manifestacija skrajne japonske desnice. Za lutkovno figuro načelnika te politične stranke se skriva osebnost Sasakvava, znanega japonskega šovinističnega agitatorja In političnega gangsterja. Sašakva-va Je imel odlične zveze z generalom Tojem in igral med vojno vlogo čuvarja vojnih kabinetov. Sa-šakvava je razsipal ogromne vsote za svoje propagandne turneje po Evropi. Leta 1939. se je sestal s Hitlerjem in Mussolinijem. Tajni člani Hitlerjeve stranke Beograd, 23. Tanjug. — Po poročilu Tassa javlja dopisnik časopisa «Daily Express» iz Frankfurta na Majni, da Je bil najden seznam angleških državljanov, ki so bili tajni člani Hitlerjeve stranke. »Hitler Je», pide dopisnik, »računal, da bi mu tl ljudje pomagali upravljati Anglijo v primeru uspelega vdora na angleški otok. komuni »tl Kar se udeležbe volitev tiče, se lahko reče, da takega zanimanja za volitve kot to pot Francija še ni zlepa doživela. Udeležba je znašala 85% volivcev in to »e ni zgodilo od leta 1871. dalje, po znanem francoskem porazu v vojni s Prusi. Kar se tiče izida volitev glede na strankarsko pripadnost volivcev kaže preglednica sledečo sliko: Komunisti 158 sedežev z 4,869.013 glasovi (27%), Nar. republ. 142 sedežev z 4 milijoni 446.931 glasovi (24.4%), Socialisti 139 sedežev z 4,354389 glasovi (23.8%), Radikali 19 sedežev z 1,029,227 glasovi (5.6%), Manjše stranke 80 sedežev z 3,534.537 glasovi. Volitve predstavljajo jasno zmago komunistične stranke na eni strani, in grozen poraz radikalne stranke na drugi strani. Razen komunistične stranke se je okrepila tudi republikanska stranka, ki so jo podpirali katoliški krogi, in je, kot je že znano, naklonjena De Gaulle-u. «Reuter* poroča, da sta komunistični list «Humanite» in katoliški list «L’Aube» navdušena nad izidom volitev, dočim je socialistični Ust «Populaire» razočaran, ker je pričakoval, da bodo izšli socialisti Iz volitev kot najmočnejša stranka. »Combat* v svojem uvodniku zagotavlja, da bo nova skupščina verjetno izvolila De Geullea za ministrskega predsednika, meni pa, da nova vlada ne »me biti vlada narodne edinosti z ministri iz vseh strank marveč mora izrabiti večino samo lz nekaterih strank. Moskva, 23. Tass. — 10. številka revije «Novi čas j* prinaša v svojem mednarodnem pregledu tudi članek o «neofaš)zmu v Italiji*. Pisec poudarja, da se zbirajo sedaj v Italiji reakcionarne sile, ki se zagrizeno bojujejo proti demokratičnim silam. Fašisti začenjajo zopet od začetka in so skušali ustvariti novo organizacijo fronte «Uomo qua-lunque*. Pisec dokazuje najprej bistvo te organizacije in prihaja do zaključka, da prejšnje leto, od tre. nutka moskovske deklaracije treh zunanjih ministrov o Italiji, ne samo ni privedlo do popolnega izkoreninjenja ostankov fašizma v Italiji, temveč je ustvarilo položaj, v katerem se pojavlja in širi neofa-šizem. Kako naj si razložim ., da je v Italiji, kjer sedaj ne morejo obstajati organizacije, za katere smatra zavezniška nadzorstvena komisija, da so škodljive zavezniškim zasedbenim četam, dovoljena svoboda delovanja temu, tar lahko smatramo za povratek v preteklost, to je neofašizmu, ki uživa podporo sil, ki spletkarijo ne samo v škodo Italije, ampak tudi splošnega miru? Italijanske volitve London, 23. Reuter. — Danes je minister za priprave volitev in tajnik italijanske socialistične stranke Pietro Nenni poročal svoji stranki, da se volitve v ustavodajno skupščino, ki bodo odločile, če bo Italija ostala monarhija ali bo sprejela republikansko ustavo, ne bodo vršile pred zgodnjo spomladjo. Za odložitev volitev, ki bi se morale vršiti pred zimo, je navedel sledeče razloge: 1. Zavezniška vojaška zasedba se vkljub pričakovanju se ni nehala; 2. Italija še nima mirovne pogodbe; 3. Ni bilo mogoče izpopolniti volivnih list v opu-stošenih mestih. Gospod Nenni je svetoval, naj socialisti ostanejo v sedanji vladi šestih strank do dneva volitev. Ce bi se koalicija razdrla sedaj, bi se polastilo vlade desničarsko krilo, kar bi mogoče dovedlo do državljanske vojne. Najvažnejše vprašanje, ki je sedaj pred stranko, so odnosi s krščanskimi demokrati. Rekel je: «Pod pogojem, da ostanejo kristjani odločni republikanci, korakamo lahko skupaj.* Sovjetski zvezi za osvoboditev izpod fašističnega suženjstva. Posebno globok dojem je napravil na sovjetsko delegacijo miting, ki je bil prirejen njej v čast v Pro-kuplju, kjer je bila glavna govornica mati padlega narodnega junaka Ratka Pavloviča. Po smrti svojega vroče ljubljenega sina smatra ona vse narodne Junake za svoje sinove. V vsaki vaji je bila delegacija sprejeta od celokupnega prebivalstva, od deklic, dečkov, o-trok in odraslih, ki so obdarovali delegacijo s šopki cvetja in koši polnimi grozdja, jabolk, hrus'k, lešnikov in slaščic. Za obnovo v Jugoslaviji Beograd, 23. Tanjug. — Predsedstvo srbske narodne skupščine je sprejelo zakon o ustanovitvi fondov namenjenih za obnovo zgradb in porušenih ozir. poškodovanih vasi na srbskem ozemlju. Te fonde bo ustanovilo srbsko finančno ministrstvo. Da bo mogoče dobiti denar za te fonde, bodo uvedli posebne dajatve na razne predmete, ki bodo monopolizirani. Po podatkih srbskega ministrstva za javna dela je bilo na srbskem ozemlju porušenih ali poškodovanih 15.216 poslopij. Da bodo mogli zakon takoj izvajati, je srbsko finančno ministrstvo na osnovi dohodkov v korist fondov za obnovo poslopij in vasi najelo pri srbski gospodarski banki posojilo v znesku 23 milijonov dinarjev. Ministrstvo za javna dela je izdelalo načrt za obnovo porušenih vasi in ga predložilo o-krožnim narodnim odborom. Resolucija maršalu Titu Iz tržiškega okraja še vedno prihajajo resolucije za maršala Josipa Broza-Tita, v katerih antifašistična mladina in ostali italijanski antifašisti izražajo popolno zaupanje v novo Jugoslavijo, soglašajo z odgovorom tov. Tita na demisijo g. Subašiča ter obsojajo delovanje jugoslovanskih škofov. Nove resolucije je poslala mladina iz Arisa, Tržiča, Dobbie, Sagrada, Begliana, Casegliana, Villaraspe ter prebivalstvo Staranzana in Villaraspe. Vse resolucije so opremljene s številnimi podpisi in s tem dokazujejo izraz volje večine tamkajšnjega prebivalstva. Stavke v Londonu London. 23. Reuter. — 1.800 londonskih pristaniških delavcev se je pridružilo stavku j očim tako, da se je povečalo število londonskih stavkujooih delavcev na več kot 12 tisoč 500 in število delavcev v vsej državi na pribl. 50.000. V londonskem pristanišču leži 35 ladij. Tne-ha bi jih bilo raztovoriti. Razen tega leži tudi znatno število obalnih ladij. V pristanišče so poslali še 3.500 vojakov, ki razkladajo življenjsko važne tovore tako, da znaša celotno število vojakov v pristaniščih več kot 10.000. Bivanje mladinske delegacije SZ v Jugoslaviji Moskva, 23. Tanjug. — Dopisnik Tanjuga poroča iz Moskve, da je list «Komaomolskaja Pravda* objavil članek o bivanju sovjetske mladinske delegacije v Jugoslaviji. Članek pravi med drugim: »Sprejem, ki ga je bila deležna sovjetska delegacija v mestih in vaseh v Srbiji, se je spremenil v mogočno manifestacijo hvaležnosti srbskega ljudstva Rdeči armadi in Plebiscit v Mongoliji Ulambator, 23. Tass — Danes j« osrednja komisija za plebiscit v Mongolski ljudski republiki zbrala začasne podatke o splošnem plebiscitu. Po imenikih, ki so jih sestavile pokrajinske komisije, ima v republiki volilno pravico 494.074 o-seb. Po nepopolnih podatkih, ki smo jih prejeli 22. oktobra, je glasovalo v vseh 18 okrožjih dežele 978%. Niti en glas ni bil proti neod. visnosti republike. Angleiko-anteriSki finančni razgovori London, 23. Allied Press — Glav. ni predmet vseh listov Je danes izjava lorda Halifaxa po njegovem obisku pri Bymesu: »Ne smemo računati, da je uspešni zaključek finančnih razgovorov z ZDA zajamčen.* Ameriška ponudba posojila Veli. ki Britaniji se je zmanjšala od 1250 milijonov funtov na vsoto med 760 in 1000 miljoni obenem pa so se zvišale obresti. Predstavnik svete Stolice v Jugoslaviji Beograd, 23. Tanjug. — Sveta Stolica je določila za svojega začasnega predstavnika pri vladi demokratične federativne Jugoslavije monsignor ja Josipa Patricka. PRIMORSKI DNEVNIK M. oktobra 1945- 5 seslenka novinarjev Pojasnila g. Bowmana na nekatera vprašanja Trat, »S. Na včerajšnjem sestanku si novinarji ja višji častnik »a civilne nadeve zavezniške vojaške uprave v Julijski krajini, polkovnik Bowman obravnaval vrsto vprašam.), ki zadevajo politične, šolske in gospodarske prilike v deželi. Spričo omejenega prostora podajamo na tem mestu zaenkrat le nekaj njegovih izjav, za katere je dobil pobudo delno v poalednijih dogodkih samih, delno v pismih, ki jih je prejel od raznih ustanov in Organizacij, delno v vprašanjih, hi so mu jih zastavili posamezni novinarji. Od početka je polkovnik Bou>-man izjavil, da se v noči na 24. t. m. ukine policijska ara. Izjavil je tudi, da v bodoče ne bo mogel odgovarjati za vso veliko množino pisem, ki jih dan za dnem prejema z raznih strani. Napovedal je tudi uredbo o novi organizacijski siste-mizaoiji glavnih poklicev, ki bo do neke mere sioer kazala neko podobnost s fašističnimi sindikati, pri čemer pa bodo posamezne organizacije, kakor je posebej naglasil, popolnoma avtonomne in ki jih bo ZVU nadzorovala le v omejenem obsegu. Obča uredba o njih se bo opirala na podoben sistem, kakor velja v Ameriki, Pojasnil je svoje stališče, ki ga je 'Mvzel ob priliki znanega incidenta na učiteljskem zborovanju pred desetimi dnevi tn naglasil, da pač ni hotel biti tam, kjer se inscenirajo demonstracije, ki niso V skladu s značanjem, kakršnega je moglo i-meti tako zborovanje, Oovoril je tudi o pismu, ki ga je prejel od Mestnega osvobodilnega sveta, ki se je nanašalo na oblastveno zapiranje dečjih zavetišč in na okoliščine, da se slovenske šole še niso začele. V prvi zadevi je zagotovil, da se je to v nekaj primerih dejansko zgodilo, da pa pri tem oblast ni imela namena zapirati dečjih zavetišč, marveč otva-rjati šolo. Kolikor so bila posamez. na poslopja potrebna za javne potrebe, se bodo morala dečja zavetišča umakniti v privatne prostore. Ge bi pa kazalo, da postopa oblast pri tem proti slovenskim kulturnim ustanovam ter v korist italijanskih je menil, da bi se mu posamezni primeri predočili. Kar se Uče zamude o pogledu otvarjanja slovenskih šol, jo je utemeljeval s težavami, na katere je naletela zavezniška prosvetna oblast tako v pogledu učnih moči, kakor glede na posamezna učila. Omenil je tudi pismo Pokrajinskega narodnoosvobodilnega sveta, ki se nanaša na inoidmt, ki je Odprava palicijska uri Od v*«raj o polnoči j« policijska ara od* pr avl j ona nastal v Gorioi spričo nastopa skupine kakih 60 ljudi, M so tam razbijali slovenske napise. PNOO je vprašal ZVU ah smatra, da kaj ukrene za zaščito slovenskega prebivalstva in njegova imetja. Polkovnik Batu man je to vprašanje pridrdil in izjavil, da si ZVU z o-mejenimi policijskimi silami, ki so na razpolago, prizadeva zaščititi vse prebivalstvo dežele. Ca bi se primeril še kakšen tak incident in bi krajevne oblasti ničesar ne ukrenile, je menil, da bi se mu vsak tak primer predoHl, da bi sam ukrepal. Drugo vprašanje PNOO-ja so je nanašalo na napise v slovenščini, ki jih je zavezniška polioija ponekod pomagala snemati. Politika AMD v tej pokrajini, je polkovnik dejal, je taka, da se sožč+fli pravica vsakega privatnika in vsakega trgovca, da izobesi napise v obeh jezikih. Ni mogoče odpraviti pač slehernega vandalizma, toda zavezniški policiji so bila izdana navodila, da zaščiti tudi slovenske napise. Polkovnik je izrazil nado, da n4 res, da bi bili ljudje v nekaterih primerih prisiljeni izobesiti napise, kakor njim samim niso bili všeč. Bodil je, da sta bili dve tretini ali Se več napisov v slovenščini postavljenih v zadnjem, času in da je ime. io to namen vplivati na diplomat- sko delegacijo, ki naj 64 v deželi presojala njen etnični značaj. Zatr. dil je, da je bila stalna politika ZVU, dati možnost ljudem, da se svobodno izražajo »a priključitev k Jugoslaviji ali k Italiji, vendar je menil da bi v posameznih danih primerih napisi utegnili vzbuditi dvom o dobri nameri vse akcije. Kar se tiče napisov na javnih poslopjih, mostovih in zidovih, je izjavil, da oblasti niso tako stroge v izvajanju zakona im tudi ne misli, da bi morale biti take tudi v bodoče. ZVU pa si pridržuje pravico, da odstrani z javnih poslopij in krajev napise in znamenja, ki bi jim bila v kvar. Kar »e tiče potnih listov, je izjavil, da ZVU doslej ni izdajala ni-kakih potnih listov, marveč je to prepustila jugoslovanski in rimski vladi, V poslednjem primeru je opo. zoril na težave v prometnem in tehničnem pogledu pa tudi v pogledu procedure. Glede na pomanjkanje šolskih prostorov je poročnik Simoni izjavil, da se bodo v posameznih primerih otvOrile šole v istih poslopjih in se bo pouk \n-iil izmenično v enem. in drugem jeziku Za otroke ene im druge narodnosti. Nikakor pa ZVU nimd namena ukiniti italijanskih šol, kjerkoli se zanje prijavi zadostna število otrok. Nasprot. no, namerava jih celo še pomnožiti, kolikor bi se za to pokazala potreba, kakor na primer v Gradežu, kjer bodo otvoritt oelo tri nove razrede nižje srednje šole, oddeljene od italijanskega učiteljišča v Trstu, Odgovori sotrudniku našega lista V nizu vprašanj, ki so jih zastavili polkovniku Bowma>m posamezni novinarji v imenu svojih listov, so bila tudi tri vprašanja sostrud-nika «Primorskega dnevnika». Odgovor na vprašanje, aU je ZVU dala podrejenim organom kakšna navodila, da smejo dostavljati naslov-Ijenoem v ooni A zgolj tako korespondenco, ki je naslovljena le v italijanščini ak angleščini, je bil negativen. Navodila takega značaja nieo bila Izdana. Dopisi, med kraji v ooni A bodo naslovljencem izročeni ne glede na jezik, v katerem so naslovljeni. Dopisi namenje. ni v Italijo pa morajo biti, razu-Ijivo, napisani v italijanščini, ker italijanske oblasti ne morejo imeti povsod potrebnih tolmačev. Tudi na vprašanje, ali je ZVU odredila poštnim organom, da dopuste medkrajevne telefonske razgovore na področju oone A v italijanščini in angleščini, je polkovnik Bovomam odgovoril kratko: ne. Enak je bil končno odgovor na vprašanje, ali je ZVU odredila, da se morajo uporabljati za označbo krajev v ooni A samo napisi z italijanskimi imeni onih krajev in ali so dobili njeni organi nalog, da preprečijo slovensko imenovanje posameznih krajev in ulic. Vendar se pa ta odgovor ne »me smatrati za dovoljenje, da bi smeli nepoobla. Sčeni ljudje nastavljati nove napise, ali pa odstranjevati stare napise s poslopij ali z mest, ki so javnega značaja. Iz praktičnih razlogov se ni smatralo za potrebno, da »e poleg starih -napisov postavijo drugi, ker so bili »tari itak razumljivi. Kjer so pa bili postavljeni novi, so bila krajevna imena obeležena v obeh jezikih. Kar se pa tiče napisov, ki služijo v javne namene, se pač ne morejo spremeniti kolikor so v nasprotju s stališčem javnosti in se mora upoštevati nazore vse javnosti. To seveda velja »a napise, ki služijo namenom, kakor so v razpravi. Pojavili so se tudi napisi, ki služijo drugim name. nem, kakor na primer: *Tu je Jugoslaviji, kar pa dejansko ni res, ker je tu ozemlje pod zavezniško vojaško upravo. Napisi takega značaja, pa se niso odstranili, ker je to pač vprašanje strpnosti. Sodim pa, da se vprašanje ni nanašalo na take napise. Sestanek se je precej zavlekel in spričo tega polkovnik Bauman ni želel obravnavati nadalnjih vprašanj, ter jer sestanek zaključil. na delu V noči med 20. in 21. oktobrom je v ulici delle Monache &t. 14, kjer so v I. nadstropju nastanjeni: urad za ugotavljanje vojnih zločinov ta zadruga vojnih oškodovancev z upravo zadruge in tehničnim odsekom, izvršila dobro organizira, na banda viom. Dejstvo, da je bil vlom izvršen prav na dan, ko prvič, odkar urad posluje ni bilo nikogar v uradu po uradnih urah, kaže, da je bila akcija pripravljena že dalj časa in da so vlomilci zadružne prostore opazovali in nadzirali. Vlom je bil odkrit v nedeljo 27. oktobra okoli 8 ure zjutraj. Vsa vrata so bila nasilno odprta, prav-tako vsi predali ta omare. Banda je uporabljala pri svojem delu vlomilsko orodje. Škodo je danes še nemogoče preceniti, — je pa nedvomno zelo velika. V uradnih prostorih zadruge so bili ukradeni seznami članstva z originalnimi podpisi, vsi podatki o škodi, oškodovancih, osnutki, navodila, pravila za organizacijo za. družinstva na deželi ta celoten ar. hiv. Zapiski o delovanju zadruge, o posvetovanjih Itd., ki so bili vpisani v knjigah so bili iztrgani. U-kradene so bile prav tako pisalne potrebščine, stroji, celo ciklostil so vlomilci napravili neuporaben, ker so potrgali vse premične dele. V prostorih tehničnega urada, kjer deluje 6 strokovnjakov ta ki se bavi s pripravo načrto v stavb in gospodarskih poslopij, s proračuni, cenitvijo nepremičnin, s pripravo regulacijskih načrtov, ki so potreb, ni za obnovo itd., so tatovi ukradli vse proračune, osnutke cenitev, navodila, obrazce, veliko množino načrtov in osnutkov, ki jih je izvršil znani arhitekt Glanz in ostali strokovnjaki. statistiko vojne škode na nepremičninah vsega goriškega okrožja, kakor tudi vse tehnične Naročite knjige Knjižne založbe t Trstu I Sporočamo, da podaljšujemo do 1. novembra rok za naročanje Koledarja za leto 1946, Zbirke ruskih humoresk in drame »Svet brez sovraštva*. Na knjige se naročite pri pro. svetnemu naročniku ali pri poverjeniku. Naročnina je 40 lir z morebitnim poznejšim doplačilom. priprave in risalno orodje, last arhitekta Glanza, ki je vredno nad 25.000 lir. Škodo cenijo samo v prostorih zadruge na najmanj 100.000 lir. Na. črti, med njimi kompleten načrt za vipavski vodovod, ki ga je odsek pregledal, da bi ugotovil pomanjkljivosti in napake ter ga izpolnil; vse kopije načrtov za gospodarska in stanovanjska pospopja, na katerih so strokovnjaki delali več mesecev, osnutki tipov slovenskih domačij v slovenskem Primorju in drugo, so nenadomestljivi in se njih škoda se ne da preceniti. V tehnič. nem odseku so vlomilci material, ki ga niso odnesli, uničili, V uradu za ugotavljanje vojnih zločincev so tatovi odnesli prav tako ves arhiv in sezname, zaključno kroniko vseh zločinov v goričkem okraju, pisarniške potrebščine ta knjigo pošte. Ostale spiske so strgali in razmetali po tleh, nasilno odprli vse predale in omare kakor po ostalih sobah. Po vsem tem je jasno, da so bili organizirani tatovi dobro pripravljeni in da so dobro vedeli, kje je material, ki je zanje važen, saj so ves ostali material razmetali in uničili. Rop je bil izvršen tako te-meljito, da so tatovi morali pregledati in celo prečitati ves material, zakar so potrebovali najmanj nekaj ur, sicer ne bi mogli najti vseh podrobnosti. Način vloma zato dokazuje, da ne gre za tatinsko roparsko delo, temveč za dobro or. ganiziran vlom političnega značaja. Glavni vlom je bil izvršen v zadrugi ta to tako temeljito, da je zadruga ostala takorekoč brez vsakršnega arhiva in podatkov. Morala bo pričeti popolnoma znova. Vlom, — izvršen v prostorih organizacije tistih, ki so v tej vojni žrtvovali vso svojo imovino ta do-move, ki so v teku vse vojne koristili zavezniški stvari in ki so se sedaj združili v namenu obnove in popravila ogromne škode, — je nedvomno poizkus preprečiti, da se ugotovi, koliko skupne Skoda je povzročil fašizem, predvsem domači fašisti slovenskemu narodu in poiskus preprečiti obnovo. Nehote se sprašujemo spričo novega fašistična zločina, ki ga je izvršila organizirana banda z očitnim namenom, kdo bo zaščitil interese primorskega ljudstva, če se bodo podobni primeri ponavljali? ,AWbWA,WAWAWiV.W.W;V.\%W.SW.VAVA Vrana vrani. Predvčerajšnjim se je vršila pred izrednim porotnim sodiščem obravnava proti Visca Umberto ta M'a-ni Carlo, ki sta bila obtožena zaradi sodelovanja z Nemci. Prvi je prijel pred sodišče Visca Umberto, obtožen da je bil agent Inšpektorata ulice S. Miehele ta da je bil pri «črnih brigadah*. Obtoženec ni hotel ničesar priznati in je Izjavil, da je pripadal samo mestni policiji in da je bil prisiljen podpisali obtožbo. Ker prič ni bilo, je nato spregovoril javni tožilec in predlagal. naj obtoženca obsodijo na 6 let ta 4 mesece zapora. Obtožen-čev branilec pa je predlagal, naj ga oproste vsake kazni. Sodišče je po dolgem posvetovanju to osvojilo in odredilo naj obtoženca takoj izpuste iz zapora. Nato je bila obravnava proti Mia-n! Carlu, ki ga obtožnica dolži, da je bil policijski agent, da je pripadal »črnim brigadam® in da je zakrivil aretacije partizanov. Obtoženec se je branil, da ni nikdar pripadal k «Crnim brigadam*, niti k policiji in je izjavil, da so ga zaprli zaradi osebnega sovraštva. (!) Nato sta bili zaslišani priči Punter Anita in Ažman Lidija, ki sta izjavili, da je bil obtoženec policijski agent ulice San Miehele. Zaslišan je bil tudi Indelicato, ki se tudi nahaja v zaporu, ker je obtožen, da je sodeloval z Nemci. Izjavil je, da se je spoznal z obtožencem v zaporu In da ni nikoli trdil, da je pripadal k policiji. Zulichi Giuseppe in Pantar Armando sta pa izjavila, da jima je sam Indelicato dejal, da je bil obtoženec pri policiji ulice S. Miehele. Med pričami je prišlo do prerekanja, kateremu se je pridružilo tudi občinstvo. Zato je predsednik ukazal izpraznitev sodne dvorane. Nato je spregovoril javni tožilec in poudaril, da so štiri priče izjavile, da je bil obtoženec agent in da ga je tudi obtozenčeva žena, ko se je z njim prepirala, imenovala Primorski Dnevnik Pospešujmo obnovo V Gorici so 2e ustanovili okrožni odlior za pospeševanje obnove 23. t. m. so ustanovili v Gorici na pobudo mladine, okrožni odbor za pospeševanje naše industrije ta obnove. V tem odboru so zastopane razen mladine vse množične organizacije: ženske, sindikalne, pionirske ter socialno skrbstvo, ki bodo skrbele, da se nabiralna akcija za surovine prenese prav na najširše ljudske plasti, tako da bodo v njej sodelovali mlajši In starejši, ženske in možje; vsak po svoji moči tn po svojih sredstvih. Gorica in okrožje se s tem pripravljala na vseljudsko nabiralno akcijo v nerazdružljivem poletu skupno z ljudstvom Jugoslavije in primorske cone B, Akcija bo trajala od 25. oktobra do 15. novembra. Mesto in vasi našega okrožja bodo posnemale zgled požrtvovalnosti iz coife B, kjer posveča ljudstvo vse svoje sile, vso jekleno voljo delu za čimprejšnjo obnovo industrije. Tako bodo v tovarnah kmalu tekli stroji s polno paro in izdelovali bodo kmečke stroje ta orodje, da bo naša zemlja obrodila dovolj kruha za vse. Z nagimi last- nimi silami pa bo domača industrija preskrbela obleko in obutev vsem potrebnim. Star gumlj, staro železo, aluminij, razbito steklo, papir, kosti, cunje, itd., to bo neprecenljiv prispevek za dvig naše industrije. Z vsem tem bomo povečali zalogo surovin in pomagali naši industriji. Okrožni odbor za pospeševanj« obnove poudarja, da je treba posvetiti največjo skrb nabiranju starega gumija, ki je za nas najdragocenejši material. Obenem ima ta akcija namen pomagati naši osiroteli deei. Ves denar, ki ga bo odgovorni mladinski odbor prejel za nabrano blago, bo sporazumno s socialnim skrbstvom stavljen na razpolago najrazličnejšim potrebam osirotelih otrok. Potrošili ga bodo za obleko, hrano, obutev, denarno pomoč, sirot kičem In drugim ustanovam za sirote. — Od te vseljudske akcije si mnogo obetamo. Okrožni pripravljalni odbor ima nalogo, da organizira okrajne pripravljalne odbore ter skladišča v mestu ta v okrajih. VWWVVWVWWWWWA.VV.W.VW.,.W.V.V.VAV.W.V.%VV/.,/;V.V.W.VVVV. Nikolaj Ostrovski 55 Kako se je kalilo jeklo (Roman) Udaril je s topim koncem sablje izmučenega Gnjetka, ki je bil ves krvav, ta poletel v najhujšo borbo. — Tolči gade! Sekaj Jih! Udari poljske plemiče. Ljetunova so ubili! — Zaslepljen, ne da bi videl žrtev, je udaril po nekom v zeleni obleki. Prevzeti z divjim srdom zaradi smrti komandanta divizije so vskadronoi pobili vod legionarjev. Prodrli so na polje in gonili o-stanke, ki so bežali, toda po njih je že tolkla baterija. SrapneH so parali zrak In sejali smrt. Pred Pavlovimi očmi Je šinila kot magnezij zelena svetloba, nekaj ga je kot grom udarilo po ušesih, mu ožgalo glavo kot razbeljeno železo. Nekam strašno, fantastično se je zavrtela zemlja, in začel se je nagibati na stran. Pavle Je odletel is sedla kot snop preko Gnjetkove glave ta težko padel na tla. Zdelo se mu je, kakor, da »e je nenadno stemnilo. DEVETO POGLAVJE Zmajeve oči so izbuljene kot mačja glava, zaprte in rdeče. V sredi zelene, zgoraj pa se prelive. jo v živo svetlobo. Zmaj se premika s pomočjo nekaj desetin tipalk, ki se zvijajo kot kača in odvratno šumijo. Zmaj se približuje. Vidi ga skoraj tik pred očmi, s tipalkami ga je začel božati po telesu. Hladne so ta pečejo kot kopriva. Zmaj Je iztegnil svoj jezik, s katerim »e mu je vsesal kot pijavka v glavo, krčevito se krči in vsrkava vas*: njegovo kri. Občuti; kakor da se kri preliva iz njegovega telesa v napeto telo zmaja. In žrelo srka ta srka. Tam, kjer se mu Je vae-*a' v glavo, občuti neznosno bolečino. Nekje daleč, daleč se slišijo člo. veški glasovi: — Kakšen pule kne sedaj? Bi še tišje odgovarja nek drug ženski glas: - Pula je 138. Temperature Ima devetintrideset ta pet. Stalno je v nezavesti. Zmaj je izginil, toda bolečina je ostala. Pavle je občutil, kako se nekdo s prati dotika njegove roke nad vzglavjem. Mučil se Je, da bi odprl oči, toda veke so mu tako težke, da nima moči, da bi jih dvignil. Zakaj mu je tako vroče? Gotovo Je mati naložila drv v peč. Zopet nekje govorijo ljudje: — Puls je sedaj stoindvajset. Poskuša dvigniti veke, toda zno. tiraj je ogenj; duši ga. Kako bi želel piti, piti! Takoj bo vstal, napil se bo. Toda, zakaj ne vstavno? Ko se je poskušal pre. maka iti, je videl da mu je telo tuje, da ga ne uboga, da ni njegovo, Sedaj bo mati prinesla vode. Rekel ji bo: Hočem vode! Nekaj se premika okoli njega. Da se mu ne približuje zopet zmaj? Glej ga, glej njegove rdeče oči... Is daljave se sliši tih glas: Frosja prinesite vode! ( •Čigavo im« J« tc?» se muči Pav-le, d« bi se spomnil, toda od napora pada v mrak. Zavedel se je ta se zoipet spomnil; «PJ1 bi rad.* Sliši glasove: — Izgleda, da se osvešča, ta že jasnejši in bližji glas: — Ali bi radi pili, bolnik? •Ali sem bolan ali govorijo to meni? Ali bolujem na tifusu? A, v tem je stvar. «In žc tretjlkrat Je poskusil dvigniti veke. Nazadnje mu Je uspelo. Prvo, kar je zagledal skozi ozko odprte oči, ki so se od. pirale je bila rdeča krogla nad glavo, toda njo je skrivalo nekaj temnega. To temno se nagiba nad jim in usta občutijo trdo časo in vodo, življensko vodo. Ogenj, ki Je v njem, ponehava. Zadovoljno zašepeče: — Sedaj Je dobro. — Bolnik, ali me vidite? To vprašuje tisto temno, ki stoji nad njim; in medtem ko ga je premagoval spanec, mu je vendarle uspelo odgovoriti: — N« vidim vas. toda slišim... — Kdo bi mogal reči, da bo preživel? Toda glejte, že se je izvleke! v življenj«. Neverjetno močan organizem. Vi, Nina Vladimirovn« se lahko ponašat«. Vi ste ga rešili. Zenski glas reče srečno: — Jas se tega silno veselim! «tubo» (policaj). Predlagal je zaradi tega, da se obsodi na 6 let in 8 mesecev zapora. Branilec adv. Turola pa je branil obtoženca, da je bil aretiran zaradi osebnega sovraštva in predla-1 gai, naj se oprosti. Sodišče je po kratkem posvetovanju obtoženca oprostilo vsake kazni in izdalo nalog, da se takoj izpusti na svobodo. Prisotno ljudstvo Je proti temu sodnemu izreku odločno protestiralo in glasno zahtevalo pravo »ljudsko sodišče*. „Sodbe“ v Gorici V soboto, 20. oktobra, so prišli pred sodišče Capparoni Giulio, železničar; Deveglla (Devetag) Ales-sandro, železničar in Damiani Lori«, tajnik sodišča v Gorici. Capparonija dobro poznajo v Štandrežu pri Gorici. Kot skvadrist in redki legionar je v tej vasi ustanovil Dopolavoro in postal njegov predsednik. Istočasno je bil glavni agitator fašizma v tej okolici, Standreški cerkveni pevski zbor je na svoji lastni koži občutil njegovo zagrizenost, kajti Capparoni je prepovedal slovensko petje na splošno. Obsodba: Capparoni lahko brez odloga takoj nastopi službo. Deveglla (Devetak) Alessandro, vpisan v F.N.F. od 1921. leta, nosilec najpomembnejših Mussolinijevih odlikovanj, je obtožen, da je ob raznih prilikah namenoma slabo ravnal s svojimi uslužbenci. Deveglia (Devetak) in Damiani Loris, ki sta bila sojena za njim, sta bila «obsojena» na enomesečno suspenzijo od službe. Zakaj tako ravnajo? Pred dnevi sta dva tovariša napisala na zid hotela »Obelisk* na Opčinah »Tukaj je Jugoslavija*. Zavezniški vojaki so ta napis zbrisali in utemeljili s tem, da v hotelu stanuje zavezniška vojska ta da zaradi tega ni dovoljeno pisati kakršnihkoli napisov. Zavezniški častnik pa jima je dejal, da na vsakem drugem mestu lahko to svobodno napišeta. Tako sta tovariša ponovila akcijo ta napisala na bližnjo skalo »Opčine, tukaj je Jugoslavija*, da izrazita s tem željo tukajšnjega prebivalstva po priključitvi k Jugoslaviji. Poleg tega sta tudi narisala jugoslovansko zastavo s peterokrako zvezdo. Neznanci so v noči dne 21. t, m. modri del ta rdečo zvezdo zamazali z zeleno barvo, nakar sta tovariša 2S. t. m. ob 14. uri ponovno preslikala zastavo. Medtem ko sta to delala, se je pojavila zavezniška policija in ju vprašala, kaj pomeni napis v italijanščini. Na odgovor, tukaj je Jugoslavija, je neki policist izjavil, da tukaj ni Jugoslavija, temveč Italija. Nato so jima vzeli barvo, zamazali zastavo, zagrozili z aretacijo, ter prepodili oba tovariša. Na pritožbo tovariša Ma-lanana, predsednika krajevnega o-svobodilnega sveta za Opčine, zakaj ne dovolijo mirne izpovedi samoodločbe večine prebivalstva, so mu ponovno odgovorili, da je tukaj Italija. Ljudstvo, ki je vsak dan prisotno podobnim Incidentom, zahteva da odgovorne oblasti preprečijo take neprillke, ki ne povzročajo drugega kot razočaranje nad oblastjo, od katere pričakuje zaščito pred vsakim nasiljem. Vsem slovenskim prosvetnim druitvom Radio Trst — oddelek za slovensko oddajo, je tedensko namenil en večer našim internirancem in vojnim ujetnikom v tujini. Ta oddaja se vrs'i vsak ponedeljek od 23.20-24. Tedaj imajo svojci internirancev in ujetnikov priliko poslati preko radijske postaje Trst svoje pozdrave. S to oddajo se bodo mogla vršiti tudi poizvedovanja za pogrešanimi. Med poslušalci teh radijskih večerov bo morda kdo, ki bi utegnil dati kako točno vest o tem ali o-nem pogrešancu, oz. dati celo njegov naslov prizadeti družini. Med pozdrave svojcev uvršča radijska postaja tudi glasbene točke, namenjene v pozdrav ujetnikom in pogr očance m v tujini. Prosvetna društva naj opozorijo prizadete člane, naj pišejo na radio Trst — slovenska oddaja. V pismu naj javijo svoj točen naslov, naslov ujetnika ali pogrešanca, če ga vedo. Obenem naj izrazijo željo glede pesmi ali instrumentalnega komada, ki naj se zapoje ali igra v pozdrav svojcu v tujini. Izbirajo naj iz programa slovenske oddaje. Opozarjamo, da je vsak torek od 19.20-30 kulturno-prosvetno predavanje. Po modnosti naj članstvo prosvetnih društev posluša tudi o-stale slov. radijske oddaje. Dopisujte na radio glede ostalega sporeda ter izrazite svoje morebitne želje, predloge, pripombe itd. Obvestilo slovenskim stariem Ravnateljstvo nižje slovenske gimnazije v Trstu sporoča, da se bodo vršili sprejemni izpiti za vstop v prvi razred za vse tiste dijake, ki so vložili prošnjo, po naslednjem razporedu: v četrtek 25 t. m. od črke A do vključno črke G, v petek 26 t. m. od črke H do vključno črke O, v soboto 27 l. m. od črke P do vključno črke 2. Izpiti se začno vsak dan ob 8 uri v ulioi Corsica štev. 11-11 desno. Vsak kandidat mora že pred izpitom vplačati na kateremkoli u-radu na Ufilcio d«l Registro* rač. štev. 11124 tale znesek: dečki L. 110 ta deklice L. 160. Položnice dobijo lahko na poštnem uradu. Odre1 zek poštne nakaznice naj predlože ravnateljstvu gimnazije. Razen te pristojbine mora plačati vsak kandidat v gotovini 26 lir pri ravnateljstvu gimnazije. Vsak kandidat naj prinese a seboj na dan izpita eno polo črtanega papirja, en risalni list, peresnik, svinčnik in radirko. Vse druge podrobnosti bodo kandidati razbrali z oglasne desk« v šolskih prostorih. Vsi ostali slovenski dijaki, ki se Še niso priglasili k sprejemnemu izpitu, naj to store nemudoma še ta teden pri ravnateljstvu vsak dan od 10. do 12. ur«. Zasluženo plačilo Znani tržaški komik Angelo Cec-chelin je v svojem predzadnjem programu, ki ga je s svojo skupino izvajal v soboto dne 20. t. m., grobo žalil tržaško delavstvo. Prikazoval je v svojem sporedu, da so more sekretarja tovarniškega odbora preleviti iz revolucionarja v priganjača delavcev, če se mu ds višji položaj ta 15.000 Lir plače, Vsled tega ga je delavstvo napadlo in so ga pri drugi sobotni predstavi obmetali s krompirjem, paradižniki, gosjimi jajci, napolnjenimi s sajami to drugim. Upamo, da je bila to zadostna lekcija zanj in da v bodoče ne bo več smešil bede ln borbe delavskega razreda. Kulturno-prosvetno delo Dne 13. t. m. Je 1500 glava množica iz Kanala ta okolice nestrpno pričakovala začetka kulturne prireditve, na kateri so prvič v tem okraju nastopile samo žene. Tovariš Miljutin, predsednik obnovljenega prosvetnega društva <:Soča», je v kratkem nagovoru orisal delo, ki ga je društvo izvršilo od leta 1867. do leta 1927.. ko mu je fašistični režim preprečil vsako nadaljnje delovanje. Nato je sledila uprizoritev drame »Sin* in enodejanke »Tihotapci*. Tovarišica Nanutova je ob spremstvu klavirja zapela «Nezakonska mati*. Ker je bila dvorana nabito polna, so fcene nastopile že naslednji dan ob Se večji udeležbi. Na željo ljudstva bodo prireditev še ponovile. Očividci trdijo, da Soška dolina take prireditve še ni videla. V Preserjah pri Rihemberku je Prosvetno društvo «Rdeča zvezda* priredilo 14. t. m, svojo prvo kulturno predstavo. Pozdravni govor je imela predsednica tov. Milena. Spregovoril j® tudi tov. Kosovel. Sledil je skrbno pripravljen ta pester program. Mešani pevski zbor je zapel par narodnih in partizanskih pesmi, dve tovarišici pa na splošno zadovoljstvo »Bledi mesec*. Igrali so nato dve Igrici. Nastopa se je udeležil tudi mešani pevski zbor iz Sela na Vipavskem. Najlepši vtis so napravili pionirji, ki so nastopili z reoltacijami in petjem. Prireditvi je prisostvovala velika množica ljudi iz Pieserj in sosednih vasi, V nedeljo 14. t. m, je bil v Zagorju na Pivki občni zbor prosvetnega društva »Miroslav Vilhar*, člani 30 se ga udeležili polnoštevilno. Zlasti aktivne so bile mladinke. Ob tej priliki je bil ponovno razvit prapor bivšega bralnega društva iz leta 1893, Takratni čitalnici ga je poklonil domačin Kastelic. Poklonitvi ta blagoslovitvi prapora sta kumovala g. Vičič in njegovti žena iz Postojne. Prapor je počival skrit celih 23 let v podstrešju tukajšnje cerkve ter čakal narodnega vstajenja ta svobode. Čuvala in varovala sta ga kot narodno svetinjo dva tovariša. Ko je prapor ob priliki zborovanja znova zavihral nad številno množico, o-krašen še s simbolom svobode — rdečo zvezdo — se je ljudi polastilo silno navdušenje. Povorka se je razvila v navdušeno manifestacijo s petjem partizanskih pesmi ta vzkliki novi Jugoslaviji ta njenemu voditelju tov. Titu. Kakor je prapor spremljal svoj čas prednike, tako bo danes mladini svetla zvezda vodnica v lepšo in svetlejšo bodočnost Prosvetni? društvo ..Slavko no ( Ška amperle*' Dane« ob 8 uri v prostorih kot običajno članski sestanek s predavanjem. Predava tovarišica Rakov- šek o »vzgoji*. Jutri ob 8 uri seja odbora. Predavanje v Gorici Podružnica sind. prosvetnih delavcev v Gorici ipniredi v sredo; 24. t m. ob 16. uri v običajnih prostorih predavanje tov. Ivana Siliča o temi: Slovenska narodna pesem. Pridite točno! Skoz glad in trpljenje... Mučenittvo našega ljudstva v taborišču na Rabu (Nadaljevanje) Za sprejem ta odhod internirancev je bilo prirejeno posebno, manjše taborišče s pisarniškimi in kopalnimi lopami prho; — cevi so bile pritrjene z žico in vsakdo je bil v neprestanem strahu, da se vse skupaj ne prevrne. Kopalnica je bila vsa polna celo do 4 cm širokih špranj tako, da je bila obenem dobra hladilna naprava, zlasti v jeseni in pozimi ob burji. Dodobra si obolel, ako si odhajal v bolnico ali drugam in sl imel smolo, da je bilo vreme mrzlo in vetrovno. Razkuževanje, oziroma parjenje, so oskrbovali sanitetni vojaki, pred katerimi so se morale tudi ženske in dekleta kopati gole. Tl so jih po potrebi tudi strigli po obrašče-nih delih telesa. Do obeh taborišč vod( iz mesta, Raba s'iroka cesta, ki ae konča v višini pokopališča, oddaljenega od taborišča okoli 20 minut. Prvo taborišče so splosno imenovali meško, drugo, ki se je nahajalo južno od omenjene ceste, pa žensko taborišče. Prve dni septembra 1942, so premestili vse ženske, otroke, invalide in starce v novo organizirano taborišče, Zensko taborišče je bilo na vlažnih tleh, — malo zapadnej-še od tega prostora se že pričenja pravo močvirje z mlakužaml ln smradom in prehaja polagoma v zaliv Eufemijo, Ta prostor je še bolj izpostavljen vetrovom in je še slabši, kot prostor moškega taborišča. Kanalizacija po taboriščih je bila šele tiasirana, izkopani so bili primitivni jarki. Glavna oesta križem taborišča in stranska ob kuhinjah, sta bili še v sirovem stanju. Osrednji prostor, — nazvan »Trg lakote*, je bil šele posut z gramozom. Posledica tega je bila, da so se tla ob nalivih zmehčala. Ljudje so gazili po blatu ln ga z mokroto prinašali v šotore in mazali pičlo perilo ln posteljnino. Ob vetrovnih dneh pa se Je blato takoj posušilo. Močni vetrovi, burja ln Jug so nosili pesek v ijotore, da »e je kar v plasteh vlcgal na odejo ta obleko, tl zamašil ušesa, nos, oči. Celo v ustih sl ga čutil mod zobmi. Ob deževnih dneh je bil narod primoran tičati stisnjen v šotorih, prav tako ob silnem vetru. Tako idenje in buljenje v negotovo bodočnost, ko ne več kraja tega grozotnega stanja, ubija duha in telo. Čutili so to vsi, zavestno ali podzavestno. Pri vseh se je odražala ista misel, isto čustvo. Zelo značilno je, da so v novembru in decembru čedalje bolj pogosto jeli prihajati v bolnico blazini bolniki. Bill so to stari ln mladi ljudje, ki so zblazneli deloma od lakot«, deloma pa ker niso mogli kljubovati živčnim naporom, ki tim Je bil v taborišču vsakdo izv ta. Najbrž« bi n« trdili pr«, bi de- jali, da je bilo prav v»cm tabori- šču opažati čudno psihozo ta da bi duševno stanje, v katerem se je nujno nahajal sleherni taboriščnik, ne mogli imenovati normalno, če bi ga presojali z merili mirnega, časa. Ne smemo pri tern pozabiti, da nastopa burja v drugi polovici oktobra ta naslednjih jesenskih in zimskih meseolh s strašno hitrostjo in močjo in da traja po 2, 6, 9, in celo 12 dni neprenehoma. Najde vSako najmanjšo režo ter prepiha človeka prav do kosti. Pri tem podira šotore, lomi rahle šotorne o-pornlke in le z nadčloveško težavo vzdržijo ljudje pod šotori. Na mislih moramo Imeti nadalje, da je bilo štiri petine internirancev na pol bosih In golih, kakor je bilo že omenjeno. Bili so brez zimskih oblačil, zlasti brez sukenj in za ogrinjala so uporabljali edino odejo, ki so jo z žico pričvrstili pod vratom. Kaj pomeni v dežju taka »pelerina*, ko so interniranci hodili na delo in po drva v dežju in se čeato vračali po plohi do kože premočeni, ne da bi se mogli posušiti niti ogreti v šotoru, povrh s še edino mokro odejo, je vsak tak nesrečnež prekmalu občutil. Za razsvetljavo v taboriščih je bilo preskrbljeno, saj sta obratovala Diesla z dinamom ta oskrbovala oelo taborišče z elektriko, f veda ne v korist Internirancev, ki so pozimi že ob peti uri popoldne tičali v temnih šotorih, temveč stražo. Tu in tam so si posamezniki omislili leščerbe, če so prišli do nafte. Nekateri so v šotorih kurili, vendar vse to proti izrečni prepovedi uprave. Stražniki so jih kaznovali s pretepanjem ali pa Jih vezali na kol, če so jih zalotili. Da bi dali nočni stražni službi več poudarka, so Italijani šarili vso noč po taborišču z reflektorji. Krog in krog taborišča vse do vznožja navzgor so zgradili bunkerje s strojnicami in celo prav pri mreži, pri vojaških barakah tik nad taboriščem, so imeli zgrajene strelske jarke s strelnimi linami. Razstava fotografij v Gorici Uredništvo »Soškega tednika* ta podružnica »Primorskega dnevnika* sta razstavila v Gorici, v izložbenem oknu Ljudskega doma prvo zbirko fotografij »Zločini italijanskih okupatorjev v SlovenlJ'*. Ljudje se pred izložbo ustavljajo. Mnogi se ločijo Izpred okna s solzami v očeh, drugi pa z glasnimi kletvami proti fašistom in belogardistom, mnogi se ogorčeno sprašujejo, do kdaj se bodo še sprehajali po Gorici krivci vsega tega, fa čisti in belogardisti. Enotni sindikati Odsek za prosveto pri enotnih sindikatih organizira prvo pokrajinsko umetniško razstavo za začetnike. V upanju, da bodo vsi ml* dl začetniki z veseljem sprejeli t° iniciativo, se vabijo, da predložijo svoja slikarska, kiparska ta druga dela v ulioi Imbriani 5-1, soba 4 do 10 novembra 1945. Sindikat za zdravstvo. Odbor * sestane danes 24 t. m. ob 20 uri v ulici Imbriani št. 5, I., soba St. 16< Sindikat-drustvo za tisk, V čotr« tek 25. t. m., ob 18.30, se v ulici Imbriani št 5, soba št. U, sestane odbor. Dnevni red: čltanje norih društvenih pravic. Sindikat lesne stroke. V potrti 26 t. m. ob 19. uri sestanek v ulici Conti St, 11 (Sala Chimici) namo ščencev lesne stroke; razpravljalo se bo o gospodarskem ta morata«® položaju delavcev. Prehrana Namizni sir. Od jutri do torka 1 t m. se bo delil sir potrošnikom VI. ta VH. skupine, ta sicer p® 100 gr na osebo. Cena je 177 lir z* kilogram. Paradižnikova konzerva. Za potrošnike, ki bivajo v občinah Milje, Dolina, na Tržiškem, na Se-žanačini in v Gradežu se bo v krat kem delil šestkratni paradižnikom koncentrat ta sicer po 25 gr na oseba Zainteresirani upravniki pri" hranjevalnih uradov naj do tori* 30 t. m. dvignejo nakazila in blag0-Mleko za stare in otroke. V četrtek 25., soboto 27. ta torek 3°-t. m. se bo delilo po pol litra sladkega kondenziranega mleka čez 65 let starim. Cena: 40 lir za liter. Od danes 24. do 30. t. m. dob* otroci, ki še nimajo 9 let, po 2 škatli shlapelega mleka v mlekarnah, kjer so vpisani. Cena škatli mleka je 18 lir. Prgnotaoije racioniranega blag0 za november. Od 24. do 27. oktobra morajo potrošniki pri evojih trgovcih izvršiti prenotacije za racioni- rano blago za mesec november. Rejcem prašičev Občinski urad v Trstu sporoča, da morajo vsi, ki zakoljejo praši''* javiti to dan prej v ilvinozdravo'" škem uradu v ulici Cologna št, 24 ne glede na to ali je meso namenjeno domači uporabi ali pa razprodaji. Mesarji, trgovci z delikatesami (salumeria) im gostllničari’ so dolžni predložiti v zdravniški pregled meso zaklanih živali, ki 8* kanijo prodajati. Odgovorni urednik STEK CIRIL. Poizvedbe Tovarišice in tovariši vljud°° naprošamo vsakogar, ki bi kaj del o usodi ROJC IVANKE * Dornberga, ki se je 10. 5. 1946, o*’ hajala v taborišču Belsen, BH>® 43, bojna na tifusu. Kdor kaj f®' naj javi družini Rojc, Stritarj«'*8 ul. 6, Dombeng pri Gorici. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili ne zadhJ1 poti iz Rupe na domače pokop*1*' žče v Pevmi našega nepozabn«*8 sina EVALDA BREŠAN, ki ji padel v boju s četniki 30. 1 1945 v Rupi, izrekamo najlepšo zahvalo; posebno zahvalo vsem iz B**' pe, Podgore in Revme, ki so udeležili pogreba ter pevcem. Pervma, 22. 19. 1945. ŽALUJOČI STABSI — ZAHVALA Ganjeni se zahvaljujemo čafith* duhovščini za tolažbo, pevcem ganljive pesmi, domači godbi, f*® tom in dekletom za darovane v®nnu in sploh vsem, ki so na katerih® način počastili ln spremili k nemu počitku borca, našega n°r zaibnega EVGENA Neblo, 31. 10. 1945. Družina KOCIJAN MALI OGLASI VAJENCA za trgovsko skku*^ sprejmem. Ponudbe na »Primorskega dnevnika* pod * 502;________________ HIŠNO OSKRBNICO ali «luiki"nd veščo vseh hišnih del sprejme Pv dobrimi pogoj štiričlanska drULvo Ponudbe pod »Pridna* na upre »Primorskega dnevnika*. _____ POMOČNICO, sposobno, ‘jSf vino Jestvin iščem, Trat, vi* ne 12.____________________—-J DIJAKA IN DIJAKINJO na stanovanje ta hrano odllču^v« venska družina. Ponudbe n*7,.0ie' »Primorskega dnevnika* P0* venska vestnost*. __________— vajenega OLJA RJA stiskalnicah, kakor tudd v »prejmem. Istotam s« »P^^nierei^ skl hlapec in dekla ta Oljarna Franc Majdič, Vir. Domžal« - Ljubljana. DRUŽBA UNION TRST, VI« Cesare Bsttlsti št. t . T«I«f. **• 2 V v* Fino nflrnberško blago, predmeti na toaloto, “ GLAVNIKOV ht Mterili ŠČETK 0 NA DEBtLO NA