PoStnina plačana v gotovini.
KRALJ E VINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
19.
kos.
V LJUBLJANI dne 8. marca 1939.
Letnik
VSEBINA:
113. Pravilnik o opravljanju strokovnega izpila za pooblaščeno inženirje gradbene, arhitektonske, kulturnotehuične, geo-detsko-kulturnotehnifne, strojne, ladijske in elektrotehnične stroke.
114. Odločba o podaljšavi roka iz odst. 1. čl. 30. pravilnika O ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov itd.
115. Dodatek k proračunu mestne občine mariborske za 1.1939./10.
Uredbe osrednje vlade.
113.
Na podstavi §§ 6. in 121. zakona o pooblaščenih inženirjih z dne 30. avgusta 1937. predpisujem po zaslišanju Zveze inženirskih zbornic tale
pravilnik
o opravljanju strokovnega izpita za pooblaščene inženirje gradbene, arhitektonske, kulturnotehuične, geodetsko-kulturnotehnične, strojne, ladijske in elektrotehnične stroke.*
Namen opravljanja izpita.
člen 1.
Izpit se opravlja, da bi se pridobili pogoji za pridobitev pooblastitve za izvrševanje inženirske prakse po točki 4. odst. 1. § 3. zakona o pooblaščenih inženirjih.
S tem izpitom se oceni kandidatova sposobnost za samostalno in odgovorno izvrševanje inženirske prakse. Potemtakem mora pokazati kandidat pri tem izpitu praktično izobrazbo za uporabo svojega teoretičnega znanja ter izkustvo, pridobljeno po dvoletnem praktičnem delu, In poznavanje potrebnih zakonskih predpisov.
člen 2.
Izpit opravljali je upravičen tisti državljan kraljevine Jugoslavije, ki je dovršil v državi ali v inozemstvu tehnično fakulteto ali drugo visoko šolo z veljavo tehnične fakultete, si pridobil diplomo za inženirja ali arhi-
—	I
* »Službeno novino kraljevine Jugoslnvije« z dne
13.	oktobra 1938., št. 234/LXX/550. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah< z dne 25. novembra 1933., št. 271/LXXXI/640.
tekta in je po dobljeni diplomi uspešno delal v svoji stroki najmanj dve leti do dne prijave za izpit.
To praktično izobrazbo more pridobivati kandidat pri državnih ali samoupravnih tehničnih ustanovah ali pri pooblaščenem inženirju ali podjetju ustrezne stroke, in to z delom najmanj leto dni na ozemlju (terenu) samem in pri gradnji oziroma pri ustreznih poslih svoje stroke.
Cas, prebit na odsluževanju kadrskega roka pri vojski ali na odsotstvu zaradi bolezni, zdravljenja, od* mora, vojaških vaj in drugega, daljšem od meseca dni, se ne upošteva, ko se ugotavlja trajanje praktičnega dela.
Stroke, za katere se opravlja izpit.
Člen 3.
Pri ministrstvu za gradbe se opravlja strokovni izpit;
1. za pooblaščenega gradbenega inženirja;
2. za pooblaščenega inženirja za arhitekturo;
3. za pooblaščenega kulturnotehničnega inženirja;
4. za pooblaščenega geodetsko-kulturnotehničnega inženirja;
5. za pooblaščenega strojnega inženirja;
G. za pooblaščenega ladijskega inženirja;
7. za pooblaščenega elektrotehničnega inženirja.
Kandidati smejo opravljati izpit samo za tisto stroko, za katero so pridobili teoretično izobrazbo in dobili diplomo inženirja ali arhitekta. Če dovršena šola ali fakulteta ne duje pravice do naziva inženirja ali arhitekta, mora biti izobrazba, dobljena na taki šoli ali fakulteti, enaka visoki tehnični šoli ali tehnični fakulteti, kar mora ugotoviti tehnična fakulteta v državi.
Če se diploma ne glasi na eno izmed spredaj naštetih strok, je kandidat upravičen opravljati izpit, da pridobi pooblastitev za inženirja najsorodnejše stroke po oceni tehnične fakultete v državi.
Z opravljenim izpitom pri ministrstvu za gradbe ne pridobijo kandidati gradbene in kulturnotiihnične stroke
pogoja za pridobitev pooblastitve za izvrševanje javne geodetsko-geometrske prakse, ker je za pridobitev te pooblastitve treba opraviti poseben izpit pri ministrstvu za finance.
Vrste izpita.
Člen 4.
Kandidati opravljajo pismeni in ustni izpit.
Pismeni izpit sestoji iz domače obdelave naloge, eventualno tudi iz dela ob kontroli po členu 20. tega pravilnika.
Kandidati, ki opravljajo strokovni izpit za pooblaščenega gradbenega inženirja, dobijo nalogo po svoji izbiri iz ene naslednjih predmetnih skupin: ceste, železnice, mostovi oziroma inženirske konstrukcije ali vodne gradbe.
Kandidati kulturnotehnične stroke dobijo nalogo iz vodnih gradb.
Kandidati iz geodetsko-kulturnotehnične stroke dobijo nalogo po svoji* izbiri iz ene naslednjih predmetnih skupin: geodetska skupina, agrarne operacije, ureditev in regulacija naselij ali tehnično izboljševanje (melioracija) zemljišč.
Kandidati strojne stroke dobijo nalogo po svoji izbiri iz strojništva ali iz aerotehnike.
Kandidati, ki opravljajo strokovni izpit za pooblaščenega inženirja ostalih strok po členu 3. tega pravilnika, dobijo nalogo iz glavnih predmetov svoje stroke po svoji izbiri.
Obdelava dane naloge mora obsegati: izdelavo načrtov, posameznosti (detajlov) in osnutkov (skic); statičnega preračuna in ostalih potrebnih preračunov (hidravličnega, toplotnega itd.); količinskega računa, analize cen in proračuna; tehničnega poročila in obrazložitve projekta; splošnih in tehničnih pogojev za izvrševanje del glede na tehnične in zakonske predpise.
Ustni izpit sestoji iz obrambe domače naloge in odgovorov na vprašanja iz strokovnih predmetov in iz tehnične in občne administracije po programu iz člena 5. tega pravilnika.
Vprašanja morajo biti zastavljena tako, da pokaže kandidat sam praktično izobrazbo za svojo stroko.
Izpitni program.
Člen 5.
A.	Strokovni predmeti.
1.	Za gradbene inženirje:
ceste:
trasiranje, tehnično in komercialno; različice (variante) in primerjava tras;
spodnji in zgornji ustroj; moderna cestišča; zemeljska dela; preiskovanje zemljišč; predori (tuneli) in rovi (podkopi); fundiranje objektov; drenaže; mestne ulice: trasiranje in izdelava; tipi gradb in objektov;
poznavanje in preizkušanje gradbenega materiala; norme; gradbeni stroji pri gradnji cest; železnice:
trasiranje, tehnično in komercialno; različice in primerjava tras;
spodnji in zgornji ustroj;
zemeljska dela; preiskovanje zemljišč; predori in rovi (podkopi); fundiranje objektov; drenaže;
postajne naprave; postajne, potniške in stranske zgradbe, skladišča, vodne postaje, kurilnice in delavnice;
tipi gradb in objektov; žične in viseče železnice;
poznavanje in preizkušanje gradbenega materiala; norme; gradbeni stroji pri gradnji železnic; mostovi in inženirske konstrukcije: leseni, kameni, jekleni, betonski in armiranobetonski mostovi na cestah in železnicah;
fundiranje objektov; preiskovanje zemljišč; tipi objektov;
inženirske konstrukcije gospodarskih in industrijskih gradb (ogrodja iz jekla, armiranega betona in lesa); strešne konstrukcije; gradbeno-tehnična zaščita zoper zračne napade; hangarji, aeroplanske delavnice, skladišča za bencin in olje;
poznavanje in preizkušanje gradbenega materiala; preizkušanje izdelanih konstrukcij, s poznavanjem potrebnih instrumentov; norme;
gradbeni stroji pri gradnji mostov in izdelavi inženirskih konstrukcij; vodne zgradbe:
urejevanje in kanaliziranje rek; urejevanje rečic in potokov; gradbena dela pri zagradi hudournikov; gradnja plovnih kanalov;
gradnja rečnih in pomorskih pristanišč, nabrežij in luških ter svetilniških gradbenih objektov in prezimovališč;
tehnične izboljšave zemljišč: zavarovanje zoper poplave, odvajanje voda, izsuševanje, namakanje in na-plavljanje;
oskrba z vodo za pitje in ostale potrebe; vodovodne naprave; čiščenje vode; globinsko vrtanje; zajemanje rudninskih in plinskih izvirkov; kanalizacija naselij; zdravstvene naprave pri gradbah; izkoriščanje vodnih sil; vodne pregrade; jezovi; elementi hidravličnih strojev in elektrostrojnih naprav za hidrocentrale;
fundiranje objektov; predori in rovi (podkopi) pri hidrotehničnih delih; preiskovanje zemljišč;
poznavanje in preizkušanje gradbenega materiala; norme; gradbeni stroji pri izvrševanju hidrotehničnih del.
2.	Za inženirje za arhitekturo:
javne in privatne gradbe; lega in razporeditev; zunanja in hotranja arhitektura;
arhitektonske konstrukcije iz lesa, kamna, jekla, betona in armiranega betona in njihova uporaba (razen ogrodij iz jekla, armiranega betona in lesa); prostori za zaščito zoper zračne napade;
urbanistična rešitev aerodromov; zrakoplovna pristanišča;
fundiranje gradb in preiskovanje zemljišč; ustanavljanje in urejanje mest in naselij in njihova asanacija ter dela v zvezi s tem, tudi glede na zaščito zoper zračne napade;
gradbena higiena; zdravstvene naprave pri gradbah; poznavanje in preizkušanje gradbenega materiala; norme za material in konstrukcije;
gradbeni stroji pri izvrševanju gradb.
3.	Za kulturnotehnične inženirje: vodne gradbe:
urejevanje in kanaliziranje rek; urejevanje rečic in potokov; zagrada hudournikov;
^ gradnja plovnih kanalovi
gradnja rečnih in pomorskih pristanišč, nabrežij in luških ter svetilniških gradbenih objektov in prezimovališč;
tehnične izboljšave zemljišč: zavarovanje zoper poplave, odvajanje voda, izsuševanje, namakanje in naplav-ljanje;
umetni ribniki in jezera;
oskrba z vodo za pitje in ostale potrebe; vodovodne naprave; čiščenje vode; globinsko vrtanje; zajemanje rudninskih in plinskih izvirkov; kanalizacija naselij in asanacija krajev; zdravstvene naprave pri gradbah; izkoriščanje vodnih*sil; vodne pregrade; jezovi; elementi hidravličnih strojev in elektrostrojnih naprav za hidrocentrale;
fundiranje objektov; predori in rovi (podkopi) pri hidrotehničnih delih;
preiskovanje zemljišč;
poznavanje in preizkušanje gradbenega materiala; norme;
gradbeni stroji pri izvrševanju hidrotehničnih del; ceste:
trasiranje, tehnično in komercialno; različice in primerjava tras; spodnji in zgornji ustroj; zemeljska dela; drenaže; fundiranje objektov; mostovi do 20 m razpe-tine; tipi gradb in objektov; poznavanje in preizkušanje gradbenega materiala; norme; železnice:
trasiranje, tehnično in komercialno; različice in primerjava tras; spodnji in zgornji ustroj; zemeljska dela; drenaže; fundiranje objektov; postajne naprave; postajne stranske zgradbe, vodne postaje; tipi gradb in objektov; žične in viseče železnice; poznavanje gradbenega materiala; norme.
4.	Za geodetsko-kulturnotehnične inženirje:
nižja in višja geodezija in merjenje države (sferično nierjenje);
agrarne operacije [zložba (komasacija) in delitev (parcelacija) kmetijskih zemljišč in delitev zemljiških zajednic (srenj) ipd.];
ustanavljanje in ureditev naselij; zložba in delitev stavbišč s projektiranjem in trasiranjem občil;
tehnične izboljšave zemljišč: zavarovanje zoper poplave, odvajanje vodž, izsuševanje, namakanje in naplav-Ijanje; umetni ribniki in jezera;
urejevanje in kanaliziranje rek; urejevanje rečic in potokov; zagrada hudournikov;
oskrba z vodo za pitje in ostale potrebe; kanalizacija in asanacija naselij;
ceste in železnice manjšega pomena z manjšimi objekti in napravami gradbenega značaja; preiskovanje zemljišč;
poznavanje in preizkušanje gradbenega materiala; norme;
gradbeni stroji pri izdelavi objektov, ki spadajo v to stroko.
5.	Za strojne inženirje:
pogonski stroji: hidravlični motorji, parni stroji in Parne turbine, stroji z notranjim zgorevanjem, parni kotli; teorija konstrukcij in uporaba;
delovni stroji: gradbeni stroji, kmetijski stroji, orodni ^Icoji, stroji za transport trdih, tekočih in plinastih teles [dvigala, črpalke, puhala, ventilatorji, kompresorji, tre-
bilnice (bagerji) itd.]; teorija konstrukcij in uporaba;
strojništvo, uporabljano v tvornicah orožja in streliva, kakor tudi sredstva za pasivno obrambo; ustroj in ureditev ustreznih tvornic in napeljav (instalacij); stroji in ureditve;
prometno strojništvo: lokomotive, zalogovniki, potniški in tovorni vozovi; teorija in konstrukcija;
železniško - strojne naprave: delavnice, kurilnice, vodne postaje; organizacija;
sistemi parnega, vodnega in zračnega ogrevanja in zračenja; napeljave koinprimiranega zraka; parne kuhinje, parne pralnice in pekarnice;
tovarniške napra\e; tehnična in delovna organizacija; poznavanje in preizkušanje materiala za strojne konstrukcije in strojev za preizkušanje; norme; elektrotehnika:
osnovni nauki o električnih strojih; uporaba vseh vrst hidravličnih, parnih in eksplozijskih strojev pri električnih centralah; električni stroji v tovarniških napravah;
aerotehnika:
uporaba teorije dinamičnega letenja, avionskih vijakov in avionskih motorjev;
projektiranje in konstrukcija aeroplanov in hidro-planov, avionskih motorjev (posameznih njihovih sklopov in delov);
projektiranje in konstrukcija raznih ureditev, uporabljanih pri zrakoplovstvu in za izdelovanje aeroplanov in avionskih motorjev;
projektiranje in ustroj laboratorijev in poskusnih postaj za preizkušanje avionov, avionskih motorjev in opreme;
projektiranje tovarn in delavnic za izdelavo avionov, vijakov in avionskih motorjev in njihov ustroj;
precizna merjenja: razstopi in tolerance pri izdelavi avionov in avionskih motorjev;
poznavanje tehnologije materiala, uporabljanega pri konstrukciji avionov in avionskih motorjev;
napeljave za nočno letenje na aerodromih; električna signalizacija na aerodromih.
6.	Za ladijske inženirje:
čista in uporabljana ladijska teorija: ladijsko korito in njegovi deli; ladijska drenaža; notranja ureditev ladij;
ladijski glavni stroji: batni parni stroji in turbine s kotli, Dieslovi stroji; pomožni stroji; teorija konstrukcij in uporaba; uporaba posebnih strojnih napeljav in aparatov pri vojnem ladjedelstvu;
ladjedelnice: naprave; tehnični in administrativni ustroj; kalkulacija cen za nove gradnje in popravila; cenitev donosnosti; poznavanje in preizkušanje materiala za gradnjo ladij in strojev; norme; poznavanje strojev za preizkušanje materiala; poznavanje in uporaba predpisov klasifikacijskih družb za gradnjo ladij;
delovni stroji, gradbeni stroji, orodni stroji, stroji za transport trdih, tekočih in plinastih teles [dvigala, črpala, puhala, ventilatorji, kompresorji, ladjenice (doki), trebil-nice itd.]; sistemi in uporaba; elektrotehnika:
osnovni nauki o električnih strojih, uporaba vseh vrst električnih strojev na ladjah in v ladjedelnicah.
7.	Za elektrotehnične inženirje:
električni stroji: dinamski in elektromotorji isto-smernega in izmeničnega toka; transformatorji, aparati, Instrumenti in akumulatorji; vrste in karakteristike elek*
tričnih central in določanje njih zmogljivosti (kapacitete); prenos električne energije na daljavo; mestna omrežja, električna napeljava in trakcija;
konstrukcija električnih strojev in aparatur; poznavanje in preizkušanje materiala za elektrostrojne konstrukcije; norme; poznavanje strojev in aparatov za preizkušanje;
naprave slabega toka: gradnja in vzdrževanje telegrafskih in telefonskih vodov; telegrafski aparati in stroji; večkratna telegrafija; radiotelegrafija; telefonske centrale in aparati vseh vrst; fantomiziranje vodov; visokofrekvenčne naprave z enim ali več kanali; kabelska telefonija na velike daljave; radiotelefonija; uporaba slabega toka pri signalizaciji; pogonski stroji in delovni stroji, hidravlični motorji, parni stroji in turbine, stroji z notranjim zgorevanjem, parni kotli; sistemi in uporaba;
orodni stroji; stroji za transport trdih, tekočih in plinastih teles; sistemi in uporaba;
tovarniške naprave; donosnost; ustroj in uprava.
B. Tehnična in občna administracija.
•1. Za inženirje vseh strok:
listava kraljevine Jugoslavije: določbe o državni obliki, osnovnih pravicah državljanov, državni oblasti in njeni razdelitvi, narodnem predstavništvu, upravni in sodni oblasti;
zakon o ureditvi vrhovne državne uprave: določbe o razdelitvi vrhovne državne uprave in pristojnosti posameznih ministrstev;
zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja: določbe o razdelitvi na upravna območja, ustroju banske uprave in samoupravnih telesih;
zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih: določbe o pristojnosti sodišč in administrativnem sporu;
zakon o glavni kontroli: določbe o pristojnosti glavne in krajevne kontrole;
zakonski predpisi o razlaščanju: določbe o pravnem značaju in razlastitvenem postopku;
zakon o obrtih: četrti in peti oddelek II. poglavja; pravilniki o razmejitvi gradbenih in elektrotehničnih ob rtov;
zakon o zavarovanju delavcev: II., III., XVI. in XVII. poglavje;
zakon o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe;
zakon o državnem računovodstvu in pravilnik o njegovem izvrševanju;
zakon o pooblaščenih inženirjih in pravilniki, izdani na podstavi tega zakona; gradbeni zakon; uredbe o vojaških gradnjah; zakon o zidanju javnih gradb; zakon o uradnikih;
pravilnik za izvrševanje gradbenih del v režiji; pravilnik o kolavdiranju in superkolavdiranju gradbenih poslov;
voditev vložnega zapisnika, registra in kontrolnika, inventarja in ostalih spisov in knjig v tehnični administraciji;
sestavljanje licitacijskih zapisnikov, situacij, zapisnikov o kolavdiranju in superkolavdiranju del, računov za več opravljena dela in računov za manj opravljena dela, končnega obračuna iu odstopnega pisma,
2.	Za gradbene inženirje:
zakon o državnih cestah; zakon o nedržavnih cestah;
uredba o vzdrževanju državnih cest, mostov in pro-pustov;
uredba o zaščiti javnih cest in prometa na njih; uredba o službenih razmerjih državnih cestnih nadzornikov in službenih razmerjih državnih cestarjev, zakon o železnicah javnega prometa; pravilnik o higienskih iu tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih;
zakon o vodah in njih uporabi oziroma o vodnem pravu;
zakonski predpisi o ustanavljanju vodnih zadrug: zakon o izkoriščanju vodnih sil in pravilniki, izdani iia podstavi tega zakona.
3.	Za inženirje za arhitekturo:
zakon o ustroju vojske in mornarice (drugi del, drugi oddelek);
zakon o ljudskih šolah; pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov; splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika;
pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih.
4. Za kulturnotehnične inženirje:
zakon o vodah in njihovi uporabi oziroma o vodnem pravu;
zakonski predpisi o ustanavljanju vodnih zadrug; zakon o izkoriščanju vodnih sil in pravilniki, izdani na podstavi tega zakona; zakon o državnih cestah; zakon o nedržavnih cestah;
uredba o vzdrževanju državnih cest, mostov iu propustov;
uredba o zaščiti javnih cest in prometa na njih; zakon o železnicah javnega prometa.
5. Za geodetsko-kultur note h nične
inženirje: zakon o zemljiškem katastru; pravilniki o katastrskem premerjevanju, I., II., III., IV. in V. del, in katastrski pravilniki VI. del, I. in II. oddelek, in VII. del,
1.	in II. oddelek, kakor tudi vsi ostali katastrski pravilniki, izdani na podstavi tega zakona;
zakon o zemljiških knjigah; zakon o notranji ureditvi, osnavljanju in popravljanju zemljiških knjig; zakon o zemljiškoknjižnih delitvah, odpisih in pripisih; pravilnik za voditev zemljiških knjig kakor tudi vsi ostali pravilniki, izdani na podstavi teh zakonov;
zakonski predpisi o komasaciji kmetijskih zemljišč in zakonski predpisi o zemljiških zajednicah in zadrugah;
zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih s pravilnikom o tehničnih delih za izvrševanje tega zakona;
zakon o izdajanju tapij; zakon o državnih cestah; zakon o nedržavnih cestah; zakon o vodah in njih uporabi; zakon o ustanavljanju vodnih zadrug; uredba ministra za finance št. 1100-V z dne 22. januarja 1932. o pooblastitvi za izvrševanje javnih geodetsko - geometrskih poslov iu o pogojih za pridobitev te pooblastitve]
uredba o izdelovanju katastra po privatnih podjetjih min fin. G. d. k. št. 95.420-1929;
pravilnik za izdelavo regulacijskih načrtov; splošna navodila za izdelavo uredbe o izvajanju regulacijskega načrta in gradbenega pravilnika.
6. Za strojne inženirje:
zakon o ustroju vojske in mornarice (drugi del, drugi oddelek);
zakon o administraciji vojske in mornarice; zakon o železnicah javnega prometa; predpisi za stabilnost zidanih visokih dimnikov; pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih;
pravilnik o postavljanju in pregledu parnih kotlov; zakon o zrakoplovstvu.
7. Za ladijske inženirje:
zakon o ustroju vojske in mornarice (drugi del, drugi oddelek);
predpisi o trebilniški službi in o> merjenju ladij; pravilnik o postavljanju in pregledu parnih kotlov; pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih.
8.	Za elektrotehnične inženirje:
pravilnik za normalizacijo napetosti in frekvence električnega toka;
zakon o pošti, telegrafu in telefonu (tretji del); pravilnik o higienskih in tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih.
Izpraševalna komisija.
Člen 6.
Izpit se opravlja pri ministrstvu za gradbe pred iz-Praševalno komisijo, ki jo imenuje minister za gradbe za vsako stroko na tri leta; pri tem določi obenem tudi njenega predsednika in tajnika, ki mora biti uradnik ministrstva za gradbe in imeti fakultetno izobrazbo.
Predsednikov namestnik je po položaju in stopnji najvišji član izpraševalne komisije.
Minister za gradbe sme po izkazani potrebi tudi že Pred iztekom roka izpraševalno komisijo dopolniti ali Posamezne člane z novimi zameniti.
Predsednik komisije mora biti višji uradnik tehnične stroke pri ministrstvu za gradbe, ostali člani izpraševalne komisije pa morajo biti višji uradniki ministrstev za gradbe, promet, vojsko in mornarico, finance, kmetijstvo in pošto, telegraf in telefon po soglasnosti Pristojnih ministrov ali pa pooblaščeni inženirji ustrezne stroke po predlogu Zveze inženirskih zbornic.
V izpraševalno komisijo za geodetsko-kulturnoteh-nično stroko spadata tudi dva višja uradnika ministrstva za finance za strokovne predmete in administracijo. Komisija zaseda pri ministrstvu za gradbe.
Seje so plenarne ali posamne za stroke iz člena 3. |e8a pravilnika. Pri plenarnih sejah sodelujejo vsi člani lzpraševalne komisije; posamnih pa se udeležujejo predsednik in člani, določeni za to stroko, kakor tudi dva lzmed članov, določenih za tehnično in občno admini-8tracijo.
Pri posamnih sejali se jemljejo v pretres samo ftrednieti, ki se nanašajo na posamezne stroke.
Komisija odloča z večino glasov. Qb enaki razdelitvi glasov odloči predsednikov glas.
Dolžnosti predsednika izpraševalne komisije.
Člen 7.
Predsedniku je dolžnost:
1. sklicevati seje komisije in jim predsedovati;
2. razporejati izpite;
3. razporejati člane komisije:
a) za izbiro tem za domače naloge;
b) za pregled in oceno domačih nalog;
c) za izpraševanje kandidatov tako iz strokovnih predmetov kakor iz tehnične in občne administracije;
č) ob uporabi člena 20. tega pravilnika;
4. predsedovati ustnim izpitom kandidatov vseh strok;
5. podpisovati administrativne spise, odločbe in priobčila izpraševalne komisije kandidatom;
6. izdajati naloge za nabavo materiala, tiskanje diplom in obrazcev in porabo denarja, prejetega za izpitne takse po členu 31. tega pravilnika.
Dolžnosti članov izpraševalne komisije.
Člen 8.
Člani izpraševalne komisije so dolžni:
1. prisostvovati plenarnim in posamnim sejam izpraševalne komisije;
2. oddajati svoja mnenja o predmetih, ki jih predloži predsednik komisije v odločitev;
3. izbrati po predsednikovem razporedu v določenem roku teme za domače naloge kandidatov;
4. pregledati in oceniti domače naloge kandidatov in podajati o njih izpraševalni komisiji svoje poročilo;
5. prisostvovati po predsednikovem razporedu določen čas izpitu, če se uporablja člen 20. tega pravilnika;
6. izpraševati in ocenjati kandidate.
Dolžnosti tajnika izpraševalne komisije.
Člen 9.
Tajnik je dolžen:
1. opravljati administracijo in podpisovati tiste spise in priobčila kandidatom, za katere ga pooblasti predsednik;
2. sprejemati do roka, določenega po členu 11. tega pravilnika, prijave kandidatov za opravljanje izpita in skrbeti, da se priobČitve, navedene v členih 12. in 19. tega pravilnika, opravijo kandidatom o pravem času;
3. vročiti v roku, določenem v členu 13. tega pravilnika, kandidatom teme za domačo nalogo;
4. prevzemati v roku, določenem v členih 15. in 16. tega pravilnika, izdelke kandidatov in jih izročiti članom izpraševalne komisije v pregled in oceno;
5. pripravljati poročila.po členu 26. tega pravilnika;
6. voditi knjigo kandidatov za opravljanje izpita;
7. spisovati zapisnik o sejah izpraševalne komisije in zapisnik o opravljanju izpitov po členu 25. tega pravilnika;
8. voditi blagajno in opravljati izplačila po nalogu predsednika komisije.
Za opravljanje administrativnih poslov ima tajnik v pomoč uradnika, ki ga odredi na predlog predsednika izpraševaiue komisije minister za gradbe.
Cas opravljanja ustnega izpita.
Člen 10.
Ustni izpiti se opravljajo v spomladanskem ali v jesenskem roku.
Izpiti v spomladanskem roku se začno najzgodneje 15. maja, v jesenskem roku pa najzgodneje 15. oktobra in trajajo, dokler niso izprašani vsi kandidati, prijavljeni za ta rok.
Prijave za opravljanje izpita.
Člen 11.
Kandidati predlože prijavo za opravljanje izpita ministrstvu za gradbe pismeno, in sicer najdalj do 1. novembra za naslednji spomladanski rok, najdalj do 1. aprila pa za naslednji jesenski rok.
Kandidat mora navesti v prijavi svoj natančni naslov kakor tudi urad, po katerem se mu bodo priobčevale odločbe izpraševalne komisije.
Prijavi mora vsak kandidat priložiti:
1. diplomo o opravljenem izpitu po členih 2. in 3. tega pravilnika; če je diploma inozemske šole, je treba istočasno z diplomo predložiti tudi dokaz, da je spolnjen tudi pogoj po zakonu o nostrifikaciji;
2. potrdilo o dvoletnem praktičnem delu po členu 2. tega pravilnika;
3. potrdilo o državljanstvu;
4. lastnoročno napisan kratek življenjepis in popis yseh izvršenih praktičnih del.
Diploma oziroma dokaz po zakonu o nostrifikaciji, potrdilo o dvoletnem praktičnem delu in potrdilo o državljanstvu se morajo predložiti v prepisu, overjenem po pristojnih oblastvih. Te listine se pridrže za arhiv ministrstva za gradbe.
Potrdilo o praktičnem delu pri pooblaščenem inženirju ali podjetju mora biti izdano od pristojne inženirske zbornice.
Datum oddaje prijave na pošto oziroma datum poštnega pečata velja za dan prejema prijave pri ministrstvu za gradbe.
Prijave za izpit, ki nimajo vseh navedenih listin, kakor tudi prijave, prejete po določenem roku, se ne vzamejo v delo. Prijave in priloge morajo biti po predpisih kolkovane.
Odločbe o sprejemu kandidatov.
Člen 12.
Prijave za opravljanje izpita pošlje ministrstvo za gradbe izpraševalni komisiji. Komisija pregleda prijave in dovoli kandidatu, ki spolnjuje pogoje členov 2., 3. in 11. tega pravilnika, opravljanje izpita.
Odločba izpraševalne komisije se priobči kandidatu pismeno najdalj do 15. novembra oziroma 15. aprila.
Kandidat, kateremu se dovoli opra%djanje izpita, mora po prejetem priobčilu, najdalj pa do 1. decembra oziroma 1. maja, vplačati izpitno takso po členu 31. tega pravilnika; drugače se kandidatu ne izroči tema in je šteti njegovo prijavo za brezprSdmetno.
Prejem teme za domačo nalogo.
Člen 13.
Kandidatu, kateremu izpraševalna komisija dovoli opravljanje izpita, se vroči tčma za domačo nalogo, izbrana po členu 4. tega pravilnika, v izvirniku in v zapečateni ovojnici najdalj do 15. decembra oziroma do
15.	maja, če spolni kandidat pogoj poslednjega odstavka
člena 12. tega pravilnika. Koncept tčme se hrani v arhivu izpraševalne komisije.
Prejem teme mora kandidat na spremnem spisu potrditi.
Obdelava teme in jamstvo.
Člen 14.
Kandidat je dolžen temo in domačo nalogo samo-stalno obdelati in to potrditi z izjavo: »Jamčim s svojo častjo, da sem to nalogo samostalno izdelal«, pa izjavo podpisati.
Predložitev domače naloge.
Člen 15.
Kandidat mora najdalj do 1. aprila oziroma 1. septembra izročiti domačo nalogo z izvirno temo izpraševalni komisiji ali pa jo po pošti preko ministrstva za gradbe poslati izpraševalni komisiji. Po tem roku se naloge ne sprejemajo.
Datum oddaje naloge na pošto oziroma datum poštnega pečata velja za dan prejema pri ministrstvu za gradbe.
Podaljšava roka za izročitev domače naloge.
Člen 16.
Kljub členu 15. tega pravilnika se sme kandidatu, ki je iz opravičenih razlogov zadržan, da bi izročil nalogo v določenem roku, dovoliti podaljšava, in to najdalj za 15 dni. O podaljšavi roka odloči predsednik na kandidatovo kolkovano prošnjo, ki mora biti obrazložena in vložena preden preteče rok iz člena 15. tega pravilnika.
Odstop od izpita.
Člen 17.
Za kandidata, ki ne izroči domače naloge v roku, določenem po členih 15. in 16. tega pravilnika, velja, da je odstopil od izpita. V takem primeru se mora kandidat iznova prijaviti k izpitu in mora dobiti novo tčmo za domačo nalogo.
Pregled domače naloge.
Člen 18.
Prejete naloge kandidatov izroči tajnik po predsednikovem razporedu članom izpraševalne komisije v pregled in oceno.
Člani komisije, katerim se pošljejo naloge, so jih dolžni pregledati, oceniti in o njih oddati izpraševalni komisiji svoje poročilo z mnenjem, ali se kandidat po oceni domače naloge lahko pripusti k opravljanju ustnega izpita ali ne.
Odločba o pripustitvi k ustnemu izpitu.
Člen 19.
Na podstavi poročila in mnenja člana komisije, ki je pregledal in ocenil kandidatovo domačo nalogo, odloči izpraševalna komisija o tem, ali se pripusti kandidat k ustnemu izpitu ali pa zavrne. Kandidat se zavrne, če je ocena »slaba«.
Odločba komisije se priobči vsem kandidatom pismeno najdalj do 10. maja oziroma do 10. oktobra.
Kandidatu, kateri se pripusti k opravljanju ustnega izpita, se sporoči istočasno z razporedom tudi za izpit določeni dan.
Kandidat mora to priobčitev na spisu pismeno potrditi.
Če se kandidat od ustnega izpita zavrne, se mora iznova prijaviti za opravljanje izpita in mora dobiti novo temo za domačo nalogo.
Naloga pod nadzorstvom.
Člen 20.
Če spozna to za potrebno, sme dati izpraševalna komisija kandidatu novo temo za pismeno nalogo pod nadzorstvom.
To temo obdeluje kandidat lahko največ tri dni pod nadzorstvom članov izpraševalne komisije, ki jih določi predsednik.
Zavrnitev od izpita za kazen.
Člen 21.
Če se izpraševalna komisija prepriča, da kandidat svoje domače naloge ni obdelal samostalno, zavrne takega kandidata od nadaljnjega opravljanja izpita in tudi od izpita v naslednjem roku, v knjigo kandidatov za opravljanje izpita pa vpiše, da kandidat izpita ni opravil po tem členu pravilnika.
če se to ponovi tudi ob naslednjem opravljanju, izgubi kandidat pravico, opravljati strokovni izpit za pooblaščenega inženirja, za vedno.
Odložitev ustnega izpita.
Člen 22.
Izpraševalna komisija odloži lahko opravljanje ustnega izpita kandidatu, ki je iz opravičenih razlogov zadržan, opravljati izpit tisti dan, ki je določen z razporedom, ali ki je primoran izpit prekiniti.
Ustni izpit se lahko odloži samo v istem izpitnem roku, in sieer za najdalj pet dni od poslednjega dneva z razporedom določenih izpitov.
Če kandidat v določenem mu roku ne pride k ustnemu izpitu, velja, da je od izpita odstopil. V takem Primeru se mora kandidat iznova prijaviti za opravljanje izpita in mora dobiti novo temo za domačo nalogo.
Izpraševanje in ocenjanje kandidatov.
Člen 23.
Ustni izpiti se opravljajo po programu, določenem v Členu 5. tega pravilnika, pred komisijo, ki je sestavljena iz predsednika, treh članov za strokovne predmete in dveh članov za tehnično in občno administracijo. Za vsakega kandidata traja izpit iz strokovnih predmetov najmanj eno uro in pol, največ pa dve uri, za tehnično Jn občno administracijo pa največ eno uro.
Po oceni domače naloge in odgovorih pri ustnem lzpitu se oceni kandidat z glasovanjem vseh članov komisije takole:
1. opravil odlično;
2. opravil;
3. ni opravil.
Ob razdelitvi glasov odloči predsednikov glas.
Za oceno »opravil odlično« je potrebna soglasnost Vseh članov komisije.
Če je odgovoril kandidat iz katerega koli predmeta, “odisi strokovnega bodisi iz administracije, slabo, ne more biti ocenjen z oceno »opravil«.
2.	ki je bil ocenjen z oceno »ni opravil«.
Kandidati, ki izpit ponavljajo, se lahko prijavijo — razen kadar se uporablja člen 21. tega pravilnika — za izpit že v naslednjem izpitnem roku. Pri ponavljanju izpita se dobi nova tema za domačo nalogo. Kandidat, ki je odgovoril slabo samo iz predmeta administracije in je zato bil ocenjen z oceno »ni opravil«, ne dela iznova domače naloge, ko ponavlja izpit.
Izpit se opravlja lahko največ trikrat, nakar izgubi kandidat pravico, opravljati strokovni izpit za pooblaščenega inženirja, za vedno.
Zapisnik o opravljanju izpita.
Člen 25.
Med opravljanjem izpita piše tajnik komisije zapisnik o opravljanju izpita in vpiše vanj dan in uro začetka in konca izpita, imena kandidatov in njihov uspeh.
Ta zapisnik podpišejo predsednik, člani komisije, ki so kandidata izpraševali, in tajnik.
Poročilo o uspehu kandidatov.
Člen 26.
Izpraševalna komisija poroča ministru za gradbe vsak dan po končanem izpitu o kandidatovem uspehu.
Poročilo podpišejo predsednik, člani komisije, ki so kandidata izpraševali, in tajnik.
Najdalj v 15 dneh po končanih izpitih predloži predsednik komisije ministru za gradbe celotno poročilo o poslovanju izpraševalne komisije in uspehu kandidatov.
Diploma o opravljenem izpitu.
Člen 27.
Kandidat, ki izpit opravi, dobi diplomo o opravljenem izpitu za pooblaščenega inženirja ustrezne stroke proti plačilu takse, predpisane po zakonu o taksah.
Diploma je opremljena s pečatom ministrstva za gradbe in številko vložnega zapisnika, pod katero j« predložila izpraševalna komisija ministru za gradbe poročilo o kandidatovem uspehu.
Diplomo podpišeta predsednik in tajnik izpraševalne komisije.
.Vrnitev domače naloge.
Člen 28.
Domača naloga je kandidatova last in mora kandidat svojo nalogo po izpitu prevzeti.
Ne izpraševalna komisija ne arhiv ministrstva za gradbe nista dolžna hraniti kandidatovo nalogo po opravljenem ustnem izpitu.
Veljavnost izpita po tem pravilniku za državne uradnike.
Člen 29.
Opravljeni strokovni izpit za pooblaščenega inženirja' se priznava inženirjem in arhitektom v državni službi kot opravljen državni strokovni izpit po § 14. zakona o uradnikih.
Inženirjem, ki so opravili državni strokovni izpit po § 14. zakona o uradnikih, a prenehajo biti državni uradniki, se priznava opravljeni državni strokovni izpit kot izpit, opravljen za pooblaščenega inženirja po tem pravilniku, če so prebili y državni službi najmanj deset
Ponavljanje izpita.
Člen 24.
Izpit ponavlja kandidat:
ki je bil zavrnjen od opravljanja ustnega izpita fio Členu 21. tega pravilnika^	'	,
let, od teh najmanj pet let po opravljenem državnem strokovnem izpitu.
Odsotstvo za opravljanje izpita.
Člen 80.
Kandidati za opravljanje izpita, ki so v državni službi, smejo dobiti odsotstvo do 6 tednov za izdelavo domače naloge, opravljanje ustnega izpita in potovanje iz službenega kraja v Beograd in nazaj.
Nagrada izpraševateljem.
Člen 31.
Kandidat za opravljanje strokovnega izpita mora vplačati s čekovno položnico pri Poštni hranilnici izpitno takso v znesku 780 dinarjev v roku, določenem po členu 12. tega pravilnika. Ta čekovna položnica se pošlje kandidatu tedaj, ko se mu priobči odločba, da mu je dovoljeno opravljati izpit.
Od te takse gre nagrada po 100 dinarjev predsedniku in članom komisije, po 50 dinarjev članu, ki je izbral temo za domačo nalogo, in članu, ki je domačo nalogo pregledal in ocenil, 40 dinarjev pa tajniku komisije. Ostanek se uporabi za nabavo materiala in obrazcev in za nagrajanje pomožnega osebja.
Kandidat, ki odstopi od opravljanja izpita potem, ko je prejel temo, ali ki se mu oceni domača naloga kot slaba, izgubi pravico do povračila izpitne takse. Izpitna taksa takih kandidatov se po odbitku nagrade za izbiro in oceno naloge uporabi za nabavo materiala in obrazcev in za nagrajanje pomožnega osebja.
Kandidat, ki pri ponavljanju izpita po členu 24. tega pravilnika ne dela domače naloge, plača za izpitno takso samo 660 dinarjev.
Končne določbe.
Člen 32.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinalu; s tem dnem preneha veljati pravilnik o opravljanju državnega izpita za pooblaščene inženirje gradbene, strojne, elektrostrojne, ladijske stroke in arhitekte M. g. št. 17.150 z dne 30. julija 1933*
Prijave, ki so za opravljanje državnega izpita po spredaj navedenem pravilniku že vložene, veljajo za opravljanje strokovnega izpita po tem pravilniku.
Za spomladanski rok v letu 1939. se sprejemajo tudi še nadaljnje prijave do dne 1. novembra 1938.
Tistim geodetsko-kulturnotehničnim inženirjem, ki so opravili izpit pri ministrstvu za gradbe po zgoraj omenjenem pravilniku ali ki so opravili oba izpita pri ministrstvu za finance po predpisih uredbe o pooblastitvi za izvrševanje javnih geodetsko-geometrskih poslov in pogojih za pridobitev take pooblastitve št. 1100/V—1932 ali po prejšnjih predpisih, priznanih po tej uredbi, se priznavajo ti izpiti kot delno opravljeni izpiti za pridobitev pogojev za pooblastitev po tem pravilniku. Da bi pridobili ti inženirji popolnoma pogoje po tem pravilniku za pooblastitev iz svoje stroke, morajo opraviti dopolnilni izpit iz posameznih skupin strokovnih predmetov in administracije, ki jih niso opravili pri zgoraj omenjenih izpitih, in to po odločbi izpraševalne komisije,
* »Službeni liste št. 431/67 iz 1. 1933.
oziroma se lahko oproste od opravljanja tega dopolnilnega izpita, če so opravili vse tri spredaj omenjene izpite. V Beogradu dne 10. oktobra 1938.; M. g. št. 42.282/38,
Minister za gradbe Dobr. Stošovič s. r.
114.
Podaljšava roka
določenega v odstavku 1. člena 30. pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za bolezni, in o skladih za pokojninsko zavarovanje.*
Na podstavi § 21., odst 4., uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji izdajem v zvezi s pravilnikom o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za bolezen, in o skladih za pokojninsko zavarovanje (»Službene novine« št. 280/LXXXIII z dne 6. decembra 1938.)**
odločbo,
s katero podaljšujem za šest mesecev, t. j. do dne 6. septembra 1939. rok, določen v prvem stavku odst. 1. člena 30. pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih stroškov in stroškov za bolezen, in o skladih za pokojninsko zavarovanje.
V Beogradu dne 21. februarja 1939.; II. št. 6782/VL Minister za trgovino in industrijo J. Tomič s. r.
115.
Dodatek
. k razglasu proračuna mestne občine mariborske za upravno leto 1939./40.
Razglasu s proračunom mestne občine mariborske za leto 1939./40., objavljenemu v . Službenem listu* z dne 4. marca 1939., št. 112/18, je na koncu dodati naslednje besedilo:
»II. št. 5937/3.
Da je gornji razglas v skladu z odobritveno odločbo ministrstva za finance z dne 17. februarja 1939., št. 13.216/11, se potrjuje.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 28. februarja 1939.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.*
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. februarja 1939., št. 46/X111/89.
** »Službeni list« št. 37/6 iz 1. 1939.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Rohert v Ljubljani. IJtkt in zalaga tjftkarpa Mtfkm 4. d, t Ljubljani ojen predstavnik: Otmar Miliaiek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 19. kosu X. letnika z dno 8. marca 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
I. št. 2049/1.	671
Razpis službe.
Na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani se razpisuje mesto obrtnega učitelja modelnega mizarstva — uradniškega pripravnika X. skupine.
Od prosilcev se zahteva poleg splošnih pogojev za sprejem v državno službo, da so izučeni modelni mizarji in da so dovršili obrtno (delovodsko) šolo z zavržnim izpitom ali z odhodnim spričevalom.
Za namestitev se bodo prvenstveno upoštevali prosilci z večletno prakso v privatnih ali državnih tovarnah oz. dela nicah.
Kazen usposobljenosti za praktični de-lavniški pouk v modelnem mizarstvu se zahteva od prosilcev, da so usposobljeni tudi za teoretični pouk v predmetih te stroke.
Prošnje je vložiti pri kraljevski banski upravi v Ljubljani najkasneje do 20. marca 1939.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. marca 1939.
I. št. 2992/1.	672
Razpis.
Razpisuje se služba zdravnika združenih barjanskih občin s sedežem na Igu pri Ljubljani v lastnosti banovinskegn uradniškega pripravnika za Vlil. položajno skupino.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj 6 mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 24. marca 1939.
Kralj, banska uprava dravski' banovine.
V Ljubljani dne 2. marca 1939.
*
I. št. 1314/3.	673
Razpis.
Razpisuje so služba zdravnika združene zdravstvene občine Loče, v okraju slovcnjckonjiškcm.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo in vsaj •6 mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 21. marca 1939.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
.V Ljubljani dne 2. marca 1939.
VIII No. 1828/1.	684 2-1
Razglas.
Kranjske deželne elektrarne nameravajo zgraditi elektrovod visoke napetosti 60.000 voltov iz električne centrale TPD pri Trbovljah do transformatorske postaje KDE v Podlogu pri Celju in so zaprosile za obrtno odobritev in gradbeno dovolitev.
Zato se na osnovi §§ 106. in 122. ob. z., §§ 133. in 138. gradbenega zakona iz 1. 1931., § 144. zakona z dne 9. februarja 1857., štaj. dež. zak. št. 5, § 11. zakona z dne 12. marca 1866., štaj. dež. zak. št. 6, § 1. zakona z dne 5. decembra 1931. (Sl. 1. št. 616/81) odrejata komisijski ogled in obravnava na kraju nameravane gradnje
na sredo dne 22. marca 1939. s sestankom komisije ob 8.09 uri na kolodvoru v Št. Petru v Sav. dol.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave na vpogled do dneva obravnave med uradnimi urami pri kr. banski upravi dravske banovine, oddelek VIII., v Ljubljani in pri sre-skih načelstvih v Laškem in v Celju. Hkrati se udeleženci pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore pri omenjenem oddelku kr. banske uprave do vključno 20. marca 1939. ali najpozneje pri obravnavi sami. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali in se bodo naprave dovolile, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 3. marca 1939.
V.	No 375/3.	640 3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo preizkuševališča drž. mlekarske šole v Kranju
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dnn 27. marca 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 232.88.T49.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. marca 1939.
V-No. 262/7-1939.	038	3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo mostu čez Savo v Kranju v km 648'870 drž. ceste št. 2 L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 29. marca 1939. ob 11. uri dop.
v pisarni XII. sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tar. post. 260 a med uradnimi urami pri tej sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 806.564'95.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka banske uprave in XII. sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. marca 1939.
*
K V—No. 200/7—1939.	639 3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste št. 2 od km 643'920 do 645'200 (skozi Kranj)
L javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. aprila 1939. ob 11. uri dop. v prostorih XII. sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po tar. post. 260.a med uradnimi urami pri tej sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 3,566.012‘63.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 2. marca 1939.
*
V.	No. 346/19.	685	3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za elek-troinstalacijska dela v poslopju Univerzitetne knjižnice v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dnn 3. aprila 19.39. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Stari trg 34/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku, Ljubljana, Gledališka ul. 8/11, soba št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 252.924-—. Predpisana kavcija znaša din 26.000—
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
\T Ljubljani dne 3. marca 1939.
K V-No. 249/2-1939.
583-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za premostitev reke Savinje pri Nazarjih v km 14'030 banovinske ceste 11/200 Prihova—Nazarje—Gornji grad I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan
16.	marca 1939. ob 11. uri dop. v prostorih tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleiweisova cesta. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka v Gledališki ulici št. 8/II.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 1,462.619'39.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 21. februarja 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 36/39—3.	655
Amortizacija.
Na prošnjo Drglin Mimi, Bogatič-Ševarice, žandarmerijska stanica, moravska banovina, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnega papirja, ki ga je prosilka baje izgubila ter se njega imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da je vrednostni papir brez moči.
Oznamenilo: Polica Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, oddelek Karitas št. 101521/R, noe Jakopin Angela, v nominalni vrednosti din 7.740'—.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 27. februarja 1939.
*
S 28/39-14.	698
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 7. decembra 1938., posl. štev. III R 247/38, je bila Grablovič Helena, posestnica, prej stanujoča v Ljubljani, Cesta na Rožnik, zaradi duševne abnormalnosti omejeno preklicana.
Za pomočnika je bil postavljen Bahovec Leon, lekarnar, Ljubljana, Erjavčeva c. 7.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. I.,
dne 9. februarja 1939.
I O 546/38—12.	678	3—1
Poklic dediča neznanega bivališča.
Vorbach Frančiška, žena železniškega kontrolorja v Celju, Ipavčeva XI, je dne 18. maja 1938. umrla. Poslednja volja se ni našla. Zapustničin brat Regulj Alber, čigar bivališče sodišču ni znano, se s tem obvešča o pripadu dediščine, s pri-
stavkom, da poda, če bi v letu dni ne prišel sam k sodišču ali ne bi imenoval pooblaščenca, g. Stepic Robert, davčni nadupravitelj v pokoju, na Lavi, ki se s tem postavlja za skrbnika, v njegovem imenu dedno izjavo in da se bo hranila čista zapuščina, ki mu pripada, pri sodišču, dokler se sam ne zglasi ali se ne dokaže, da je umrl ali bil proglašen mrtvim.
Okrajno sodišče v Celju, odd. IV., dne 2. marca 1939.
O 348/38—25.
*
618-3-2
Sklic zapuščinskih upnikov.
Upniki, ki imajo svoje terjatve nasproti zapuščini dne 30. novembra 1938. umrlega Hasenbiichla Franca, posestnika v Oplotnici št. 5, se pozivajo, naj jih prijavijo in obrazlože ustno pri tem sodišču dne
7.	aprila 1939. o V* 9. uri v sobi št. 2, ali pa že dotlej pismeno. — Tisti upniki, ki se ne bi dotlej prijavili, ne bodo mogli uveljaviti nobenega zahtevka proti zapuščini, če bi bila povzeta z izplačilom prijavljenih terjatev, kolikor nimajo zastavne pravice.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. I., dne 27. februarja 1939.
*
I 622/38-18.	641
Dražbeni oklic.
Dne 4. maja 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin hiša št. 32, gospodarsko poslopje in zemljiške parcele zemljiška knjiga k. o. Pavlova vas vi. št. 92.
Cenilna vrednost: din 108.083'55.
Vrednost pritekline: din 13.457'50, ki pa je že upoštevana v gorenji cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 72.100'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 7. februarja 1939.
I 156/39-9.	675
Dražbeni oklic.
Dne 13. aprila 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Miklavž vi. št. 184 in 311.
Cenilna vrednost: din 96.597 50.
Vrednost pritekline: din 40'—.
Najmanjši ponudek: din 64.398'50.
Vadij: din 9660'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal s dobri veri. /
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 1. marca 1939.
H5 ’
I 437/36.	631
Dražbeni oklic.
Dne 15. aprila 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Čatež vi. št. 653.
Cenilna vrednost: din 13.750'—.
Najmanjši ponudek: din 9.166'80.
Vadij: din 1.375'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici dne 28. februarja 1939.
*
668
I 1944/38-6.
Dražbeni oklic.
Dne 24. marca 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Smlednik vi. št. 67.
Cenilna vrednost: din 26.248.—.
Najmanjši ponudek: din 17.498'66.
Varščina: din 2.624'80 v gotovini, vložnih knjižicah ali domačih vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogie več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju
dne 25. februarja 1939.
I 947/38.	620
Dražbeni oklic.
Dne 22. aprila 1939. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Koroška Bela vi. št. 220, 427.
Cenilna vrednost: din 38.378'—.
Najmanjši ponudek: din 19.352—.
Varščina: din 3.837-80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori
dne 24. februarja 1939.
*
681
I 211/37—45.
Dražbeni oklic.
Dne 14. aprila 1939. ob d e v e; tih bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 6 dražba nepremičnin po skupinah: vi. št. 1 k. o. Sv. Vid, 1lt vi. št. 4, i/i vl. št. 194 in 1/n vi. št. 199, vse, k. o.
Sv Vid.
Cenilna vrednost: din 162.43675. Najmanjši ponudek: din 108.29075. Vadij: din 16 243.66.
Vrednost priteklin k vl. št. 4 k. o. Sv. Vid: din 1670’— (do polovice).
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II.,
dne 23. februarja 1939.
$
IV I - 3203/38.	498
Dražbeni oklic.
Dne 21. aprila 1939. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Limbuš vl. št. 17.
Cenilna vrednost: din 122.29975. Vrednost priteklin: din 4.080'—, ki je že všteta v cenilno vrednost zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 81.533-16. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Mariboru
dne 14. februarja 1939.
*
I 275/38-9.	691
Dražbeni oklic.
Dne 20. a p r i 1 a 1939. ob 4 e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Metlika vl. št. 604.
Cenilna vrednost: din 26.500-—. Najmanjši ponudek: din 17.610'—. Varščina: din 2.650-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, , sirer bi se ne mogle več uveljavljati lede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se ofiozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 9. februarja 1939.
#
I 25/39-8.	649
Dražbeni oklic.
Dne 12. aprila 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Prvenci vl, št. 137.
Cenilna vrednost: din 5.125'—.
Najmanjši ponudek: din 3.416'—.
Varščina: din 512'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. I.,
dne 28. februarja 1939.
«g>
I 444/38.	664
Dražbeni oklic.
Dne 12. aprila 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rakitnica vl. št. 14, 84, 90 in 226.
Cenilna vrednost: din 101.029'—.
Vrednost priteklin: din 15.200'—.
Najmanjši ponudek: din 67.353'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. II.,
dne 18. februarja 1939.
$
I 444/38-12.	683
Dražbeni oklic.
Dne 18. aprila 1939. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Pameče vl. št. 83.
Cenilna vrednost: din 43.117'25.
Najmanjši ponudek: din 28.744'82.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. I.,
dne 1. marca 1939.
*
I 717/38-9.	622
Dražbeni oklic.
D n e 18. a p r i 1 a 1939. ob d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga kat. obč. Vrhe vl. št. 55 in 181 in zemljiška knjiga kat. obč. Stari trg vl. št. 167 in 169.
Cenilna vrednost: din 178.737'55.
Najmanjši ponudek: din 119.158'36.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. I.,
dne 28. februarja 1989.
$
I 759/38-4.	682
Dražbeni oklic.
Dne 18. aprila 1939. o poli enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Legen vl. št. 42.
Cenilna vrednost: din 106.025'80.
Najmanjši ponudek: din 70.700'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenjem Gradcu, odd. I.,
dne 28. februarja 1939.
H*
I 220/38-11.	619
Dražbeni oklic.
Dne 12. aprila 1939. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Velike Lašče vl. št. 546.
Cenilna vrednost: din 148.371-50.
Najmanjši ponudek: din 98.913'—.
Varščina: din 14.837-25.
Pravice, k: bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču naj[>ozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah
dne 25. februarja 1939.
*
I 375/38-11.	663
Dražbeni oklic.
Dne 14. aprila 1939. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vl. št. 75 in 77 k. o. Hudo.
Cenilna vrednost: din 104.500’—.
Vrednost priteklin: din 300'—.
Najmanjši ponudek: din 52.400'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori
dne 23. februarja 1939.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme:
236.
Sedež: Domžale.
Dan vpisa: 20. februarja 1939.
Besedilo: »Idealteks« Nyvlt & šimek.
Obratni predmet: Mehanično izdelovanje vsakovrstnih tkanin na rokodelski način in izdelovanje vseh vrst vate.
Družbena oblika: Javna trgovska družba od 11. februarja 1939.
Družbeniki: Nyvlt Adolf, tkalec, Ljubljanska cesta 11, Simek Josip, tekstilni uradnik, Ljubljanska cesta 62, oba v Domžalah.
Za namestovanje upravičen: oba družbenika skupno.
Podpis firme: Družbenika podpisujeta družbino firmo kolektivno na ta način, da pristavita svoja podpisa pod besedilom firme, ki je lahko s štampiljko odtisnjeno, tiskano ali napisano od kogar koli.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. februarja 1939.
Fi 7/39 - Rg A VII 249/1.
*
237.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 23. februarja 1939.
Besedilo: L. Frim.
Obratni predmet: Trgovina z deželnimi pridelki, železnino, tehničnimi in poljedelskimi stroji.
Imetnik: Frim Ladislav, trgovec v Murski Soboti, Aleksandrova cesta 23 a. Okrožno kot trg. sodišče v Mur. Soboti, odd. IV., dne 23. februarja 1939.
Fi 3/39-1 - Rg A I 125/1.
*
238.
Sedež glavnega podjetja: Ljubljana.
Sedež podružnice: Novo mesto.
Dan vpisa: 17. februarja 1939.
Besedilo: Jugoslovanska tiskarna in knjigarna družba z o. z. podružnica v Novem mestu.
Obratni predmet:
1. izdajanje, to je zalaganje, razmnoževanje in razpečavanje raznovrstnih duševnih proizvodov, zlasti onih proizvodov, ki se pečajo s perečimi dnevnimi vprašanji, nadalje nakup in prodaja knjig tudi antikvaričnih, molitvenikov, devocionalij, muzikalij, slik, razglednic, papirja, pisarniških in šolskih potrebščin na drobno in debelo, kakor tudi izvrševanje knjigotržne, grafiško-artistične, tiskarske, črkolivne, litografske, cinkografske, tokarske, knjigoveško-galanterijske, kartonažne, kakor tudi fotografske obrti za lastne in novinske namene,
2. pridobivanje obrtnih pravic za vse v prejšnji točki naštete obrti, podpiranje, ustanavljanje, nakupovanje, jemanje v najem in zakup in sodelovanje ter eventualne fuzije s tovrstnimi podjetji,
3. nakupovanje vseh za izvrševanje pod točko 1. navedenih obrti potrebnih premičnin in nepremičnin ter izvrševanje vseh poslov, ki so v zvezi s temi obrtmi in podjetji,
4. sodelovanje, nakup in jemanje v
zakup takih podjetij in tvrdk, ki se ba-vijo z izdelovanjem ali dobavo surovin, materiala in drugih potrebščin, ki se rabijo v naštetih obrtih.
Družbena pogodba z dne 21. junija
1938.
Visokost osnovne glavnice: 200.000'— dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: 175.400 dinarjev, ostanek po 24.000 dinarjev je krit iz vseh delov imovine likvidiranih zadrug Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. in Jugoslovanske knjigarne r. z. z o. z. v Ljubljani in prevzet v to družbo, vse v prosti razpolagi poslovodjem.
Poslovodje podružnice so vsakokratni poslovodje glavnega podjetja. Ti so: Čadež Anton, tajnik KTD v Ljubljani, Pred škofijo št. 7, dr. Klinar Tomaž, stolni kanonik in župnik v Ljubljani, Pred škofijo 12, dr. Odar Alojzij, univerzitetni profesor iz Ljubljane, Vidovdanska cesta št. 2, dr. Pečjak Gregorij, predsednik KTD v Ljubljani, Sv. Florijana ulica št. 18, Zaplotnik Ignacij, katehet v Ljubljani, Poljanska cesta št. 4 in Tomc Valentin, mestni katehet v Ljubljani, Vodnikova cesta št. 201.
Zastopstvo in podpis tvrdke: Družbo zastopata po dva poslovodja kolektivno ali pa po 1 poslovodja in po en prokurist kolektivno. Podpis tvrdke se vrši na ta način, da postavita po dva poslovodja ali po en poslovodja in en prokurist svoja podpisa kolektivno pod besedilo tvrdke, ki je od kogar koli pisano, tiskano ali s pečatom odtisnjeno, prokurist pa vselej s pristavkom, ki označuje prokuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 17. februarja 1939.
Fi 5/39 — Reg C II 17/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
239.
Sedež: Gornja Radgona.
Dan vpisa: 2. marca 1939.
Besedilo: Semenič Stanko.
Obratni predmet: Trgovina z govejo živino in drobnico.
Obratni predmet je razširjen še na trgovino s konji na debelo.
Okrožno kot trg. sodišče v Mur. Soboti, odd. IV., dne 2. marca 1939.
Rg A I 94/4.
*
240.
Sedež: Graben.
Dan vpisa: 17. februarja 1939. Besedilo: A. Oblak, lesna trgovina d. z o. z.
Vpisala se je po službeni dolžnosti razdružitev družbe z likvidacijo. Tvrdka ima pristavek >v likvidaciji«.
Likvidator je dosedanji poslovodja Oblak Anton na Grabnu 3, ki bo podpisoval za družbo samostojno.
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri družbi oziroma pri likvidatorju. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. 11., dne 17. februarja 1939.
Reg C I 86/5.
241.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. februarja 1939.
Besedilo: »Biofilm« družba z o. z. V Ljubljani.
Po sklepu družbenika z dne 8. februarja 1939. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Jurca Rado, privatni nameščenec v Ljubljani, Poljanska cesta 18.
Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidator samostojno podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. februarja 1939.
Rg C IV 225/4.
*
242.
Sedež: Ljubljana,
Dan vpisa: 20. februarja 1939.
Besedilo: Ivan Jax & sin.
Vpišeta se prokurista Sclnveitzer Rudolf in Tschokert Ernerik, oba uslužbenca tvrdke, ki bosta zastopala in podpisovala za firmo kolektivno na ta način, da bosta pod napisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme pristavila svoja podpisa s pristavkom, ki označuje prokuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. februarja 1939.
Kg A VI 69/13.
*
243.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. februarja 1939.
Besedilo: Schneider & Verovšek.
Obratni predmet: Trgovina z železnino.
Izbriše se zaradi smrti javni družbenik Verovšek Jurij, vpiše pa novi družbenik Verovšek Josip, trgovec v Ljubljani, Tyrševa cesta 16.
Poočituje se, da se je ime javne druž-benice Verovšek Anice, zaradi možitve spremenilo v »Rustia Anica«.
Družbo zastopajo in zanjo podpisujejo vsi družbeniki, in sicer vsak samostojno.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. februarja 1939.
Družb. II. 54/7.
*
244.
Sedež: Njivice pri Radečah.
Dan vpisa: 24. februarja 1939.
Besedilo slovensko: Bratje Piatnik, nemško: Gebriider Piatnik.
Vpiše se nov družbenik te javne trgovske družbe Ragg Franc, industrialec na Dunaju, Htitteldorferstrasse 227, sc* daj na Njivicah pri Radečah, ki bo podpisoval in družbo zastopal skupno s So enim družbenikom ali prokuristom. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 24. februarja 1939.
Reg A 1 4/11.
*
245.
Sedež: Škofja Loka-kolodvor (Trata)*
Dan vpisa: 20. februarja 1939.
Besedilo: škofjeloška predilnica, dru*-ba z o. z.
Vpiše se poslovodja dr. Markgraf Jurij, tovarnar v Kranju.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. februarja 1939.
Rg C V 138/6.
z manu-špecerij-mešanim
Izbrisale so se nastopne firme:
216.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 20. februarja 1939. Besedilo: Oroslav Certalič.
Obratni predmet: Trgovina fakturnim, galanterijskim in skim blagom na debelo in z blagom na drobno.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. februarja 1939.
Rg A IV 12/12.
*
217.
Sedež: Pirče.
Dan izbrisa: 17. februarja 1939. Besedilo: Parna pilama inženir R. Gorjan.
Imetnik: Rudolf Gorjan, inženir v Za-gr?bu, BoškoviČeva ul. 2.
Zaradi opusta in odpovedi obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu dne 17. februarja 1939.
Reg A I 232/3.
248.
Sedež: Rakek.
Dan izbrisa: 20. februarja 1939. Besedilo: Ivanka Spreitzer.
Obratni predmet: Lesna trgovina. Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. februarja 1939.
Rg A VI 139/2.
*
249.
Sedež: Rovte.
Dan izbrisa: 20. februarja 1939. Besedilo: Anton Kunc.
Obratni predmet: Trgovina z lesom. Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. februarja 1939.
Rg A IV 141/2.
$
250.
Sedež: Spodnja Planina.
Dan izbrisa: ‘20. februarja 1939. Besedilo: Franc Kiauta.
, Obratni predmet: Trgovina z mešanim b'agom in žganjetoč.
Zaradi opustitve obrata.
Gkrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. februarja 1939.
Posam. II 238/4.
251.
*
Sedež: Št. Lovrenc nad M&rihorom. Ban izbrisa: 23. februarja 1939. Besedilo: Henrik Kieffor, tovarna kos, rPov, slamoreznih nožev, drugega že-
leznega in jeklenega blaga ter nožev, Sv. Lovrenc nad Mariborom v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 23. februarja 1939.
Rg Ges I 30/32.
*
252.
Sedež: Vitanje.
Dan izbrisa: 7. februarja 1939. Besedilo: Rajmund Hofbauer.
Obratni predmet: Lesna trgovina. Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 10. februarja 1939.
Pos II 159/6.
*
253.
Uradni izbrisi:
Uradno so se izbrisale dne 23. februarja 1939. zaradi opustitve obrata:
a) Besedilo firme: Pogačnik & Begula, trgovina z mešanim blagom v Sp. Bregu št. 4 pri Ptuju. (Rg A III 12311.)
b) Besedilo firme: Krajnc Blaž, trgovina z vinom in sadjevcem na debelo ter sadjem in izvoz pri Sv. Ani na Krembergu. (Rg A III 73/15.)
c) Besedilo firme: Zemljič Anton, trgovina z mešanim blagom pri Sv. Lenartu v Slov. gor. (Rg A I 14/4.)
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 23. februarja 1939.
Konkurzni razglasi
254.
Sklep.
648
Predlog Marzidovška Ivana, pos. v Zbelovem št. 9, kot skrbnika zapuščine po dne ‘20. aprila 1938. umrlem Glogovšku Ivanu, pos. v Zbelovem št. 30, da naj se o tej zapuščini uvede konkurzno postopanje, se zavrne.
Zoper ta sklep je dopusten rekurz na apelacijsko sodišče v Ljubljani, ki ga je vložiti pri podpisanem sodišču v 8 dneh po vročitvi.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 28. februarja 1939.
St 2/39-2.
255.	679
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopka o imo-vini dolžnika Fincija Izidorja, trgovca v Mariboru, Gosposka ul. št. 32.
Poravnalni sodnik: Dr. Lešnik Alojz, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravnik: Dr. Slokar Karl, odvetnik v Mariboru.
Narok za sklepanje poravnave pri podpisanem sodišču, soba št. 80, dne
17.	aprila 1939. o V* 9. uri.
Rok za oglasitev do 8. aprila 1939.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne '2. marca 1939.
Por. 2/39-2.
Razglasi raznih uradov in oblastev
VI.	št. 70.471/38.
680
Razglas.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo bencinske črpalke. Licitacija bo dne 14. marca 1939. ob 11. uri
v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva. Razpisni pripomočki se dobe proti plačilu din 10-— v pisarni tehničnega oddelka, Nabrežje 20. septembra št. 2/II, soba št. 7.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 3. marca 1939.
Predsednik:
Dr. Juro Adlcšič s. r.
VI.	št. 13.491/39.
*
688
Razpis.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo novega osebnega avtomobila. Licitacija bo dne 15. marca 1939. ob 11. uri v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva. Razpisni pripomočki se dobe proti plačilu din 20‘— v pisarni tehničnega oddelka, Nabrežje 20. septembra št. 2/II, soba št. 7.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 3. marca 1939.
Predsednik:
Dr. Juro Adlcšič s. r.
*
T. No. 91/60-1939.
582a—2-1
Razglas
o prvi javni ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 38—110 državne ceste št. 50.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kralj, banske uprave v Ljubljani z dne 17. februarja 1939., V. No. 91/45—59, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na progi km 38—110 državne ceste št. 50. Licitacija bo v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju v soboto, dne 1. aprila, v ponedeljek, dne 3. aprila in v torek, dne 4. aprila 1939.
Nadrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, objavljenega v prilogi k 17. kosu »Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine< z dne 1. marca 1939. kakor tudi iz razglasov, nabitih na uradnih deskah sre-skih načelstev v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru-levi breg in Novem mestu.
Sresko načelstvo v Celju
dne 22. februarja 1939.
I.	No. 83/4-F.
*
606 a—2—1
Razglas
o I. ustni licitaciji za dobavo gramoza za drž. cesti št. 2 in 51 v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju, ki se bo vršila:
a)	za progo drž. ceste št. 2 od km 634 do km 664 dne 3. aprila t. 1. v pisarni tehničnega razdelka, s pričetkom ob 9. uri;
b) za progo drž. ceste št. 2 od km 684 do km 709.909 dne 4. aprila t. 1. v obč. uradu na Jesenicah, s pričetkom ob 9.30 uri;
c) za progo drž. ceste št. 51 od km 0'0 do 21.920 dne 5. aprila v obč. uradu Tržič, s pričetkom ob 9. uri za prvo progo, ter t četrturnih presledkih za ostale proge t zgoraj navedenem roku.
Natančnejše podatke in pogoje glej razpis v prilogi k 18. kosu »Službenega lista« z dne 4. marca 1939.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju dne 24. februarja 1939.
•g.
No. 2404/5.	667
Razglas.
Dne 23. marca 1939. bo pri sreskem načelstvu v Kočevju javna ustna dražba sledečih lovišč za dobo 12 let, to je od
I. aprila 1939. do 31. marca 1951.:
1. ob 10.45 uri v sobi št. 5: lovišče I. občine Fara (bivša občina Fara) v izmeri 2.395'26 ha; izklicna cena din 200, vadi j din 200'—;
2. ob 11.10 uri v sobi št. 5: lovišče II. občine Fara (bivša občina Banja loka) v izmeri (po odbitku lastnega lovišča pos. Gorjan Jolan) 2.19U95 ha; izklicna cena din 300'—. vadij din 300'—;
3. ob 11.30 uri v sobi št. 7: lovišče bivše občine Videm (občina Videm-Dobrepolje) v izmeri 3.837'4886 ha; izklicna cena din 450'—, vadij din 450'—.
Nadrobni pogoji so interesentom na vpogled pri sreskem načelstvu v Kočevju ob uradnih dnevih od 8. do
12.	ure, sobi št. 5 in 7.
Če te dražbe ali katera teh dražb ne bi uspela, bo ponovna dražba za dotično lovišče brez posebnega oklica v roku 8 dni, to je dne 31. marca 1939. na istem mestu in ob istem času, event. pod izklicno ceno.
D raži tel j more biti samo oseba, ki ima veljavno lovsko karto za 1. 1939. in ki ni izključena od dražbe po predpisih zakona o lovu.
Dražbi mora prisostvovati tudi predstavnik občine. Kdor hoče dražiti za drugega, mora predložiti pravilno kol-kovano pooblastilo.
Sresko načelstvo v Kočevju dne 2. marca 1939.
Sreski načelnik:
Brezigar s. r.
•j.
II. No. 1322/1.	633	2—2
Razglas.
Z vlogo z dne 23. septembra 1938. so gornjeradgonska občinska podjetja s sedežem v Gornji Radgoni zaprosila za uporabno odobritev za preurejeno in elektrificirano opekarno v Borečih, občina Križevci.
O tem se odrejata v smislu §§ 105., 107. i. sl. zakona o obrtih, § 11. zakona z dne 12. marca 1866., dež. zak. št. 6 in § 144. stavbenega reda za bivšo štajersko z dne 9. februarja 1857., dež. zak. št. 5, odd. II., v zvezi s § 101. i. sl. zakona o občem upravnem postopku
komisijska poizvedba in obravnava
za ponedeljek dne 13. marca 1939. s sestankom na mestu samem ob 9. uri dopoldne.
Pri tej obravnavi je vložiti ugovore, če se niso prej ustno ali pismeno podali, sicer se bo dopustila izvršitev naprave, ako ne bo uradnih pomislekov.
Mejaši in drugi interesenti so povabljeni, da obravnavi prisostvujejo.
Načrti so do dneva komisije med uradnimi urami na vpogled pri sreskem na čelstvu v Ljutomeru.
Sresko načelstvo v Ljutomeru dne 22. februarja 1939.
Sreski načelnik:
Dr. Farčnik s. r.
H*
V.	No. 87/3.	571a—2—2
Razpis
ustne licitacije za dobavo gramoza in peska za državni cesti št. 2 in 28 v območju tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Novem mestu, ki bo
v soboto dne 1. aprila t. 1. ob 9. uri za odseke med km 497'106 do 556 drž. ceste št. 2, ter
v t nedeljek dne 3. aprila t. 1. ob
9.	uri za odseke med km 556—577 drž. ceste št. 2 in med km 779*413—808'666 drž. ceste št. 28.
Vse natančnejše podatke in pogoje glej prilogo k 16. kosu »Službenega lista« z dne 25. februarja 1939.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu dne 22. februarja 1939.
H«
No. 63/3—39.	643	3-2
Razglas.
Okrajni cestni odbor Dravograd razpisuje na podstavi odločbe kralj, banske uprave dravske banovine V. No. 936/3 z dne 27. januarja 1939. za izvršitev
III.	etape novogradnje lesenega mostu preko Drave v Vuzenici v tiru banovinske ceste 11/210, Vuzenica—Muta—Gortina
drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. marca 1939. ob 17. uri v pisarni okrajnega cestnega odbora Dravograd.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu din 50'— ravnotam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 318.240'-.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v pisarni okrajnega cestnega odbora med običajnimi uradnimi urami.
Okrajni cestni odbor Dravograd dne 2. marca 1939.
*
St. 462/1938. Preds.	630
Razpis.
Mestna občina celjska razpisuje mesto uradnika II. kategorije mestnih uslužbencev, ki se odda ob sledečih pogojih:
1.	prosilci morajo dokazati, da so do-
vršili popolno srednjo šolo oz. imajo t©j ustrezajočo izobrazbo;
2. mesto je pogodbeno;
3. prejemki znašajo mesečno bruto din 1.000'— (en tisoč), ki se po trimesečni službeni dobi zvišajo po uporabljivosti;
4. obojestranski odpovedni rok en mesec.
Svojeročno pisane prošnje, kolkovane s kolkom za din 10'— in opremljene z rojstnim in krstnim listom, domovnico, zrelostnim spričevalom srednje šole, zdravstvenim in nravstvenim spričevalom ter dokazilom o opravljeni vojaški službi, je vložiti najkasneje do 30. mar* ca 1939. pri predsedništvu mestnega poglavarstva v Celju.
Mestno poglavarstvo Celje dne 23. februarja 1939.
Predsednik:
Al. Mihelčič s. r.
Št. 8833/1938.	665-2-1
Zadeva: Celjska opekarna
Edmund Unger-Ullmaun —
tovarna za klinker.
Razglas.
Celjska opekarna Edmund Ungcr' Ullmann v Celju je zaprosila za gradbeno in obrtno odobritev tovarne z* klinker na Zgornji Hudinji na parcelah št. 506 in 490 k. o. Spodnja Hudinja.
Po načrtu je tovarniško poslopje eno* nadstropno in obsega 2 peči za žganja opeke.
O tem načrtu se po §§ 107. in 109; obrtnega zakona razpisujeta komisijski ogled in obravnava na kraju namera' vane gradnje za
petek 17. marca 1939. ob 9. uri.
Načrti nameravane naprave so ns vpogled do dneva obravnave med urad' nimi urami na mestnem poglavarstvu*
Interesenti se pozivajo, da prijavijo morebitne ugovore ustno ali pismeno do dneva obravnave pri mestnem pogl8' varstvu celjskem, najpozneje pa pri ob' ravnavi sami. Poznejši ugovori se n® bodo upoštevali in se bo naprava od o* brila, če ne bo javnih zadržkov.
Mestno poglavarstvo Celje dne 1. marca 1939.
Predsednik: v z. Pogačnik s. r.
Št. 1319/39.	669
Razpis.
Občina Hrastnik-Dol razpisuje na p0®'
stavi členov 86. do vštetega 98. zakoD o državnem računovodstvu javno oferiu licitacijo za oddajo:
1. težaških in zidarskih del,
2. tesarskih del,
3. krovskih del,
4. kleparskih del,
5. mizarskih del,
6. pleskarskih del,
7. steklarskih del,
8. ključavničarskih del,
9. soboslikarskih del
za gradnjo štiridružinske stanovanj9 hiše v Hrastniku.	.
Licitacija se bo vršila na podlagisK pa občinskega odbora z dne 28. febrd
ja 1939. v skrajšanem roku dne 22. marca 1939. ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni v Hrastniku.
Nadrobni pogoji so do dneva licitacije na vpogled v obč. pisarni v Hrastniku, kjer se dobe tudi ofertni pripomočki proti odškodnini din 50'—.
Kavcijo, ki znaša za naše državljane 5 %, za inozemce pa 10 % proračunske vsote, je do 10. ure navedenega dne položiti pri občinski blagajni.
Občinski odbor si pridržuje pravico oddati dela ne glede na višino ponudbe.
Če prva licitacija ne bi uspela, se bo vršila druga ofertna licitacija v smislu Čl. 94. zakona o državnem računovodstvu v skrčenem roku 10 dni, t. j. 31. marca 1939. ob isti uri, na istem mestu in z istimi pogoji.
Občina Hrastnik-Dol
dne 1. marca 1939.
I.	št. 830/39.
*
Razpis.
651
Občina Rečica ob Savinji, srez gornjegrajski, razpisuje pogodbeno mesto občinskega pisarniškega pomočnika. Šolska izobrazba: 2 razreda srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« z dne 29. julija 1936., št. 477/61) Je vložiti v 15 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Rečica ob Savinji dne 27. februarja 1939.
St 447.	680
Razglas.
Občinska uprava v Rudniku bo dala Ograditi na podstavi najnižje pismene Ponudbe nov betonski most pri Babni Sorici, in sicer t. zv. most pri »Krivcu«.
Vsa pojasnila se dobijo ob uradnih J*rah predsednika v občinski pisarni, pismene ponudbo je staviti najkasneje lo konca t. m.
Oprava občine Rudnik, srez ljubljanski,
dne 3. marca 1939.
•g?
St- 153/5—39.	616—3—2
Razpis.
, Občina Trbovlje, srez laški, razpisuje na podstavi sklepa občinskega odigra občine Trbovlje z dne 16. novem-jj£a 1933. v smislu čl. 86. do vštetega zakona o državnem računovodstvu a oddajo spodaj naštetih del pri grad-novega občinskega doma v Trbov-lah javno pismeno ponudbeno licita-,'1° v skrajšanem roku 15 dni na dan "• marca 1939. ob 10. uri dopoldne ^ občinski pisarni v Trbovljah (soba
| Pojasnila in ponudbeni pripomočki j® dobe proti plačilu napravnih strokov med uradnimi urami v gradbenem Jjdelku občinske pisarne, soba št. 7, ■ 8. marca 1939. dalje.
1
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek uradnega proračuna za naslednja posamezna dela:
1. težaška, železobetonska in zidarska dela;
2. tesarska dela,
3. krovska dela,
4. kleparska dela,
5. mizarska dela,
6. steklarska dela,
7. ključavničarska dela,
8. strelovodne naprave,
9. pleskarska dela,
10. soboslikarska dela,
11. stukaterska dela,
12. instalacija elektrike,
13. parketarska dela,
14. tapetniška dela.
Kavcijo, ki znaša za naše državljane 5%, za inozemce pa 10% od vsote uradnega proračuna, je položiti najkasneje do 20. marca 1939. do 10. ure pri občinski blagajni v Trbovljah.
Ce prva licitacija zaradi nezadostnega števila ponudnikov ne bi uspela, se bo vršila druga licitacija v skrajšanem roku 10 dni, t. j. 30. marca 1939. ob isti uri in na istem mestu ob vsakem številu ponudnikov.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji, ki je nabit na uradni deski pri občini Trbovlje.
Občina Trbovlje dne 1. marca 1939.
*
Razglas o licitaciji.
687
Krajevni šolski odbor v Gornji Rečici razpisuje za oddajo del pri adaptaciji ljudske šole v Gornji Rečici, srez laški,
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo s skrajšanim rokom 10 dni na dan
18.	marca 1939. ob 11. uri dop. v učilnici ljudske šole v Gornji Rečici. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov pri upravitelju ljudske šole v Gornji Rečici.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
I.	težaška in zidarska
dela...............din 131.620*67
II.	tesarska dela .	.	„	22.076*10
III. krovska dela .	.	„	11.170*20
IV. kleparska dela	.	„	5.084*01
V. mizarska dela .	.	„	19.870*—
VI.	ključavničarska dela „	3.236'—
VII.	steklarska dela	.	„	4.313*40
VIII. slikarska dela .	.	„	2.897*34
IX. pleskarska dela .	„	8.202*-
X. pečarska dela . .	„	5.300*—
XI. tapetniška dela .	„	1.512*—
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasov o licitaciji na razglasnih deskah sreskih načelstev v Celju, Laškem, Litiji, Krškem, Brežicah in Kamniku ter občin Sv. Krištof, .Trbovlje, Zagorje in Radeče.
Krajevni šolski odbor v Gornji Rečici, srez laški.
Gornja Rečica dne 6. marca 1939.
St. 506.	574-3—3
Razpis.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani razpisuje prevzem dimnikarskih del v zavodovih poslopjih v Ljubljani, Poljanski nasip, in na Studencu za čas od 1. aprila
1939.	do 31. marca 1940.
Ponudbe, kolkovane z din 10'—, je vložiti do 25. marca 1939. pri upravi bolnice v Ljubljani, kjer se dobe tudi nadrobni pogoji in ostala pojasnila.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v Ljubljani dne 22. februarja 1939.
B.	F. št. 668/1939.	696
Razpis.
Oblastna uprava bolniškega fonda za drž. prom. osebje pri direkciji drž. železnic v Ljubljani razpisuje mesto hon. prom. zdravnika za rajon Bistrica-Boh. jezero.
Pogoji za natečaj so na vpogled pri obl. upravi in pri vodstvu postaje Bistrica-Boh. jezero.
Z din 30-— kolkovane prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami, kolkova-nimi z din 4‘—, v kolikor niso že više kolkovane, je predložiti
do 30. aprila 1939. na oblastno upravo.
Oblastna uprava bolniškega fonda pri
direkciji drž. železnic v Ljubljani dne 6. marca 1939.
Oblastni upravnik:
Dr. Mauri s. r. *
Razne objave
697
Vabilo
na XVIII. redni občni zbor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani,
ki bo v torek dne 21. marca 1939. ob
11.	uri dopoldne v sejni sobi zavoda v Ljubljani, Prešernova ulica št. 50, z
nastopnim
dnevnim redom:
1. Predsednikov nagovor.
2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1938. in predložitev bilance z dne 31. decembra 1938.
3. Poročilo nadzorstvenega sveta in podelitev absolutorija.
4. Odobritev bilance za leto 1938. in sklepanje o predlogu upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička.
5. Volitev članov upravnega sveta oziroma potrditev njih kooptacije.
6. Volitev članov nadzorstvenega sveta in njih namestnikov.
7. Raznoterosti.
Po § 17. družbinih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki založe vsaj šest dni pred občnim zborom, najkasneje 15, marca 1939. delnice, utemeljujoče njih glasovalno pravico, pri likvidaturi Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani, kjer ae jim izdado legitimacije.
*
Posest 25 delnic daje pravico do ene* ga glasu (§ 16. družbinih pravil).
V Ljubljani dne 4. marca 1939.
Upravni svet.
690 Vabilo na XIX. redni občni zbor delničarjev Elektrarne Škofja Loka in okolica d. d., Škofja Loka,
ki se bo vršil dne 28. marca t. 1. ob
9.	uri dopoldne v družbeni pisarni v Škofji Loki.
Dnevni red:
1. Predložitev poslovnega poročila in bilance čez poslovno leto.
2. Sklepanje o računskem zaključku in podelitvi absolutorija upriavne-mu svetu.
3. Slučajnosti.
Vsak delničar, ki se hoče udeležiti občnega zbora, mora vložiti svoje delnice ali bančna potrdila o deponiranih delnicah v družbeni pisarni (Kapucinsko predmestje št. 16) v osmih dneh ali vsaj dve uri pred občnim zborom. Na podstavi tega pologa se izda delničarju legitimacija, ki se glasi na ime ter navaja število založenih delnic in glasov, pripadajočih nanje.
Škofja Loka dne 6. marca 1939.
Upravni svet.
H«
Vabilo
686
na XX. redni občni zbor,
ki ga bodo imele
Združene papirnice Vevče, Gori* čane in Medvode d. d. v Ljubljani
v petek dne 31. marca 1939. ob 9. uri dop. v veliki posvetovalnici Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani, Tvrševa c. 1.
Spored:
1. Poslovno poročilo, predložitev računskega sklepa ter bilance za poslovno leto 1938.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička in podelitev absolutorija upravnemu svetu.
4. Dopolnilne volitve v upravni svet.
5. Določitev kredita izvrševalnemu odboru za leto 1939.
6. Raznoterosti.
Po § 15. družbenih pravil daje posest desetih delnic pravico do enega glasu na občnem zboru. Delnice delničarjev, upravičenih za glasovanje, se morajo založiti z nezapadlimi kuponi vred vsaj šest dni pred občnim zborom pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
V Ljubljani dne 2. marca 1939.
Predsedništvo.
Št. 42.
*
Objava.
093
Kmetijsko ministrstvo je z odločbo z
dne 31. avgusta 1938., št. 92.542/V/37, na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne 23. novembra 1934. dovolilo podpisani zadrugi:
1. odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 31. avgusta 1938. dalje; odlog velja za dolgove, nastale do 3. decembra 1937.;
2. obrestna mera za stare vloge se določa z 2%, računajoč od 6. decembra 1937. dalje.
Kmetska hranilnim in posojilnica v Srednji vasi v Bohinju dne 12. februarja 1939.
680-3-1
Poziv upnikom.
Upniki gradbene zadruge železniških uradnikov »Dom« v Ljubljani, r. z. z
o. z. v likvidaciji se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve do 15. maja 1939. Ljubljana 1. marca 1939.
Za likvidatorje:
J. Jenko s. r., A. Potočnik s. r.
*
Objava.
670
Proglašam prometno knjižico za bici-kel (številka evidenčne tablice 30.189), glasečo se na ime Golob Ludovik, mizarski pomočnik, Celje, Tovarniška ul. št. 3, za neveljavno.
Golob Ludovik s. r.,
mizarski pomočnik, Celje, Tovarniška ul. 3.
H*
669
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 183.406) in jo proglašam za neveljavno.
Okorn Janez s. r.,
Knape št. 7, p. Selca.
*
Objava.
694
Izgubila sem akademsko legitimacijo filozofske fakultete univerze v Ljubljani in jo proglašam za neveljavno.
Snoj Ivana s. r*
H*
Objava.
695
Podpisani Vukan Stefan, trgovski poslovodja, sem originalna spričevala, kakor učno spričevalo in pomočniški' spričevala, ki mi jih je Izdala tvrdka A. Ftirst in sin v Murski Soboti, i bil ter jih proglašam za neveljavna.
Murska Sobota dne 4. marca 1939.
Vukan Štefan s. r'
Za Službeni lisi kraljevske banske uprave dravske banovin^
znaša naročnina: mesečno din 10'—, četrtletno din 48'—, polletno din 90'—, letno din 192'— in se mora plačevati vedno viiaprG'
Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo!
List objavlja vse za dravsko banovino veljavne zakone in krnljevgko uredbe, uredbe osrednje vlade, banove ur°^.y okrožnice kraljevske banske uprave, razne obČeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, spremembe v °80.*c itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklice, licitacije, razp' služb in razne objave.	|k||
Listje važen za vsakogar: upravnega in sodnega jurista, odvetnika in notarja, industrialca, trgovca, obrtni > občine, šole, razna društva, podjetja itd.
Uredništvo in upravništvo »Službenega lista« sta v tiskarni Merkur d. d. v Ljubljani
Gregorčičeva ulica 23, telefonska št. 25*52.
Izdaja kraljevska banaka uprava draveke banovine. Urednik; Pohar Robert v Ljubljani. Tiaka in zalaga Ziakarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mlhalek v Ljubljani.