Samo Pavlin Slovensko visoko šolstvo s perspektive zaposljivosti diplomantov Izdajatelj in zaloţnik: Fakulteta za druţbene vede Za zaloţbo: Hermina Kranjc Copyright© FDV, 2012 Vse pravice pridrţane. Recenzenta: dr. Andrej Kohont in dr. Alojzija Ţidan Lektoriranje: Mateja Melink in Peter Cimprič Prelom, oblikovanje naslovnice in fotografija na naslovnici: Peter Cimprič Izid knjige je sofinancirala Agencija za raziskovalno dejavnost RS. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 378(497.4)(0.034.2) 331.5-057.85(497.4)(0.034.2) PAVLIN, Samo Slovensko visoko šolstvo s perspektive zaposljivosti diplomantov [Elektronski vir] / Samo Pavlin. - El. knjiga. – Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, 2012 Način dostopa (URL): http://www.fdv.uni- lj.si/zalozba/edostop.asp ISBN 978-961-235-585-2 (pdf) 261569280 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Samo Pavlin Ljubljana, 2012 KAZALO Predgovor ........................................................................................................................................ 10 1. Uvod ............................................................................................................................................ 12 1.1 Izhodišče ................................................................................................................................ 12 1.2 Temeljni teoretični koncepti .................................................................................................. 13 1.3 Splošen raziskovalni okvir in izhodiščna vprašanja ............................................................... 16 1.4 Pregled poglavij ..................................................................................................................... 19 2. Teoretska izhodišča, raziskovalni projekti in modeli .................................................................. 21 2.1 Teoretska izhodišča ................................................................................................................ 21 2.1.1 Teorije človeškega kapitala ............................................................................................. 21 2.1.2 Nekaj pristopov k opredelitvi profesionalnega znanja in domen .................................... 22 2.1.3 Dialektika razumevanja kompetenc in njihovega razvoja ............................................... 23 2.1.4. Kontekstualni dejavniki razvoja kompetenc .................................................................. 25 2.1.5 Tipi študijskih smeri v odnosu do trga dela .................................................................... 26 2.1.6 Izobraţevanje in ujemalni problem ................................................................................. 29 2.1.7 Zaposljivost ..................................................................................................................... 29 2.2 Raziskave s področja prehoda visokošolskih diplomantov na trg dela .................................. 30 2.2.1 Mednarodne primerjalne raziskave ................................................................................. 30 2.2.2 Kvalitativni pristopi in kompetenčno modeliranje .......................................................... 33 2.2.3 REFLEX in HEGESCO projekta kot empirično izhodišče ............................................. 34 2.3 Konceptualizacija kariernega modela .................................................................................... 36 2.4. Zaključek in povzetek ........................................................................................................... 38 3. Prehod iz visokošolskega sistema na trg dela – empirična opaţanja deleţnikov slovenskega visokošolskega sistema .................................................................................... 42 3.1 Vloga visokošolskih sistemov pri razvoju kariere diplomantov ............................................ 42 3.1.1 Študijsko področje izobraţevanja ................................................................................... 42 3.1.2 Področje poslovnih ved in ekonomije ............................................................................. 43 3.1.3 Druţboslovje ................................................................................................................... 44 3.1.4 Tehniške vede ................................................................................................................ 46 3.1.5 Medicina ........................................................................................................................ 47 3.1.6 Naravoslovne vede ......................................................................................................... 48 3.1.7 Zaključek ......................................................................................................................... 50 3.2 Pogled deleţnikov visokošolskega sistema na izbrane elemente prehoda diplomantov na trg dela 51 3.2.1 Vpliv krize na zaposljivost visokošolskih diplomantov .................................................. 52 3.2.2 Spreminjanje profilov poklicev v sodobni druţbi ........................................................... 53 3.2.3 Sodelovanje visokošolskih institucij s trgom dela .......................................................... 53 3.2.4 Spremembe programov v obdobju bolonjske reforme .................................................... 55 3.2.5 Uporaba empiričnih podatkov o zaposljivosti pri implementaciji visokošolskih programov ................................................................................................................................ 57 3.2.6 Determinante kariernega uspeha in uspešnost prehoda v zaposlitev............................... 59 3.2.7 Zaključek ......................................................................................................................... 60 4. Analiza značilnosti študijskih programov ................................................................................... 62 4.1 Uvod in metodološka pojasnila .............................................................................................. 62 4.2 Študijski programi s področja druţbenih ved ......................................................................... 63 4.3 Študijski programi s področja humanistike in umetnosti ....................................................... 64 4.4 Študijski programi s področja inţenirstva .............................................................................. 65 4.5 Študijski programi s področja izobraţevanja ......................................................................... 65 4.6 Študijski programi s področja kmetijstva in veterine ............................................................. 66 4.7 Študijski programi s področja naravoslovnih ved .................................................................. 67 4.8 Študijski programi s področja storitev ................................................................................... 68 4.9 Študijski programi s področja zdravstva ................................................................................ 68 4.10 Ključne ugotovitve po področjih študija .............................................................................. 69 5. Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive ................................................................. 72 5.1 Opis vzorca ......................................................................................................................... 72 5.2 Administrativni poklici ....................................................................................................... 74 5.3 Finančno-zavarovalni zastopniki ........................................................................................ 76 5.4 Inţenirji ............................................................................................................................... 77 5.5 Menedţerji .......................................................................................................................... 79 5.6 Poklici, skladni s triletno srednjo šolo ................................................................................ 81 5.7 Poslovni organizatorji ......................................................................................................... 82 5.8 Pravne profesije .................................................................................................................. 84 5.9 Profesije javne uprave ......................................................................................................... 85 5.10 Programerji ......................................................................................................................... 87 5.11 Računovodje in finančni poklici ......................................................................................... 88 5.12 Različni zdravstveni poklici (brez zdravnikov) .................................................................. 90 5.13 Tehniki in pomočniki .......................................................................................................... 91 5.14 Učitelj v osnovni šoli .......................................................................................................... 92 5.15 Vzgojitelj predšolskih otrok ................................................................................................ 94 5.16 Zdravnik specialist .............................................................................................................. 96 5.17 Sintezni zaključek ............................................................................................................... 98 6. Analiza vpliva determinant zaposljivosti na karierni uspeh pet let po koncu študija ............... 104 6.1 Uvod ..................................................................................................................................... 104 6.2 Zadovoljstvo pri delu ........................................................................................................... 105 6.3 Uporaba znanja pri delu ....................................................................................................... 108 6.4 Varnost zaposlitve ................................................................................................................ 110 6.5 Visok zasluţek (subjektivni občutek) .................................................................................. 112 6.6 Moţnost kariernega razvoja ................................................................................................. 114 6.7 Avtonomija pri delu ............................................................................................................. 116 6.8 Zaključek.............................................................................................................................. 118 7. Zaključek................................................................................................................................... 121 7.1 Poudarki in ugotovitve ......................................................................................................... 121 7.2 Razvoj sociološke discipline na področju zaposljivosti visokošolskih diplomantov ........... 125 7.3 Praktična priporočila za razvoj visokega šolstva v Sloveniji ............................................... 126 Seznam virov ................................................................................................................................ 128 Seznam ključnih besed .................................................................................................................. 135 Priloga 1: Grafi po področjih študija ............................................................................................. 136 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah ......................................................................................... 156 KAZALO TABEL Tabela 2.1: Primeri visokošolskih poklicnih skupin glede na stopnjo regulacije ........................... 27 Tabela 2.2: Integrativni model II .................................................................................................... 38 Tabela 4.1: Klasifikacije in okrajšave v tem poročilu ..................................................................... 63 Tabela 4.2: Tipologija značilnosti študijskih programov. ............................................................... 71 Tabela 5.1. Diplomanti po poklicnih skupinah vključeni v analizo. ............................................... 73 Tabela 5.2: Sinteza primerov poklicnih skupin (zaposlitve slovenskih visokošolskih diplomantov pet let po koncu študija) glede na izbrane zaposlitvene karakteristike.......... 102 Tabela 6.1: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na zadovoljstvo pri delu .......................................................................................................... 107 Tabela 6.2: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na moţnost uporabe znanja pri delu ...................................................................................................... 109 Tabela 6.3: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na varnost zaposlitve............................................................................................................................ 111 Tabela 6.4: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na visok zasluţek (subjektivni občutek) ........................................................................................... 113 Tabela 6.5: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na dobre karierne obete ..................................................................................................................... 115 Tabela 6.6: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na avtonomijo pri delu ............................................................................................................ 117 Predgovor Visokošolski prostor v Sloveniji in Evropi se trenutno nahaja na razpotju nadaljnjega razvoja. Med mnogimi koncepti, ki so opisujejo spremembe v visokošolskem prostoru, velja omeniti profesionali- zem. Andrew Abbott z Univerze v Chicagu je profesionalizem opisal kot ključni kontekst uporabe in razvoja profesionalnega znanja. Njegova znanstvena dela obravnavajo navidez trivialno vprašan- je, zakaj je profesionalno znanje v sodobnih družbah pomembno. Desetletje pozneje je Eliot Freid- son profesionalizem označil kot tretje vodilo – okvir, v katerem ljudje, ki opravljajo poklice, najde- jo pomen in smisel opravljanja svojega dela. Freidson je profesionalizem obravnaval kot način in okvir izkustva dela, ki je superioren v primerjavi s tržnim principom in birokratizacijo, saj preko njega posameznik razvija svojo profesionalno identiteto. Vendar Freidson ni dobro razložil, do kakšne mere in v kakšnih situacijah bi se tržni principi, birokratizacija in profesionalizem lahko prekrivali, kje in ali sploh se takšno prekrivanje dogaja in kaj imajo s tem opraviti izobraževalni sistemi. Izdaja Freidsonove knjige o profesionalizmu je sovpadla z začetkom Bolonjskega in Copenhagen- sko-Maastrichtskega procesa s ciljem ustvariti "Evropo znanja", ki poudarja potrebo po povezavi izobraževalnih sistemov s svetom dela. Procesi povezovanja izobraževanja in dela danes potekajo v luči gospodarske krize, fleksibilizacije dela in stapljanjem vseh treh zunanjih vidikov dela – pro- fesionalizacije, birokratizacije in tržnega principa – v enoten okvir. V tem pogledu lahko tak razširjen koncept profesionalizma podpira ideje o mobilnosti, fleksibiliza- ciji dela in širitvi načinov pridobivanja in certificiranja znanja. Po drugi strani pa takšen pristop zanemarja kulturne razlike, kakovost znanja in učenja ter naravo delovnih nalog in posameznikove identitete. Preveliko stapljanje delovnega okolja in izobraževalnega sistema oziroma izenačevanje informacijsko procesnega učenja in refleksije s situacijskim učenjem in participacijo ima lahko za posameznika in družbo nepredvidljive posledice. V zadnjem času se vrednotenje profesionalcev in njihove izobrazbe spreminja, še posebej pogled na pričakovano razmerje med generičnimi in profesionalnimi kompetencami, ki so potrebne za dobro opravljeno delo. Čeprav se zdi, da so profesionalne kompetence vedno bolj povezane z nači- nom pridobivanja in uporabe znanja na delovnem mestu pa v primeru visokošolskih diplomantov še vedno izhajajo iz abstrakcije znanja, ki se ga pridobiva predvsem v formalnem sistemu izobra- ževanja. Abstrakcija znanja se torej nanaša na posameznikove zmožnosti uporabe novih vpogledov 10 v različne situacije, natančneje zmožnosti prilagajanja znanja različnim delovnim in življenjskim situacijam. Če je odgovornost za razvijanje spektra generičnih kompetenc razpršena skozi širok spekter akter- jev, sta pri razvijanju profesionalnega znanja glavna igralca le dva: izobraževalni sistemi in delo- dajalci. V tej medigri vlog pri razvoju profesionalnih kompetenc vprašanje, v kakšni meri teoretič- na podlaga, pridobljena v izobraževanju, omogoča poznejšo profesionalno učinkovitost v svetu dela, v veliki meri ostaja odprto in se močno razlikuje glede na sektor in poklicno skupino. Številne raziskave kažejo, da karierni uspeh posameznika predstavlja kompleksen sistem, povezan ne le s stopnjo pridobljenih kompetenc, temveč tudi z družinskim ozadjem, mrežami poznanstev, strokovno skupnostjo, lokalnim okoljem, pravnimi in kvalifikacijskimi sistemi, ekonomskimi in migracijskimi trendi ter javnim mnenjem. Za to je koncept razvoja kompetenc visokošolskih diplo- mantov v raziskovanju vedno postavljen pred nove izzive. Ta knjiga opisuje poklice in znanje visokošolskih diplomantov na trgu dela pet let po koncu študija. Samo Pavlin, april 2012, v Ljubljani. 11 Uvod 1. Uvod 1.1 Izhodišče Slovenski in evropski sistemi visokošolskega izobraţevanja v zadnjem desetletju doţivljajo preno- ve študijskih programov z "deklarativnim" ciljem izboljšanja zaposljivosti diplomantov in razvoja kompetenc, ki so potrebne za vstop v svet dela. Ključna orodja teh ciljev so predvidena v elemen- tih, kot so sinhronizirani triciklični sistemi, učenje, usmerjeno v razvoj kompetenc, in večja fleksi- bilnost med študijskimi programi. Implementacija teh orodij temelji na dogovorjenih standardih in smernicah ter sprejetih indikatorjih z namenom izboljšanja prepoznavanja in vrednotenja kvalifika- cij. Ti elementi in procesi predstavljajo velik izziv na področju druţbenega delovanja kot tudi pre- vetritev znanstvenih podlag na področju sociologije, študij trga dela in organizacijskih teorij. Na podlagi klasičnih in sodobnih socioloških teorij ter izbranih evropskih raziskovalnih projektov, povezanih z merjenjem znanja, se knjiga osredotoča na raziskovanje priprave visokošolskih diplo- mantov na vstop na trg dela in zasedbo delovnih mest ter na štiri povezana vprašanja: (1) Kakšna je vloga visokošolskih sistemov izobraţevanja in sistemov usposabljanja pri razvoju profesionalnega znanja? (2) Kako razvoj kompetenc v izobraţevanju najbolje dopolniti z učenjem pri delu in s kariernim razvojem? (3) Kakšne so sorodnosti in razlike med študijskimi programi in profesionalnimi skupinami? (4) Kako vključiti omenjene ugotovitve v obstoječih socioloških teorijah? Na osnovi analize evropskih projektov o zaposljivosti visokošolskih diplomantov REFLEX1 in HEGESCO2 si knjiga zadaja ambiciozen cilj nadgraditve sodobne teorije o poklicih in njihovi pro- fesionalizaciji s koncepti "kompetenc", "razvojem zgodnje kariere visokošolskih diplomantov" ter analizo dejavnikov vpliva na delovne doseţke in pridobljene kompetence. Knjiga s tem prinaša v slovenski prostor pomembne ugotovitve o razvoju človeških virov v prehodu med sistemom viso- košolskega izobraţevanja in trgom dela. Od empiričnih raziskav med visokošolskimi diplomanti o kariernem uspehu in evalvaciji visoko- šolskega izobraţevanja se v evropskem prostoru ţe desetletje pričakuje razjasnitev vloge, ki jo imajo institucije visokošolskega izobraţevanja pri profesionalnemu delu diplomantov, bodisi z 1 Research on Flexible Professionals in the Knowledge Based Society, dostopno: http://www.fdewb.unimaas.nl/roa/reflex/, glej vir REFLEX (2005/2012-). 2 Higher Education as a Generator of Strategic Competences, dostopno: http://www.hegesco.org, glej vir HEGESCO (2007/20012-). 12 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV ustvarjanjem novega organizacijskega znanja (t.i. push principle) ali prilagajanja potrebam deloda- jalcev (t.i. pull principle). Uspeh je le delen! Na poti so številne metodološke, konceptualne in politične omejitve. Klub temu lahko v luči trenutne gospodarske krize pričakujemo, da se bo prou- čevanje zaposljivosti diplomantov krepilo. Usmerjalo se bo tako v proučevanje dejavnikov karier- nega uspeha v visokošolskem sistemu kot tudi v eksterne dejavnike. Številni pretekli projekti, ki raziskujejo kariere diplomantov, so našli dokaze, da determinante razvoja profesionalnega znanja in generičnih kompetenc niso povezane izključno z učnim kurikulom, ampak v veliki meri z delo- vnimi izkušnjami, druţinskim ozadjem in širšimi druţbenimi trendi. Poleg tega pri proučevanju zaposlitev diplomantov ključno vprašanje ni več samo, ali visokošolski diplomanti dobijo delo, ampak zakaj ga dobijo (Brennan in Little, 2009: 101): " bolj kot za značilnosti delovnih mest (plače, status, zaposlitveni sektor) gre vprašanje, kaj diplomanti lahko k delu doprinesejo – svoje zanje, kompetence in dispozicije." V tem kontekstu lahko predpostavimo, da splošna priporočila mednarodnih raziskav o razvoju visokošolskih sistemov kot so pridobivanje ustreznih delovnih izkušenj v času visokošolskega izobraţevanja, povečevanje zahtevnosti študija, utrjevanje vezi z delodajalci ali promoviranjem visokošolskih študijskih programov v druţbi, lahko vodijo do različnih interpretacij. Te so še pose- bej odvisne od narave študijskih smeri in profesionalnih skupin. 1.2 Temeljni teoretični koncepti Temeljni teoretični koncepti, s katerimi se bomo srečevali v tej knjigi so kariera, poklic in profesi- ja, učenje in izobraţevanje, profesionalizacija in kompetence. Kariera je najpogosteje opredeljena kot zaporedje pozicij in vlog, ki jih posameznik zaseda v ţiv- ljenju (Super, 1957), pri čemer je polje proučevanja najpogosteje omejeno na svet dela in izobraţe- vanja. Glavni vsebinski poudarki pri tem so (Gunz in Peiperl, 2007: 55-56): povezava med osebno- stjo in kariernim uspehom, komplementarnost in suplementarnost pristopov k izbiri poklica glede na perspektivo posameznika in okolja vključno s procesom izbire, karierno svetovanje in razvoj ter odnos med subjektivnim in objektivnim kariernim uspehom. Učenje in izobraževanje. Sodobne drţave in znanstvena skupnost opisujejo učenje in izobraţevanje predvsem glede na stopnjo druţbene formaliziranosti tega procesa. V tem kontekstu se najpogoste- je omenjajo naslednje tri kategorije (EC, 2001): • Formalno izobraževanje, ki se odvija v institucijah za izobraţevanje in usposabljanje ter vodi do javno priznanih diplom in kvalifikacij. • Neformalno izobraževanje, ki se odvija izven sistemov izobraţevanja in usposabljanja in ni nujno, da vodi do (formaliziranih) certifikatov. Neformalno učenje je lahko zagotovljeno na delovnem mestu, z aktivnostmi organizacij in skupin civilne druţbe (kot so mladinske organizacije, 13 Uvod sindikati in politične stranke). Lahko se zagotavlja tudi z organizacijami in sluţbami, ki so bile ustanovljene kot komplementarne sistemu izobraţevanja (kot npr. ure umetnosti, glasbe, športa, zasebne inštrukcije kot priprava za izpite). • Aformalno učenje, ki je naravni spremljevalec vsakdanjega ţivljenja. V nasprotju z for- malnim in neformalnim učenjem za to učenje ni nujno, da je namerno. Zato ni nujno, da ga prepo- znajo celo posamezniki sami kot tisto vrsto učenja, ki pripomore k njihovemu znanju in spretnos- tim. Poklic in profesija. Poklic je analitična enota, ki jo opredeljujejo podobne delovne naloge in opisi delovnih mest, ki se pojavljajo v svetu dela, in jih določa vrsta strukturnih dejavnikov – zgodovin- skih, izobraţevalnih, tehnoloških, kulturnih in socio-psiholoških (Kramberger, 2004). Poklic je v sodobnih druţbah opredeljen s poklicnimi standardi, ki predstavljajo osnovo za priznavanje šolske in (praktične) poklicne kvalifikacije (EC, 2008). V statistični terminologiji poklic na tej podlagi označuje sorodno vrsto del, ki jih lahko opravlja ena oseba (Eurostat, 2012). Strinjamo se lahko z ugotovitvijo Krambergerja (1999: 42), da je izraz poklic izrazito večenotski in večrelacijski in se v slovenskem prostoru povezuje tako s sfero izobraţevanja kot tudi zaposlovanja (prav tam: 42-67). Najbolj ugledne poklice opisujemo kot profesije. Proces, v katerem posameznik razvije in izkusi strokovno znanje, je bil opredeljen kot profesionalizem, medtem ko je ohranjanje višjega druţbe- nega ugleda posameznih poklicnih skupin opredeljeno kot profesionalizacija (Pavlin in drugi, 2010). Oba izraza sta bila do nedavnega zgolj v domeni tistih poklicev, ki so povezani z visokim šolstvom. Profesionalizacija poklicev je teoretsko razpršen koncept, ki se ga lahko opišemo kot mehanizem druţbene delitve dela, kot institucionaliziran način priprave posameznikov na opravljanje poklicno usmerjenih organizacijskih nalog ali kot način oblikovanja poklicne strukture, ki je s svojim dife- renciranim sistemom nagrajevanja v veliki meri osnova za novodobno druţbeno stratifikacijo (Rus, 1979: 1482). Abbott (1988: 59-85) profesionalizacijo opisuje s pomočjo jurisdikcije druţbenega procesa pridobivanja formalne moči, ki nastaja pri povezovanju poklicnega dela s poklicno skupi- no. Praktično poklicno znanje v tej knjigi izhaja iz predpostavke, da pretvorba med tihim in izraţenim znanjem v kontekstu opravljanja dela temelji predvsem na delovni oziroma poklicni praksi in manj na formaliziranem usposabljanju in izobraţevanju (Wenger in drugi, 2002). Zaradi vedno večje fleksibilizacije delovnih nalog v sodobni druţbi poklicna praksa oziroma delovno znanje (angl. working knowledge; glej Davenport in Prusak, 1998) prevzema dominantno vlogo v primerjavi z znanjem, ki ga ustvarjajo in prenašajo izobraţevalne institucije. Kompetenca/Kompetence. Funkcionalni pristop h kompetencam, po katerem drţave EU od 80. let dalje pripravljajo poklicne standarde, izhaja predvsem iz analiziranja in razčlenjevanja delovnih 14 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV nalog (opisa delovnega mesta). Drugačen je pristop s perspektive posameznika, ki se danes uporab- lja najpogosteje. Ta pogled opredeljuje kompetence kot sklop znanja, osebnostnih lastnosti, sposo- bnosti, zmoţnosti, motivacije, samopodobe in vrednot (Spencer in Spencer, 1993). Vsi našteti dejavniki vplivajo na delovanje posameznika v socialni situaciji in pri delu. Temeljna karakteristi- ka tega pristopa je, da je v središču proučevanja posameznik in ne delo (delovno mesto). V povezavi z analizo izobraţevalnih sistemov in poklicev se je še posebno uveljavil koncept ključ- nih in poklicno specifičnih kompetenc. V nasprotju s poklicno specifičnimi kompetencami, ki opi- sujejo predvsem znanje in spretnosti posameznih poklicnih skupin, so ključne kompetence tiste, ki predisponirajo druge kompetence (Fleming, 1991), razvijal pa naj bi jih predvsem izobraţevalni sistem – kot osnovni način priprave posameznika za delovanje na trgu dela oziroma v delovnem procesu. Pri medpoklicni primerjavi, kot se jo lotevamo tudi kasneje, je zato obravnava zadnjih edina smiselna. Kompetence se torej nanašajo na (Spencer in Spencer, 1993: 9-10) motive v smislu generatorjev posameznikovega delovanja, osebne lastnosti ( traits) kot fizične značilnosti ter načine odzivanja posameznika na situacijo, samopodobo ( self-concept) v smislu navad in vrednot ter znanja v smislu informacij, ki jih ima oseba na specifičnih področjih, ali v smislu sposobnosti opraviti fizično ali umsko delo. Med tem, ko so znanje in sposobnosti vidne lastnosti posameznika, pa lahko samopo- dobo, motivacijo ter osebne lastnosti označimo kot skrite in bolj centralne za osebnost. Ključno definicijo, na kateri temelji razvoj področja profesionalnih poklicnih kvalifikacij, je po Bloomu povzel Winterton (2006: 7-8): "V splošnem Bloomova taksonomija temelji na treh področjih izobraževalnih aktivnosti: kognitivnih, afektivnih in psihomotoričnih (ki so bile dodane naknadno). Kognitivno pod- ročje se nanaša na umske sposobnosti (znanje), afektivno področje na čustveno področje (odnos), psihomotorično področje pa se ukvarja z ročnimi oziroma fizičnimi spretnostmi (spretnosti). Taksonomija ima močan vpliv v svetu usposabljanja in vodje usposabljanj jo pogosto označujejo kot ZSR (znanje, spretnosti in čustva)." Na tej podlagi je Evropska komisija utemeljila referenčno ogrodje ključnih kompetenc za vseţiv- ljenjsko učenje (EC, 2008). Evropsko referenčno ogrodje kompetence definira kot kombinacijo znanja, spretnosti in odnosov, ki so primerni različnim ţivljenjskim okoliščinam. Osem ključnih kompetenc, ki so potrebne za osebno izpolnitev in napredek, aktivno drţavljanstvo, socialno vklju- čenost in zaposlenost (prav tam): komuniciranje v materinem jeziku, komuniciranje v tujih jezikih, matematična kompetenca (in temeljne kompetence v znanosti in tehnologiji), digitalna kompetenca, učenje učenja, družbene in državljanske kompetence, smisel za pobudo in podjetnost in kulturna zavest in izražanje. 15 Uvod Kompetence so raziskovalno pomembno povezane z naslednjimi elementi: ključne delovne naloge, standardi uspešnosti, determinante razvijanja kompetenc, lastnosti upravljanja učenja in znanja, karierni razvoj, učenje in izobraževanje. Na teh konceptih so zasnovana poglavja v nadaljevanju. 1.3 Splošen raziskovalni okvir in izhodiščna vprašanja Glavna hipoteza v tej knjigi predpostavlja, da je dejanska vloga visokošolskih institucij pri razvoju profesionalno relevantnih kompetenc omejena v primerjavi s socialno-biografskim ozadjem, učin- kom "certificiranja", ugledom predhodne izobrazbe. Poleg tega predpostavljamo, da se vloga viso- košolskih institucij pri razvoju kompetenc značilno razlikuje glede na področja študija in profesio- nalno skupino. Ena od najbolj aktualnih javnopolitičnih problematik na področju visokošolskega izobraţevanja in implementacije Bolonjskih procesov je zaposljivost diplomantov. Poseben poudarek je na vprašan- ju, ali bi morali sistemi visokošolskega izobraţevanja zagotavljati znanja in spretnosti "za takojšno uporabo", ali pa bi morali biti usmerjeni v pripravo diplomantov na "vseţivljenjsko kariero". Glede na to se poudarja razvoj praktičnih vsebin predmetov, povečevanje praktičnega učenja in poučeva- nja ter sodelovanje z delodajalci. Poleg tega se mednarodni projekti skladno z različnimi javnopoli- tičnimi aktivnostmi Evropske komisije osredotočajo na vprašanja, kot so: katere so ključne kompe- tence, ki jih diplomanti potrebujejo za učinkovito delovanje na delovnem mestu in v družbi, kateri akterji so v največji meri odgovorni za razvijanje kompetenc ter na kakšen način bi morali sistemi visokošolskega izobraževanja vzpodbujati razvijanje kompetenc. Referenčna študija HEGESCO (Allen in drugi, 2011) je na tej podlagi oblikovala več smernic raz- voja kompetenc za oblikovalce politik, visokošolske institucije, delodajalce in diplomante. V glav- nih ugotovitvah poudarja krepitev sodelovanja med visokošolskim izobraţevanjem in svetom dela, vzpodbujanje ustreznih delovnih izkušenj, vzpodbujanje motivov in talentov študentov, poudarjan- je zahtevnosti visokošolskega izobraţevanja, opozarjanje na neizkoriščen človeški kapital visoko- šolskih diplomantov ter informiranje delodajalcev o tem, kaj lahko od visokošolskih diplomantov pričakujejo. Predstavljena priporočila poudarjajo, da sistema visokošolskega izobraţevanja ne moremo obrav- navati kot neodvisno črno skrinjico proizvajanja znanj in spretnosti, temveč ta vedno nastopa v relaciji do trga dela. Ko so deleţniki v visokošolskem izobraţevanju v projektu HEGESCO (2012-) odgovarjali na vprašanje, kako bi se moralo visoko šolstvo spremeniti, da bi izboljšalo zaposljivost diplomantov, so največ pozornosti posvetili ravno krepitvi prakse in sodelovanja z delodajalci, fleksibilizaciji in internacionalizaciji učnih načrtov ter izboljšavam v raziskovanju. Načini učenja in poučevanja so bili deleţni le omejene pozornosti. Poleg tega so visokošolske ustanove poudari- 16 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV le, da praktična naravnanost nujno potrebuje boljše finančne mehanizme, saj le ti lahko izboljšajo kakovost študijskih programov, usposabljanje profesorjev in sisteme upravljanja. Tudi aktualne raziskave na področju in prizadevanja razvoja politik nenehno preizkušajo klasične ugotovitve sociologije profesij, ki opisuje vlogo formalnega izobraţevalnega sistema kot ključnega pri usposabljanju ter pripravi bodočih strokovnjakov in profesionalcev na svet dela. Profesionalci so namreč čedalje bolj odvisni od trţnih trendov in tekmovalnih sil. Izobraţevalni sistemi zato vedno teţje sledijo zahtevam delodajalcev. Profesionalno znanje postaja povezano z menedţmen- tom (Hinings, 2005) in je označeno kot organizacijski profesionalizem (Evetts, 2006). V takih razmerah izobraţevalni sistem vedno teţje igra vlogo mehanizma certificiranja ali zaščitnika tradi- cionalnih znanstvenih disciplin. Trendi v visokem šolstvu niso izolirani od druţbenih vrednot in pričakovanj v gospodarskem in političnem kontekstu. Cetina (2006) opredeljuje več prehodov, ki se pojavljajo v zadnjih desetlet- jih. Prvič, pojem znanosti je bil spremenjen, in sicer kot ločen podsistem druţbe: dandanes so veli- ke korporacije oblikovalci znanja, obenem pa tudi diseminatorji in uporabniki (to je obširneje opi- sal Lundvall, 2001). Drugič, "beli ovratniki" so ujeti v paradoks opolnomočenja in standardizacije znanja: ti procesi se še bolj krepijo, kot sta jih opisala ţe Braverman (1974) in Rifkin (1996), ter so postavljeni v kontekst globalizacije (Friedman, 2006). Abbott (1988) je ţe pred dvema desetletje- ma v svojih zaključkih zapisal, da bosta računovodstvo in finance počasi postala druţbeno pomembnejši panogi kot zdravstvo. Taki trendi odpirajo nov prostor za ponovno pozicioniranje poklicev in njihov profesionalni prestiţ se pogosto odraţa v zahtevi po spreminjajočih in novih izobraţevalnih programih. Vendar pa razvoj in spreminjanje visokošolskih programov ni vedno odraz potreb iz trga dela. Nekaj avtorjev celo verjame, da ima teoretsko ozadje, pridobljeno med formalnim izobraţevanjem, samo manjše povezave z realnimi situacijami iz sveta dela – opisujejo ga bolj kot orodje profesio- nalnega statusa. Zaradi tega se rezultate formalnega izobraţevanja pogosto opazuje na stopnji motivov, osebnostnih kompetenc in splošnega znanja, kot je jezik in analitično mišljenje. Derber in drugi (1990), naprimer, so v svoji raziskavi med zdravniki, odvetniki in inţenirji odkrili, da je pris- pevek formalno pridobljenega znanja pri opravljanju dnevnih nalog zelo omejen. Tako je Svensson (1990) izpostavil pomanjkanje konkretnih študij o tem, kako se profesionalno delo zares povezuje z sistemi izobraţevanja. Na primeru arhitektov in psihologov je prikazal, da je teoretično znanje, ki ga je profesionalni posameznik pridobil v izobraţevalnem programu, komaj povezano s svetom dela, tudi v primerih, kjer se izobraţevalno ozadje ujema z določenim pokli- cem. Za to obstaja nekaj razlogov (ibid): prvič, izvajalci poklicev se ne zavedajo, kako je teoretič- no ozadje povezano s konkretnimi nalogami v delovnem okolju. Drugič, narava delovnih nalog je lahko pogosto tako kompleksna, da povezava s pridobljeno formalno izobrazbo sploh ni mogoča. 17 Uvod Tretjič, pogosto prihaja do teoretičnih trenj in nasprotij znotraj posamezne discipline (npr. psiholo- gija), zato se izvajalci odločijo le za eno smer. Kljub temu pa Svensson priznava, da lahko teoreti- čno znanje, pridobljeno v formalnem izobraţevanju, zagotovi skupni osnovni jezik in referenčne okvire, ki lahko okrepijo skupnost praks in profesionalno identiteto. Ti razmisleki so vedno pomembnejši v praksi. Na nacionalni in evropski ravni si deleţniki izobra- ţevalnih sistemov – visokošolske institucije, študentje, diplomanti, delodajalci, sindikati in snoval- ci politik prizadevajo pridobiti dokaze o vplivu izobraţevalnih programov na uspešnost diploman- tov v svetu dela. Na tej podlagi posebno pozornost namenjajo konceptualni obravnavi diskrepance med potrebami trga dela in sposobnostmi, ki jih zagotavljajo izobraţevalni sistemi. Pričakujemo lahko, da bo javnost čedalje bolj iskala empirične dokaze o vlogi izobraţevalnih sistemov pri pre- hodu diplomantov na trg dela: dialektiki med izobraţevalnimi sistemi in zaposlovanjem diploman- tov; vprašanjem ravnoteţja med splošnimi in profesionalnimi spretnostmi; vprašanjem, ali kvalifi- kacijski okvirji bolj sledijo vsebini ali političnim odločitvam; vprašanjem, v kolikšni meri so učni izidi produkt izobraţevalnih sistemov. V tem kontekstu je glavni namen knjige usmerjen v nadaljnji razvoj širšega sociološkega področja kot tudi razvoja druţboslovne metodologije s področja merjenja kompetenc in spretnosti. Ko uni- formno raziskujemo, ocenjujemo, razvrščamo in problematiziramo vlogo (visokošolskih) institucij pri razvoju profesionalne ekspertize ali generičnih kompetenc, namreč ne moremo prezreti nasled- njih izzivov: Prvič, profesionalno znanje je druţbeno povezano s kontekstom dela, ki se med različnimi delov- nimi mesti in organizacijami precej razlikuje. Kar je lahko nagrajeno v enem okolju, v drugem lahko ni sprejemljivo. Drugič, različni poklici in področja študija – npr. humanistika v primerjavi s strojništvom – zahte- vajo različno logiko njihovega opazovanja in primerjave profesionalnega znanja. Področje študija ali sektorja pomembno vpliva na razumevanje splošnih in specifičnih kompetenc. Kompetenca, ki v tehniški znanosti velja na primer za splošno, lahko v druţbenih vedah velja za specifično. Tretjič, posamezni visokošolski diplomanti imajo bistveno drugačne pretekle učne izkušnje in socialno ozadje pri vstopu v visokošolski kurikulum, kar zahteva poseben kontekst opazovanja izobraţevalnega programa v njihovi karieri. Četrtič, obseg poklicne usmerjenosti izobraţevalne institucije pomembno vpliva na razvoj spretno- sti, ki so na trgu dela neposredno uporabne. 18 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Opisani poudarki pa niso le metodološki. Za sistem visokošolskega izobraţevanja je namreč še posebno pomembno vedeti, ali naj bo prihodnji razvoj izobraţevalnih programov usmerjen v krepi- tev generičnih ali profesionalnih kompetenc. Prav tako se poraja osrednje vprašanje, v kakšni meri se bodo politike vseţivljenjskega učenja in razvoja kariere okrepile v skladu z moţno deregulacijo trgov dela, staranjem populacije in migracijskimi tokovi. To bi namreč okrepilo pričakovanja po večji fleksibilizaciji kvalifikacijskih okvirov, ki naj bi transparentno odgovarjali na vprašanje uje- manja praktičnega in teoretičnega učenja ter s tem povezanim prepoznavanjem pridobljenih kom- petenc. Sociološka znanost kot tudi teorija profesionalnih skupin ima s tem priloţnost opozoriti nase pred- vsem preko zagotovitve empiričnih dokazov na področju izobraţevanja in trga dela. Opisana prob- lematika lahko predstavlja povod za novo teoretično razumevanje delitve profesionalnega dela. 1.4 Pregled poglavij Ta knjiga je sestavljena iz sedmih poglavij in dveh prilog. V drugem poglavju predstavlja teoretska izhodišča, raziskovalne projekte in modele. Problem zaposljivosti visokošolskih diplomantov pos- tavlja v okvir teorij človeškega kapitala, kompetenčnega pristopa v odnosu do razvoja kompetenc ter ujemalnim problemom med izobrazbo, delom in spretnostmi. V poglavju predstavljamo tudi temeljne ugotovitve raziskav s področja prehoda visokošolskih diplomantov na trg dela. V poglav- ju posebej predstavljamo tipologije študijskih smeri, ki so podlaga za analizo študijskih progra- mov. Poglavje sklenemo s konstruiranjem modela kariernga uspeha, ki predstavlja podlago za vsa naslednja poglavja in še posebej za analitično šesto poglavje. Tretje poglavje je zasnovano na kvalitativnem raziskovanju. V prvem delu po šestih področjih študija najprej ugotavljamo, kako bi se visokošolski izobraţevalni sistemi morali razvijati za to, da bi študentje in diplomanti bolje razvili tiste kompetence, ki so povezane z zaposljivostjo. O tem smo spraševali tiste univerzitetne profesorje, ki imajo na svojem področju dolgoletne izkušnje in področje tudi dobro poznajo. V drugem delu poglavja pa o razvoju visokošolskih sistemov sprašu- jemo ostale deleţnike: delodajalce, sindikate, študentske organizacije ter tudi management visoko- šolskih institucij (dekane). Glavni vsebinski poudarki so povezani z vplivom krize na zaposljivost visokošolskih diplomantov, spreminjanjem visokošolskih poklicev v druţbi, oblikami sodelovanja visokošolskih institucij s trgom dela, spremembami programov v obdobju bolonjske reforme, upo- rabo empiričnih podatkov o zaposljivosti pri implementaciji visokošolskih programov ter dejavniki kariernega uspeha. V četrtem poglavju smo predstavili analizo značilnosti izobraţevalnih programov s perspektive trga dela. Pri tem smo analizirali študijske programe s področja druţbenih ved, humanistike, inţenirs- tva, izobraţevanja, kmetijstva, naravoslovnih ved, storitev in zdravstva. Na vsakem od teh področji smo ugotavljali zahtevnost študijskega programa, intenziteto študija, oblike učenja in poučevanja 19 Uvod ter pridobivanje delovnih izkušenj in študijsko prakso. Posebno pozornost smo namenili prepozna- vnosti študijskih programov s strani delodajalcev, ocenam usmerjenosti in relevantnosti programov za poklic ter akademskemu ugledu programov. Večina teh značilnosti namreč pomembno vpliva na karierni uspeh diplomantov. Podlaga za analizo je slovenski del mednarodne raziskave HEGESCO, ki vključuje 6000 slovenskih diplomantov pet let po zaključku šolanja. Tudi peto poglavje je analitično in ravno tako temelji na analizi slovenskega dela mednarodne raziskave HEGESCO. Vendar pa se to poglavje ne osredotoča na študijske programe, temveč za analitično podlago vzame 15 poklicnih skupin, v katere se najpogosteje razvršča delo visokošol- skih diplomantov. Pri tem je še posebej zanimivo opazovati poklicne skupine, za katere se običajno visokošolska izobrazba ne zahteva. Glavni analitični poudarki so usmerjeni v način študija bivših študentov, njihove delovne izkušnje in začetek iskanja dela, karakteristike delovnega mesta in organizacije ter znanja in kompetence s perspektive trga dela. Šesto poglavje nadgrajuje četrto in peto. Na podlagi modela kariernega uspeha, ki smo ga opisali v drugem poglavju, in poglavij, ki sledijo, smo analizirali v kolikšni meri izbrani dejavniki vplivajo na zadovoljstvo pri delu, uporabo znanja pri delu, varnost zaposlitve, visok zasluţek (subjektivni občutek), moţnosti kariernega razvoja in avtonomijo pri delu3. Opisani elementi namreč predstav- ljajo ključne dimenzije kariernega uspeha. V sedmem poglavju povzemamo in integriramo ključne ugotovitve posameznih poglavjih in na tej podlagi izdelamo priporočila za nadaljnje raziskovanje na področju zaposljivosti visokošolskih diplomantov. 3 Za to, da bi ohranili konsistentnost knjige, ki se osredotoča le na Slovenijo, smo interpretacije regresijske analize za šest področij študija opravili s pomočjo analize o zaposljivosti diplomantov v 18 evropskih drţavah (glej Grotkowska in drugi, 2012-). Interpre-tacija je dostopna na spletni domeni http//:www.decowe.org. 20 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV 2. Teoretska izhodišča, raziskovalni projekti in modeli 2.1 Teoretska izhodišča 2.1.1 Teorije človeškega kapitala Zgodnji pristopi merjenja človeškega kapitala trdijo, da posameznik pridobiva in razvija kompe- tence in poklicno znanje večinoma v izobraţevalnem sistemu (Schultz, 1961; Becker,1962). Izob- raţevalni sistemi zagotavljajo produktivne delavce, zato izboljšave v izobraţevanju neposredno vplivajo na zasluţke (na individualni in druţbeni ravni). Thurow (1975) pa se s temi trditvami ni strinjal, temveč je trdil, da je produktivnost delavcev bolj odvisna od delovnega mesta kot od posameznikovih lastnosti in izobraţevalnih doseţkov. Certifikacijska teorija (npr. Collins, 1979) in teorija mreţenja (Lin, 1999) ta razmišljanja še nadgrajujeta. Prva dokazuje, da izobraţevalni sistem igra funkcijo selekcije na trgu dela, medtem ko druga teorija opredeljuje izobraţevalni sistem zgolj kot generator druţbenih vezi. Teorija človeškega kapitala torej eksplicitno vidi učenje kot naloţbo, ki je nagrajena glede na pro- duktivnost, zato se tako od posameznikov kot od podjetij pričakuje, da bodo v izobraţevanje in usposabljanje vlagali čim več. Po zaključku izobraţevanja nastopi dodatno izobraţevanje na delo- vnem mestu ali izven njega z namenom nadomestitve vrzeli učenja v izobraţevanju(usposabljanje kot nadomestilo za izobraţevanje) ali kot dodatek k temu učenju (usposabljanje kot dopolnilo k izobraţevanju). Teorija razvrščanja dela (angl. labour queue theory) predvideva nasprotno. Pred- postavlja, da šolsko učenje ni neposredno vezano na delo, in se sprašuje,kateri drugi dejavniki prispevajo k večji produktivnosti posameznika na opazovanem delovnem mestu. Ta teorija dvomi, da so višje izobraţeni posamezniki cenejši za usposabljanje, saj izobrazba deluje predvsem kot mehanizem razvrščanja. Te splošne teorije trga dela napovedujejo, kako se heterogeno delo glede na izobrazbo in praktično znanje pozicionira v podjetja in organizacije. Funkcionalna vloga visokošolskega izobraţevanja pri pripravljanju diplomantov na delo je bila v veliki meri deleţna razprav tudi v polju sociologije profesij. Polemičnost vloge postane bolj jasna, ko primerjamo zgodnje funkcionalistične pristope (Durkheim, 1957 [1898-00]; Parsons, 1954) s kriticizmom ideoloških trditev (Larson, 1977). Če gredo zgodnje utemeljitve z roko v roki s teori- jami človeškega kapitala in opisujejo visokošolske institucije kot ustvarjalce strokovnega znanja, so kritiki trdili, da so strokovno usmerjene izobraţevalne ustanove reproduktivni aparat, ki na raz- lične načine zagotavlja selekcijo in monopol nad bolj privilegiranim delom. Implicitni temelj ana- lize je označen s ključnimi besedami kot so profesionalna moč ali “projekt profesionalizacije” (Macdonald, 1995). 21 Teoretska izhodišča, raziskovalni projekti in modeli V realnosti je verjetno v vseh teh teorijah del resnice. Sklepamo, da je veljavnost omenjenih teorij odvisna predvsem od določenega socialnega konteksta. Logika delovanja izobraţevalnega sistema se verjetno razlikuje od situacije do situacije. Raziskave (npr. Choo in Bontis, 2002) ali ugotovitve, pridobljene v projektih CATEWE (2012-), CHEERS (2012-) in REFLEX (2012-), zato poudarjajo, da je kompleksnost raziskovalnega problema treba razlikovati glede na posamezne drţa- ve,značilnostmi izobraţevanja, sektorje in poklice. 2.1.2 Nekaj pristopov k opredelitvi profesionalnega znanja in domen V večini primerov posameznik profesionalno domeno doţivlja kot pripadnik posamezne skupnosti praks. Wenger in drugi (2002: 4) so skupnosti praks opredelili kot skupine ljudi, ki se ukvarjajo z istimi nalogami in problemi in z stalno interakcijo poglabljajo svoje strokovno znanje na posamez- nem področju. Struktura skupnosti praks temelji na treh komponentah: domeni kot področju znan- ja, ki povezuje skupnost, skupnosti kot skupini ljudi, za katere je domena pomembna in praksah kot skupku znanja, metod, orodij in zgodb, ki jih pripadniki delijo in skupaj razvijajo. Uporaba koncepta skupnosti praks za konceptualizacijo strokovnega znanja in profesionalnih kompetenc poudarja vezi med strokovnim znanjem in druţbenimi skupinami. Koncept skupnosti praks namreč poudarja, da profesionalne kompetence vedno izhajajo iz socialne situacije in od tam 'napajajo' teorijo. Eno od ključnih vprašanj pri opredeljevanju in razlaganju strukture profesionalnega znanja je razumevanje ravno 'pretok' med teoretičnim in praktičnim znanjem. Tako lahko koncept praktične- ga poklicnega znanja neposredno poveţemo s samostojno pridobljenimi kompetencami, med tem ko pričakovanja delodajalcev označujejo pričakovane kompetence. Definicija pričakovanih kompe- tenc je bliţe definiciji Kanferja in Ackermana (2005: 336), ki delovne kompetence označuje kot organizacijsko vrednotene naloge in opravila. Formalizirano poklicno znanje, kakršno se pojavlja v različnih oblikah izobraţevalnih programov, se tako zelo razlikuje od znanja v svetu dela. Koncept skupnosti praks poudarja dejstvo, da strokovno znanje nastaja na presečišču profesional- nih skupin, izobraţevalnih struktur in gospodarskih sektorjev. To odraţajo tudi mednarodno spreje- te hierarhične kategorije in orodja, kakršna so Mednarodna standardna kvalifikacija poklicev (ISCO), Mednarodna standardna kvalifikacija izobraţevanja (ISCED), sektorska kvalifikacija NACE ( Nomenclature Generale des Activites Economiques) kot tudi aktualen Evropski kvalifika- cijski okvir (EQF). Na konceptualni ravni predstavljajo omenjene klasifikacije hierarhične analiti- čne kategorije, med tem ko so predvsem v kvalitativnem raziskovanju predvsem tarča kritik, da pretirano poenostavljajo razlike med področji in vrstami izobraţevanja ter ne upoštevajo razlik med posamezniki. Naslednje kritično stališče do teh orodij temelji na dejstvu, da evropske drţave ne doţivljajo le strukturnih sprememb, ki se tičejo razmerij med izobraţevalnimi, poklicnimi in sektorskimi spremembami, temveč tudi spremembe od znotraj. Zato je bilo razvitih nekaj alternati- vnih koncepcij (npr. Tijdens, 2009), ki pa so trenutno šele v testnih fazah. 22 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Kljub omenjenim kritikam raven, naravo, obseg in okvir profesionalnega znanja še vedno najpogo- steje določamo s tremi komponentami – profesionalnimi skupinami, zaposlitvenim sektorjem in področjem študija. Ti koncepti določajo nastajanje učnih in delovnih značilnosti posameznikov ter način njihovega razumevanja. Relevantno teoretično ogrodje konceptualizacije profesionalnega znanja korenini v teoriji sociolo- gije profesionalnih skupin. Ta vidik postavlja profesionalno znanje v okvir treh prevladujočih prin- cipov koncipiranja znanja: trţno logiko, birokracijo in profesionalizem (Abbott, 1988). Profesiona- lizem je povezan predvsem s poosebljenim izkustvom uporabe znanja, birokratizacija z zakonodajo in postopki, trţna logika pa s trţnimi in finančnimi vzvodi. Neglede na prevladujočo logiko Freid- son (2001) poudarja, da pomemben dejavnik, ki daje legitimnost posamezni profesionalni strukturi, vključuje javno zaznavo strokovnega znanja. 2.1.3 Dialektika razumevanja kompetenc in njihovega razvoja V tej knjigi postavljamo vprašanje razvoja kompetenc in njihovega merjenja v kontekst izobraţe- vanja, dela, zaposlitve in procesa tranzicije visokošolskih diplomantov. Zato smo v uvodu poudari- li holistično definicijo kompetenc Spencerja in Spencerja (1993), ki kompetence definirata kot motive v smislu generiranja potencialov za posameznikovo delo, osebnostne in fizične lastnostni, posameznikovo odzivanje na situacije ter samopodobo v smislu navad, vrednot in znanja, ki jih ima posameznik na določenem področju. To ni edino definicijsko izhodišče, ki implicitno zahteva pojasnilo, kako se kompetence razvijajo in kako jih lahko premostimo z elementi učenja, osebnosti ali delovne uspešnosti. Kafner in Ackerman (2005) se spustita v proučevanje osebnostnih karakteristik še globlje: osredotočita se na razlikovanje med splošno fluidno inteligenco in splošno kristalizirano inteligenco. Prva kategorija se nanaša na abstraktno sklepanje, spomin in kognitivne procese, kot je recimo motivacija. Pove- zana je s splošnimi socialnimi dejavniki v različnih obdobjih odraščanja. Druga skupina – splošna kristalizirana inteligenca – se nanaša na akumulacijo izkušenj, ki jih pridobimo z izobraţevanjem in delom. Drugačno izhodišče so oblikovali Markowitsch in drugi (2008). Kompetence so definirali v odnosu do principa znanosti. To izhodišče je močno povezano z identifikacijo in sistematizacijo znanja v poklicne programe, osnovane na analizi delovnih procesov. Tudi tu avtorji proučujeta logiko kom- petenčnega razvoja in principov subjekta ter osebnosti v odnosu do delovnega konteksta. Po njiho- vih izhodiščih prihaja do premika od eksplicitnega poklicnega znanja k osebnostni integraciji tega znanja in posledično delovne učinkovitosti. To predstavlja uvod v različne moţnosti razumevanja razvoja kompetenc, ki se pojavlja v dialektičnem odnosu. Nekaj najbolj tipičnih primerov opisuje- mo v nadaljevanju. 23 Teoretska izhodišča, raziskovalni projekti in modeli Splošne kompetence v primerjavi s profesionalnimi – okvir kognitivnega pristopa. Prva skupina splošnih kompetenc se nanaša na abstraktno razmišljanje, spomin in kognitivne procese, kakršen je motivacija. Povezuje se s splošnimi dejavniki in gravitira večinoma proti obdobju mladosti. Profe- sionalne kompetence so povezane z nabiranjem izobrazbenih in delovnih izkušenj. To razlikovanje je pomembno, ker učne doseţke in delovne uspehe postavlja v okvir osebnih predispozicij, lastnos- ti in sposobnosti. Profesionalne kompetence v primerjavi z generičnimi – okvir izobraževanja in dela. Ta pogled se od prejšnjega razlikuje po tem, da kompetence iz osebne in razvojne ravni postavi v visoko institu- cionalizirane okvire polja zaposlitve ali znanstvene discipline. Predpostavlja, da razvijanje obeh vrst kompetenc, tako specifičnih, kot generičnih, poteka predvsem v izobraţevalnem sistemu in pri delu. Razprava v tem okviru odpira vprašanja, ali bi morali biti izobraţevalni sistemi usmerjeni bolj v trg dela ali v splošen razvoj posameznika in katere kompetence naj bi se sploh razvijale v sistemih visokošolskega izobraţevanja in katere pri delu. Kompetence, povezane z osebnostjo, v primerjavi s tistimi, povezanimi z disciplino in znanostjo. Ta vidik temelji na klasičnem razlikovanju med tihim in eksplicitnim znanjem. Tihi vidik znanja je povezan s posameznikovo osebnostjo, uspešnostjo in delovnimi izkušnjami. Eksplicitni vidik se nanaša na sistemizirano disciplinarno in področno-specifično znanje, ki je povezano z delovno dokumentacijo, opisi delovnih nalog ter izobraţevalnimi programi. V splošnem velja, da nacionalni sistemi izobraţevanja različno uspešno zagotavljajo skladnost pridobljenih kompetenc v izobraţe- vanju s svetom dela. Študentje bi torej ob koncu študija večinoma morali najti priloţnost, da na trgu dela uveljavijo kompetence, pridobljene s strokovnim usposabljanjem, in tudi poglobijo svojo strokovno identiteto. Racionalni v primerjavi s čustvenim vidikom kompetenc. Raziskave, klasifikacije in ogrodja kom- petenc v splošnem izpuščajo jasno razlikovanje med racionalnimi (logičnimi) in čustvenimi (intui- tivnimi) kompetencami, ali pa se v to razpravo sploh ne poglabljajo. Razlog za to je dejstvo, da kompetence ţe po definiciji temeljijo na obeh domenah. Vendar pa ta vidik odpira lastna razisko- valna vprašanja, kar v klasifikacijskih ogrodjih dodaja neodvisno ali komplementarno stopnjevanje od „zavedanja o posameznikovem čustvenem stanju" do „sposobnosti čustvene samo - učinkovitosti". Začetniški vidik v primerjavi s profesionalnim. Model Dreyfusa in Dreyfusa (Markowitsch, 2008) se pri opazovanju razvoja kompetenc opira na kariero in tako nudi razvojni kontinuum, ki razlikuje med začetnikom (rigidno upoštevanje pravil in načrtov, nizko situacijsko zaznavanje, odsotnost lastne presoje) in ekspertom (opravljanje del brez zanašanja na pravila, intuitivno razumevanje situacij na podlagi tacitnega znanja, analitični pristop zgolj v novih situacijah, konceptualizacija 24 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV vizije mogočega). Tukaj so glavna raziskovalna vprašanja usmerjena v prehode med kariernimi stopnjami in tako odpirajo nove raziskovalne moţnosti. Ta pogled je precej usmerjen v svet dela in se sprašuje, ali so delovne organizacije naklonjene razvoju kompetenc in dojemajo profesionalno kariero kot stimulativen način posameznikovega osebnega razvoja. V nadaljevanju si bomo ogledali, nekaj primerov vpliva obravnave kompetenc v različnih kontek- stih. 2.1.4. Kontekstualni dejavniki razvoja kompetenc Dejavniki, ki vplivajo na posameznikovo sposobnost razvoja kompetenc in jih v tej knjigi ne bomo obravnavali poglobljeno, vključujejo socialne, biološke in kulturne dejavnike. Ti dejavniki so tesno povezani s procesi posameznikovega razvoja in socializacije. Udejanjajo se preko staršev in drugih druţinskih članov, zgodnje socializacije, ki vključuje spoznavanje kulture, v kateri so otroci rojeni, jezikovne skupine, ki ji pripadajo, ter vrednot in norm. Kot taka ima raven izobrazbe staršev pomemben vpliv na posameznikovo sposobnost razvijanja kompetenc pozneje v ţivljenju. Tako lahko na primer stopnje izobrazbe staršev opazujemo kot dejavnik vpliva na vpis študentov v visokošolsko izobraţevanje. Raven izobrazbe staršev lahko pomembno vpliva na postopke pridobivanja znanja, kar kasneje v ţivljenju odsevajo izobrazbene in karierne stopnje. Tudi druţba in kultura, v kateri se posameznik uči, pomembno določata, kako in kdaj se ljudje učijo. To se kaţe na različne načine. Odseva pomembne druţbene interakcije v ključnih trenutkih posameznikovega razvoja. Kulturne vrednote so vcepljene skozi druţino, vero in seštevek izobraz- benih izkušenj. Te kulturne vrednote so pomemben dejavnik, ki vpliva na vedenje posameznikov v druţbi in lahko pomagajo pri izbiri njihovih ciljev in aktivnosti (Svetlik in Pavlin, 2004). To lahko vključuje njihovo ţeljo po vključenosti v izobraţevanje in pomembno oblikuje njihov odnos do učnih procesov. Spol je naslednji pomemben druţbeno-kulturni dejavnik razvoja kompetenc, ki vpliva na sistem posameznikovih vrednot, ciljev in izkušenj. Na spolne vloge vpliva struktura spolov v druţbah. Procesi socializacije na moške in ţenske izkušnje koncepcije spolov vplivajo z vzorci uspeha in pričakovanji, ki se kaţejo v različnih vrednotah in ciljih v zgodnjih stopnjah njihovega razvoja (Wigfield in Wagner, 2007: 232). Spolne vloge se kaţejo tudi v tradicionalni delitvi poklicnih vlog. Rezultat koncepcij na podlagi spola vodi do tega, da moški in ţenske razvijajo različna znanja in spretnosti ter kompetence, ki so bolj tehnično ali druţbeno usmerjene. Odstotek ţensk, vpisanih v programe sekundarnega izobraţevanja, je pogosto zelo nizek v poklicih, v katerih tradicionalno 25 Teoretska izhodišča, raziskovalni projekti in modeli prevladujejo moški, npr. v elektro-inţenirstvu, strojnem inţenirstvu, avtomobilski industriji itd., ki veljajo za bolj tehnično ali znanstveno naravnane. Nasprotno pa je prisotnost ţensk visoka v pokli- cih, kjer tradicionalno prevladujejo ţenske. Ti vključujejo izobraţevanje, umetnost, osebne storitve itd, ki so tradicionalno bolj druţbeno usmerjeni. Kot taka ima spolna vloga močan vpliv na vrste znanj in spretnosti, ki jih razvijata oba spola, pogosto v skladu s tradicijami moških/ţenskih del. Tudi okolje, v katerem študentje ţivijo, pomembno vpliva na njihovo sposobnost razvoja kompe- tenc: mesto ponuja zelo drugačne ţivljenjske, druţbene in kulturne razmere kot podeţelje. To močno vpliva na moţnosti, ki so mladim na voljo v zvezi z izobrazbenimi izbirami in kariernimi moţnostmi. Povezano je z regionalnim razvojem gospodarstva, kar posledično narekuje dostop in materialne moţnosti regionalnega dostopanja do visokošolskega izobraţevanja. Poleg tega lahko ţe sama industrijska tradicija v določenih regijah močno zaznamuje ţivljenja in cilje posamezni- kov. Na razvoj kompetenc posameznika pomembno vplivajo tudi številni drugi dejavniki (in kategorije dejavnikov), kot so ekonomski ciklusi (recesija in konjuktura) izobraţevalne izkušnje, potovanja in stiki z drugimi kulturami, prostočasne in delovne aktivnosti, druţbene skupine, vključno s prijatelji in drugimi socialnimi omreţji (sodelavci itd.), tehnologijo, itd. Te dajavnike konteksta bomo v nadaljevanju omenjali le mestoma. 2.1.5 Tipi študijskih smeri v odnosu do trga dela Pretok znanja iz visokošolskega izobraţevanja v svet dela lahko vidimo kot pripravo bodočih stro- kovnjakov na razumevanje novih situacij in prepoznavanje področij znanja. V tem okviru je ključ- no vprašanje, kakšne so sorodnosti in razlike med znanstvenimi disciplinami pri oblikovanju štu- dijskih programov, osredotočenje na profesionalno domeno, razvoj posameznikove osebnost in dolgo ter kratkoročno naravnanost pridobljenih kompetenc v študiju (Teichler, 1996: 155). Še prej pa nas zanima, kašne tipologije študijskih smeri sploh poznamo. Pavlin in Svetlik (2008) sta opisala tri načine povezovanja med visokošolskimi institucijami in svetom dela: a) direktna iniciacija se nanaša na situacijo, v kateri visokošolske institucije za diplomante ustvarjajo nove diplome, ne da bi se ozirala na vprašanje, kako se bodo profesionalni pro- fili diplomantov uveljavili v sektorju. b) transformativna iniciacija se nanaša na prilagajanje obstoječih izobraţevalnih programov trgu dela. Zaradi širokega obsega kompetenc se izobraţevalna institucija noče ali ne more ukvarjati z učinkovitostjo praktičnih ali situacijskih oblik določenega delovnega okolja; c) profesionalna naveza predstavlja najtesnejšo obliko sodelovanja med visokošolskimi insti- tucijami in trgom dela. Zahvaljujoč dobri zaščitenosti strokovnih področij se lahko v takih okoliščinah pojavi zelo osredotočena oblika strokovnega znanja. Takšna situacija je zna- 26 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV čilna predvsem za izobraţevanje najbolj profiliranih univerzitetnih profilov, pri katerem stroka vzpostavi univerzitetne učne centre, učna podjetja ali bolnišnice. V visokošolski znanosti, natančneje na akademskih poljih, so bile razvite številne druge tipologije. Macfarlane (1995), na primer, preučuje pet tipov identitet – epistemološko, akademsko, institucio- nalno, doktrinalno in profesionalno – preko katerih visokošolske institucije in diplomanti razvijajo svoj odnos do trga dela. Bolj znan je Biglanov tridimenzionalni model, ki razlikuje fakultetno smer in področje akademskega subjekta (Roskens, 1983). Na podobni osnovi je Neumann (2009: 497) razvil štiri kategorije študija: trdo-teoretsko (npr. naravoslovje in matematika), mehko-teoretsko (humanistika in druţbene vede), trdo-uporabno (npr. medicina) in mehko-uporabno (npr. socialno delo) kategorijo. Po Neumannu ta tipologija pomembno opredeljuje glavne parametre učnega načr- ta, ocenjevanja in prevladujoče logike učenja. Sorodna Neumannovi je Kolbova tipologija. Kolb (1981) je označil na eni strani naravoslovne znanosti kot abstraktne in reflektivne, druţboslovne pa kot konkretne in reflektivne. Študijska domena močno opredeljuje ujemanje znanj in spretnosti ter izobrazbe. Garcia in Ibanez (2006) sta na primer odkrila, da 23 odstotkov diplomantov druţboslovja, ki so bili zajeti v raziska- vo, meni, da bi njihovo delo lahko opravljal imetnik katere koli univerzitetne diplome, med tem ko jih 39 odstotkov meni, da za opravljanje njihovega dela univerzitetna diploma sploh ni potrebna. Nasprotno pa več kot 89 odstotkov diplomantov tehničnih smeri študija odgovarja, da je njihovo delo odvisno od njihove študijske smeri: le 9 odstotkov jih meni, da bi lahko njihovo delo opravljal imetnik katere koli univerzitetne diplome in le 2 odstotka, da univerzitetna diploma ni potrebna. Preprostejšo tipologijo je mogoče razviti v povezavi z regulacijo trga in razhajanjem med akadem- sko in poklicno usmerjenostjo. To tipologijo (glej Tabelo 2.1) sestavlja več kategorij, ki označujejo visoko, srednjo ali nizko stopnjo regulacije poklicne domene. Vsako izmed teh treh kategorij lahko nadalje razdelimo glede na to, ali je usmerjena disciplinarno ali poklicno. Tabela 2.1: Primeri visokošolskih poklicnih skupin glede na stopnjo regulacije Usmerjenost študijskega Visoka regulacija Srednja regulacija Nizka usmerjenost programa Disciplinarna usmerjenost - teologi - naravoslovni poklici - druţboslovne znanosti - humanistika Poklicna usmerjenost - zdravniki - inţenirji - novinarji - pravniki - računalničarji - učitelji Vir: Prilagojeno v skladu z interno delavnico s Schomburgom, H. (2008). Fakulteta za druţbene vede. Ljubljana. Tabela 2.1 gradi na vidiku trga dela in poklicne regulative ter razlikovanja trdih in mehkih znanos- ti. Sicer empirične implikacije modela na strokovni osnovi niso novost. Raziskava Centra za razis- 27 Teoretska izhodišča, raziskovalni projekti in modeli kovanje visokošolskega izobraţevanja in dela med diplomanti univerze Kassel, v svojih raziskavah ţe vrsto let ponuja odgovore na naslednja vprašanja: - V kolikšni meri se študijski programi in študijski pogoji razlikujejo med visokošolskimi ustanovami znotraj istega področja študija? - V kolikšni meri se zaposlovanje in kariere diplomantov razlikujejo glede na visokošolske ustanove in smeri, v katerih so si pridobili naziv? - V kakšnem obsegu lahko razlike v zaposlovanju in karierah diplomantov pripišemo študij- skim programom in pogojem v primerjavi z drugimi dejavniki? - Kateri elementi študijskih priprav in študijskih pogojev najbolj vplivajo na študijske rezul- tate ter zaposlovanje in kariere? (Teichler in Schomburg, 1993: 179). Rezultati raziskav vključuje analizo podatkov, pregled sekundarnih virov, intervjujev in panelnih študij, povezanih s strojnim inţeniringom, ekonomskimi/poslovnimi vedami in socialnim delom. Analizirane variacije znotraj teh domen so povezane: s tipologijo zaposlovanja diplomantov, z zaznavo povezav med študijem in delom s strani diplomantov ter z indikatorji, povezanimi s kari- erno in delovno uspešnostjo. Pri proučevanju prehoda diplomantov iz izobraţevanja na trg dela je poleg tipov študija potrebno upoštevati tudi nacionalne karakteristike. Te so povezane z dvema aspektoma: (a) interni- organizacijski trg dela s poudarkom na izboljšanju proizvodnje in (b) poklicni trg dela s poudar- kom na usposabljanju in kvalificiranju (Robert, 2009: 51): “Terciarna raven šolstva v državah s poklicnim trgom dela vključuje značilnosti poklicno-akademske dvojnosti, linearni način visoko- šolskega izobraževanja pa je bolj značilen za države z notranjimi trgi dela.” Še ena pomembna značilnost, ki postopek prehoda diplomantov osvetli na ravni posamezne drţave, je profesionalno zaščitna zakonodaja. V drţavah s šibko zaščito delavcev poteka zaposlovanje in odpuščanje hitreje (Kogan in Unt, 2008: 392).V okviru projekta HEGESCO je Robert (2009: 51) razvil tipologijo, v kateri je opredelil več skupin drţav na primer drţave z močno zakonodajo in poklicnim trgom dela (npr. Avstrija, Nemčija) in drţave s šibko delovno zakonodajo in notranjimi trgi (npr. Velika Britanija). Obe značilnosti – (a) tip delovne zakonodaje in (b) interno-organizacijski ali poklicni trg dela – vplivata na obseg, v katerem se od visokošolskih institucij pričakuje razvijanje znanj in spretnosti, pripravljenih za uporabo. V Zdruţenem Kraljestvu, na primer, sta Brennan in Little (2009: 101) našla dokaze, da delodajalci od diplomantov zahtevajo manj, kot delodajalci v večini celinskih drţav in pričakujejo bolj šibko povezavo med izobraţevanjem in svetom dela. Te značilnosti so pomembne za razumevanje in interpretacijo vprašanj zaposljivosti diplomantov. 28 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV 2.1.6 Izobraževanje in ujemalni problem Prehod visokošolskih diplomantov iz izobraţevanja na trg dela zaznamuje več procesov. Eden od bolj pomembnih je prilagajanje študijskega znanja, ki je rezultat informacijsko procesnega učenja, konkretnim delovnim situacijam. S tega vidika zgodnjo kariero visokošolskih diplomantov pogosto spremlja problematika “ujemanja”, ki se nanaša na kompatibilnost med posameznikom, njegovo izobrazbo in delovnim mestom. O horizontalnem neujemanju govorimo, ko se posameznikovo delovno mesto ujema z njegovo stopnjo izobrazbe, ne pa s smerjo študija. Vertikalno neujemanje označuje delovno mesto, ki ustreza posameznikovi smeri študija, ne pa doseţeni stopnji izobrazbe. V svojem bistvu je problem ujemanja povezan z več teoretičnimi pomisleki, kakršni so segmenta- cija trga dela, mobilnost, profesionalizacija (in profesionalizem) ali delovna doba. V tem kontekstu je pomembno poudariti, da izobrazbeno neujemanje ni enako neujemanju znanj in spretnosti. Green in Zhu (2010: 751) opisujeta razliko med formalno in dejansko usposobljenostjo. Prva kategorija – formalna usposobljenost – odraţa formalno potrjeno znanje, med tem ko druga – dejanska usposobljenost – odraţa dejansko potrebna znanja in spretnosti. Pomembno je poudariti, da dejansko ujemanje znanj in spretnosti pri preučevanju kakovosti delovnih mest bolje napovedu- je zadovoljstvo pri delu in iskanju zaposlitve, kot skladnost izobrazbe (Allen in van der Velden, 2001). Verhaest in van der Velden (2010: 2) ponujata zanimiv pregled prevelike izobraţenosti. Avtorja izpostavljata, da velik deleţ delovnih mest v razvitih drţavah zaznamujejo višje stopnje izobrazbe in dejanskega znanja od pričakovanih, kar se odraţa v niţjih stopnjah vračanja in negativnem odnosu delavcev. Na tej podlagi sta avtorja razvila več hipotez, v katerih trdita, da sta prevelika izobraţenost in usposobljenost odvisni od gospodarskih ciklov in strukturnih neravnovesij, ki jih ti povzročajo, kariernih stopenj, kakovosti in selektivnosti študijskih programov, osredotočenosti na proizvajanje znanj in sposobnosti, pripravljenih za uporabo, ter zakonodaje, ki varuje trg dela. Ob tem je zanimivo, da več raziskav kaţe, da imajo formalno preizobraţeni delavci malce višje plače od delavcev z niţjo in ustrezno izobrazbo, ter da so manj zadovoljni in bolj izpostavljeni kognitivnemu nazadovanju (de Grip et al. , 2008). Avtorji so dokazali, da nizka izkoriščenost znanj in spretnosti nima le negativnih ekonomskih posledic, ampak vpliva negativno tudi na posamezni- kove miselne sposobnosti. Njihove raziskave so pokazale, da so glede kratkoročnega in dolgoroč- nega spomina, kognitivne gibčnosti in verbalne izurjenosti zaposleni s previsoko stopnjo izobrazbe in usposobljenosti bolj ranljivi v primerjavi z zaposlenimi katerih stopnja izobrazbe in usposoblje- nosti se pribliţno ujema z zahtevami na delovnem mestu. 2.1.7 Zaposljivost Termin zaposljivosti v tem razdelku opisujemo v razmerju do zaposlenosti, na koncu drugega poglavja pa tudi s kariernim uspehom. Oba koncepta naslavljata različne pomene: 29 Teoretska izhodišča, raziskovalni projekti in modeli - zaposljivost kot posameznikova sposobnost v nasprotju z dejansko izmerjeno zaposlenos- tjo (npr. Kramberger, 2008); - zaposljivosti mladih, ki so pri iskanju sluţbe deprivilegirani, v nasprotju z ostalo populaci- jo (Teichler, 2009: 302); - zaposljivost kot fenomen zagotavljanja znanj in spretnosti v nasprotju s fenomenom pov- praševanja po znanjih in spretnostih, kar se meri v primanjkljaju in preseţkih znanj in spretnosti (Allen in Velden, 2001); - zaposljivost kot osebne karakteristike (npr. znanja in spretnosti, kvalifikacij, socio- biografskih značilnosti) v odnosu do osebnih okoliščin (npr. dostopom do virov, kulture dela, domačih okoliščin) (McQuaidin Lindsay, 2005: 209). Koncept zaposljivosti ni nov. McQuaidin Lindsay (2005: 200) na primer ponujata zgodovinski pregled koncepta, ki izvira iz začetka 20. stoletja. V svojem razvoju se je preusmeril od dihotom- nih, determinalističnih in mehanskih pogledov proti večdimenzionalnim humanističnim teţnjam. Ta razvojni vidik koncepta omogoča dobro primerjavo z razvojem problematik upravljanja s člove- škimi viri – od Znanstvenega upravljanja F. W. Taylorja leta 1930 proti novejšim paradigmam, ki se osredotočajo na posamezne potrebe, motive in mreţne organizacije (npr. Choo in Bontis, 2003) – in odseva probleme in resničnosti na vedno bolj segmentiranih trgih dela. 2.2 Raziskave s področja prehoda visokošolskih diplomantov na trg dela 2.2.1 Mednarodne primerjalne raziskave V tem delu predstavljamo najbolj odmevne raziskovalne projekte v EU s področja povezovanja visokošolskega izobraţevanja in trga dela: Projekt CHEERS4 V projektu CHEERS je 3000 diplomantov iz 13 drţav EU in Japonske prek pisnega vprašalnika odgovarjalo na vprašanja o visokošolskem izobraţevanju in zaposljivosti. Anketiranci so odgovar- jali na vprašanja o svojem socialnem ozadju, študiju, tranziciji od visokošolskega izobraţevanja do zaposlovanja, zgodnji karieri, povezavami med študijem in zaposlovanjem, zadovoljstvom z delom in njihovem retrospektivnem pogledu na visokošolsko izobraţevanje. CHEERS je meril tudi raven sposobnosti, ki jih imajo diplomanti ob koncu izobraţevanja. V primerjavi s projektom CHEERS skušamo v tej knjigi proučevati endogeni razvoj kompetenc ne samo v času zaključevanja izobra- ţevanja, ampak tudi v zgodnjih in kasnejših kariernih stopnjah, in tako pojasniti izobraţevalne učinke tudi s tega vidika; konceptualizirati merjenje splošnih kompetenc z vključevanjem poklicno 4 glej vir: CHEERS (1998/2012-). 30 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV specifičnih kompetenc (na idejni ravni);napraviti konceptualizacijo raziskovalnega fokusa z vklju- čitvijo novih področij, ki so pomembna za razvoj kompetenc. To so učni tipi, indikatorji delovne uspešnosti in osebnostne lastnosti. Projekt CATEWE5 Projekt CATEWE izhaja iz Raziskave o delovni sili EU in nacionalnih raziskav anketnih podatkov tistih, ki so zaključili izobraţevanje, z namenom analize tranzicije iz šole na delo s primerjalne perspektive. Raziskava nakazuje pomembne institucionalne razlike v odnosu med izobraţevalnimi doseţki ter rezultati trga dela. Zaradi omejenega dostopa do podatkov je raziskava osredotočena na posamezne izobraţevalne nivoje in akademske/poklicne poti. Raziskava CATEWE se je zaključila s poudarjanjem potreb po raziskavah delodajalskih strategij na trgu dela (še zlasti kar zadeva nji- hov vpliv na mlade). Projekt REFLEX6 V kontekstu merjenja spretnosti je ključna razlika med projektoma CHEERS in REFLEX ta, da se slednji osredotoča na trenutno obstoječe nivoje sposobnosti 4 do 5 let po koncu izobraţevanja – CHEERS pa na trenutek ob zaključku študija. Poleg tega raziskava REFLEX omogoča primerjavo med pridobljenimi in pričakovanimi kompetencami, projekt CHEERS pa se osredotoča le na pri- dobljene kompetence. Projekt HEGESCO7 Projekt HEGESCO je z metodološkega vidika nadaljevanje projektov CHEERS in REFLEX z razširitvijo na vzhodnoevropske drţave EU in Turčijo. Z vsebinskega vidika pa projekt HEGESCO dodatno raziskuje, kako zahteve na delovnem mestu, s perspektive situacijskega in informacijskop- rocesnega učenja ter dveh načinov eksternalizacije znanje poleg izobraţevalnih izkušenj vplivajo na razvoj kompetenc. Vendar pa so ti procesi menedţmenta znanja v kontekstu nevtralni in upora- bni za širši nabor delovnih mest in poklicev. Projekt PIAAC (OECD)8 Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (PIAAC)je namenjen razvoju strategije za proučevanje ponudbe in povpraševanja po kompetencah. Cilj je identificirati in meriti razlike v kompetencah med posamezniki in drţavami, za katere se smatra, da so podlaga za osebni in druţ- beni uspeh; oceniti vpliv teh kompetenc na druţbenoekonomske rezultate na individualni in agre- gatni ravni; oceniti učinkovitost izobraţevalnih sistemov in sistemov usposabljanj pri ustvarjanju pričakovanih kompetenc; pomagati razjasniti politične vzvode, ki lahko prispevajo k povečanju kompetenc. 5 glej vir: CATEWE (2000/2012-). 6 glej vir: REFLEX (2005/2012-). 7 glej vir: HEGESCO (2008/2012-). 8 glej vir: OECD (2012-). 31 Teoretska izhodišča, raziskovalni projekti in modeli Raziskava PIAAC (OECD, 2012-) je trenutno ena od najpomembnejših obseţnih raziskav merjenja znanj in spretnosti na svetu. Njena posebna dodana vrednost je v primerjavi z drugimi raziskavami:  merjenje širokega razpona kompetenc;  kombiniranje samoocenjevanja in neposrednih merskih metod;  osredotočenost na problematiko vedno šibkejšega člena izobraţevanja v dolgi karieri. S tem skuša PIAAC pridobiti mednarodno primerljive podatke in analize, ki naslavljajo več prob- lematik, povezanih s poklicno izobrazbo in učinkovitostjo usposabljanja, kot so na primer: a) “prepoznavanje kompetenc, ki so ključne za učinkovito prehajanje med izobraževanjem in zaposlitvijo ter ugotavljanje, kako te kompetence najbolje razvijati skozi začetno izobraže- vanje; b) stopnja povezovanja določenih kompetenc v odnosu do izobrazbe; c) prepoznavanje različnih vrst izobraževanja, ki so bolj učinkovite v zagotavljanju temeljev za nadaljnji razvoj kompetenc; d) informacija o tem, kako različni načini učenja odraslih vplivajo na pravičnost pridobivan- ja kompetenc (npr. glede na višino dohodka, poklic, spol, status, …); e) razporejanje kompetenc med različnimi družbenimi skupinami ter vzroki in posledice; f) vrste kompetenc, ki so potrebne v današnjem gospodarstvu in družbi, aktualne spremembe v zahtevanih kompetencah, ter stopnja, do katere so kompetence odraslih izkoriščene na trgu dela; g) vprašanja, kako se pri delu zahtevane kompetence s časom spreminjajo na nacionalni in mednarodni ravni (in kako se podjetja odzivajo); h) obseg, v katerem so kompetence izkoriščene na trgu dela, z osvetlitvijo problema kako in zakaj se stopnje izkoriščenosti kompetenc razlikujejo med državami; i) razlike med kompetencami glede na starost, spol in poklic; j) verjetnost brezposelnosti in učinkovitost javnih politik v zvezi s prehodom brezposelnih in neaktivnih odraslih v delo; k) učinkovitost različnih oblik učenja odraslih pri ustvarjanju kompetenc; l) načini, na katere na pridobivanje in zastarevanje kompetenc vpliva trg dela.” (OECD, 2012-) TUNING9 in AHELO10 Druge pobude v tem kontekstu vključujejo mreţo TUNING ( Tuning Educational Structures in Europe), ki skuša formulirati niz kompetenc za številna visokošolska disciplinarna področja, ven- 9 Glej vir: TUNING projekt (2012-). 10 Glej vir: OECD (2012a-). 32 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV dar se še vedno sooča z izzivom njihovega povezovanja s svetom dela in vprašanjem, kako se te kompetence razvijajo in prenašajo med različnimi disciplinami. Druga pobuda na tem področju je OECD AHELO (Ocenjevanje učnih izidov visokošolskega izobraţevanja), ki je trenutno v začetni fazi. 2.2.2 Kvalitativni pristopi in kompetenčno modeliranje Omeniti moramo še kvalitativne pristope merjenja kompetenc. Ti pristopi se običajno uporabljajo za analizo dela znotraj organizacije ali poklicne skupine. Osredotočajo se na samo delo, delavca kot posameznega izvajalca dela, in hibridne metode, ki kombinirajo ta dva pristopa. Vsaka od teh metod se opira na posamezno tehniko ali kombinacijo različnih tehnik zbiranja podatkov, kakršni sta na primer intervju ali opazovanje. Ti pristopi se običajno uporabljajo znotraj organizacij ali pri določanju poklicnih standardov. Pri preučevanju znanj in spretnosti je merjenje dejanskih znanj in spretnosti, ki jih ima posamez- nik, dobro dopolniti z merjenjem stopnje, do katere so ta znanja in spretnosti potrebna pri delu ali v vsakdanjem ţivljenju. Čeprav so zahtevana in pridobljena znanja in spretnosti v skupnem uravno- teţena, lahko prihaja do neujemanj na ravni posameznika. Zato je pomembno, da na ravni posame- znika z enako lestvico merimo pridobljena in zahtevana znanja in spretnosti. To je v veliki meri povezano s kompetenčnimi modeli, ki jim včasih rečemo tudi ogrodja kompe- tenc ali ogrodja znanj in spretnosti. To so orodja za sistematično opisovanje kombinacij znanj, spretnosti in drugih pripadajočih lastnosti, ki so potrebne za delovanje v posamezni delovni vlogi, timu, organizacijski enoti, na primer sluţbi ali oddelku, ali v organizaciji kot celoti. Zagovorniki trdijo, da imajo kompetenčni modeli potencial za oblikovanje temeljev sistemov upravljanja s člo- veškimi viri ali za druge namene, vključno s prepoznavanjem potreb po usposabljanju in postopki izbire delavcev za določena delovna mesta v organizacijah. McClelland (1973) je začetnik prakse kompetenčnega modeliranja v današnji obliki. Menil je, da je za odkrivanje značilnosti, ki posameznikom omogočajo uspešnost pri delu, pomembno ugotoviti kaj delajo in kako to počnejo. Temu pristopu rečemo procesni pristop, ki vključuje razločevanje vedenj in značilnosti najboljših delavcev v organizaciji. Najboljše oblike modelov še vedno slonijo na McClellandovem pristopu, utemeljenem na učinkovitosti. Metodologija za razvijanje tovrstnega modela je podrobneje opisana v nadaljevanju tega poglavja. Eden najbolj znanih modelov je model Dreyfusa in Dreyfusa (1986), ki smo ga v tej knjigi ţe ome- nili. Avtorja sta razvila kompetenčni model, ki upošteva korake posameznikovega razvijanja kom- petenc na podlagi kompetenčnih profilov. Ta model opiše razvijanje kompetenc v petih korakih na podlagi kompetenčnih profilov. Ti vključujejo opis sposobnosti delavca in njegove stroke, kar je razdeljeno v petstopenjski model, ki kaţe pet korakov, ki jih mora posameznik opraviti, da postane 33 Teoretska izhodišča, raziskovalni projekti in modeli mojster svoje profesije. Vsakega izmed korakov zaznamuje višja stopnja zahtevanih lastnosti, ki vključujejo zaznavanje, uporabo pravil itd. Z razvijanjem kompetenc tako posameznik napreduje od začetnika do višjega začetnika, kompetentnega akterja (v tretjem koraku lahko posameznik opravlja lastno delovno vlogo), izurjenega profesionalca in, končno, strokovnjaka. Ta model je še posebej pomembno upoštevati v okviru razvijanja kompetenc. Pri preučevanju kompetenčnih modelov na organizacijski ravni je treba poudariti, da obstajata dve glavni vrsti profilov: organizacijski profil in individualni profil delovnega mesta. Organizacijski profili se uporabljajo v primerih, ko so kompetenčni profili namenjeni razvijanju programov uspo- sabljanja, kvalifikacij in splošnih sistemizacij ter razvijanju človeških virov v organizacijah ali organizacijskega strateškega načrtovanja. Individualni profil delovnega mesta je v glavnem namen- jen ugotavljanju posameznikove uspešnosti pri delu, njegovega napredovanja in nagrajevanja. Pomembno je poudariti, da je dober organizacijski profil ponavadi zasnovan z indukcijsko metodo na podlagi različnih ključnih posameznih delovnih mest, ne pa obratno. 2.2.3 REFLEX in HEGESCO projekta kot empirično izhodišče Glavna podatkovna vira v tej knjigi sta bazi REFLEX in HEGESCO projektov. Podatkovni bazi pridobljeni v obeh projektih vsebujeta informacije o visokošolskih diplomantih 4 do 5 let po koncu izobraţevanja iz 20večinoma evropskih drţav: vseh enot je preko 50.000. V obeh projektih je bil uporabljen anketni vprašalnik (v nekaterih drţavah v kombinaciji z moţnostjo internetnega izpol- njevanja). Vprašalnik vsebuje prek 300 različnih spremenljivk, povezanih z naslednjimi glavnimi koncep- ti,elementi in spremenljivkami: a. profesionalna domena: vsak posamezni diplomant je kodiran glede na področje študija, poklic in panožni sektor; b. Opis študijskega programa; c. Druge izobraževalne in s tem povezane izkušnje; d. Prehod iz študija na trg dela; e. Prva zaposlitev po koncu izobraževanja; f. Zaposlitvena zgodovina in trenutna situacija; g. Sedanje delo; h. Delovna organizacija; i. Kompetence in menedžment znanja; j. Evalvacija študijskega programa; k. Vrednote in usmeritve. 34 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Opisana področja indikatorjev prehoda iz visokošolskega izobraţevanja na trg dela presegajo indi- katorje, ki jih po navadi uporabljajo v podatkovnih bazah OECD, in tako predstavljajo enega naj- bolj naprednih metodoloških instrumentov na tem področju. Ključna novost te raziskave glede na pretekle je osredotočenost na zahtevane kompetence pri delu, kot tudi na pridobljene kompetence v visokošolskem izobraţevalnem programu. Poleg tega skuša raziskava identificirati tiste značilnosti visokošolskih programov ter načinov učenja in poučevanja, ki so še posebej relevantni za razvoj generičnih kompetenc. Glavna raziskovalna vprašanja v obeh primerih so naslednja: a) Katere kompetence so potrebne za uspešno vključevanje na trg dela ter za boljšo zaposlji- vost in aktivno drţavljanstvo? b) Kako so te kompetence povezane s karakteristikami delovnih mest in podjetji? c) V kolikšni meri visokošolski diplomanti posedujejo te kompetence? d) V kolikšni meri visokošolsko izobraţevanje zagotovi osnovo za pridobivanje teh kompe- tenc? e) Kako značilnosti določenega podjetja vplivajo na profesionalni razvoj diplomantov? f) Kako se diplomanti in delodajalci spopadajo z diskrepancami med pridobljenimi in priča- kovanimi kompetencami? g) Kako se s temi diskrepancami spopadajo visokošolske institucije? h) Kako značilnosti diplomanta, visokošolskih institucij, delodajalcev in širših institucional- nih, strukturnih in kulturnih kontekstov vplivajo na prehod diplomantov na trg dela in na kasnejše karierne rezultate? Omejitve teh izhodiščnih vprašanj so povezane z vzorčenjem in spremenljivkami. Natančneje, podatkovni bazi REFLEX in HEGESCO imata naslednje omejitve: a) projeka ne vsebujeta informacij, povezanih z razvojem kompetenc visokošolskih diplo- mantov v kasnejših kariernih stopnjah – omejeni sta na diplomante 5 let po koncu izobra- ţevanja; b) ne vsebujeta informacij o diplomantih iz poklicnega izobraţevanja in usposabljanja (viso- ke in višje šole), tako da referenčna primerjava ni mogoča; c) število diplomantov za določene profesionalne domene je prenizko, da bi lahko zanje začr- tali trdne zaključke; d) spremenljivke, povezane z merjenjem profesionalnega znanja in karakteristikami posame- znika so v veliki meri omejene. Kljub naštetim omejitvam nas bo v nadaljevanju zanimalo, kako se kompetence razvijajo, še zlasti, kakšen je doprinos izobraţevanja in učenja na delo pri proučevani poklicni skupini. Raziskave na tem področju proučujejo ali se generične kompetence razvijajo v kontekstu specifičnih delovnih situacij: 35 Teoretska izhodišča, raziskovalni projekti in modeli "Vsaj do neke mere so splošne spretnosti stranski produkt procesa pridobivanja in upora- be profesionalne ekspertize. Če to drži, potem še zdaleč ni očitno, da so splošni ali "aka- demski" programi superiorni v primerjavi s profesionalno in poklicno usmerjenimi pro- grami (v smislu pridobivanja relevantnih kompetenc), še posebej če so učni procesi v poklicnem izobraževanju močno usmerjeni h kasnejšim delovnim situacijam in gradnji vseživljenske kariere. Kljub dejstvu, da so učne poti in logika izobraževanja za določene profesije v grobem znane, ostaja presenetljivo nejasno, katere kompetence se razvijajo v različnih učnih okoljih." (Velden in drugi 2003) V tem kontekstu si v nadaljevanju prizadevamo izdelati pomembno konceptualno in teoretično osnovo, ki bi znala povezati teorijo sociologije profesij s teorijo merjenja spretnosti in kompetenc. 2.3 Konceptualizacija kariernega modela Pojem “kariera” lahko najbolje opišemo kot zaporedje pozicij in vlog, ki jih posameznik zaseda v teku ţivljenja (Super, 1957). Za posameznika se lahko pomen kariere in uspeha spreminja, ko se pomika skozi različne zaposlitvene in ţivljenjske etape (Hall, 2002 v Demeter et al. , 2010). Teme- ljni teoretski pogled išče sorodnosti in razlike med objektivnimi in subjektivnimi dimenzijami karier (Gunz in Peiperl, 2007). V tem okviru se lahko vprašamo, ali ni vprašanje objektivnih in subjektivnih dimenzij pravzaprav metodološko: na uspeh posameznika lahko gledamo predvsem subjektivno, objektivni uspeh pa ima več opraviti z agregacijo in primerjavo različnih skupin. Kakršno koli stališče zavzamemo do objektivnosti karier, karierni uspeh vedno nastopa v relacij- skem odnosu do osebnih preferenc, posameznikovega druţbenega izvora, dela ter druţbene in kulturne dimenzije (Mayrhofer in drugi, 2007). Nekoliko drugačen pristop h karieram v odnosu do strokovnega znanja sta razvila Dreyfus in Dreyfus (1986). Predstavila sta večstopenjski model, v katerem posameznik napreduje skozi razli- čne stopnje od začetnika do eksperta. Markowitsch in drugi (2008) so model izpopolnili glede na panoge, delovne procese in razmerje posameznika do delovnih nalog. Temeljno vprašanje tega modela se nanaša na osrednjo vlogo nalog v posamezni domeni in, kar je pomembneje, na vprašan- je, ali je specifične kompetence mogoče razviti v okviru splošnih in obratno. Ugotovimo lahko, da sta izraza zaposljivost in karierni uspeh do neke mere povezana. Kot pravi Teichler (2008: 300), nas pri opazovanju rezultatov poučevanja in učenja v visokem šolstvu ne zanima toliko uspešnost diplomantov pri delu, kot celosten učinek študija oziroma „karierni uspeh", ki ga lahko opišemo z: a) načinom prehoda iz visokošolskega izobraţevanja na trg dela; b) dohod- kom in socio-ekonomskim statusom; c) ustreznostjo delovnega mesta stopnji in vrsti izobrazbe; d) 36 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV ustreznimi delovnimi pogoji (samostojno, zahtevno in odgovorno delo); in e) stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu. Referenčni okvir o prehodu diplomantov med izobraţevanjem in svetom dela ter kariernim uspe- hom je opravila OECD v letih 2005 in 2006 (van der Velden in Wolbers, 2008: 13). Model se na ravni (a) posameznika in (b) druţbenega okolja osredotoča na povezavo med opravljeno stopnjo izobrazbe, ravnjo pridobljenih kompetenc, deleţem tistih, ki so opustili šolanje, in kakovostjo zaposlitve. Osrednja značilnost modela je povezava med znanjem, delovnim mestom in izobrazbo. Model na ravni posameznika poudarja osebne in organizacijske značilnosti ter značilnosti delov- nega mesta in upravljalske prakse, na družbeni ravni pa sistemske značilnosti izobraţevanja, sis- tema zaposlovanja in prehoda med obema sferama. V okviru projekta DEHEMS (2012-) so na tej podlagi obravnavani nadaljnji koraki. Prevladujoča logika teh modelov predpostavlja, da različni dejavniki preko osebe določajo karierni uspeh, pri čemer so dejavniki vplivanja in kariernega uspeha večdimenzionalni. Model na podlagi indikator- jev, razvitih v projektih REFLEX in HEGESCO, povezuje objektivne in subjektivne aspekte kari- ernega uspeha. Dejavniki vplivanja so na konceptualni ravni opredeljeni kot povezava štirih glavni elementov (DEHEMS 2012-), to so: izvorni okvir, ki se nanaša na posameznikovo kulturno, druţ- beno, razredno in izobrazbeno ozadje ter delovne izkušnje (Mayrhofer et al. , 2007); okvir visoko- šolskega izobraževanja, ki se v glavnem nanaša na oblike poučevanja in učenja ter organizacijske značilnosti; okvir dela, ki zajema značilnosti delovnega mesta, druţbene odnose, nove oblike dela in organiziranja; in okvir družbe in kulture, ki vključuje druţbene in biografske podatke. Slika 2.1: Integrativni model I – splošna raven Okvir visokošolskega izobraţevanja Druţbeni okvir Objektivni karierni Oseba in subjektiven uspeh karierni uspeh Izvorni okvir Kontekstualni dejavniki Okvir dela (Globalizacija/Domena) Vir: Pavlin in drugi (2012a-). 37 Teoretska izhodišča, raziskovalni projekti in modeli Model, soroden prejšnjemu, predlaga štiri temeljne kategorije, ki so: a) dejavniki konteksta; b) determinante v pristojnosti diplomantov in visokošolskih institucij; c) elementi uspeha na trgu dela in d) zadovoljstvo na delovnem mestu. Tabela 2.2: Integrativni model II Kontekstualni dejavniki Determinante v pristojnosti Elementi uspeha na trgu upravljanja visokošolskega dela izobraževanja Država Oblike učenja Status Profesionalna domena Oblike poučevanja Prestiž Gospodarski cikel Študijski uspeh Dohodek Lokalne determinante Poklicna usmerjenost Pogodbeni dogovor Zadovoljstvo na Demografski podatki Praktična usmerjenost Avtonomija delovnem mestu Družbeno ozadje Študijske izkušnje Vsebina in pridobljene Selekcija kompetence Študijski obseg dela Praktična uporaba znanja Mednarodni vidik Ustvarjalnost Vir: Schomburg in drugi (2010). Zgornji konceptualni model je oblikovan tako, da holistično sledi strukturni logiki projekt v CHE- ERS, REFLEX in HEGESCO. Če ga povzamemo, ugotovimo, da model razlikuje med: - determinantami uspeha diplomantov na trgu dela (pretekle izobrazbene in delovne izkušnje, vrste visokošolske kvalifikacije in študija, izobraţevalne karakteristike, oblike poučevanja in učenja, mednarodne izkušnje, študijske uspehe); in - elementi uspeha na trgu dela (status, ujemanje znanj in spretnosti ter kvalifikacij, avtonomija, inovativnost in zadovoljstvo). Elementi uspeha na trgu dela so bili z analizo glavnega voditelja ( priciple factor analysis) nadalje preizkušeni na primeru podatkov iz raziskav HEGESCO in REFLEX. Rezultati so se ujemali s povezanimi konceptualnimi izhodišči, ki jih omenjamo zgoraj (Grotkowska in drugi, 2011). 2.4. Zaključek in povzetek Teoretski okvir, v katerega postavljamo problem zaposljivosti visokošolskih diplomantov, smo v tej knjigi začrtali s pomočjo teorij človeškega kapitala, kompetenčnega pristopa, dialektičnih pris- topov pri razvoju kompetenc, opisa 'nešolskih' dejavnikov pri razvoju kompetenc, problema uje- manja med izobrazbo, delom in spretnostmi, koncepta zaposljivosti, ugotovitev raziskav s področja prehoda visokošolskih diplomantov na trg dela, modelov kariernega uspeha, tipologij študijskih smeri ter nacionalnih karakteristik visokošolskih sistemov glede na drţavo in modelov kariernega uspeha. Tako širok nabor teoretskih pristopov in konceptov kaţe na tipično interdisciplinarni pris- top k obravnavi začrtane problematike. 38 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Glavno vprašanje teorij človeškega kapitala ugotavlja, kakšna je funkcionalna vloga izobraţevalnih sistemov v druţbi. Zgodnje teorije pravijo, da je izobraţevalni sistem ključni dejavnik pri pripravi profesionalcev na poklic. Zato se investicije v izobraţevanje obrestujejo tako v smislu individual- nih zasebnih naloţb kot tudi javnih investicij. Drug del teorij v to dvomi in dokazuje, da izobraţe- valni sistemi v resnici predstavljajo reprodukcijski mehanizem socialnih elit in v druţbi predstav- ljajo predvsem drag mehanizem certificiranja posameznikov. Tak dualizem pri umeščanju funkcij visokošolskih izobraţevalnih sistemov je prisoten tudi v sociološki teoriji profesij. Vendar pa noben pristop ne zanika, da visokošolski sistem pomembno vpliva na razvoj znanja in kompetenc posameznika. Naslednji odsek smo namenili definiranju profesionalnega znanja in domen. To smo uvodoma opisali kot skupnosti praks (angl. communities of practice) in na ta način opozorili, da profesional- no znanje v svoji temeljni obliki izvira in se razvija predvsem v delovnem okolju. Izobraţevalne institucije to znanje strukturirajo in ga s pomočjo abstrakcije posredujejo študentom. Ravno za to je eno ključnih vprašanj pri opredeljevanju in razlaganju strukture profesionalnega znanja razume- vanje prelivanja med teoretičnim in praktičnim znanjem. To praktično znanje je razvrščajo v siste- me različne mednarodne klasifikacije in kvalifikacijska ogrodja, ameriški sociolog Abbott (1988) pa je to znanje postavil v kontekst trţne, birokratske in profesionalne logike. Na tem izhodišču se oris teoretskega loka usmeri v pojasnjevanje kompetenčnega pristopa. Kom- petence opiše kot posameznikovo sposobnost uporabe znanja v praksi. Vendar pa tu kmalu naleti- mo na dialektiko v razumevanju koncepta, ki se kaţe na več načinov. Najbolj znan je razmejevanje in povezovanje med splošnimi in profesionalnimi kompetencami, postavljenimi v kontekst kogni- cije posameznika in v okvir izobraţevalnega sistema. To privede do pomembne razprave, ali bi morali biti izobraţevalni sistemi usmerjeni bolj v trg dela ali v splošen razvoj posameznika. Pov- sem drugačno je razlikovanje med racionalnim in čustvenim vidikom kompetenc. Ključno vprašan- je se tu nanaša na zmoţnost izobraţevalnega sistema pri razvijanju čustvene inteligence, saj je to povezano z individualnim tipom posameznika in druţinskim tipom. Ta del zaključimo z dihotomi- jo med začetniškim in profesionalnim nivojem uporabe kompetenc, pri čemer nakazujemo na predpostavko, da formalni izobraţevalni sistemi v resnici ne pripravljajo posameznika na avtono- mno opravljanje poklica, temveč ga pripravijo na začetek opravljanja dela. V naslednjem poglavju opozarjamo, da se mnoge determinante razvoja kompetenc pojavljajo izven sistemov formalnega izobraţevanja in se delijo na socialne, ekonomske, biološke in kulturne deja- vnike. Klasični (merljivi) elementi obravnave so predvsem spol, izobrazba staršev in socialno okol- je v katerem posameznik odrašča. Pri tem je pomembno poudariti, da nekateri od teh dejavnikov predstavljajo tako imenovane dejavnike konteksta, zato v tipu raziskovanja, kot se ga lotevamo v tej knjigi, niso posebej prisotni. 39 Teoretska izhodišča, raziskovalni projekti in modeli Koncept zaposljivosti obravnavamo ločeno. Le-ta presega vprašanje ujemanja pridobljenih in pri- čakovanih kompetenc. Zaposljivost je sicer opisana v odnosu do dejanske zaposlenosti in tako nosi različne pomene, kot so recimo razlike med deprivilegiranimi skupinami posameznikov in ostali- mi, razkorak med dejanskimi sposobnostmi posameznika in osebnimi karakteristikami. Poudarimo, da se je koncept v svojem razvoju preusmeril od dihotomnih, determinalističnih in mehanskih pogledov proti večdimenzionalnim humanističnim značilnostim. Poglavje se v nadaljevanju osredotoči na različne tipe študijskih smeri v odnosu do dela, pri čemer pokaţemo, da so določeni tipi študija zastavljeni široko, drugi gravitirajo bolj proti določeni profe- siji. Na tej podlagi učni programi razvijejo razmerje med praktično in teoretično usmeritvijo študi- ja. Med najbolj znanimi smo omenili Neumannovo (2009) tipologijo študija. Le ta temelji tako na specifični kot tudi disciplinarni usmerjenosti študijskega programa, na kar vplivajo tudi nacionalne specifike. Te na kratko opišemo v zaključnem delu te sekcije. Pozornost v naslednjem poglavju usmerimo v vprašanje skladnosti med izobrazbo in delovnim mestom. Pri tem o horizontalnem neujemanju govorimo, ko se delovno mesto ujema s stopnjo izobrazbe, ne pa s smerjo študija, vertikalno neujemanje pa označuje situacijo, ko delovno mesto ustreza posameznikovi smeri študija, ne pa doseţeni stopnji izobrazbe. V zadnjem času se pozor- nost raziskovalcev bolj kot na problem ujemanja med izobrazbo in poklicem osredotoča na ujema- nje med pridobljenimi kompetencami visokošolskih diplomantov in zahtevami delodajalcev. Prvo vprašanje je namreč povezano predvsem s formalističnim ujemanjem certifikata z delom, drugo pa na dejansko usposobljenost diplomantov za opravljanje določenega dela. Pridobljena diploma nam- reč še zdaleč ne pomeni osvojenega nivoja kompetenc. V zadnjem času namreč pridobitev certifi- katov ne predstavlja tako velikega problema kot generiranje kompetenc, ki vplivajo na zaposljivost diplomatov. V drugem delu poglavja smo opisali najbolj znane pristope s področja prehoda visokošolskih diplomantov na trg dela. Pri tem smo razlikovali med kvantitativnim anketnim pristopom, ki omo- goča mednarodno primerjavo, in kvalitativnim pristopom, ki se posebej usmerja v organizacije. Posebno pozornost smo namenili mednarodnima projektoma REFLEX in HEGESCO, saj oba predstavljata empirično izhodišče analize v četrtem in petem poglavju te knjige. Obe raziskavi namreč proučujeta temeljne elemente, ki kaţejo na povezavo med visokošolskim sistemom in trgom dela, kot so naprimer izobraţevalne in s tem povezane izkušnje, prehod iz študija na trg dela, zaposlitev po koncu izobraţevanja in podobno. V tem kontekstu tudi predstavimo temeljne razis- kovalne hipoteze. Na tej podlagi smo razvili model kariernega uspeha, ki ga bomo testirali v tej knjigi. Model namreč opisuje različne dimenzije kariernega uspeha in kategorije dejavnikov, ki na te dimenzije vplivajo. 40 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV *** Na podlagi predstavljenih teoretskih modelov smo v nadaljevanju zasnovali empirični del. Ta v naslednjem poglavju s pomočjo polstrukturiranih intervjujev ugotavlja, kako visokošolski eksperti razumejo povezavo med študijem in svetom dela. Na enak način smo to ugotavljali pri ostalih deleţnikih visokošolskega sistema: delodajalcih, sindikatih in študentskih organizacijah. Šele v nadaljevanju se vrnemo k raziskavi HEGESCO projekta (2012-) in na podlagi analize rezultatov zaposljivosti visokošolskih diplomantov pet let po koncu študija ugotavljamo razlike in sorodnosti med študijskimi programi in temeljnimi poklicnimi skupinami, v katerih se visokošolski diploman- ti zaposlujejo. 41 Prehod iz visokošolskega sistema na trg dela – empirična opaţanja deleţnikov slovenskega visokošolskega sistema 3. Prehod iz visokošolskega sistema na trg dela – empirična opažanja dele- žnikov slovenskega visokošolskega sistema 3.1 Vloga visokošolskih sistemov pri razvoju kariere diplomantov V tem delu ugotavljamo, kakšna je vloga visokošolskih sistemov pri razvoju karier visokošolskih diplomantov. Informacije o tem smo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev pridobili od visoko- šolskih ekspertov, vključenih v kreiranje pedagoškega procesa (npr. predstojniki kateder) na pod- ročju izobraţevanja, poslovnih ved in ekonomije, druţboslovja, tehniških ved, medicine in naravo- slovja. Gre za ključna področja študija, skladna z Neumanovo tipologijo. Na vsakem področju študija smo v raziskavo vključili od enega do tri sogovornike. Tem smo zagotovili anonimnost, tako v smislu institucij kot osebne identitete. V nadaljevanju povzemamo (sintetizirano) relevantne dele intervjujev. 3.1.1 Študijsko področje izobraževanja Ekspert s področja izobraţevanja vidi vlogo lastne visokošolske ustanove v nudenju kakovostnega znanja, ki jim bo pomagalo pri bodoči zaposlitvi oz. kot navaja: "Še ena pomembna stvar je praktično usposabljanje študentov, ki je del učnih načrtov sko- zi vseh pet let trajanja študija. V teh letih študentje svoje praktično usposabljanje izvajajo v isti ustanovi/šoli. Ker te ustanove spremljajo napredek študentov, je zelo verjetno, da jih bodo po zaključku študija zaposlile."11 Intervjuvanci so tudi mnenja, da bi moral biti sestavni del fakultete karierni center ali svetovalna sluţba, ki bi študentom zagotavljala informacije o študiju in kariernih moţnostih. Velik deleţ štu- dentov sodeluje v izmenjavah Erasmus, vseeno pa je na fakulteti več tujih študentov, kot tistih, ki se odločijo oditi v tujino. V pripravi je tudi skupni mednarodni študijski program Evropski učitelj (vključuje okoli osem drţav), na katerem študentje eno študijsko leto preţivijo v tujini. Študentje na prvi stopnji študija niso vključeni v raziskovalne projekte, vključujejo pa se na drugi in tretji stopnji. Kljub temu pa so del učnih načrtov tudi manjši raziskovalni projekti. Sicer inter- vjuvanci vidijo eno od največjih razvojnih teţav v pomanjkanju raziskovalnega dela med usluţ- benci ustanove, saj ni nobenih pobud za raziskovalne projekte v izobraţevanju. Če ni raziskovalnih projektov, tudi ni novega znanja, ki bi ga lahko prenesli na študente. Izobraţevanje se mora tudi razširiti na različna (nova, op. ur) področja, na primer delo s starejšimi, dramska pedagogika itd. Karierno svetovanje je še ena od pomembnih stvari, ki bi jih bilo treba 11Intervju je bil opravljen pred prepovedjo zaposlovanja v javni upravi. 42 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV izvajati v okviru študijskih procesov. V zvezi z učnimi načrti ni večjih teţav, saj so bili nedavno prenovljeni, vendar pa je potreben napredek v zagotavljanju kakovosti študijskih programov in finančne stabilnosti izobraţevalne institucije. 3.1.2 Področje poslovnih ved in ekonomije Kot del visokošolske institucije deluje Center za svetovanje in razvoj študentov. Njegov cilj je vzpostavljanje povezav med študenti/diplomanti in potencialnimi delodajalci. Delodajalci lahko izberejo specifičen profil zaposlenega iz podatkovne baze študentov/diplomantov. Center tudi organizira dogodke (delavnice, karierne sejme itd.), kjer se potencialni delodajalci in študen- tje/diplomanti lahko srečajo, in posebne delavnice za študente o tem, kako napisati ţivljenjepis, kako napisati prijavo, kako uporabljati računalniške programe itd. Spremembe v učnih načrtih sledijo ocenjevanjem, ki jih enkrat letno skupaj opravijo pedagoško osebje, študenti in delodajalci. Intervjuvanec meni, da je prav, da so študijski programi prilagodlji- vi in do neke mere odzivni na potrebe delodajalcev, vendar je po drugi strani potrebnega tudi nekaj temeljnega znanja. Izbirni predmeti so lahko bolj odzivni na potrebe delodajalcev kot temeljni. Visokošolska institucija podpira mednarodno mobilnost predvsem v obliki tako imenovane “med- narodne učilnice”, kjer študenti predavanja poslušajo v angleškem jeziku in delajo s študenti iz tujine. Ni tudi nobenih teţav pri priznavanju kreditnih točk za predmete, opravljene na tujih usta- novah. Vedno več je poudarka na situacijskem učenju, vendar je to odvisno od predmeta (matematika je na primer pogosteje predavana ex catedra). Tudi študentje si ţelijo teh novih oblik učenja. Študen- tje programov prve stopnje ne sodelujejo v raziskovalnem delu na fakulteti. Izjema je zaključno delo, ki ga lahko opravijo kot raziskovalno delo. Sicer bi bilo dodatno raziskovalno delo dobrodoš- lo, vendar ga je teţko izvajati, ker je v študijske programe vpisanih preveč študentov. Sicer evalvacijo študijskih programov in napredovanja študentov redno opravljajo zdruţene komi- sije delodajalcev, študentov in pedagoškega osebja. Vendar pa ni nadzora nad vključevanjem nji- hovih ocen v programe. Intervjuvanec meni, da za zaposlovanje diplomantov niso odgovorne le univerze. Te morajo zagotoviti osnovno znanje, specifike pa se učijo na delovnih mestih. Študijski programi bi morali biti tudi bolj usmerjeni na mednarodne trge dela. Intervjuvanec je naklonjen uvedbi šolnin. Brezplačno izobraţevanje bodočih študentov ne priganja k premišljeni izbiri študijskih programov. Če bi morali za svoj študij plačati (drţava bi lahko pomagala), bi svoj študijski program pazljiveje izbrali. Tako pa ne razmišljajo, kje se bodo po študiju zaposlili. 43 Prehod iz visokošolskega sistema na trg dela – empirična opaţanja deleţnikov slovenskega visokošolskega sistema Naslednji intervjuvanec je kot glavno aktivnost za večjo zaposljivost študentov poudaril praktično usposabljanje. Del tega usposabljanja so tudi delavnice – kako najti zaposlitev, kako napisati ţiv- ljenjepis itd. – ki študente usmerjajo v aktivnosti, ki lahko vodijo do zaposlitve. Drugič, ustanov- ljen je bil tudi karierni center, ki pripravlja dogodke s področja trga dela in obvešča študente o situaciji na trgu dela. Te tematike so nato vključene tudi v vsebino predmetov: spremembe v učnih načrtih sproţajo razvoj in spremembe profesije same, situacije na trgu dela, trendi v razvoju viso- košolskega izobraţevalnega sistema in novih generacij študentov. Delodajalci pričakujejo, da bo visokošolska institucija „proizvedla" diplomante z vsem potrebnim znanjem za začetek dela, čeprav je naloga fakultete opremljanje diplomantov s širokim znanjem, ki ga je mogoče uporabiti v praksi. Fakulteta ni tovarna; zato so pričakovanja delodajalcev pogosto nerealistična. Mednarodna usmerjenost je v študijskih programih vse bolj prisotna. Več vsebin skušajo zagotoviti v angleškem jeziku in upajo, da se bo zakonodaja spremenila in omogočila ponudbo študijskih programov v angleščini (slovenska zakonodaja določa, da se morajo študijski programi izvajati v slovenskem jeziku). Spreminja se tudi delo profesorjev. Tisti, ki sledijo „starim tradicijam" in izvajajo predmete v obliki predavanj, po navadi niso najbolj uspešni, saj je “novi študent” drugačen in zahteva različne načine poučevanja in učenja – mlajši profesorji so tako bolj uspešni, ker je njihovo delo bolj aktivno. Delo profesorjev pa je odvisno tudi od nagrad, ki jih lahko dobijo – če so za svoje delo lahko nagrajeni, so tudi bolj motivirani. Različne oblike poučevanja in učenja so v študijskih programih nujne. Zato obstajajo klasična predavanja, skupinsko delo, seminarji, študije primerov, obiski – študenti morajo dobiti različne vire informacij in različne vrste dela. Velik poudarek je tudi na skupinskem delu. Intervjuvanec ni zadovoljen s trenutnim izvajanjem prakse, saj zaradi kratkega trajanja usposabljanja delodajalci študentom ne posvečajo dosti časa in energije in jim dodeljujejo le laţje naloge. Delodajalci so vključeni v praktično usposabljanje in tudi v raziskovalno delo, še posebej v okviru aplikativnih projektov. Povabljeni so tudi kot gostujoči predavatelji, sodelujejo na delavnicah itd. 3.1.3 Družboslovje Intervjuvanec vloge fakultete pri oblikovanju študijskih programov ne vidi le v proizvajanju delov- ne sile, temveč meni, da je odgovornost visokošolske institucije in univerze dosti večja: fakulteta mora braniti avtonomijo študijskih programov v odnosu do drţave ter trga dela in kapitala, zato mora biti vsebina študijskih programov oblikovana avtonomno. Kljub temu, da znanja ne podreja- jo kompetencam, študijski programi vsebujejo nekaj povezav s trgom dela; še posebej v okviru 44 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV praktičnega usposabljanja, ekskurzij, predavanj zunanjih strokovnjakov, skupnih raziskovalnih projektov in projektnega dela itd. Študijski programi imajo skupne temeljne predmete, vendar ima vsaka študijska smer nekaj pro- gramsko specifičnih predmetov in izbirnih predmetov. Te je mogoče izbrati iz različnih študijskih programov na fakulteti. Obstajala je tudi ideja izbiranja predmetov na drugih ustanovah znotraj univerze, vendar zaradi logističnih teţav ni zaţivela, kakor bi morala. Učno osebje fakultete močno podpira timsko delo. Predstavitve in razprave seminarjev in projek- tov potekajo pred celim razredom. Intervjuvanec pravi, da interaktivno učenje študentom omogoča, da postanejo bolj samozavestni, prilagodljivi, neodvisni, sposobni so samostojnega povezovanja različnega znanja…Vodstvo visokošolske institucije podpira tudi praktično usposabljanje v organi- zacijah, kar "študentom omogoča vpogled v odnose, komunikacijo in izvajanje dela v resničnih organizacijah". Študentje v raziskovalne projekte niso vključeni v velikem obsegu, vendar imajo moţnost izvajati lastno projektno delo tudi z zunanjimi strokovnjaki. Intervjuvanec pravi, da je učenje na delovnem mestu odgovornost delodajalcev, ki morajo zaposle- nim omogočiti dostop do znanja, ki je za določeno delovno mesto potrebno. Pravi tudi, da deloda- jalci od univerze ne morejo zahtevati, da proizvede diplomante s konkretnim znanjem in kompe- tencami, ki so specifične za določena delovna mesta. Pri prehodu diplomantov obstaja tudi nefor- malna oblika pomoči z osebnimi priporočili. Intervjuvanec še meni, da je na področju druţboslovja pomembno tudi promoviranje študijskih programov ne le potencialnim študentom, temveč tudi delodajalcem, ki ne vejo, kakšno znanje imajo študenti po dokončanju študijskih programov. Najpomembnejše spremembe, ki so po mnenju intervjuvanca, na fakulteti potrebne za večanje zaposljivosti diplomantov so: večja selektivnost in posledično večja odgovornost študentov za lastne kariere; podpora večji internacionalizaciji (v obliki študija in praktičnega usposabljanja); večji obseg raziskovalnega dela z zunanjimi strokovnjaki (iz podjetij) – konkretne teţave iz resnič- nega sveta; večje vključevanje študentov v profesionalna zdruţenja; razvijanje kariernih centrov znotraj fakultete in spodbujanje sodelovanja z delodajalci in trgom dela. Naslednji intervjuvanec ni prepričan, ali je veliko število izbirnih predmetov dobra rešitev, saj ne ve, če so študenti v niţjih letnikih sposobni ustrezno izbrati predmete. Pravi, da študentje potrebu- jejo nekaj vodenja ali svetovanja pri selekciji izbirnih predmetov. Morda bi lahko del svetovanja študentom opravili tutorji. Na tej visokošolski instituciji mednarodne izmenjave niso dobro razvite in v to bi moralo biti po mnenju intervjuvanca vloţenega več truda: "Tujim študentom ni namenjene dovolj pozornosti, predmeti ne potekajo v angleškem jeziku." Izkušnje študentov, ki so šli v tujino, so ponavadi pozi- 45 Prehod iz visokošolskega sistema na trg dela – empirična opaţanja deleţnikov slovenskega visokošolskega sistema tivne: vrnejo se z mnogimi izkušnjami, drugačnim pogledom in več zahtevami, mnogi izmed njih se kasneje vrnejo v drţavo, kjer so študirali. Intervjuvanec meni, da je preveč poudarka na predavanjih in, kot pravi, je še vedno prisotno razmi- šljanje, da je učitelj edini vir znanja, razmerje med problemskim učenjem in predavanji pa je veči- noma naklonjeno slednjim. Po njegovem mnenju bi morali biti več poudarka na raziskovalnem delu, vendar bi morali teoretične temelje vseeno obdrţati v učnih načrtih. Praktično usposabljanje se izvaja v manjšem obsegu, razen za študente, ki so usmerjeni pedagoško. 3.1.4 Tehniške vede Visokošolska institucija na področju intenziviranja vprašanja zaposljivosti študentov nima veliko izkušenj, saj v zadnjih letih za diplomante iskanje zaposlitve ni predstavljalo teţav. Vendar se zaradi gospodarske krize situacija spreminja. Zato so vzpostavili posebno storitev – karierni center, ki študentom pomaga pri povezovanju z delodajalci za praktično usposabljanje in po moţnosti tudi kasnejšo zaposlitev. Najboljši diplomanti iz oddelka svoje disertacije predstavijo Inţenirski zborni- ci, kar je še eden izmed načinov, kako se predstaviti potencialnim delodajalcem. Spremembe v študijskih programih sproţajo predvsem tehnološki napredek in spremembe v zako- nodaji, ki jih je treba upoštevati. Študijski programi po mnenju intervjuvanca ne smejo biti preveč odzivni na potrebe delodajalcev, vendar morajo zagotavljati široko znanje, ki diplomantom omo- goča hitrejše in laţje pridobivanje novega znanja, ki je potrebno na njihovih delovnih mestih. Izbirne predmete so na fakulteti uvedli z bolonjsko reformo, vendar intervjuvanec opaţa, da štu- dentom izbirnost predstavlja bolj breme kot ugodnost, saj ne vejo, kaj izbrati. Izbirnost predmetov je omejena z moduli. Posamezen modul vključuje nabor izbirnih predmetov. Mednarodna mobilnost v sklopu izmenjav študentskih izmenjav Erasmus je dobro razvita in še raste. Tuji študenti na fakulteti del programa opravljajo individualno z učitelji, ker predavanja ne potekajo v angleščini. Vendar pa so vključeni v timsko delo (praktične vaje) s slovenskimi študen- ti. Intervjuvanec meni, da bi moralo obstajati več oblik poučevanja, saj ta raznolikost naredi študijski program bolj zanimiv in atraktiven. Učitelji svobodno izbirajo svoj način poučevanja, vendar se jih spodbuja k uporabi novih metod – na primer spletne učilnice. Cilj praktičnega usposabljanja je pridobivanje vtisa o tem, kako zgleda resnično delo, in vzpostavljanje kontaktov s potencialnimi bodočimi delodajalci. Intervjuvanec meni, da je pomembneje, da diplomanti pridobijo osnovno znanje in so pripravljeni na vseţivljenjsko učenje. 46 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Na fakulteti poteka veliko raziskovalnega dela. Študenti prve stopnje študijskih programov pona- vadi niso vključeni v raziskovalno delo (tudi zaradi njihovega velikega števila), vendar so študentje druge in tretje stopnje vključeni v precej večjem obsegu. Nekateri študentje so vključeni v razisko- valno delo, ki ga opravljajo v sodelovanju s podjetji, in raziskovalno delo lahko vključijo tudi v diplomo. Intervjuvanec meni, da je redno raziskovanje temelj in pogoj napredka v študijskih programih in tudi atraktivnosti študija. Po njegovem mnenju problem nastane pri zagotavljanju zadostne opreme in instrumentov, potrebnih za raziskovalno delo in tudi delo s študenti. Na koncu pa intervjuvanec pravi, da bi se moral ugled strokovnih poklicev iz tega profesionalnega polja v druţbi okrepiti, kar bi pripomoglo k pridobivanju boljših in bolj motiviranih študentov. Tudi naslednji sogovornik meni, da diplomanti pri prehodu na trg dela ne potrebujejo pomoči, saj na trgu dela primanjkuje delavcev s tovrstno izobrazbo. Večina študentov se zaposli preden zaklju- čijo študijski program. Karierno svetovanje je vzpostavljeno le na ravni univerze, na ravni fakultete pa deluje svetovanje za praktično usposabljanje, ki je zelo dobro razvito. Če fakulteta pridobi povezave s strani industri- je, obvesti študente o potrebah na trgu dela. Tudi pri praktičnem usposabljanju se študenti srečajo s potencialnimi delodajalci. To profesionalno področje se izredno hitro razvija: kar se poučuje danes, je nekaj povsem drugega od tega, kar se bo poučevalo čez tri leta. Zato morajo biti, kot pravi, intervjuvanec, študijski programi odzivni na potrebe trga dela, vendar se morajo po drugi strani razviti neodvisno. Intervjuvanec pravi, da je, kar se tiče različnih oblik poučevanja, pomembno vzdrţevati razmerje med tradicionalnimi in sodobnimi oblikami. Tradicionalne oblike imajo prednost, da razvijajo samodisciplino študentov. Sodobni pristopi k poučevanju pa poudarjajo razmerje med asistenti in študenti ter vključevanje večje količine projektnega dela, domačih nalog, timskega dela in obvezne prisotnosti študentov na predavanjih. Študenti so v raziskovalno delo vključeni s seminarji in diplomsko nalogo. Večina laboratorijev v projektih sodeluje z industrijo in v to raziskovalno delo se vključujejo tudi študenti. Včasih študen- ti prinesejo probleme iz podjetji, v katerih opravljajo prakso ali delajo. Sodelujejo tudi z raznimi profesionalnimi zdruţenji. 3.1.5 Medicina Fakulteta za boljšo zaposljivost diplomantov ne izvaja veliko aktivnosti, ker je na trgu dela poma- njkanje zdravnikov. Glavni problem na tem področju je, kako zagotoviti dovolj diplomantov, da bi zadovoljili potrebe trga. 47 Prehod iz visokošolskega sistema na trg dela – empirična opaţanja deleţnikov slovenskega visokošolskega sistema Intervjuvanec pravi, da spremembe v učnih načrtih sproţa veliko dejavnikov. Eden od teh je razvoj profesije. Tudi patologija populacije se spreminja: pojavljajo se nove bolezni, ljudje ţivijo dlje in imajo drugačne zdravstvene teţave. Druţbeno okolje od zdravnikov zahteva nova znanja in spret- nosti: sodelovanje s pacienti, njihovo zadovoljstvo. Tudi Ministrstvo za zdravstvo ima vpliv na študijske programe. Sogovornik pravi, da se nekateri delodajalci pritoţujejo, da fakulteta študentov ne pripravi dovolj na praktično delo, vendar je polje medicine tako široko, da je diplomante nemogoče v šestih letih izobraziti za samostojno delo. Študijski program medicine študente pripravi bolj na specializacijo. Intervjuvanec meni, da je mednarodna usmerjenost na tem profesionalnem področju zelo pomem- bna in fakulteta mora biti mednarodno aktivna, če ţeli preţiveti in ostati v stiku s profesijo, še posebej zaradi majhnosti drţave in same fakultete. Ta nudi vedno več mednarodnih izmenjav za študente (Erasmus). Vendar pa obstajajo tudi druge oblike mednarodnih izmenjav. Na gostujoča predavanja vabijo tudi tuje profesorje in strokovnjake. Glavni problem vključevanja tujih študentov v študijski program je slovenski jezik, ki je pomemben za vzpostavljanje stika s pacientom. Intervjuvanec pravi, da so nekatere metode poučevanja stare, nekaj sodobnih metod pa je bolj učinkovitih. V nasprotju z drugimi študijskimi programi je študij medicine le del izobrazbe, ki je potrebna za opravljanje zdravniškega poklica. Specializacija je obvezna in tudi bolj praktično usmerjena ter ima več aktivnih oblik učenja. Z reformo študijskega programa se je količina klasič- nih predavanj zmanjšala, povečala pa se je količina interaktivnih oblik učenja, kot so seminarji in vaje. Praktično usposabljanje je pomembno z vidika utrjevanja znanja, ki ga je zgolj na teoretski ravni laţje pozabiti. Praktično usposabljanje prinaša izkušnje, spreminja različne poglede itd. Fakulteta mora, po intervjuvančevem mnenju, razvijati povezavo s prakso in dejanskimi zdravs- tvenimi teţavami ljudi. Preveč praktičnega usposabljanja poteka na klinikah, kjer se študenti sreča- jo z izjemnimi primeri, niso pa v stiku z vsakdanjimi boleznimi, kot se to dogaja v zdravstvenih domovih. To pomeni, da fakulteta na tem področju ni sama, vendar bi morali biti njeni izobraţe- valni cilji določeni v dialogu z deleţniki. Fakulteta mora tudi razvijati mednarodno usmerjenost in spodbujati mednarodne izmenjave študentov in učiteljev – raziskovalnih izmenjav je precej, vendar pa ni dovolj pedagoških izmenjav. Razvijati pa mora tudi sodelovanje s študenti, kar pomeni obo- jestransko odgovornost za kritično evalvacijo študijskih programov. 3.1.6 Naravoslovne vede Visokošolska institucija na področju naravoslovnih ved sodeluje z univerzitetnim kariernim cen- trom, čeprav diplomanti nimajo teţav pri iskanju zaposlitve – nasprotno, delodajalci jih iščejo celo v času študija: delodajalci pogosto nove zaposlene iščejo kar na fakulteti. Fakulteta pomaga diplo- 48 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV mantom vzpostaviti stike z delodajalci, v študijski program pa je vključeno tudi praktično usposab- ljanje v podjetjih, kar je ena od oblik povezovanja s svetom dela. Za dodatno karierno svetovanje fakulteta nima finančnih sredstev. Fakulteta zagotavlja temeljno znanje, vendar je pomembnejša pripravljenost diplomantov na vseţi- vljenjsko učenje in redno pridobivanje novega znanja. Spremembe v učnih načrtih sproţajo nove tehnologije ter metode in pristopi, ki jih je včasih teţko vključiti v študijski program, ker je prvi cikel študijskega programa usmerjen predvsem v osnove profesije. Intervjuvanec pravi, da je teţko upoštevati vse zahteve in potrebe delodajalcev, saj se ti med seboj zelo razlikujejo. Študenti se na specifična strokovna področja lahko osredotočijo z izbirnimi predmeti. Intervjuvanec meni, da je mednarodna mobilnost zelo pomembna, vendar je študenti ne jemljejo dovolj resno. Mnogi študenti, ki gredo študirat v tujino, ne izpolnijo vpisnih pogojev za naslednji letnik. Študiranje v tujini je bolj primerno za študente na drugi stopnji, ko je več časa namenjenega raziskovalnemu delu. Vključevanje tujih študentov je včasih nekoliko teţavno zaradi jezikovnih ovir (po zakonu morajo biti študijski programi izvajani v slovenskem jeziku), vendar jim pomagajo z literaturo v tujem jeziku in z asistentom, ki se ukvarja z njimi. V zvezi z različnimi oblikami učenja in poučevanja intervjuvanec meni, da je najbolje, če študenti vnaprej preberejo čtivo o temah, ki bodo predstavljene na predavanjih, saj to omogoča primerno razpravo o določenih temah med študenti in učitelji. Poleg predavanj bi morale biti v študijskem programu uporabljene tudi druge metode. Ker je ta naravoslovna profesija zelo praktično usmerje- na, potekajo pri vseh predmetih praktične vaje v laboratorijih. V starih študijskih programih je bilo praktično usposabljanje obvezno, po reformi pa je izbirno. Po mnenju intervjuvanca pa manjka več ustnih predstavitev. Nekatere študente raziskovalno delo zanima, vendar se zaradi zahtevnega študijskega programa vanj nimajo časa vključevati v večjem obsegu. Tudi njihovo diplomsko delo delno sestavlja razis- kovalno delo in praktično usposabljanje. Številne diplomske naloge so tudi objavljene v obliki znanstvenega članka. Podiplomski študijski programi vsebujejo več raziskovalnega dela v labora- torijih. Fakulteta ima za reševanje določenih praktičnih teţav nekaj sporazumov z delodajalci, vendar obseţnih raziskovalnih projektov ni veliko. Vključevanje delodajalcev v študijski proces poteka predvsem na ravni posameznika, vendar pa sodelujejo s študenti pri diplomskih nalogah in ekskur- zijah. Drugi sogovornik s področja naravoslovja poudarja, da fakulteta za večjo zaposljivost študentov izvaja vse več aktivnosti v obliki različnih delavnic, vendar te večinoma temeljijo na kratkoročni 49 Prehod iz visokošolskega sistema na trg dela – empirična opaţanja deleţnikov slovenskega visokošolskega sistema pomoči. V to je vključen tudi karierni center. Posamezni oddelki pripravljajo delavnice, kjer so predstavljeni statistični podatki o zaposljivosti diplomantov in moţnostih zaposlitve pri različnih delodajalcih ter različne izkušnje nekdanjih diplomantov, ki so ţe zaposleni – kako najti zaposlitev, kako jim je koristil študijski program itd. Visokošolska institucija si prizadeva vzpostaviti stike s potencialnimi delodajalci, vendar intervju- vanec mani, da se univerza prepočasi odziva na potrebe trga dela, nove tehnologije in nove pristo- pe na nekaterih področjih. Pri prenovi študijskih programov se skuša vse te spremembe vključiti. Ponudba izbirnih predmetov je bila široka, vendar se je v praksi precej zoţila zaradi logističnih teţav. Po drugi strani tudi študenti niso pripravljeni izbirati predmetov na drugih ustanovah. Intervjuvanec meni, da so različne oblike poučevanja in učenja zelo pomembne za karierni uspeh diplomantov. Manj je predavanj in več problemskega učenja. Študentje morajo opravljati različne vrste dela: od dela v majhnih skupinah do individualnega dela. Več je raznolikosti in intervjuvanec meni, da je to vsekakor dobro za profesionalni napredek študentov. Pogreša nekaj drugih predme- tov, na primer angleški jezik, upravljanje itd. Ti predmeti niso neposredno vezani na profesijo, vendar je njihovo poznavanje zelo pomembno pri iskanju zaposlitve. V študijskih programih je tudi veliko praktičnega usposabljanja: od dela v laboratorijih do dela na terenu. Tudi študentje si ţelijo več praktičnega usposabljanja. Vendar so pri njegovem izvajanju prisotne finančne teţave, ki ne omogočajo bolj individualnega poteka dela. Vključevanje študentov v raziskovalno delo je odvisno predvsem od njih samih in raziskovalcev – profesorjev. Profesorji imajo veliko pedagoškega dela, vendar lahko v svojo raziskovalno skupino, če je dovolj razvita, vključujejo tudi študente. Diplomska dela so opravljena z vajami in raziskova- njem v laboratorijih. Dobro razvito je tudi sodelovanje z delodajalci – inštituti in podjetji – in mnogi študenti diplomsko delo izdelajo tam. Tudi nekaj raziskovalnih skupin ima z njimi veliko stikov. 3.1.7 Zaključek Na podlagi intervjujev lahko ugotovimo, da se razumevanje vprašanja zaposljivosti visokošolskih diplomantov med področji študija sicer razlikuje, vendar pa so podobnosti dosti bolj očitne od razlik. Ugotovimo lahko, da nobeden od intervjuvancev ni omenil konkretnih dejstev o zaposlit- vah. Bolje so bili seznanjeni z naravo dejavnikov, ki vplivajo na karierni uspeh. Skoraj na vseh študijskih področjih je bil velik poudarek namenjen razvoju kariernih centrov, manj je bilo opisa konkretnih aktivnosti, ki jih ti izvajajo. Na podoben način je bil večinoma koncipiran tudi razvoj mednarodne dejavnosti. Posamezni poudarki po področjih so bili naslednji: 50 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Na področju izobraževanja je bil velik poudarek na praktičnem usposabljanju kot pomembni neformalni obliki prehoda v zaposlitev. Karierno svetovanje je ena od oblik, ki naj bi zaţivela v prihodnje. Področje ekonomije in poslovnih ved zaradi širine programa namenja velik poudarek razvoju kariernih centrov in zaposlitvenih sejmov. Sogovorniki so poudarili, da se na potrebe delo- dajalcev odzivajo tako preko izbirnih predmetov, kot tudi preko sistematičnega odzivanja učnega kurikula na potrebe delodajalcev. Pri tem pa je bil pomemben poudarek usmerjen v širjenje izbir- nosti področja preko interdisciplinarnosti. Na področju družboslovja je sogovornik poudaril generiranje novega profesionalnega znanja pred prilagajanjem na zahteve trga dela; poudaril je celo „avtonomijo študijskih programov v odnosu do drţave ter trga dela in kapitala". Kljub temu je na tem področju izrazito prisotno praktično usposab- ljanje, ekskurzije, predavanja zunanjih strokovnjakov, skupni raziskovalni projekti in projektno delo. Zaposljivost študentov se krepi, podobno kot na področju ekonomije, tudi z veliko izbirnostjo študijskih programov, mednarodno mobilnostjo in praktičnim usposabljanjem. Pomemben pouda- rek sogovornika je, da “večja selektivnost predmetov posledično pomeni večjo individualno odgo- vornost študentov za razvoj lastne kariere”. Na področju tehniških ved je bila izpostavljena vloga profesionalnih zdruţenj, raziskovalnega dela ter stalnega razvoja področja. Sogovorniki so implicitno omenili, da je večja pomoč pri iskanju zaposlitve morda smiselna le v času krize. Poleg tega so poudarili, da velika izbirnost predmetov lahko prinese nove teţave. Na področju naravoslovja so bili poudarki usmerjeni v razvoj kariernih centrov, navezovanje neposrednega stika z delodajalci in krepitvi temeljnega znanja. Poleg tega so sogovorniki omenili tudi razvoj in sledenje novim tehnologijam, mobilnosti študentov in praktični naravi študijskih predmetov ter problemskemu učenju. Velika pozornost je bila namenjena krepitvi sodelovanja z delodajalci. Drugačna opaţanja lahko ugotovimo na področju medicine, kjer je “trg (je) reguliran, zaradi česar se z zaposlenostjo ne ukvarjajo posebej”. Poudarki so bili usmerjeni v povezovanje s profesional- nimi institucijami, zdruţenji, odzivanjem na nove trende in izbirnostjo predmetov. 3.2 Pogled deležnikov visokošolskega sistema na izbrane elemente prehoda diplomantov na trg dela V tem delu ugotavljamo, kakšen je pogled deleţnikov visokošolskega sistema na izbrane elemente prehoda diplomantov na trg dela. Pri tem se osredotočamo na (a) vpliv krize na zaposljivost viso- košolskih diplomantov, (b) spreminjanje profilov poklicev v sodobni druţbi, (c) sodelovanje viso- košolskih institucij s trgom dela, (d) spremembe programov v obdobju Bolonjske reforme, (e) upo- rabo empiričnih podatkov o zaposljivosti pri implementaciji visokošolskih programov, (f) determi- 51 Prehod iz visokošolskega sistema na trg dela – empirična opaţanja deleţnikov slovenskega visokošolskega sistema nantah kariernega uspeha ter (g) ostalih izbranih poudarkih. O tem smo se pogovarjali z eksperti delodajalcev, reprezentativnih sindikatov ter študentske organizacije. 3.2.1 Vpliv krize na zaposljivost visokošolskih diplomantov Sindikat Sindikat poudarja, da se kriza zelo pozna na izbranih področjih študija, saj ni nekega naravnega odliva zaposlenih v upokojitev, temveč se delovna mesta z upokojitvijo zapirajo. Ni širitve dejav- nosti, zato diplomanti določenih študijev teţko najdejo zaposlitev. Študentska organizacija Študentska organizacija poudarja, da so na voljo različne statistične analize o zaposljivosti diplo- mantov: koliko časa diplomanti iščejo prvo zaposlitev, katera izobrazba je najbolj pogosta med brezposelnimi diplomanti. Manj pa so znane informacije, koliko diplomantov se zaposli v svoji stroki, koliko jih najde zaposlitve, za katere je potrebna niţja izobrazba, koliko jih potrebuje prek- valifikacijo, kako so s svojo zaposlitvijo zadovoljni ali kakšno plačilo prejemajo. Predstavnik študentske organizacije poudarja, da je bila po podatkih Statističnega urada RS leta 2008 stopnja brezposelnih mladih (15-24 let) z vsaj višješolsko izobrazbo okoli 10 odstotkov, leta 2010 pa ţe več kot 15 odstotkov. Gospodarska kriza je vsekakor povečala stopnjo brezposelnosti mladih diplomantov, kar pa ni presenetljivo, glede na to, da se je povečala tudi splošna stopnja brezposelnosti. Ob zaostrenih razmerah na trgu dela so mladi diplomanti, ki iščejo prvo zaposlitev, še posebej ranljiva skupina, saj nimajo predhodnih delovnih izkušenj. Delodajalci (področje javne uprave) Delodajalec s področja javne uprave poudarja, da v drţavni upravi upoštevajo omejitve pri zapos- lovanju, zato je zaposlovanje izjemno omejeno, pogosto ne nadomeščajo niti zaposlenih na porod- niškem dopustu. Tudi drugi delodajalec s področja javne uprave poudarja, da je bila ţe pred gos- podarsko krizo v letu 2006 sprejeta vladna odločitev o omejevanju zaposlovanja v civilnem delu drţavne uprave (torej organih drţavne uprave, razen vojske, policije in zaporov). Glede vpliva gospodarske krize na zaposlovanje v javnem sektorju predstavniki delodajalcev pou- darjajo, da gospodarska kriza na javni sektor in število zaposlenih nima enakega vpliva kot na gospodarski sektor. Zaradi gospodarske krize se namreč obseg dela in potreba po delu zaposlenih v javnem sektorju nista zmanjšala, tako kot sta se v gospodarstvu, temveč sta se še povečala. Zato se gospodarska kriza v javnem sektorju pozna kot javnofinančna kriza; ko torej delo je, se pa zma- njšujejo javna sredstva za pokrivanje stroškov dela. 52 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Tretji predstavnik delodajalcev poudarja odvisnost od podeljenih/odobrenih mentorstev s strani Agencije za znanosti (ARRS). "Če ni sredstev potem ne zaposlujemo, saj imamo velike težave že s financiranjem obstoječega kadra." Ekspert s področja zaposlovanja Ekspert s področja zaposlovanja ugotavlja, da se kriza zaposlovanja med mladimi pozna tako kot povsod: "Splošna slika se je poslabšala za vse, manj pa za tiste, kjer je tradicionalno večje povpra- ševanje po določenih kadrih, zaostrujejo pa se tudi pogoji zaposlovanja." 3.2.2 Spreminjanje profilov poklicev v sodobni družbi Sindikati Sindikati omenjajo, da postaja vse večje število poklicev vedno bolj zahtevnih zaradi druţbenih sprememb. Pri tem omenjajo teţavnost vzgoje mladih, ki odraţajo stisko staršev, in teţko sledenje tem trendom s strani izobraţevalnih institucij. Delodajalci (javni sektor) Tudi delodajalci iz javnega sektorja se strinjajo, da vsebina dela postaja bolj strokovno zahtevna in se nenehno spreminja. Poudarjajo, da se tudi nenehno višajo zahteve po obsegu opravljenega dela,pri čemer pa se pogoji dela ne izboljšujejo. Predstavnik drugega delodajalca poudarja multidi- sciplinarnost in kot primer navaja uporabo statističnih metod kot širjenje področja profesionalne ekspertize. Predstavnik drugega delodajalca ugotavlja povečano multidisciplinarnost znanj in usmerjenost k timskemu pristopu: “Naloge opravljamo v skupinah, kjer se zaposleni z različnimi znanji in pred- hodnimi izkušnjami lahko dopolnjujejo. Glede na nove izzive na našem področju je vsebina dela zelo raznolika, delo vse bolj inovativno in ustvarjalno, kot pa rutinsko uradniško.” Ekspert s področja zaposlovanja Ekspert s področja zaposlovanja meni, da se poklici intelektualizirajo, zahtevnost dela je vse večja, prav tako tudi informatizacija dela: "Zmanjšuje se število rutinskih opravil, povečuje pa se število enkratnih projektnih nalog, ki zahtevajo vedno nove premisleke, kako se zadev lotiti in jih izpeljati, s tem pa se seveda povečuje zahtevnost dela. To je generalni trend, kar pa ne pomeni, da se ne ohranja še precej rutinskega dela." 3.2.3 Sodelovanje visokošolskih institucij s trgom dela Sindikati Sindikati poudarjajo, da jih visokošolske institucije ne vabijo k sprejemanju in oblikovanju visoko- šolskih programov ter ne upoštevajo njihovih pripomb in ţelja. Z njimi sodelujejo v določenih 53 Prehod iz visokošolskega sistema na trg dela – empirična opaţanja deleţnikov slovenskega visokošolskega sistema strokovnih organih. Tudi na univerzitetni ravni je vpetost sindikata v strokovno delo slaba. Na določenih področjih je vloga sindikata zakonsko bolje urejena, saj imajo svoje predstavnike. Študentska organizacija Študentska organizacija ugotavlja, da neposredno pri pedagoškem procesu ne sodeluje, saj za to nima ustreznih kompetenc in akreditacij. S svojo dejavnostjo je bolj usmerjena na neformalno plat izobraţevanja, kjer skuša študentom nuditi čim boljše pogoje za pridobivanje izkušenj, razvijanje svojih kompetenc in pridobivanje dodatnih znanj preko udeleţbe na dogodkih. Študentska organizacija nima nobenega programa za neposredno zaposlovanje diplomantov, saj v skladu s poslanstvom organizacije ţelijo, da v njej v čim večji meri delajo študenti in si s tem nabi- rajo tudi nova znanja in izkušnje. Organizacija sodeluje tudi s Kariernimi centri UL, vendar zaen- krat zgolj pri skupnih dogodkih in promociji. Delodajalci Predstavnik podjetja ugotavlja, da do neke mere spremljajo tudi razvijanje študijskih programov, pri tem pa so naklonjeni stroţjim pravilom o dolţini študijskih programov, kar bi olajšalo načrto- vanje zaposlovanja v podjetju (pred bolonjsko reformo so imeli študenti več moţnosti za odlašanje z zaključevanjem študija). Intervjuvanec meni, da bi moralo biti pri študiju bolj poudarjeno prido- bivanje kompetenc na področju administrativnih veščin in pisanja. Diplomanti so zelo dobri kot strokovnjaki na svojem področju, primanjkuje pa jim kompetenc za opravljanje formalno- administrativnih zadev, ki so sestavni del dela v vsakem podjetju. Intervjuvanec meni, da igrajo v prenosu znanja med izobraţevanjem in delom veliko vlogo mentorji. Dva od treh delodajalcev poudarjata, da z visokošolskimi institucijami ne sodelujeta na noben način, drug delodajalec iz javnega sektorja pa prek predavanj, terenskih vaj študentov ter diplom- skih nalog sodeluje z vsemi univerzami v Sloveniji. Ekspert s področja zaposlovanja Ekspert s področja zaposlovanja spominja, da prehajamo v obdobje druţbe znanja, kjer naj bi tudi gospodarstvo temeljilo na znanju. To pospešuje vrtenje ciklusov znanja in njegovo prepletanje, kar načeloma zahteva višjo stopnjo sodelovanja sfer izobraţevanja, dela in raziskovanja ter višjo sto- pnjo pretakanja informacij in ljudi: "To naj bi pripeljalo tudi do sodelovanja pri oblikovanju in izvedbi študijskih programov, pri izpopolnjevanju znanj itd. To ni nova tematika, vendar pa počasi doživlja resnejše premike v tej smeri." 54 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV 3.2.4 Spremembe programov v obdobju bolonjske reforme Študentska organizacija Študentska organizacija pojasnjuje, da v procesu bolonjske reforme po njihovem mnenju v večini primerov ni prišlo do bistvenih vsebinskih sprememb študijskih programov: "Določene vsebine so se prestavile iz enega predmeta na drugega, predmeti so se združevali in razdeljevali, bistvenih vsebinskih sprememb pa v večini primerov ni bilo." Glede razporeditve dela opaţajo, da so se pogosto pojavile dodatne seminarske naloge, domače naloge ali druge oblike obveznosti, ki jih morajo študenti opraviti sami izven časa predavanj. Na tej točki tudi izpostavljajo, da niso univerze objavile še nobene analize uspešnosti implementacije reforme z vidika njenih ciljev, na podlagi katere bi lahko sklepali, katere fakultete so bile pri tem bolj uspešne, katere manj in kaj je uspelo bolje in kaj ni. Pogoji študija se po njihovih opaţanjih niso bistveno spremenili, saj so metode poučevanja v večini primerov ostale enake, ker ni bilo zadostnih finančnih sredstev, sama reforma pa ni prinesla ţele- nega dela v manjših skupinah, niti se niso bistveno spremenili infrastrukturni pogoji. V splošnem opazimo mnenje, da so se pogoji zaradi preobremenjenosti tako študentov kot pedagoških delavcev kvečjemu poslabšali. S formalnega vidika so se programi prestrukturirali v 3+2 ali 4+1, razen posameznih študijskih programov, ki so evropsko regulirani in se izvajajo v obliki enovitih magistrskih študijev: “Zaradi neenotnega sistema tako nismo dobili želene prehodnosti med programi, prav tako pa še ni urejeno nacionalno ogrodje kvalifikacij, ki bi ustrezno ovrednotilo nove nazive v odnosu do starih.” Sindikati Sindikati poudarjajo, da diplomanti dobijo preveč teoretičnih in premalo praktičnih izkušenj. Tako diplomant po koncu študija potrebuje pripravništvo oziroma neko dobo, da se uvede v delo: “Visokošolske institucije bi morale bolj poudariti praktično delo in individualno delo z mla- dimi. Skozi študij se morajo diplomanti pripraviti in usposobiti na svoje bodoče delo. Prevelik vpis pa to onemogoča.” Delodajalci (javni sektor) Podobno kot sindikati tudi delodajalci poudarjajo, da bi morala Bolonjska reforma v izobraţevalni proces uvesti čim več prakse in praktičnih primerov. Predstavnik drugega delodajalca ugotavlja, da so nekateri študijski programi zastareli in se v resnici niso prenovili: “Ne uporabljajo danes uvel- javljenih sodobnih metod pri pregledovanju podatkov in nimajo kadra, da bi se obrnili v sodobnej- še smeri.” 55 Prehod iz visokošolskega sistema na trg dela – empirična opaţanja deleţnikov slovenskega visokošolskega sistema Ekspert s področja zaposlovanja Ekspert s področja zaposlovanja meni, da se v Sloveniji veliko znanja zapakira v sistematično podane celote, povezava med njimi pa ni najboljša. Te celote so sicer zelo disciplinarno strukturi- rane, niso pa strukturirane z ozirom na problemske situacije, v katere vstopa posameznik v delov- nem okolju: "V tem smislu so izobraževalne institucije hendikepirane, ker ne dajejo dovolj pozor- nosti na to drugo plat učenja, v smislu oblikovanja učnih situacij, ki so podobne delovnim in živ- ljenjskim". Visokošolski menedžer Naslednji intervjuvanec – visokošolski menedţer – meni, da sodobnejši načini učenja in poučevan- ja ne morejo potekati v učilnicah z velikim številom študentov. V Sloveniji se po njegovem mnen- ju v študijske programe vpisuje preveč študentov (v visokošolskem izobraţevanju je pribliţno 80 odstotkov populacije med 18. in 24. letom, kar je glede na evropsko povprečje razmeroma visoko). Zmanjšanje tega števila bi omogočilo delo v manjših skupinah, z novimi metodami in večjo zasto- panostjo individualnega dela. Fakulteta je zniţala število vpisanih in dovolila implementacijo novih načinov poučevanja in učenja. Večina predstavnikov visokošolskih ustanov poroča o velikem pomanjkanju raziskovalnega dela tako med študenti, kot tudi med pedagoškim osebjem. Študentje ponavadi niso vključeni v razisko- valno delo (z izjemo študentov na višjih stopnjah študijskih programov). Tudi pedagoško osebje je zaradi pedagoških obveznosti v raziskovalno delo vključeno le v omejenem obsegu. Glavni prob- lem pri tem je, po mnenju intervjuvancev, odsotnost prenosa novega znanja na študente. Večina predstavnikov visokošolskih ustanov poroča o uvajanju novih (bolj interaktivnih) oblik poučevanja, kljub temu pa so še vedno prisotni tudi tradicionalni načini poučevanja. Glavna teţava pri vpeljevanju novih oblik poučevanja so po njihovem poročanju velike skupine študentov (preve- liko število vpisanih), ki ne omogočajo dela v manjših skupinah, to pa je eden od predpogojev za interaktivno učenje. Predstavnik vladne institucije Predstavnik vladne institucije ugotavlja, da empirični podatki, ki bi kazali, da imajo diplomanti prve bolonjske stopnje teţave z zaposljivostjo, ne obstajajo, ker takšnih diplomantov na trgu dela še ni dovolj. Kljub temu pa se vladni organ trudi informirati delodajalce o vsebinah novih, bolonj- skih programov, ter kompetencah, ki jih imajo diplomanti teh programov. To počne predvsem z zagotavljanjem sredstev, vendar pa se morajo informiranju delodajalcev posvetiti tudi ustanove same. 56 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV 3.2.5 Uporaba empiričnih podatkov o zaposljivosti pri implementaciji visokošolskih programov Študentska organizacija Študentska organizacija meni, da je v Sloveniji še vedno odsotna jasna strategija oblikovanja štu- dijskih programov. Pogosto prihaja do velikega števila med seboj podobnih smeri, ki na koncu študentom zagotavljajo enake ali podobne kompetence, prav tako pa bi večjo teţo kljub vsemu morala imeti tudi razpoloţljivost delovnih mest za bodoče diplomante. Ob tem poudarjajo, da s tem nikakor ne ţelijo postavljati temeljnih študijskih smeri v slabši poloţaj, vendar menijo, da smo priča akreditacijam novih študijskih programov za področja, na katerih prihaja glede na zaposlitve- ne moţnosti ţe iz obstoječih študijskih programov preveliko število diplomantov. Ob tem, tako meni predstavnik študentske organizacije, bi bilo ustanavljanje programov in število vpisnih mest smiselno povezati tudi z razvojno strategijo gospodarstva in začeti uresničevati cilje s področja diverzifikacije, kot jih omenja nov program visokega šolstva. Novi študijski programi bi tako po njihovem mnenju morali nastajati zaradi razvoja znanosti, odsotnosti študijskega programa za posamezno področje v Sloveniji in ob upoštevanju infrastrukturnih in kadrovskih zmoţnosti izvajalca in zaposljivosti diplomantov. Sindikat Predstavnik sindikata meni, da bi podatki o številu nezaposlenih morali sluţiti kot izhodišče za vpisna mesta, ki jih univerza razpisuje: “Če razpisuje mesta, za katera ni služb, potem je to zava- janje mlade generacije.” Smiselno bi bilo tudi slediti diplomantom v njihovi karieri, vendar bi za to morala poskrbeti univerza, saj so diplomanti zanjo najboljša reklama. Predstavnik sindikata ugotavlja, da je med delodajalci veliko pomanjkanje osnovnih informacij o prenovljenih študijskih programih. Ne vejo, kakšne spremembe je prinesla bolonjska reforma ter katera znanja in veščine imajo diplomanti novih programov. To je najbolj neposredno razvidno v zaposlovanju teh diplo- mantov, saj je nedavna analiza pokazala, da je med tisoč prostimi delovnimi mesti le deset namen- jenih neposredno bolonjskim diplomantom. Z vidika zaposlovanja, meni predstavnik sindikatov, po sektorjih prevladuje splošno mnenje, da se diplomanti tehničnih in naravoslovnih ved bolje zaposlujejo, kot diplomanti druţboslovnih ved, vendar se intervjuvanec s tem ne strinja. Problem vidi v tem, da znanje iz druţboslovnih ved ni ustrezno preneseno v svet dela. Ko delodajalci zaposlujejo nove delavce, zelo ozko razmišljajo o profilih, ki jih lahko zaposlijo. V druţbi tudi ni dovolj naklonjenosti poklicni usmerjenosti izobra- ţevanja. Visokošolske ustanove bi morale povečati obseg praktičnega usposabljanja in vzpostaviti sistem mentorstva v sodelovanju s trgom dela, meni predstavnik sindikatov. Po mnenju predstavnika sindikata na oblikovanje študijskih programov ne bi smeli vplivati samo statistični podatki, saj so tovrstni indikatorji lahko nezanesljivi. Ena od vlog univerz bi morala biti 57 Prehod iz visokošolskega sistema na trg dela – empirična opaţanja deleţnikov slovenskega visokošolskega sistema spremljanje zaposlovanja diplomantov. Spremljati bi morali tudi diplomante na njihovih kariernih poteh, glavno vlogo pri tem pa bi morali prevzeti alumni klubi, poudarja predstavnik sindikata. Hkrati opozarja, da pri tem ne bi smelo biti pomembno le to, koliko diplomantov se zaposli, ampak tudi kje se zaposlijo. Ta povratna informacija bi lahko pomagala visokošolskemu izobraţevalnemu sistemu pri prilagajanju in spreminjanju učnih načrtov študijskih programov. Če se, na primer, večina diplomantov politologije ne zaposluje v javni upravi, potem je vključevanje javne uprave kot ene od ključnih tematik v teh študijskih programih očitno problematično. Visokošolski menedžer Visokošolski menedţer poudarja, da ima visokošolska institucija, s katere prihaja, svet gospodars- tvenikov, ki obravnava vsakega od študijskih programov, koliko je program potreben in kaj bi moral poudarjati. Drugi vloţek v implementaciji študijskega programa ne izhaja iz podatkov, temveč bolj iz infor- macij posebnih orientacijskih skupin, ki vključujejo predstavnike iz gospodarskih ali negospodar- skih sektorjev, študente in koordinatorje študijskih programov. Ti razpravljajo o programih, njihovi implementaciji, raziskavah o teh programih itd. in na tej podlagi oblikujejo priporočila o tem, kak- šne spremembe so potrebne v študijskih programih. Uporabljajo tudi podatke o vpisu v posamezne študijske programe v Sloveniji, podatke o zaposlitvi, ki jih pridobijo z lastnimi raziskavami itd. Podatke o diplomantih bo zbiral tudi prenovljeni alumni klub. Ta baza bo omogočala statistične analize in sledenje kariernim potem diplomantov. Obstaja pa tudi nekaj drugih empiričnih podat- kov, vendar intervjuvanec o njih ni mogel podati konkretnejših informacij. Na ta način empirični podatki vplivajo na vse vidike učnih načrtov, saj gredo orientacijske skupine, ki uporabljajo te podatke, v detajle vsakega študijskega programa – v zvezi s temeljnimi predmeti, izbirnimi predmeti, načini poučevanja – torej so pokriti vsi vidiki učnih načrtov. Poleg zgoraj ome- njenih empiričnih podatkov fakulteta zbira podatke z “ocenjevanjem učenja”, ki temelji na zelo zapletenem sistemu ocenjevanja. Najprej so določeni cilji vsakega študijskega programa, nato pa se po posebej definiranih točkah preverja, ali so cilji doseţeni. Predstavnik vladne institucije Predstavnik vladne institucije poudarja, da vladni organ od visokošolskih institucij pričakuje upoš- tevanje empiričnih podatkov in analiz pri izvajanju in razvijanju študijskih programov: “Univerze svojim diplomantom sledijo le v omejenem obsegu, na tovrstnih raziskavah pa delajo tudi na neka- terih fakultetah, vendar na večini ne.” Večinoma torej ne sledijo zaposlitvam svojih diplomantov ter njihovi zaposljivosti (ali se njihovo polje izobraţevanja in zaposlitve ujemata, kakšni so zapos- litveni trendi itd.). Intervjuvanec meni, da je v tem pogledu Slovenija zelo šibka, saj je v drugih 58 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV drţavah več podatkov o trendih, zaposljivosti, potrebah upravljanja človeških virov v prihodnosti, razvoju visokošolskih študijskih programov itd. Drugi empirični podatki, ki bi morali biti po mnenju predstavnika vladne institucije upoštevani pri razvijanju študijskih programov, so pričakovane kompetence, potrebne na strokovnem področju. Vladni organ spodbuja razvijanje kariernih centrov (ki bi morali tudi slediti diplomantom) in nekaj drugih načinov pridobivanja podatkov, vendar pa tega ne zahteva kot obveznost. Nekateri predsta- vniki visokošolskih ustanov so izrazili potrebo po vzpostavljanju fakultetnih kariernih centrov ali podobnih oblik kariernega svetovanja, s pomočjo katerih lahko študentje spoznajo svoje karierne moţnosti. Pomembno je tudi vzpostavljanje tesnejših stikov z delodajalci, še posebej v obliki sode- lovanja pri praktičnem usposabljanju. Delodajalec Delodajalec meni, da bi podatki, ki bi morali biti upoštevani pri izvajanju visokošolskih progra- mov, morali vključevati podatke o zaposljivosti diplomantov in potrebah trga dela. Poseben pouda- rek bi moral biti na prihodnjih trendih na trgu dela. Eno od glavnih vlog pri tem bi moral prevzeti Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije, ki mu vsi delodajalci poročajo o prostih delovnih mestih in bi na podlagi tega moral slediti trendom in sproţati razne pobude. Po mnenju delodajalca bi bilo smiselno tudi preverjanje, na katerih področjih se diplomanti dejan- sko zaposlijo, saj so deviacije pri diplomantih s tehničnih študijev precej očitne. Po zaključku štu- dija mnogi pridobijo znanje iz poslovnega sveta in gospodarstva ter se na podlagi tega usmerijo v drugo področje. Diplomanti druţbenih ved pa večinoma ostajajo na področju druţbenih ved. 3.2.6 Determinante kariernega uspeha in uspešnost prehoda v zaposlitev Delodajalci Predstavnik delodajalcev meni, da se diplomanti oblikujejo predvsem z dobrim vodenjem in jasni- mi usmeritvami pri opravljanju nalog. Pomembne so tudi nekatere osebnostne lastnosti, kot so npr. samoiniciativnost in ţe med šolanjem pridobljene delovne izkušnje. Tudi predstavnik drugega delodajalca ugotavlja, dani mogoče izpostaviti enega profila kadrov, ki bi bil najbolj ustrezen za delo na izbranem področju. Tudi s stališča sistema, kjer razpolagamo s podrobnimi podatki o struk- turi zaposlenih, tako po starosti, spolu, stopnji izobrazbe, kot vrsti izobrazbe, ni mogoče izpostaviti samo enega profila diplomantov. Na različnih delovnih mestih in za različna opravila so najbolj primerne različne smeri izobrazbe. Eden izmed predstavnikov delodajalcev meni, da na uspešno samostojno delo diplomanta vplivata predvsem način in vsebina njegovega izobraţevanja v smislu vprašanja, ali izobraţevalni program vključuje tudi obravnavo in reševanje praktičnih primerov in ne samo teorije, pomembna pa je tudi praksa in način njenega izvajanja. 59 Prehod iz visokošolskega sistema na trg dela – empirična opaţanja deleţnikov slovenskega visokošolskega sistema Ekspert s področja zaposlovanja Ekspert s področja zaposlovanja meni, da je največje povpraševanje po zaposlenih pričakovati po kadrih z vrha in tisti z dna izobrazbene lestvice: "Tisti z dna so zaposljivi zaradi težavnosti in razmer dela, pa tudi statusa dela oz. njego- vega vrednotenja, zaradi česar se mnogi temu delu izognejo, to delo pa potem pogosto opravljajo imigranti. Na vrhu te izobrazbene lestvice pa prihaja do strukturnega neskladja – tradicionalnega pomanjkanja tehničnih in naravoslovnih kadrov glede na potrebe trga dela, to so predvsem kadri s področja zdravstva, medicine, informatike, inženirji." Ekspert sicer poudarja, da na uspeh zaposljivosti mladih diplomantov vpliva celotna socializacijska pot, ki se začne ţe zelo zgodaj: v druţini, v začetnem izobraţevanju, kjer se počasi oblikujejo kari- erna sidra; prav tako vplivajo šolski izobraţevalni programi na vseh stopnjah, do koder pride posameznik: "Zelo pomembno je tudi, kakšne aktivnosti ima diplomant ob študiju: vključevanje v obštudijske dejavnosti, projekte, delovne aktivnosti, prostovoljne dejavnosti… To jih oblikuje tako z osebnostnega kot tudi poklicnega profila." 3.2.7 Zaključek Večina predstavnikov visokošolskih ustanov (poglavje 3.1 in poglavje 3.2) poroča o velikem pomanjkanju raziskovalnega dela tako med študenti, kot tudi med pedagoškim osebjem. Študentje po navadi niso vključeni v raziskovalno delo (z izjemo študentov na višjih stopnjah študijskih pro- gramov). Tudi pedagoško osebje je zaradi pedagoških obveznosti v raziskovalno delo vključeno le do določene mere. Glavni problem pri tem je odsotnost prenosa novega znanja na študente. Nekateri predstavniki visokošolskih ustanov so izrazili potrebo po vzpostavljanju fakultetnih kari- ernih centrov ali podobnih oblik kariernega svetovanja, s pomočjo katerih lahko študentje spoznajo svoje karierne moţnosti. Pomembno je tudi vzpostavljanje tesnejših stikov z delodajalci, še pose- bej v obliki sodelovanja pri praktičnem usposabljanju. Karierni centri so le eden od načinov povezovanja visokošolskih ustanov in trga dela. Če fakulteta meni, da obstaja potreba po kariernem centru, ga mora ustanoviti, vendar z ustrezno vključenostjo deleţnikov. Z vidika podjetij so fakultete na tem področju aktivne, vendar bi moralo biti delo kari- ernih centrov bolj organizirano. Večina sogovornikov posredno ali neposredno ugotavlja, da so podatki o zaposljivosti nizke kvali- tete, nedostopni, oziroma da jih visokošolske institucije ne uporabljajo: “Ni pomembno le koliko diplomantov se zaposli, temveč tudi v katerih delovnih mestih in organizacijah”. Predvsem predsta- 60 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV vniki delodajalcev ugotavljajo na eni strani omejevanje zaposlovanja in na drugi večanje zahtevno- sti in intenzitete dela ter intenziviranje organizacijskih sprememb. Večina deleţnikov visokošolskega sistema izpostavlja potrebo po multidisciplinarnosti študijskih programov in povezovanju zaposlenih različnih študijskih profilov. Sodelovanje med visokošol- skimi institucijami in delodajalci se močno razlikuje glede na posamezne primere. V tem kontekstu Bolonjska reforma, vsaj tako opaţa predstavnik študentske organizacije, bistvenih vsebinskih sprememb ni prinesla. Nekaj intervjuvancev poudarja, da so navkljub Bolonjski reformi nekateri študijski programi zastareli. Še posebno zaskrbljujoča je odsotnost strategij razvoja visokošolskih programov in njihovega povezovanja s svetom dela. 61 Analiza značilnosti študijskih programov 4. Analiza značilnosti študijskih programov 4.1 Uvod in metodološka pojasnila V tem delu knjige predstavljamo analizo značilnosti izobraţevalnih programov s perspektive trga dela. Pri tem opazujemo predvsem zahtevnost študijskega programa, intenziteto študija, oblike učenja in poučevanja ter pridobivanje delovnih izkušenj in študijsko prakso. Poleg tega nas zanima poznavanje študijskih programov s strani delodajalcev, ocena usmerjenosti in relevantnosti pro- gramov za poklic ter akademski ugled programov. Pri analizi smo se osredotočali na tiste značilno- sti programov, ki so še posebej pomembne za karierno pot. Pri tem smo analizirali slovenski del mednarodne raziskave HEGESCO, kamor smo v letu 2008 in 2009 vključili 6000 vseh slovenskih diplomantov pet let po zaključku šolanja – pod stopnjo ISCED 5A – ki so opravili visokošolski strokovni program (3 leta) in dodiplomski univerzitetni študijski program (4 leta, z izjemo 5 let pri farmacevtih in 6 let pri doktorjih medicine) in magisterij znanos- ti (2 leti). Teh 6000 naslovov je bilo zajetih iz širšega vzorca pribliţno 12000 študentov. Na vpra- šalnik se je odzvalo 45 odstotkov anketiranih. Vprašalnik, uporabljen v raziskavi HEGESCO, temelji na metodologiji projekta REFLEX. Medna- rodna raziskava REFLEX je bila izvedena v šestnajstih drţavah, v projektu HEGESCO pa so poleg Slovenije vključene še Turčija, Litva, Poljska in Madţarska. Vprašalnik je bil poslan po pošti, osredotoča pa se na izobrazbene izkušnje v času pred in med visokošolskim izobraţevanjem, pre- hod na trg dela, značilnosti prve zaposlitve, dosedanje značilnosti kariere v poklicu in na trgu dela, značilnosti trenutne zaposlitve, značilnosti trenutne organizacije (delodajalca), oceno pričakovanih in pridobljenih znanj in veščin, evalvacijo izobraţevalnega programa, delovne usmeritve in nekaj socio-biografskih podatkov. Cilj poglavja je torej predstaviti analizo značilnosti temeljnih študijskih področij, ki so naslednja:  Druţbene vede (vključuje tudi poslovne vede, pravo, ekonomijo, upravo, organizacijske vede in menedţement);  Humanistika in umetnost;  Inţenirstvo (vključuje tudi proizvodnjo in gradnjo, arhitekturo, gradbeništvo, strojništvo in elektrotehniko);  Izobraţevanje;  Kmetijstvo (vključuje tudi veterino);  Naravoslovne vede (vključuje znanost, matematiko, računalništvo, biotehniške vede, geo- dezijo in kemijsko tehnologijo); 62 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV  Storitve (vključuje tudi promet, turizem, šport, področja ekonomije);  Zdravstvo (vključuje tudi farmacijo, socialno delo, medicino in zdravstveno nego). Porazdelitev diplomantov je prikazana v Tabeli 4.1. Tabela 4.1: Klasifikacije in okrajšave v tem poročilu Skrajšano poimenovanje podro- Število diplomantov Odstotek čij študija Druţbene vede 1114 41,3 Humanistika 154 5,7 Inţenirstvo 276 10,2 Izobraţevanje 398 14,7 Kmetijstvo 74 2,7 Naravoslovne vede 173 6,4 Storitve 183 6,8 Zdravstvo 323 12,0 SKUPAJ 2659 100 V nadaljevanju prikazujemo sintezno interpretacijo analize po posameznih vsebinskih sklopih. Grafičnih prikazov zaradi obseţnosti analize ne navajamo v tem delu, temveč v prilogi 1. Predsta- vitve področij študija navajamo po abecednem vrstnem redu. 4.2 Študijski programi s področja družbenih ved Na področje druţboslovja ali druţbenih ved se v Sloveniji vpiše največje število študentov. Vzorec predstavlja kar 41,3 odstotka vseh anketiranih študentov pet let po koncu študija (N=2950). Od teh jih pribliţno 45 odstotkov meni, da je študijski program splošno gledano zahteven, kar je 5 odstot- nih točk pod slovenskim povprečjem in 10 pod evropskim. Poleg področja storitev so diplomanti na področju druţboslovja študirali najmanj in sicer v povprečju nekaj manj kot 22 ur na teden. Med vsemi študijskimi programi so bile v druţboslovju najbolj zastopane pisne naloge, občutno pod povprečjem pa je na tem področju zastopano sodelovanje v raziskovalnih projektih in študijska praksa. Le dva od petih diplomantov sta bila v času študija napotena na prakso v delodajalsko organizacijo: slovensko povprečje je sicer pribliţno 55 odstotkov, deleţ pa je največji na področju izobraţevanja in zdravstva. Med diplomanti druţboslovja jih najmanj (le vsak četrti) meni, da delodajalci dobro poznajo vsebi- no študijskega programa –povprečno v Sloveniji tako meni vsak tretji. Glede na naravo študija jih le 29 odstotkov meni, da je njihov program usmerjen v poklic:slovensko povprečje je 38,6 odstot- ka, evropsko pa 41,2 odstotka. Zato ne preseneča, da jih na tem študijskem področju med vsemi najmanj, le 27 odstotkov, meni, da je bil njihov študijski program dobra osnova za začetek dela (povprečje v Sloveniji je pribliţno 33 odstotkov, v Evropi pa pribliţno 55 odstotkov). Več, pribliţ- 63 Analiza značilnosti študijskih programov no 39 odstotkov diplomantov, pa meni, da je študijski progam primeren za opravljanje sedanjega dela (povprečje v Sloveniji je pribliţno 43 odstotkov, v Evropi pa 49 odstotkov). Deleţ študentov druţboslovja, ki menijo, da je bil študijski program dobra osnova za razvoj podjetniški sposobnos- ti, je med vsemi programi najvišji (30,3 odstotka, medtem ko je slovensko povprečje 18 odsotno). Skladno s slovenskim povprečjem in občutno pod evropskim (37 odstotkov), eden od štirih diplo- mantov meni, da je imel študijski program visok akademski ugled. 4.3 Študijski programi s področja humanistike in umetnosti Študijski program na tem področju je kot splošno gledano zahtevnega ocenilo pribliţno 57 odstot- kov študentov humanistike, kar presega tako slovensko kot evropsko povprečje (pribliţno 50 odstotkov in pribliţno 55 odstotkov), še vedno pa ne dosega ocene zahtevnosti študija v zdravstvu, inţenirstvu in naravoslovnih vedah. Nadpovprečni zahtevnosti študija ustreza tudi nadpovprečno število ur, ki jih študenti humanistike tedensko namenjajo študiju (nekaj več kot 27 ur, slovensko povprečje pa je manj kot 24 ur). Ob kmetijstvu in storitvah je humanistika področje, na katerem je po oceni diplomantov najmanj poudarka na pisnih nalogah, izpitih z označevanjem odgovorov ter projektnem in problemsko zas- novanem učenju, relativno veliko pa je ustnih predstavitev (več le v študijih na področju izobraţe- vanja). Deleţ študentov, ki opravljajo strokovno prakso oziroma so napoteni na delo v organizaci- jo, je med vsemi študijskimi področji v humanistiki najmanjši (31 odstotkov), povprečno trajanje opravljanja strokovne prakse pa je s skoraj 6 meseci drugo najdaljše (v zdravstvu več kot 8 mese- cev, v slovenskem povprečju pa pribliţno 4 mesece). To področje je takoj za naravoslovnim tisto, na katerem so študijski programi po oceni študentov najmanj usmerjeni v poklic (taki se zdijo malo manj kot trem od desetih študentov), imajo pa naj- višji akademski ugled (pribliţno 36 odstotkov, slovensko povprečje je pribliţno 26 odstotkov). Delodajalci te študijske programe poznajo razmeroma dobro: tako na področju humanistike meni pribliţno 39 odstotkov diplomantov, v Sloveniji pa v povprečju malo več kot 34 odstotkov diplo- mantov. Nekoliko nad slovenskim povprečjem je število študentov tega študijskega področja, ki meni, da je njihov študijski program dobra osnova za začetek dela (pribliţno 35 odstotkov, slovensko povpreč- je je pribliţno 33 odstotkov), še več pa jih meni, da je dobra osnova za opravljanje njihovega seda- njega dela (48,5 odstotka, slovensko povprečje je 42,7 odstotka). Študentje humanistike v najmanj- ši meri ocenjujejo, da je bil njihov študijski program dobra osnova za razvoj podjetniških sposob- nosti (tako jih meni pribliţno 4 odstotke, v slovenskem povprečju pa 18,5 odstotka). 64 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV 4.4 Študijski programi s področja inženirstva12 Skoraj dva od treh diplomantov inţenirstva menita, da je njun visokošolski program zahteven: v slovenskem povprečju tako meni pribliţno vsak drugi. Študentje v programih na področju inţenirs- tva namenjajo študiju dobrih 25 ur na teden, kar je dobro uro več od slovenskega povprečja. Med načini poučevanja in učenja je tu med vsemi področji najbolj poudarjeno projektno in problemsko zasnovano učenje (o njem poroča skoraj 28 odstotkov študentov inţenirstva, v slovenskem povpre- čju pa manj kot 19 odstotkov študentov). V razmeroma veliki meri so zastopane tudi skupinske naloge in raziskovalni projekti (pribliţno 30 odstotkov in 15 odstotkov, v Sloveniji povprečno pribliţno 28 odstotkov in 12 odstotkov). Predavanja je kot zelo poudarjena izpostavilo pribliţno 71 odstotkov diplomantov, kar le za odstotek presega deleţ na področju storitev, na katerem so preda- vanja najmanj poudarjena. Strokovna praksa je po oceni študentov v programih na področju inţe- nirstva poudarjena nekoliko manj, kot v povprečju v Sloveniji (24,4 odstotka, slovensko povprečje je 27,8 odstotkov), opravlja pa jo pribliţno 58 odstotkov študentov, kar je nekaj odstotnih točk nad slovenskim povprečjem. Trajanje prakse inţenirjev je pribliţno 4 mesece in pol, kar za pribliţno pol meseca presega trajanje v slovenskem povprečju. Pribliţno 63 odstotkov študentov med viso- košolskim izobraţevanjem pridobiva delovne izkušnje (več, pribliţno 73 odstotkov, le v humanis- tiki, slovensko povprečje je pribliţno 60 odstotkov). Malo več kot trije od desetih diplomantov menijo, da delodajalci dobro poznajo vsebino programa (slovensko povprečje je pribliţno 34 odstotkov), pribliţno dva od desetih, kar je največ med vsemi področji, pa menita, da lahko študenti svobodno oblikujejo svoj študijski program (slovensko pov- prečje je 13 odstotkov). Študiji inţenirstva imajo tudi razmeroma visok akademski ugled, ki ga po oceni študentov presegajo le študiji v naravoslovju in humanistiki. Študente naj bi na področju inţenirstva tudi dobro pripravili na razvijanje podjetniških sposobnos- ti: tako jih meni 17,5 odstotka, kar je eno odstotno točko pod slovenskim povprečjem, vendar med vsemi študijskimi področji na drugem mestu (za druţboslovnimi vedami). Po drugi strani deleţ tistih, ki so odgovorili, da je bil študij dobra osnova za začetek dela, za pol odstotne točke presega slovensko povprečje, vendar je med študijskimi področji še vedno med manjšimi. Med tremi naj- manjšimi je tudi deleţ inţenirjev, ki jim je študij predstavljal dobro osnovo za opravljanje dela. 4.5 Študijski programi s področja izobraževanja Pribliţno 39 odstotkov diplomantov na področju izobraţevanja ocenjuje svoj študijski program kot zahteven; ta deleţ je manjši samo na področju storitev, slovensko povprečje pa je pribliţno 51 odstotkov. Čas, ki ga študenti namenjajo študiju, je v študijskih programih v izobraţevanju pribliţ- 12Področje inţenirstva v tej analizi vključuje proizvodnjo in gradnjo, arhitekturo, gradbeništvo, strojništvo, elektrotehniko in druga podobna področja. 65 Analiza značilnosti študijskih programov no 24 ur na teden, kar je enako slovenskemu povprečju vseh študijskih področij, presega pa podro- čji druţbenih ved in storitev. V splošnem diplomanti na področju izobraţevanja poudarjenost razli- čnih načinov učenja in poučevanja v programu ocenjujejo precej visoko: med vsemi študijskimi področji najbolj poudarjajo ustne predstavitve, med najvišjimi tremi pa je tudi deleţ tistih, ki se jim zdijo poudarjena predavanja, pisne naloge, projektno in problemsko zasnovano učenje ter strokov- na praksa in delo v organizaciji. Opravljanje strokovne prakse v okviru študija je med vsemi študij- skimi področji v izobraţevanju najpogostejše (opravlja jo skoraj osem od desetih študentov, slo- vensko povprečje pa je pribliţno 55 odstotkov), vendar tudi najkrajše: traja namreč le nekaj dlje od dveh mesecev. Skladno s slovenskim povprečjem pribliţno šest od desetih študentov med študijem na področju izobraţevanja pridobi tudi delovne izkušnje. V visokošolskih programih na področju izobraţevanja deleţ diplomantov, ki menijo, da je njihov študijski program usmerjen v poklic (pribliţno 57 odstotkov), zaostaja le za zdravstvom, deleţ tistih, ki menijo, da delodajalci dobro poznajo študijski program, pa je med vsemi področji največji (pribliţno polovica). Nekoliko manj kot v povprečju v Sloveniji je tistih, ki so svoj študijski pro- gram lahko svobodno oblikovali (pribliţno 11 odstotkov, slovensko povprečje je 13 odstotkov). Študentje na področju izobraţevanja precej nizko ocenjujejo tudi akademski ugled svojega pro- grama: da je visok, menijo pribliţno trije od dvajsetih. Glede na poročanje diplomantov so med vsemi študijskimi področji programi na področju izobraţevanja študente najbolje pripravili na delo, predstavljajo pa tudi dobro osnovo za začetek dela po zaključku študija (več jih tako meni le v naravoslovnih vedah). Manj poudarjen je poslovni vidik: svoj program kot dobro osnovo za razvi- janje podjetniških sposobnosti ocenjuje le pribliţno 7 odstotkov študentov na področju izobraţeva- nja. 4.6 Študijski programi s področja kmetijstva in veterine V študijih na področju kmetijstva malo manj kot polovica diplomantov meni, da je njihov študijski program v veliki ali zelo veliki meri zahteven (tudi slovensko povprečje je pribliţno polovica). Med vsemi študijskimi področji študentje v kmetijstvu študiju posvečajo največ časa (29 ur na teden, slovensko povprečje je pribliţno 24 ur na teden). V njihovih študijskih programih so pisne naloge, izpiti z označevanjem ponujenih odgovorov ter problemsko zasnovano učenje najmanj poudarjeni, občutno večji kot povprečno v Sloveniji pa so poudarki na predavanjih in strokovni praksi (slednjo kot poudarjeno ocenjuje pribliţno 39 odstotkov, slovensko povprečje pa je pribliţ- no 28 odstotkov). V okviru visokošolskega izobraţevanja v programih kmetijstva in veterine sedem od desetih študentov opravlja strokovno prakso (nekoliko več le v zdravstvu in izobraţevan- ju), ki v povprečju traja tri mesece (slovensko povprečje je 4 mesece). Podobno kot na ostalih štu- dijskih področjih (z izjemo humanistike z občutno večjim deleţem) pribliţno šest od vsakih desetih študentov kmetijstva ob študiju pridobiva delovne izkušnje, povezane s študijskim programom. 66 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Pribliţno 45 odstotkov študentov na področju kmetijstva in veterine ocenjuje, da je njihov študijski program v veliki ali zelo veliki meri usmerjen v poklic: več jih tako meni le v zdravstvu (pribliţno 63 odstotkov) in izobraţevanju (pribliţno 57 odstotkov). Delodajalci po njihovem mnenju vsebino študija srednje dobro poznajo (da jo dobro poznajo, jih meni pribliţno tretjina, tako kot v povpreč- ju v Sloveniji). Le malo več kot eden od vsakih dvajsetih študentov v kmetijstvu meni, da je svoj študijski program lahko svobodno oblikoval (v slovenskem povprečju več kot eden od desetih), eden od petih pa meni, da ima njegov študijski program visok akademski ugled (v slovenskem povprečju več kot eden od štirih). Deleţ študentov kmetijstva, ki menijo, da je bil njihov študij dobra osnova za razvijanje podjetniških sposobnosti (11 odstotkov), je precej manjši od slovenske- ga povprečja (18,5 odstotka), ki pa ga močno zvišujejo študenti druţbenih ved (pribliţno 30 odsto- tkov). Študij je diplomante na področju kmetijstva razmeroma dobro pripravil na začetek dela (pri- bliţno 37 odstotkov, slovensko povprečje je pribliţno 33 odstotkov, druţbene vede so tu na zad- njem mestu), med vsemi skupinami pa jim je v najmanjši meri zagotovil osnovo za delo, ki so ga opravljali v času izvajanja ankete (pribliţno 29 odstotkov, slovensko povprečje je pribliţno 43 odstotkov). 4.7 Študijski programi s področja naravoslovnih ved13 V naravoslovnih vedah je med vsemi študijskimi področji največji deleţ diplomantov, ki svoj štu- dijski program ocenjujejo kot zahteven (tako ga ocenjuje več kot sedem od desetih, v slovenskem povprečju pa pet od desetih študentov). Temu ustreza tudi čas, ki ga namenijo študiju: na teden študirajo pribliţno 28 ur, kar presegajo le študentje na področju kmetijstva (29 ur na teden, sloven- sko povprečje pa je manj kot 24 ur na teden). Skoraj šest od desetih diplomantov meni, da so pri njihovem študiju v veliki meri poudarjene pisne naloge (poleg druţboslovnih ved največ med vse- mi področji), manj kot enemu od dvajsetih pa se zdijo poudarjeni izpiti z označevanjem ponujenih odgovorov (slednje sicer velja za večino študijskih področij). Med manjšimi so na področju nara- voslovnih ved deleţi študentov, ki poudarjajo skupinske naloge, ustne predstavitve in strokovno prakso. Strokovna praksa na tem področju traja v povprečju dobre tri mesece, kar je pribliţno mesec manj od slovenskega povprečja vseh študijskih področij (evropsko povprečje je kar šest mesecev in pol), opravlja pa jo pribliţno 59 odstotkov študentov (slovensko povprečje je pribliţno 55 odstotkov). Podoben deleţ jih med študijem tudi pridobiva relevantne delovne izkušnje. Usmerjenost študija v poklic ocenjujejo študenti na področju naravoslovnih ved med vsemi podro- čji najniţje (usmerjen v poklic se zdi pribliţno dvema od desetih, v slovenskem povprečju pa sko- raj štirim od desetih). Pribliţno 38 odstotkov jih meni, da delodajalci dobro poznajo vsebino njiho- vega študijskega programa (slovensko povprečje je pribliţno 34 odstotkov), med vsemi področji pa imajo najmanj svobode pri oblikovanju študijskega programa (da jo ima, meni malo več kot eden od dvajsetih, v slovenskem povprečju pa skoraj trije od dvajsetih). Ob humanistiki uţivajo nara- 13Področje naravoslovnih ved v tej knjigi vključuje znanost, matematiko in fiziko, računalništvo, elektrotehniko, geodezijo, biotehniške vede in kemijsko tehnologijo. 67 Analiza značilnosti študijskih programov voslovni študiji najvišji akademski ugled, po mnenju študentov pa nudijo tudi najboljšo osnovo za začetek dela (tako meni pribliţno 44 odstotkov študentov, v slovenskem povprečju pa pribliţno 33 odstotkov). Za dve odstotni točki večji je deleţ tistih, ki menijo, da je bil študij dobra osnova za delo, ki so ga opravljali v času izpolnjevanja vprašalnika. 4.8 Študijski programi s področja storitev14 Na področju storitev je deleţ diplomantov, ki svoj študijski program ocenjujejo kot zahteven, naj- manjši (pribliţno 37 odstotkov, slovensko povprečje je pribliţno polovica). Najniţje je tudi število ur, ki jih študentje na tem področju tedensko posvečajo študiju (malo manj kot 21 ur, slovensko povprečje je malo manj kot 24 ur, evropsko povprečje pa več kot 32 ur). Malo bolj kot v sloven- skem povprečju je poudarjena strokovna praksa in sodelovanje študentov v raziskovalnih projektih, najmanj med vsemi področji pa so tu poudarjena predavanja, ustne predstavitve študentov ter (sko- raj enako kot v kmetijstvu) projektno in problemsko zasnovano učenje. Strokovno prakso opravlja pribliţno 58 odstotkov študentov na področju storitev, kar je nekaj odstotnih točk več kot v sloven- skem povprečju,trajanje opravljanja strokovne prakse pa je pribliţno 4 mesece, kar je skoraj enako slovenskemu povprečju. Slednje velja tudi za deleţ študentov, ki ob študiju pridobivajo s študijem povezane delovne izkušnje (okoli 60 odstotkov). Študentje v programih na področju storitev usmerjenost svojega programa v opravljanje poklica ocenjujejo malo višje od slovenskega povprečja (44 odstotkov, slovensko povprečje pa je pribliţno 39 odstotkov). Po mnenju diplomantov delodajalci precej slabo poznajo vsebino programov (slabše le na področju druţbenih ved), v oblikovanju programov pa imajo študenti na področju storitev relativno veliko svobode. Le eden od desetih (v Sloveniji najmanj med vsemi študijskimi področji) meni, da ima njegov študijski program visok akademski ugled (v slovenskem povprečju več kot vsak četrti, v evropskem pa več kot vsak tretji). Študijski programi na področju storitev po mnenju diplomantov ne ponujajo zelo dobre osnove za začetek dela in kasnejše delo (28,5 odstotka in 34,2 odstotka, slovensko povprečje pa je v prvem primeru 32,9 odstotka, v drugem pa 42,7 odstotka), relativno dobro pa jih pripravijo na razvijanje podjetniških sposobnosti. 4.9 Študijski programi s področja zdravstva15 V povprečju svoj študij kot zahteven ocenjuje pribliţno vsak drugi diplomant v Sloveniji, na pod- ročju zdravstva pa tako meni malo več kot šest od desetih študentov (več le v inţenirstvu in nara- voslovnih vedah). Ti študirajo več kot 25 ur na teden, kar presega slovensko povprečje. Med vsemi študijskimi področji so na področju zdravstva v visokošolskem izobraţevanju najbolj poudarjene oblike poučevanja in učenja skupinske naloge, izpiti z označevanjem ponujenih odgovorov, sode- 14Področje storitev vključuje promet, turizem, šport, nekatera gospodarska in druga področja, ki temeljijo na storitveni dejavnosti. 15 Področje zdravstva v tej knjigi vključuje tudi farmacijo, socialno delo, medicino, zdravstveno nego in druga sorodna področja. 68 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV lovanje v raziskovalnih projektih ter strokovna praksa in delo v organizaciji. Kar trije od štirih študentov v zdravstvu (več le v študijih na področju izobraţevanja) v okviru študijskega programa opravljajo strokovno prakso, ki tudi traja najdlje (več kot 8 mesecev in enkrat več od povprečja v Sloveniji). Verjetno je to eden od dejavnikov, zaradi katerih druge s študijem povezane delovne izkušnje v zdravstvu pridobiva najmanjši deleţ študentov (pribliţno 55 odstotkov, slovensko pov- prečje je pribliţno 60 odstotkov). Med vsemi študijskimi področji je v zdravstvu diplomantov, ki menijo da je njihov študijski pro- gram usmerjen v poklic, največ (skoraj 63 odstotkov, v slovenskem povprečju pa skoraj 39 odstot- kov). Veliko (vendar manj kot v izobraţevanju) jih tudi meni, da delodajalci vsebino programa dobro poznajo. Pri oblikovanju študijskega programa pa študentje nimajo veliko svobode: da so jo imeli, meni manj kot 9 odstotkov anketirancev, manj le v kmetijstvu in naravoslovnih vedah (slo- vensko povprečje je 13 odstotkov). Akademski ugled študijskih programov v zdravstvu je po oce- ni diplomantov nekoliko nad povprečnim slovenskim (da je visok, meni 30 odstotkov diplomantov, v Sloveniji pribliţno 26 odstotkov) vendar pod povprečji na področjih humanistike, naravoslovnih ved in inţenirstva. Poleg področja izobraţevanja študijski programi v zdravstvu največ študentom predstavljajo dobro osnovo za opravljanje dela. Pribliţno eden od desetih diplomantov v zdravstvu meni, da je bil študij dobra osnova za razvijanje podjetniških sposobnosti (v slovenskem povprečju tako menita malo manj kot dva od desetih). 4.10 Ključne ugotovitve po področjih študija V tem razdelku navajamo temeljne značilnosti posameznih študijskih programov. Študijski programi s področja družbenih ved: zahteven študijski program v katerem študentje najmanj študirajo; majhna vključenost študentov v raziskovalne projekte in delovno prakso; delodajalci slabo poznajo program; programi niso usmer- jeni v začetek dela, vendar bolj v vseţivljenjski razvoj. Študijski programi s področja humanistike in umetnosti: zahteven študijski program tudi po številu ur študija; najmanj poudarka na pisnih nalogah, izpitih z označevanjem odgovorov ter projektnem in problemsko zasnovanem učenju, relativno veliko pa je ustnih predstavitev; dolga študijska praksa; najmanj usmerjeni v poklic, vendar dobra podlaga za delo; delodajalci dobro poznajo programe; programi ne razvijajo podjetniških sposobnosti. Študijski programi s področja inženirstva: zahteven študijski program; poudarjeno problemsko učenje, skupinske naloge in raziskovalni pro- jekti; svoboda pri oblikovanju programa; velik poudarek na pridobivanju delovnih izkušenj vendar program ni usmerjen v poklic; visok akademski ugled; dobra podlaga za podjetniške sposobnosti; 69 Analiza značilnosti študijskih programov Študijski programi s področja izobraževanja: zahteven študijski program; poudarek na ustnih predstavitvah; strokovna praksa v okviru študija je med vsemi študijskimi področji v izobraţevanju najpogostejša, vendar tudi najkrajša; programi so usmerjeni v poklic; delodajalci dobro poznajo študijski program; svoboda pri oblikovanju progra- ma; nizka ocena akademskega ugleda; program slabo razvija podjetniške sposobnosti. Študijski programi s področja kmetijstva in veterine: program usmerjen v poklic; delodajalci ga dobro poznajo; dobra osnova za začetek dela, vendar ne tudi za vseţivljenjsko učenje; majhna svoboda pri oblikovanju programa; študentje v povprečju vlagajo v program največ časa; velik poudarek na poudarki na predavanjih in strokovni praksi; veliko študentov pridobiva delovne izkušnje; slaba osnova za razvoj podjetniških sposobnosti. Študijski programi s področja naravoslovnih ved: zahteven program, ki zahteva veliko ur študija; velik poudarek na pisnih nalogah; nizka usmerje- nost v poklic; najmanj svobode pri oblikovanju študijskega programa; visok akademski ugled; dobra osnova za začetek dela. Študijski programi s področja storitev: glede na podatke nezahteven študijski program, tako po intenziteti kot po številu vloţenih ur; svo- boda pri oblikovanju programa; program ne pripravi dobro za delo; delodajalci slabo poznajo pro- gram; večina ostalih parametrov je v povprečna. Študijski programi s področja zdravstva: zahteven študijski program; zelo usmerjen v poklic; delodajalci ga dobro poznajo; velik poudarek na skupinskih nalogah, izpitih z označevanjem ponujenih odgovorov in sodelovanju v raziskoval- nih projektih; zelo poudarjena je strokovna praksa; majhna svoboda pri oblikovanju programa; slabo razvije podjetniške sposobnosti. V Tabeli 4.2 prikazujemo študijska področja po izbranih karakteristikah tabelarično. 70 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Tabela 4.2: Tipologija značilnosti študijskih programov. Značilnost študijskega programa Malo značilno Zelo značilno Zahteven program storitve zdravstvo; inženirstvo; humanistika in umetnost Vključenost v raziskovalne projek- družbene vede; humanistika in inženirstvo te, projektno delo umetnost Študijska praksa in delovne izkušnje družbene vede izobraževanje; humanistika in ume- tnost; inženirstvo; kmetijstvo in veterina Program, usmerjen v poklic družbene vede; humanistika in izobraževanje umetnost; inženirstvo; Program, usmerjen v začetek dela družbene vede humanistika in umetnost; kmetijstvo in veterina Program, usmerjen v vseţivljenjski kmetijstvo in veterina družbene vede razvoj Delodajalci poznajo program kmetijstvo in veterina; družbene humanistika in umetnost; kmetijstvo vede; in veterina izobraževanje Razvoj podjetniških sposobnosti humanistika in umetnost; izobraže- inženirstvo vanje; izobraževanje Akademski ugled izobraževanje inženirstvo Svoboda pri oblikovanju programa kmetijstvo in veterina; storitve izobraževanje Namen Tabele 4.2, in tudi poglavja 4, ni usmerjen toliko v primerjavo med področji študija, tem- več bolj v oblikovanje primerjalne tipologije študijskih programov: le to smo povzeli v tem razdel- ku. V naslednjem poglavju nas bodo zanimali poklici in trg dela. 71 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive 5. Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive 5.1 Opis vzorca Tudi v tem delu je analiza zasnovana na slovenskemu delu mednarodnih raziskav REFLEX in HEGESCO, ki sta zajeli 6000 slovenskih diplomantov pet let po zaključku šolanja16 s 'pred- bolonjsko' univerzitetno izobrazbo. Za razliko od poglavja 4 v tem delu ne analiziramo diploman- tov po študijskih področjih temveč po poklicnih skupinah. Pri tem smo agregacijo poklicev v poklicne skupine opravili tako na podlagi sorodnosti del med poklici kot tudi številčne zastopanosti poklicev v vzorcu. Pri tem smo agregirali naslednje skupine (v posameznih skupinah zaradi preve- likega števila ne navajamo vseh poklicev): - menedţerji: direktorji/direktorice, menedžerji/menedžerke družb; menedžerji/menedžerke proiz- vodnih in operativnih enot družbe; menedžerji/menedžerke drugih enot družbe; menedžer- ji/menedžerke finančne enote družbe in enote za splošne zadeve; menedžerji/menedžerke kadrovske enote in enote za odnose z delodajalci v družbi, ... menedžerji/menedžerke manjših družb. - računalniški programerji: računalniški programerji in analitiki/analitičarke in snovalci/snovalke informacijskih sistemov. - tehnični inţenirji: inženirji/inženirke elektrotehnike, inženirji/inženirke elektronike, telekomuni- kacij, inženirji/inženirke strojništva. - računovodje in finančni poklici: računovodje, finančniki/finančnice in revizorji/revizorke. - profesije s področja prava: pravni strokovnjaki/pravne strokovnjakinje, odvetniki/odvetnice, notarji/notarke ipd., sodniki/sodnice, pravni strokovnjaki/pravne strokovnjakinje. - tehniki in pomočniki: tehniki/tehnice tehničnih strok, tehniki/tehnice tehnično-tehnoloških strok, tehniki/tehnice za fiziko, kemijo, tehniki/tehnice za gradbeništvo, geodezijo ipd., tehniki/tehnice za elektrotehniko., tehniki/tehnice za elektroniko in telekomunikacije, tehniki/tehnice za strojništvo. - poklici s področja zdravljenja in oskrbe pod univerzitetno izobrazbo – primeri zajetja poklicev vključujejo: fizioterapevti/fizioterapevtke, veterinarski asistenti/veterinarske asistentke, farmacevt- ski asistenti/farmacevtske asistentke, fizioterapevti/fizioterapevtke, zobozdravstveni in veterinarski asistenti/zobozdravstvene in veterinarske asistentke, pomočniki/pomočnice medicinskih sester in medicinskih sester babic. - zavarovalniški in nepremičninski agenti: zavarovalniški zastopniki/zavarovalniške zastopnice, posredniki/posrednice za nepremičnine in premičnine, zastopniki/zastopnice in organizator- ji/organizatorice za potovanja, tehnični in komercialni zastopniki/tehnične in komercialne zastop- 16 Glej poglavje 4.1 za več informacij. 72 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV nice za prodajo, komercialni ter finančni posredniki in zastopniki/komercialne ter finančne posre- dnice in zastopnice. - administratorji: poslovnoupravni, pravni in finančni strokovni sodelavci, knjigovodje/ poslovnoupravne, pravne in finančne strokovne sodelavke, knjigovodkinje ipd., poslovni sekretar- ji/poslovne sekretarke, tajniki/tajnice. - poklici ekvivalentni triletni srednji šoli: vnašalci/vnašalke podatkov, uradniki/uradnice v računo- vodstvu, knjigovodstvu, statistiki, financah ipd., uradniki/uradnice v računovodstvu in knjigovods- tvu, uradniki/uradnice v statistiki, financah, uradniki/uradnice v skladiščih, prometu, prodaji, nabavi, poklici za storitve. V primeru zdravnikov, javnih usluţbencev, poslovodij in poslovnih organizatorjev, učiteljev v osnovni in srednji šoli ter vzgojiteljev predšolskih otrok agregacije nismo opravili in smo analizira- li le eno (istoimensko poklicno skupino). Frekvenčno porazdelitev poklicnih skupin prikazujemo v Tabeli 5.1. Tabela 5.1. Diplomanti po poklicnih skupinah vključeni v analizo. Poklicna skupina Numerus Odstotki Menedţerji 234 8,7% Programerji 45 1,7% Inţenirji 97 3,6% Zdravniki 54 2,0% Osnovnošolski učitelji 55 2,0% Srednješolski učitelji 211 7,8% Predšolski vzgojitelji 78 2,9% Poslovni organizatorji 79 2,9% Računovodje in finančni poklici 128 4,7% Pravne profesije 98 3,6% Profesije javne uprave 94 3,5% Razni zdravstveni poklici 106 3,9% Ostali profesionalci 943 34,9% Finančno-zavarovalni zastopniki 99 3,7% Administrativni poklici 103 3,8% Tehniki in ostali poklici s 4 letnih sred. programom 184 6,8% Poklici s triletno sred. šolo in manj 93 3,4% SKUPAJ 2701 100,0% Kot je razvidno iz Tabele 5.1, smo na podlagi slovenskega dela analiz baz REFLEX in HEGESCO v analizo vključili 2701 diplomanta pet let po koncu študija. V kategorijo „ostali profesionalci" smo vključili diplomante vseh poklicev, ki jih zaradi premajhnega števila ni bilo moţno evidentirati kot samostojno poklicno skupino, zaradi raznolikosti dela pa jih ni bilo moţno niti vključiti v katero od obstoječih kategorij. Zaradi heterogenosti del te skupine v analizi nismo obravnavali posebej. 73 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive Tako sta v vzorcu najštevilnejši poklicni skupini menedţerji (8,7 odstotka) in srednješolski učitelji (7,8 odstotka). Med poklici, ki se skladajo z visokošolsko izobrazbo, sledi skupina računovodij in finančnih poklicev ter raznih zdravstvenih poklicev (razen zdravnikov). V vzorcu je 6,8 odstotka diplomantov, ki so zaposleni kot tehniki in v ostalih poklicih, ki se skladajo s štiriletnim srednje- šolskim programom, 3,8 odstotka diplomantov v vzorcu dela v administrativnih poklicih ter 3,4 odstotka v poklicih, za katere se običajno zahteva enega od triletnih srednješolskih programov. V nadaljevanju predstavljamo rezultate analize za posamezne poklicne skupine glede na percepcijo študijskega programa, delovnih izkušenj in iskanja dela ter značilnosti delovnega mesta in organi- zacije. Poklicne skupine predstavljamo po abecednem vrstnem redu. Zaradi obsega so frekvenčni rezultati analize v celoti predstavljeni v prilogi 2. 5.2 Administrativni poklici17 i) Študijski program Mnenje o tem, da je študijski program zahteven ima malo manj kot polovica visokošolskih diplo- mantov (slovensko povprečje je pribliţno 50 odstotkov), zaposlenih v administrativnih poklicih – torej poklicih, pri katerih se običajno zahteva izobrazba, niţja od visokošolske. Izvajalcem te poklicne skupine se zdi študij najmanj usmerjen v delo, vloga učitelja kot nosilca informacij pa se zdi poudarjena štirim od desetih, kar je skladno s slovenskim povprečjem. Med vsemi poklicnimi skupinami je v administrativnih poklicih najmanjši deleţ izvajalcev tega poklica, ki so v študij vlagali več dela, kot je potrebno za opravljanje izpitov. Glede na to je deleţ študentov, ki si priza- devajo za najvišje moţne ocene, relativno visok, saj je enakovreden slovenskemu povprečju (46 odstotkov). ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela Izvajalci te poklicne skupine so v 60 odstotkih pridobivali delovne izkušnje 18 mesecev (slovensko povprečje je 19 mesecev). Nadpovprečna, vendar ne med najvišjimi, sta deleţa tistih, ki so po zak- ljučku študija nadaljevali z delom, ki so ga opravljali ob študiju (57 odstotkov) in tistih, ki so z iskanjem dela začeli pred zaključkom študija (36 odstotkov). Skupaj s poklici, za katere je potrebna triletna srednja šola, in finančno-zavarovalnimi zastopniki izvajalci te poklicne skupine delo naj- pogosteje najdejo prek druţine, prijateljev ali znancev, ob računovodjih pa stik z delodajalcem najredkeje naveţejo na lastno pobudo (16 odstotkov, slovensko povprečje pa je 24 odstotkov). iii) Delovno mesto in organizacija V administrativnih poklicih je skupno trajanje zaposlitve v petih letih po zaključku študija pribliţ- no 50 mesecev, kar ustreza slovenskemu in evropskemu povprečju. Brezposelnost v tem obdobju 17 Poklicna skupina za katero se običajno zahteva izobrazba, ki je niţja od visokošolske. 74 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV izkusi vsak tretji. Pogodbo za nedoločen čas ima sklenjeno 83 odstotkov zaposlenih v administrati- vnih poklicih, s čimer za nekaj odstotkov presegajo slovensko in evropsko povprečje. Njihovi mesečni zasluţki so s 1197 evri bruto med najniţjimi; niţji so le v poklicih s triletno srednješolsko izobrazbo. Tudi raven zadovoljstva z delom je v administrativnih poklicih med najniţjimi. Konkurenca in stabilnost povpraševanja sta v administrativnih poklicih pribliţno enaki kot v slo- venskem povprečju (45 odstotkov in 18 odstotkov). Štirje od desetih izvajalcev te poklicne skupine delujejo v mednarodnem okolju, v njihovih organizacijah pa se reorganizacije, zdruţitve ali pre- vzemi ter odpuščanja dogajajo skoraj enako pogosto kot v slovenskem povprečju. Nekoliko pogos- teje prihaja do sprememb delovnih nalog (53 odstotkov, slovensko povprečje je 45 odstotkov). Skoraj osem od desetih zaposlenih v administrativnih poklicih neposredno ali posredno vodi svoje sodelavce, s čimer se uvrščajo v zgornjo tretjino poklicnih skupin. Nekoliko niţja kot v sloven- skem povprečju je raven njihove odgovornosti za odločanje o organizacijskih in lastnih ciljih, o načinu opravljanja svojega dela pa odločajo le zdravniki in zaposleni s triletno srednjo šolo. Vsak drugi zaposlen v administrativnih poklicih ocenjuje, da njegovo delo ne more biti objektivno ocen- jeno. iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Med vsemi poklicnimi skupinami (z izjemo poklicev s triletno srednjo šolo) je v administrativnih poklicih največ tistih, ki menijo, da za opravljanje tega dela zadošča izobrazba, niţja od visokošol- ske (tako meni vsak tretji, v slovenskem povprečju pa vsak deseti). Administrativni poklici so sku- paj s tehniki in pomočniki ter zaposlenimi s triletno srednjo šolo poklicna skupina z najmanjšim deleţem posameznikov, ki pri delu uporabljajo svoje znanje in veščine (39 odstotkov, slovensko povprečje je 70 odstotkov). Zaposleni v administrativnih poklicih med svojimi kompetencami najbolj izpostavljajo sposobnost pisanja poročil, zabeleţk in dokumentov, enako ali višje od slovenskega povprečja pa ocenjujejo svojo sposobnost dela z računalnikom in internetom, učinkovitega pogajanja in dela pod stresom ter učinkovite uporabe časa. Skupaj s profesijami javne uprave najniţje ocenjujejo svojo sposob- nost predstavljanja svojih idej in izdelkov. V primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami zelo niz- ko ocenjujejo raven strokovnosti in prakse na svojem področju, raven znanja na drugih področjih ter sposobnost hitrega osvajanja novega znanja. 75 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive 5.3 Finančno-zavarovalni zastopniki18 i) Študijski program Študij se zdi zahteven manj kot vsakemu drugemu finančno-zavarovalnemu zastopniku. Malo pod povprečjem je število tistih, ki ocenjujejo, da je bil študij usmerjen v poklic (vsak tretji), tik nad povprečjem pa je deleţ tistih, ki se jim je zdel učitelj poudarjen kot ključni vir informacij. Finanč- no-zavarovalni zastopniki v študij vlagajo povprečno količino dela, nekoliko manj pa se jih trudi za najvišje moţne ocene. Dobra tretjina jih v študij vstopa z gimnazijsko izobrazbo (v slovenskem povprečju slaba polovica). ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela Malo več kot vsak drugi finančno-zavarovalni zastopnik med študijem pridobiva delovne izkušnje. Njihovo trajanje pridobivanja izkušenj je med krajšimi, saj je s 13 meseci daljše le od tistega pri pravnikih in zdravnikih (slovensko povprečje je 19 mesecev). Z iskanjem dela pred zaključkom študija začne (poleg poklicev s triletno srednješolsko izobrazbo) največ posameznikov te poklicne skupine (38 odstotkov, slovensko povprečje je 25 odstotkov). Ob osnovnošolskih učiteljih so sku- pina poklicev, ki delo najpogosteje najde prek časopisnega oglasa, še bolj pa izstopajo po iskanju dela prek druţine, prijateljev in znancev (najvišjih 35 odstotkov, slovensko povprečje je 18 odstot- kov). Če v povprečju v Sloveniji stik z delodajalcem na lastno pobudo naveţe vsak četrti, ga med finančno-zavarovalnimi zastopniki vsak peti. iii) Delovno mesto in organizacija Trajanje zaposlitve in deleţ tistih, ki so imeli v petih letih po študiju več kot enega delodajalca, sta blizu slovenskega povprečja, precej več pa je finančno-zavarovalnih zastopnikov, ki v tem času vsaj enkrat doţivijo brezposelnost (42 odstotkov, slovensko povprečje je 31 odstotkov). Pogodbo za nedoločen čas imajo skoraj štirje od petih, kar se sklada s slovenskim povprečjem. Njihovi bruto mesečni zasluţki za povprečjem zaostajajo najmanj, kar jih v razvrstitvi vseh poklicnih skupin uvršča na sredino (1475 evrov, slovensko povprečje je 1557 evrov). Manj kot polovica je zadovo- ljnih s svojim delom, v čemer za njimi zaostajajo le poklici s triletno srednjo šolo. Razmere na trgu finančno-zavarovalnih zastopnikov so zelo ostre, med vsemi poklicnimi skupina- mi jih tu največ poroča o močni konkurenci (78 odstotkov, slovensko povprečje 48 odstotkov) in nestabilnosti povpraševanja (28 odstotkov, slovensko povprečje je 16 odstotkov). Njihove organi- zacije v veliki meri delujejo na mednarodnem območju (več le organizacije programerjev in inţe- nirjev). Pogosteje kot v slovenskem povprečju v njih prihaja do spremembe delovnih nalog in reorganizacije ter zdruţitve ali prevzema s strani druge organizacije, odpuščanje večjih števil dela- vcev pa je v poklicni skupini finančno-zavarovalnih zastopnikov med vsemi poklicnimi skupinami najbolj običajno. 18 Poklicna skupina za katero se običajno zahteva izobrazba, ki je niţja od visokošolske. 76 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Trije od štirih finančno-zavarovalnih zastopnikov vodijo sodelavce (v slovenskem povprečju pa dva od treh). Njihova odgovornost za oblikovanje lastnih in organizacijskih ciljev ter odločanje o tem, kako bodo opravljali svoje delo, je manjša kot v slovenskem povprečju. Skladno s povprečjem jih pribliţno polovica meni, da so rezultati njihovega dela in dela drugih soodvisni. iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Trije med desetimi finančno-zavarovalnimi zastopniki menijo, da je za njihovo delo potrebna niţja od visokošolske izobrazbe, v slovenskem povprečju vseh poklicev pa tako meni le eden od desetih. Malo je tistih, ki pri svojem delu v veliki meri uporabljajo svoje znanje in veščine (43 odstotkov, slovensko povprečje je 70 odstotkov), še manjši pa je deleţ tistih, ki bi pri delu potrebovali več znanja in veščin (14 odstotkov, skupaj s poklici s triletno srednjo šolo najmanj med vsemi skupi- nami). Raven svojih pogajalskih sposobnosti in svoje pripravljenosti zagrabiti priloţnost ocenjujejo finan- čno-zavarovalni zastopniki najvišje med vsemi poklici v Sloveniji, zelo visoka pa je tudi ocena njihove sposobnosti hitrega osvajanja novega znanja in uspešnega dela pod stresom. Malce nad- povprečna je tudi njihova sposobnost učinkovite uporabe časa in koordinacije aktivnosti ter sposo- bnost predstavljanja idej in izdelkov. Zelo nizko pa ocenjujejo svojo sposobnost produktivnega sodelovanje z drugimi. 5.4 Inženirji i) Študijski program Inţenirji so med poklicnimi skupinami, ki zahtevnost svojega študija ocenjujejo najvišje (71 odsto- tkov, slovensko povprečje je 50 odstotkov). Usmerjenost študija v poklic je enaka slovenskemu povprečju (39 odstotkov), enako velja za poudarjenost učitelja kot ključnega vira informacij (41 odstotkov). Povprečen je tudi deleţ tistih, ki v študij vlagajo več dela, kot je potrebno za opravljan- je izpitov (slaba tretjina), malo nad slovenskim povprečjem pa je deleţ tistih, ki si prizadevajo za najvišje moţne ocene (okoli polovice). Med vsemi poklicnimi skupinami je med inţenirji največ takih, ki v študij prehajajo iz tehniških srednješolskih programov; iz gimnazije pride manj kot vsak deseti, v slovenskem povprečju pa skoraj vsak drugi. ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela Deleţ inţenirjev, ki med študijem pridobivajo delovne izkušnje, je skoraj enak povprečnemu (okoli 60 odstotkov), trajanje dela ob študiju pa je s 23 meseci precej daljše od slovenskega povprečja (19 mesecev). Malo več kot polovica inţenirjev po zaključku študija nadaljuje z delom, ki so ga oprav- ljali med študijem (slovensko povprečje je 48 odstotkov), četrtina pa jih z iskanjem dela začne ţe v času študija (enako slovenskemu povprečju). 77 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive iii) Delovno mesto in organizacija V petih letih od zaključka študija inţenirji v povprečju delajo 53 mesecev (slovensko povprečje je 51 mesecev), v tem času pa je bilo vsaj enkrat brezposelnih manj kot petina (v slovenskem povpre- čju tretjina). Skladno s povprečjem jih pribliţno polovica meni, da bi jim pri iskanju dela lahko koristila njihova socialna mreţa. Z delodajalcem ima pogodbo za nedoločen čas sklenjeno skoraj 90 odstotkov inţenirjev, kar jih uvršča med poklicne skupine z najvišjim deleţem. Njihovi zasluţki so malo višji od slovenskega povprečja (1677 evrov bruto na mesec, slovensko povprečje pa je 1557 evrov), manj pa povprečje presega njihova raven zadovoljstva z delom (68 odstotkov, sloven- sko povprečje je 65 odstotkov). Skupaj s poslovodnimi organizatorji so inţenirji poklicna skupina, ki v vrednotenju konkurence na trgu zaostajajo le za menedţerji in finančno-zavarovalnimi zastopniki, v razvrstitvi poklicnih sku- pin po stabilnosti povpraševanja na trgu pa so pribliţno na sredini. V mednarodnem okolju deluje več kot tri četrtine njihovih organizacij, kar je daleč največ med vsemi poklicnimi skupinami (dru- gi so programerji s 64 odstotki, slovensko povprečje pa je 36 odstotkov). O spremembah svojih delovnih nalog in odpuščanju velikega števila delavcev poroča pribliţno povprečen deleţ inţenir- jev, nekoliko več jih je v organizaciji doţivelo reorganizacijo (54 odstotkov, slovensko povprečje je 47 odstotkov). Zdruţitev ali prevzem s strani druge organizacije se zgodi v organizaciji vsakega četrtega inţenirja; tako enkrat presegajo slovensko povprečje in so med vsemi poklicnimi skupi- nami na prvem mestu. Sodelavce vodi manj kot polovica inţenirjev, vendar so v tem pred njimi le računovodje in mened- ţerji. Raven njihove odgovornosti za oblikovanje lastnih in organizacijskih ciljev ter odločanje o načinih opravljanja svojega dela je v vseh treh postavkah nekoliko pod slovenskim povprečjem. Rezultati njihovega dela so nadpovprečno odvisni od dela drugih, še bolj pa so rezultati dela drugih odvisni od njihovega dela. Skladno s slovenskim povprečjem jih dobra polovica meni, da je njiho- vo delo mogoče objektivno ocenjevati. iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Vsak dvajseti inţenir meni, da za opravljanje njegovega dela zadošča izobrazba, niţja od visoko- šolske, s čimer bi se v slovenskem povprečju strinjal vsak deseti. Deleţa tistih, ki pri delu uporab- ljajo svoje znanje in veščine ter tistih, ki bi pri delu potrebovali več znanja in veščin, sta enaka slovenskemu povprečju (70 odstotkov in 23 odstotkov). Inţenirji so med poklicnimi skupinami z najbolj razvito sposobnostjo iskanja novih idej in rešitev ter dela z računalnikom in internetom. Tudi svojo sposobnost analitičnega mišljenja ocenjujejo nekoliko višje od slovenskega povprečja, v skoraj vseh ostalih znanjih in veščinah pa so tik pod povprečjem. Največje teţave jim povzročata koordinacija aktivnosti in učinkovita uporaba časa. 78 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV 5.5 Menedžerji Poklic menedţerja je panoţno eden najbolj razvejanih, saj ga je moţno najti v vseh panogah in vseh tipih organizacij. Še več; skladno s teorijo poklicne profesionalizacije lahko večino poklicev analiziramo glede na menedţersko, birokratsko in profesionalno naravo (Freidson, 2001), pri čemer pa se pri menedţerjih privzema, da menedţerski aspekt nalog hkrati zajema birokratskega in profesionalnega. Zaradi tega je poklicna tipologija menedţerja po Standardni klasifikaciji poklicev (SURS, 2012) izrazito razvejana in tako recimo zajema menedţerje v finančnih, kadrovskih, trţnih, oglaševalskih, nabavnih in distribucijskih (ipd.) enotah gospodarskih druţb, velikih in majhnih ter javnih in zasebnih organizacijah. V sektorju trgovine na drobno in trgovine na debelo, ki je verjetno eno najbolj prezentnih področij delovanja menedţerjev, zaposleni na tem delovnem mestu načrtujejo, organizirajo, usklajujejo in nadzirajo poslovanje druţb, ki prodajajo blago na drobno ali debelo. Odgovorni so za proračune, zaposlovanje ter strateško in operativno usmerjenost trgovin ali organizacijskih enot znotraj trgovin, ki prodajajo določene vrste izdelkov … Njihove naloge obsegajo določanje prodajnega programa, količine zalog in storitvenih standar- dov, oblikovanje in izvajanje nakupnih in tržnih politik ter postavljanje cen, promoviranje in oglaševanje izdelkov in storitev družbe, vzdrževanje evidenc o količini zalog in finanč- nih transakcijah, skrbijo za upravljanje proračuna družb, in podobno. (SURS, 2012) Menedţerje pet let po koncu študija tipično odlikuje visoka stopnja generičnih kompetenc ter spe- cifika dela povezana z vodenjem podjetja in drugimi zaposlenimi. Rezultati naše analize so prika- zani v nadaljevanju. i) Študijski program Menedţerji pet let po vstopu na trg dela svoj študij ocenjujejo kot povprečno zahteven. Med vsemi poklicnimi skupinami ocenjujejo, da je njihov študijski program najmanj usmerjen v poklic, ki ga opravljajo. Poleg zdravnikov omenjajo profesorja kot ključni vir informacij v najmanjši meri. Poleg diplomantov, ki so se na trgu dela znašli v administrativnih poklicih, v študij ne vlagajo večje količine dela, kot je ta potrebna za to, da opravijo izpit in si v razmeroma majhni meri priza- devajo za visoke ocene. V visokošolski program vstopajo tako iz tehniških kot gimnazijskih sred- nješolskih programov. ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela V primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami začnejo pridobivati delovne izkušnje v večji meri ţe med študijskim programom (67 odstotkov, slovensko povprečje je 67 odstotkov) čas pridobivanja delovnih izkušenj pa pri menedţerjih v povprečju traja 22 mesecev. Več kot polovica menedţerjev (58 odstotkov) po zaključku študija nadaljuje z delom, ki so ga opravljali med študijem (slovensko 79 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive povprečje je 48 odstotkov). Delo začne iskati vsak četrti študent ţe v času študija, kar je skladno s slovenskim povprečjem. Skoraj vsak četrti diplomant, ki se zaposli kot menedţer, išče delo preko druţine in prijateljev (slovensko povprečje je 18 odstotkov). iii) Delovno mesto in organizacija Zaposlitveni parametri menedţerjev so v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami dobri. Trajan- je zaposlitve v petih letih od zaključka študija je 54 mesecev, kar je visoko nad slovenskim pov- prečjem. Glede na podatke je bil v času tranzicije iz izobraţevanja na trg dela vsaj enkrat brezpo- seln vsak peti menedţer (slovensko povprečje je 31 odstotkov). Pet let po koncu študija ima pogo- dbo za nedoločen čas 91 odstotkov menedţerjev, kar je skoraj največ med vsemi poklicnimi skupi- nami (na prvem mestu so le poklici v zdravstvu z izjemo zdravnikov). Menedţerji med vsemi poklicnimi skupinami zasluţijo največ in sicer 2235 EUR bruto. So med tistimi poklici, ki so naj- bolj zadovoljni s svojim delom (72 odstotkov, slovensko povprečje pa je 65 odstotkov). Njihovi delovni pogoji so teţki. Poleg finančni zastopnikov menedţerji v največji meri poročajo, da pri svojem delu neposredno občutijo veliko konkurenco: 75 odstotkov jih poroča, da je na trgu, na katerem deluje organizacija, zelo močna konkurenca (slovensko povprečje je 48 odstotkov), pri čemer vsak četrti poroča o nestabilnem povpraševanju na trgu, kar je med največjimi deleţi med vsemi poklicnimi skupinami. Večina menedţerjev pri delu doţivlja velike spremembe delovnih nalog, reorganizacij ter zdruţitev in odpuščanj. Glede na specifiko dela skoraj vsi menedţerji, brez izjeme, posredno ali neposredno vodijo delav- ce, trije od petih pa so odgovorni za oblikovanje organizacijskih ciljev – v povprečju je v Sloveniji za to pet let po koncu študija odgovoren le eden od treh visokošolskih diplomantov. Več kot 90 odstotkov menedţerjev je odgovornih za oblikovanje svojih delovnih ciljev in svojega dela (slo- vensko povprečje je v prvem primeru 69 odstotkov in 82 v drugem), kar je največ med vsemi poklicnimi skupinami. iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Samo eden od dvajsetih menedţerjev meni, da je za opravljanje njihovega dela lahko primerna izobrazba niţja od visokošolske (v Sloveniji v povprečju tako meni vsak deseti diplomant). Sklad- no s slovenskim povprečjem uporablja znanja in veščine v veliki meri sedem od desetih menedţer- jev, kar se sklada s slovenskim povprečjem, pribliţno vsak četrti pa meni, da delodajalec od njega pričakuje več znanja kot ga sam dejansko lahko ponudi. Menedţerji relativno visoko ocenjujejo svojo raven pridobljenih kompetenc. Še posebno visoko ocenjujejo raven analitičnega razmišljanja, sposobnost učinkovitega pogajanja, sposobnost zagrabi- ti dobro priloţnost, koordinacijo aktivnosti, sodelovanje z drugimi ter sposobnost iskanja idej in rešitev. Med vsemi poklicnimi skupinami so po omenjenih karakteristikah med prvimi tremi pokli- 80 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV cnimi skupinami. Posebno močno izstopajo tudi pri sposobnosti predstavljanja izdelkov in storitev drugim ter delu pod stresom, kjer z skupaj z zdravniki zasedajo prvo mesto. 5.6 Poklici, skladni s triletno srednjo šolo19 i) Študijski program V poklicih, skladnih s triletno srednjo šolo, skoraj polovica zaposlenih ocenjuje, da je bil njihov študijski program zahteven (v slovenskem povprečju polovica). Skladno s slovenskim povprečjem pribliţno štirje od desetih menijo, da je bil študijski program usmerjen v poklic, ter da je bil v njem profesor poudarjen kot ključni vir informacij. Poklici s triletno srednješolsko izobrazbo so tudi med tremi poklicnimi skupinami, v katerih je deleţ gimnazijskih maturantov najmanjši (26 odstot- kov, slovensko povprečje je 46 odstotkov). ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela V tej poklicni skupini med študijem 43 odstotkov študentov pridobiva delovne izkušnje (manj le pravnikov), njihovo trajanje pa je 19 mesecev, kar se ujema s slovenskim povprečjem. Tudi deleţ anketirancev, ki so po zaključku študija nadaljevali z delom, ki so ga opravljali med študijem, je skoraj enak slovenskemu povprečju (malo manj kot polovica). Med vsemi poklicnimi skupinami pa imajo poklici s triletno srednjo šolo največji deleţ tistih, ki so začeli delo iskati pred zaključkom študija (38 odstotkov, slovensko povprečje je 25 odstotkov). iii) Delovno mesto in organizacija Vsak drugi v tej poklicni skupini ima v petih letih po zaključku študija več kot enega delodajalca (slovensko povprečje je 44 odstotkov). Njihova zaposlitev je v tem obdobju s 43 meseci najkrajša med vsemi poklicnimi skupinami (slovensko povprečje je 51 mesecev), skladno s tem pa je drugi največji deleţ tistih, ki so bili v tem času vsaj enkrat brezposelni (54 odstotkov, slovensko pov- prečje pa je 31 odstotkov). Čeprav jih največji deleţ najde zaposlitev prek druţine, prijateljev in znancev, je deleţ tistih, ki menijo, da bi bila pri iskanju koristna njihova socialna mreţa, najmanjši (39 odstotkov, v slovenskem povprečju 51 odstotkov). Dve tretjini zaposlenih v tej poklicni skupi- ni ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo za nedoločen čas (manj le med osnovnošolskimi učitelji in zdravniki, slovensko povprečje je 79 odstotkov). Njihovi zasluţki so med vsemi poklicnimi skupinami najniţji, t. j. 1060 evrov bruto na mesec (slovensko povprečje je 1557 EUR). Enako velja za deleţ tistih, ki so pri svojem delu zadovoljni: teh je le 43 odstotkov. Moč konkurence in stabilnost povpraševanja zaposleni v tej poklicni skupini ocenjujejo nekaj odstotnih točk višje od slovenskega povprečja. O spremembah v svoji organizaciji (sprememba delovnih nalog, reorganizacija, zdruţitev ali prevzem, odpuščanje velikega števila delavcev) zapos- leni v poklicih s triletno srednjo šolo poročajo pribliţno enako pogosto, kot v slovenskem povpreč- 19 Poklicna skupina za katero se običajno zahteva triletna srednješolska izobrazba ali izobrazba niţja od srednješolske. 81 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive ju vse poklicne skupine. Vpeljevanje inovacij, novega znanja ali metod v svojih organizacijah oce- njujejo najniţe: le 7 odstotkov jih meni, da je njihova organizacija pri tem v ospredju (slovensko povprečje je 17 odstotkov, evropsko pa 42 odstotkov). Svoje sodelavce vodi 71 odstotkov zaposlenih v tej poklicni skupini (slovensko povprečje je 65 odstotkov). Deleţ tistih, ki so odgovorni za oblikovanje organizacijskih ciljev, je nekaj odstotnih točk pod povprečnim slovenskim, svoje delovne cilje in načine opravljanja dela pa določajo v še manjši meri (deleţa sta med najmanjšimi tremi med vsemi poklicnimi skupinami). iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Vsak drugi zaposleni v tej poklicni skupini meni, da je za opravljanje njegovega dela potrebna niţja od visokošolske izobrazbe: ta deleţ je največji med vsemi poklicnimi skupinami in petkrat večji od slovenskega povprečja. Poleg tehnikov in pomočnikov je v tej poklicni skupini najmanj tistih, ki pri svojem delu uporabljajo znanje in veščine (39 odstotkov, slovensko povprečje je 70 odstotkov), najmanjši med vsemi poklicnimi skupinami pa je deleţ tistih, katerih delo zahteva več znanja in veščin, kot jih dejansko lahko ponudijo. Zaposleni v poklicih, skladnih s triletno srednjo šolo, svoja znanja in veščine ocenjujejo precej nizko. Svoje kompetence ocenjujejo niţje od slovenskega povprečja, mnoge najniţje. Povprečje presega le raven njihovih pogajalskih sposobnosti. 5.7 Poslovni organizatorji i) Študijski program Poslovodni organizatorji ob predšolskih vzgojiteljih in programerjih ocenjujejo študijski program kot najlaţji, saj se zdi zahteven le malo več kot vsakemu tretjemu (v slovenskem povprečju pa vsakemu drugemu). Usmerjenost svojega študija v poklic ocenjujejo nekoliko niţje od povprečja, učitelj pa je bil kot ključni vir informacij bolj poudarjen le pri študiju zaposlenih v javni upravi in osnovnošolskih učiteljev. Poslovodni organizatorji v študij vlagajo povprečno količino dela, za najvišje ocene pa si prizadeva eden od treh. Tako presegajo le poklice s triletno srednjo šolo, v katerih si za najvišje ocene prizadeva le vsak četrti. Pribliţno polovica jih v visokošolski program vstopa z gimnazijsko izobrazbo. ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela Med vsemi poklicnimi skupinami je deleţ študentov, ki ob študiju pridobivajo delovne izkušnje, največji:to velja za tri od štirih posameznikov te poklicne skupine (slovensko povprečje je 60 odstotkov, evropsko pa 43). Ob študiju izkušnje pridobivajo v povprečju 20 mesecev, kar je tik nad slovenskim povprečjem. Deleţ poslovodnih organizatorjev, ki delo najdejo preko časopisnega oglasa ali poznanstev druţine, prijateljev in znancev, je malo večji od povprečnega, precej manj pa 82 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV jih stik z delodajalcem naveţe na lastno pobudo (18 odstotkov, slovensko povprečje je 24 odstot- kov). iii) Delovno mesto in organizacija Veliko poslovnih organizatorjev v prvih petih letih po koncu študija vsaj enkrat zamenja delodajal- ca (59 odstotkov, več le pri zdravnikih in pravnikih), deleţ vsaj enkrat brezposelnih pa je nekoliko višji od povprečnega (41 odstotkov, slovensko povprečje je 31 odstotkov, evropsko 38 odstotkov). Med vsemi poklici se zdi pri iskanju zaposlitve socialna mreţa najbolj koristna tej poklicni skupini. 86 odstotkov jih ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo za nedoločen čas (slovensko povprečje je 79 odstotkov). Tudi njihov zasluţek je s 1609 EUR bruto na mesec malo nad slovenskim povpreč- jem (1557 EUR), deleţ tistih, ki so z delom zadovoljni (62 odstotkov), pa je za nekaj odstotkov manjši od povprečnega. Ob finančno-zavarovalnih zastopnikih in menedţerjih so poslovodni organizatorji poklicna skupi- na, ki v največji meri občuti konkurenco in nestabilnost povpraševanja na trgu. Več kot polovica njihovih organizacij deluje na mednarodnem območju (slovensko povprečje je malo večje od tret- jine). Spremembe delovnih nalog, reorganizacije, odpuščanja večjih števil delavcev in selitve v drugo regijo se v njihovih organizacijah dogajajo povprečno pogosto. Med vsemi skupinami je deleţ organizacij, ki vodilne poloţaje ponavadi zapolnijo s kadrovanjem iz organizacije oziroma z napredovanjem, pri poslovodnih organizatorjih najmanjši (17 odstotkov, slovensko povprečje je 27 odstotkov). So tudi edina poklicna skupina, v kateri prav nihče od anke- tiranih niti neposredno ne vodi sodelavcev. Odgovornost poslovodnih organizatorjev za oblikovan- je lastnih in organizacijskih ciljev ter odločanje o tem, kako bodo opravljali svoje delo, je v vseh treh primerih nekoliko nad povprečjem. Malo pod povprečjem je deleţ tistih, ki menijo, da so rezultati njihovega dela odvisni od dela drugih, in tistih, ki menijo, da je delo drugih odvisno od njihovega (43 odstotkov in 47 odstotkov). Slaba polovica jih tudi meni, da je njihovo delo mogoče objektivno ocenjevati (slovensko povprečje je 57 odstotkov). iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Skoraj vsak deseti poslovodni organizator meni, da je za opravljanje tega dela potrebna niţja od visokošolske izobrazbe. Dva od treh pri delu v veliki meri uporabljata svoje znanje in veščine (povprečje v Sloveniji in Evropi je okoli 70 odstotkov), malo manj kot vsak peti pa nima vseh znanj in veščin, ki jih zahteva njegovo delo (v slovenskem povprečju 23 odstotkov). Poslovodni organizatorji svojo raven kompetenc večinoma ocenjujejo povprečno. V primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami niso v niti eni od kompetenc med zadnjimi; še najniţje ocenjujejo svojo strokovnost in prakso na svojem področju (visoka se zdi 46 odstotkom, slovensko povprečje pa je 55 odstotkov). Od povprečja najbolj odstopajo po ravni znanja na drugih področjih (visoko jo 83 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive ocenjuje vsak tretji, kar je enako kot v profesijah javne uprave in več kot v vseh ostalih skupinah), sposobnosti koordinacije aktivnosti, v čemer so pred njimi le menedţerji in predšolski vzgojitelji, ter sposobnosti dela z računalnikom in internetom, kjer so izenačeni z računovodjami in le malo za programerji. 5.8 Pravne profesije i) Študijski program Zahtevnost študija prava je po mnenju zaposlenih v pravnih profesijah zelo visoka. Tako menijo trije od štirih pravnikov, ta deleţ pa je večji le pri zdravnikih (85 odstotkov). Malo manjši od slo- venskega povprečja je deleţ tistih, ki se jim je zdel študij v veliki meri usmerjen v poklic, večji pa je deleţ tistih, ki menijo, da je bil v študijskem programu kot glavni vir informacij poudarjen pro- fesor. Tik nad slovenskim povprečjem sta deleţa tistih, ki so v študij vlagali več dela, kot je bilo nujno potrebno in tistih, ki so si prizadevali za najboljše moţne ocene (30 odstotkov in 49 odstot- kov). Z gimnazijsko izobrazbo v visokošolsko izobraţevanje vstopa skoraj devet od desetih študen- tov prava, kar je največ med vsemi poklicnimi skupinami in presega tudi visoko evropsko povpreč- je (75 odstotkov, v Sloveniji pa 46 odstotkov). ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela Med vsemi poklicnimi skupinami je v pravnih profesijah deleţ tistih, ki ob študiju pridobivajo delovne izkušnje, najmanjši (dobra tretjina). Njihovo delo v času študija v povprečju traja eno leto, kar je manj kot pri vseh ostalih poklicnih skupinah z izjemo zdravnikov. Tudi študentov, ki začnejo delo iskati pred zaključkom študija, in tistih, ki po zaključku študija nadaljujejo z istim delom, je najmanj med zdravniki in pravniki. Pravniki delo nekoliko pogosteje najdejo na lastno pobudo ter prek druţine, prijateljev in znancev, redkeje pa prek časopisnega oglasa. iii) Delovno mesto in organizacija V petih letih po zaključku študija je imelo več kot enega delodajalca največ zaposlenih v pravnih profesijah (skoraj dve tretjini, slovensko povprečje je 44 odstotkov). Njihova zaposlitev je v tem obdobju trajala povprečno 45 mesecev, kar je najmanj med vsemi poklicnimi skupinami z izjemo poklicev s triletno srednjo šolo. S tem se ujema tudi podatek, da je skoraj dve tretjini diplomantov prava v petih letih po zaključku študija vsaj enkrat brezposelnih (v slovenskem povprečju pa tretji- na). Pogodbo za nedoločen čas ima osem od desetih pravnikov, kar ustreza slovenskemu in evrop- skemu povprečju. Zasluţki so v pravnih profesijah med višjimi, saj 1764 EUR na mesec (bruto) presegajo le menedţerji, zdravniki in programerji, tik nad slovenskim povprečjem pa je deleţ zadovoljnih z delom; takih je dobri dve tretjini. Konkurenca je v pravnih profesijah med najšibkejšimi, povpraševanje pa med bolj stabilnimi. Deleţi tistih, ki poročajo o velikih spremembah delovnih nalog, reorganizaciji ter zdruţitvah ali 84 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV prevzemih, so med vsemi poklicnimi skupinami v pravnih profesijah med najmanjšimi. Enako velja za odpuščanje velikega števila delavcev, ki ga je doţivel le eden od stotih pravnikov (v slo- venskem povprečju sedem, v evropskem pa trinajst). Pravne profesije sodijo v poklicno skupino, v kateri zelo malo zaposlenih vodi sodelavce (deleţ je manjši le pri srednješolskih učiteljih in poslovodnih organizatorjih). Njihova odgovornost za obli- kovanje organizacijskih ciljev je najniţja, med manjšimi pa so tudi deleţi tistih, ki oblikujejo svoje delovne cilje (polovica) in tistih, ki odločajo, kako bodo opravili svoje delo (72 odstotkov). Pribli- ţno štirje od desetih pravnikov (v slovenskem in evropskem povprečju pa eden od dveh) menijo, da so rezultati njihovega dela v veliki meri odvisni od dela drugih in obratno. iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Vsi pravniki se strinjajo, da za opravljanje njihovega dela ne zadošča izobrazba, niţja od visoko- šolske. Pri delu v veliki meri uporabljajo svoje znanje in veščine (84 odstotkov, slovensko povpre- čje je 70 odstotkov), ki večini zadoščajo za opravljanje delovnih nalog: le 17 odstotkov pravnikov (slovensko povprečje je 23 odstotkov) poroča, da njihovo delo zahteva več znanj in veščin, kot jih lahko ponudijo. Pravniki skoraj vse svoje znanje in sposobnosti ocenjujejo zelo blizu slovenskemu povprečju. Sku- paj s predšolskimi vzgojitelji najvišje ocenjujejo svojo sposobnost pisanja poročil, zabeleţk in dokumentov, nekoliko nad povprečjem pa je tudi njihovo znanje tujega jezika. Zelo malo jih meni, da je raven njihove sposobnosti vzpostavljanja avtoritete in motiviranja drugih visoka, svojo spo- sobnost koordinacije aktivnosti in učinkovite uporabe časa pa niţje od pravnikov ocenjujejo le inţenirji in programerji. 5.9 Profesije javne uprave i) Študijski program Diplomanti, ki se zaposlijo na področju javne uprave zahtevnost svojega študija ocenjujejo malo pod slovenskim povprečjem. Dejstvo, da je študij usmerjen v poklic, menijo trije od desetih anketi- rancev, manj jih tako meni le med računovodjami in menedţerji. Učitelj se zdi pri študiju poudar- jen kot ključni vir informacij vsakemu drugemu študentu javne uprave, s čimer na drugem mestu le malo zaostajajo za osnovnošolskimi učitelji (slovensko povprečje je 42 odstotkov). Enak deleţ kot v povprečju vseh poklicnih skupin v Sloveniji jih v študij vlaga več dela, kot je potrebno za oprav- ljanje izpitov (28 odstotkov) in si prizadeva za najvišje moţne ocene (46 odstotkov). ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela Med študijem javne uprave pridobiva delovne izkušnje 60 odstotkov študentov, kar je enako slo- venskemu povprečju, to delo pa traja dobrih 22 mesecev, kar je med poklicnimi skupinami četrto najdaljše obdobje. Dobrih 60 odstotkov (slovensko povprečje je 48 odstotkov) jih po zaključku 85 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive študija nadaljuje z delom, ki so ga imeli med študijem, 22 odstotkov pa jih začne pred zaključkom študija vsaj iskati zaposlitev (slovensko povprečje je 25 odstotkov). iii) Delovno mesto in organizacija Diplomanti zaposleni v profesijah javne uprave v petih letih po zaključku študija med vsemi pokli- cnimi skupinami najredkeje menjajo delodajalca; takih, ki so imeli več kot enega, je dobra četrtina (slovensko povprečje pa je 44 odstotkov). Njihova zaposlitev v tem času traja 51 mesecev, kar je enako slovenskemu povprečju. Malce pod slovenskim povprečjem sta deleţa tistih, ki v tem obdo- bju izkusijo brezposelnost in tistih, ki menijo, da bi jim pri iskanju zaposlitve lahko zelo koristila njihova socialna mreţa. Pogodbo za nedoločen čas ima skladno s slovenskim povprečjem tudi v profesijah javne uprave skoraj osem od desetih. Njihovi zasluţki so v razvrstitvi poklicnih skupin pribliţno na sredini (1430 EUR bruto na mesec) in ne zaostajajo močno za slovenskim povprečjem (1557 EUR bruto na mesec). S svojim delom je v profesijah javne uprave zadovoljnih več kot polovica zaposlenih (54 odstotkov, slovensko povprečje je 65 odstotkov). Konkurenca na trgu in nestabilnost povpraševanja sta v javni upravi med najniţjimi. Zelo velik je deleţ tistih, ki poročajo o velikih spremembah delovnih nalog v organizaciji (63 odstotkov, za odstotek več le pri menedţerjih). Zelo pogosta je tudi reorganizacija (63 odstotkov, za programerji in menedţerji), zelo redko pa prihaja do zdruţitev ali prevzemov organizacij (4 odstotke). O odpu- ščanju velikega števila delavcev poroča vsak dvajseti v javni upravi (v Sloveniji pa 7 od stotih). Poleg poklicev s triletno srednješolsko izobrazbo v profesijah javne uprave najmanjši deleţ zapos- lenih meni, da so njihove organizacije pri vpeljevanju inovacij v ospredju (9 odstotkov, slovensko povprečje je 17 odstotkov). Sodelavce neposredno ali posredno vodi manj kot četrtina zaposlenih v profesijah javne uprave, v slovenskem povprečju pa 65 odstotkov. V odločanju o delovnih in organizacijskih ciljih so nekoli- ko pod povprečjem, enako kot v slovenskemu povprečju pa je osem od desetih odgovornih za odločanje o tem, kako bodo opravljali svoje delo. Šest od desetih jih meni, da je njihovo individu- alno uspešnost mogoče objektivno ocenjevati, kar je malo nad slovenskim povprečjem. iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela V profesijah javne uprave enako kot v slovenskem povprečju vsak deseti meni, da za opravljanje njegovega dela ni potrebna visokošolska izobrazba. Uporaba znanj in veščin je nekoliko pod pov- prečjem, poleg poklicev s triletno srednjo šolo in finančno-zavarovalnega zastopništva pa je naj- manjši deleţ tistih, katerih delo zahteva več znanj in veščin kot jih posedujejo. V profesijah javne uprave je deleţ tistih, ki visoko ocenjujejo svojo raven sposobnosti predstavlja- nja izdelkov, idej ali poročil drugim, najmanjši. Zelo nizko ocenjujejo še svoje znanje tujega jezi- ka, pri večini ostalih karakteristik pa se gibljejo okoli slovenskega povprečja. Svojo raven znanja 86 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV na drugih področjih ocenjujejo najvišje od vseh poklicnih skupin, zelo visoka pa se jim zdi tudi njihova raven premlevanja lastnih idej in idej drugih. 5.10 Programerji Poklic programerja je eden tistih, ki se razvija tako v sklopu visokošolskega programa kot tudi zaprtih trgih mednarodnih korporacij. Skladno s SURS (2012-) programerji za računalniške aplika- cije pišejo in vzdrţujejo programirljivo kodo, opredeljeno v tehničnih navodilih in specifikacijah, za programske aplikacije in operacijske sisteme. Značilnosti dela programerjev v odnosu do študij- skega programa opisujemo v nadaljevanju. i) Študijski program Študijski program programerji opisujejo kot ne preveč zahteven: kot zelo zahtevnega ga ocenjuje le vsak tretji diplomant. Manj kot vsak tretji vlaga v študij več dela, kot je potrebno za opravljanje izpitov, manj kot pol pa si jih prizadeva za najvišje moţne ocene, kar je tudi blizu slovenskega povprečja. ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela Dva od treh programerjev sta delovne izkušnje pridobivala med študijem pribliţno 22 mesecev, kar je nad slovenskim povprečjem. Več kot polovica programerjev je po zaključku študija nadaljevala z delom, ki so ga imeli med študijem (v povprečju v Sloveniji manj kot polovica, v Evropi pa manj kot četrtina). Delo jih je pred zaključkom študija začelo iskati 17 odstotkov, ta deleţ pa je manjši le pri pravnikih in zdravnikih. Malo manjši od slovenskega povprečnega je deleţ programerjev, ki so delo našli prek časopisnega oglasa (12 odstotkov) ali sami navezali stik z delodajalci (19 odstot- kov), nekoliko več pa jih je delo našlo prek druţine, prijateljev in znancev, kar se ujema s sloven- skim povprečjem. iii) Delovno mesto in organizacija Več kot polovica programerjev v petih letih po zaključku študija dela le pri enem delodajalcu. V tem času je povprečno trajanje zaposlitve programerjev 54 mesecev, kar presegajo le poklici v zdravstvu (brez zdravnikov) in srednješolski učitelji. Zelo majhen deleţ programerjev je bil kdaj brezposeln; takih je le 16 odstotkov, kar je pol manj od slovenskega povprečja. Devet od desetih ima pogodbo sklenjeno za nedoločen čas, s čemer zaostajajo le za menedţerji in zaposlenimi v zdravstvu (z izjemo zdravnikov, ki imajo zaradi specifike prehoda na trg dela med vsemi takih pogodb najmanj). Njihovi zasluţki so razmeroma visoki, s 1832 EUR bruto na mesec zaostajajo le za menedţerji in zdravniki, in so tako blizu evropskemu povprečju, ki je 1947 EUR (slovensko povprečje je 1557 EUR). Tako kot vzgojitelji so s svojim delom zelo zadovoljni; takih je 85 odsto- tkov, povprečje v Sloveniji in v Evropi je pribliţno dve tretjini. 87 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive Vsaj dva od treh programerjev poročata o močni konkurenci na trgu (v slovenskem povprečju vsak drugi), povpraševanje pa se jim zdi precej stabilno. Med poklicnimi skupinami je deleţ programer- jev, ki delujejo na mednarodnem trgu drugi največji (64 odstotkov, slovensko povprečje 36 odstot- kov) - podobno velja tudi za deleţ tistih, ki so doţiveli reorganizacijo (66 odstotkov, slovensko povprečje 47 odstotkov). Pod povprečjem je deleţ programerjev, ki so v organizaciji doţiveli odpuščanje velikega števila delavcev, to se je zgodilo vsakemu dvajsetemu (slovensko povprečje je 7 odstotkov). Deleţ programerjev, ki menijo, da je njihova organizacija v ospredju pri vpeljevanju inovacij, in deleţ organizacij, v katerih kadrovanje poteka predvsem od znotraj, je večji le pri zdra- vnikih in predšolskih vzgojiteljih. Pribliţno dve tretjini programerjev je odgovornih za oblikovanje svojih delovnih ciljev in ne vodi sodelavcev, pri čemer so blizu slovenskemu povprečju. Za oblikovanje organizacijskih ciljev je v tej poklicni skupini odgovoren majhen deleţ zaposlenih (18 odstotkov), ki je manjši le pri zdravni- kih in pravnikih (17 odstotkov). Skupaj z menedţerji so programerji na prvih dveh mestih pri vpra- šanju, v kolikšni meri so rezultati njihovega dela odvisni od dela drugih in obratno. Več kot dve tretjini programerjev meni, da je njihovo delo mogoče objektivno ocenjevati (slovensko povprečje je 57 odstotkov, evropsko pa 60 odstotkov). iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Le eden od petdesetih programerjev meni, da je za opravljanje tega poklica potrebna niţja izobraz- ba od visokošolske (slovensko povprečje je petkrat višje), nadpovprečen v primerjavi z ostalimi poklicnimi skupinami pa je deleţ tistih, ki pri svojem delu v veliki meri uporabljajo svoje znanje in veščine (85 odstotkov, slovensko povprečje je 70 odstotkov) in tistih, ki bi pri delu potrebovali več znanj in veščin, kot jih lahko ponudijo (29 odstotkov, slovensko povprečje je 23 odstotkov). Med vsemi poklicnimi skupinami je raven dela z računalnikom in internetom seveda najvišja pri programerjih. Glede na podatke imajo najbolj razvito sposobnost analitičnega mišljenja ter pisanja in govorjenja v tujem jeziku, pri iskanju in premlevanju novih idej in rešitev pa zaostajajo le za predšolskimi vzgojitelji. Zelo nizko ocenjujejo svojo raven sposobnosti vzpostavljanja avtoritete in učinkovitega pogajanja, koordinacije aktivnosti in učinkovite porabe časa ter jasnega izraţanja. 5.11 Računovodje in finančni poklici i) Študijski program Deleţ računovodij, ki se jim zdi njihov študijski program zahteven, je nekoliko niţji od slovenske- ga povprečja (slaba polovica). Poleg menedţerjev jih najmanj ocenjuje, da je bil študij usmerjen v poklic (28 odstotkov, slovensko povprečje je 39 odstotkov).Skladno s slovenskim povprečjem vsak četrti meni, da je bil pri študiju kot ključni vir informacij poudarjen učitelj. Tudi količina dela, ki jo vlagajo v študij, je enaka slovenski povprečni, za najvišje ocene pa si prizadeva nekoliko manjši deleţ študentov (38 odstotkov, slovensko povprečje je 46 odstotkov). 88 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela Med študijem dva od treh računovodij pridobivata delovne izkušnje (slovensko povprečje je 60 odstotkov). Dolţina nabiranja delovnih izkušenj je s 25 meseci pri računovodjih najdaljša med vsemi poklicnimi skupinami. Visok je tudi deleţ tistih, ki po zaključku študija nadaljujejo z delom, ki so ga opravljali med študijem (dva od treh, v slovenskem povprečju pa dva od štirih). Manj kot tretjina računovodij začne z iskanjem dela pred zaključkom študija, s čimer so malo nad povpreč- jem. iii) Delovno mesto in organizacija Deleţ računovodij, ki v petih letih po zaključku študija vsaj enkrat zamenjajo delodajalca, je skoraj enak povprečnemu (42 odstotkov), brezposeln pa je v tem obdobju vsak četrti (v slovenskem pov- prečju skoraj vsak tretji). Malo manj kot polovica jih meni, da bi jim njihova socialna mreţa koris- tila, če bi potrebovali pomoč pri iskanju zaposlitve (v povprečju v Sloveniji dobra polovica). Deleţ zaposlenih s pogodbo za nedoločen čas je velik (90 odstotkov) in je večji le v poklicih programer- jev, menedţerjev in delavcev v zdravstvu. Višji od povprečnega slovenskega je tudi njihov bruto mesečni zasluţek, ki znaša 1733 EUR. Skladno s slovenskim povprečjem je s svojim delom zado- voljnih malo manj kot dve tretjini računovodij. Konkurenca in nestabilnost povpraševanja na trgu se zdita računovodjem precej višja, kot ju v Sloveniji v povprečju ocenjujejo zaposleni v vseh poklicnih skupinah (59 in 24 odstotkov, sloven- sko povprečje je 48 in 16 odstotkov). Nekoliko pogosteje poročajo tudi o velikih spremembah delovnih nalog v svojih organizacijah ter o zdruţitvah oz. prevzemih s strani drugih organizacij. Reorganizacije in odpuščanja večjih števil zaposlenih se jim dogajajo s povprečno pogostostjo (48 in 7 odstotkov). Za oblikovanje organizacijskih ciljev je odgovoren vsak četrti (slovensko povpreč- je je 31 odstotkov), svoje delovne cilje pa oblikujejo štirje od petih (pred njimi so le predšolski vzgojitelji in menedţerji). iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Glede uporabe znanj in veščin pri delu so računovodje le nekaj odstotkov pod slovenskim povpreč- jem, ki znaša 70 odstotkov. Sicer svoje znanje in sposobnosti v veliki večini ocenjujejo povprečno, menijo pa, da je zelo visoka raven njihovega analitičnega mišljenja in raven sposobnosti dela z računalnikom in internetom (oboje pri sebi višje ocenjujejo le programerji) ter do neke mere tudi sposobnost učinkovite uporabe časa. Nobena od kompetenc, ki so slabše razvite, se od povprečja ne razlikuje za več kot 10 odstotkov. 89 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive 5.12 Različni zdravstveni poklici (brez zdravnikov) i) Študijski program Zaposleni v tej poklicni skupini zahtevnost svojega študija ocenjujejo zmerno: da je ta zahteven, meni vsak drugi, kar se ujema s slovenskim povprečjem. Hkrati več kot dva od treh menita, da je bil študij usmerjen v poklic. Večji deleţ jih tako meni le pri predšolskih vzgojiteljih, v slovenskem povprečju pa tako menijo štirje od desetih. Skupaj z zdravniki (59 odstotkov) v študij pogosto vla- gajo več dela, kot je potrebno za opravljanje izpitov: to velja za skoraj štiri od desetih, v sloven- skem povprečju pa za tri od desetih. 66 odstotkov si jih prizadeva za najvišje moţne ocene, kar je za odstotek več, kot pri zdravnikih, in največ med vsemi poklicnimi skupinami (slovensko povpre- čje je 46 odstotkov). Le 15 odstotkov zaposlenih v tej poklicni skupini jih v študij vstopa z gimna- zijsko izobrazbo (slovensko povprečje pa je 46 odstotkov). ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela Delovne izkušnje v tej poklicni skupini med študijem pridobiva 57 odstotkov študentov, kar je malo pod slovenskim povprečjem (60 odstotkov), vendar precej nad evropskim povprečjem (43 odstotkov). Pridobivanje izkušenj med študijem traja 15 mesecev, kar presega le trajanje v treh poklicnih skupinah (slovensko povprečje je 19 mesecev). Med vsemi skupinami jih največ, skoraj tri četrtine, po zaključku študija nadaljuje z delom, ki so ga opravljali med študijem. Z iskanjem dela začne pred zaključkom študija malo manj kot vsak peti (v povprečju v Sloveniji vsak četrti). Med vsemi poklicnimi skupinami jih največ (42 odstotkov) na lastno pobudo naveţe stik z deloda- jalcem, skupaj z zdravniki pa so povsem na dnu razvrstitve glede na iskanje dela prek časopisnih oglasov ter prek druţine, prijateljev in znancev (eden od dvajsetih in manj). iii) Delovno mesto in organizacija Večina zaposlenih v tej poklicni skupini ostane v petih letih po zaključku študija pri istem deloda- jalcu (več kot enega delodajalca ima 29 odstotkov anketirancev, manj le pri predšolskih vzgojitel- jih in v profesijah javne uprave). V teh dveh poklicnih skupinah je deleţ tistih, ki so vsaj enkrat brezposelni, najmanjši (13 odstotkov). Za razliko od velike stabilnosti zaposlitve pa so zasluţki v raznih zdravstvenih poklicih med najniţjimi tremi, saj mesečno znašajo le 1238 EUR bruto (slo- vensko povprečje je 1557 EUR bruto). Kljub temu je s svojim delom zadovoljnih dobri dve tretjini, kar za nekaj odstotkov presega slovensko povprečje. V tej poklicni skupini konkurenca ni močna (šibkejša je le pri zdravnikih), povpraševanje na trgu pa je zelo stabilno (bolj le v profesijah javne uprave in med zdravniki). V poklicnih skupinah na področju zdravstva, tako kot na področju šolstva, zelo malo organizacij deluje na mednarodnem območju (pribliţno vsaka dvajseta). Tako kot v slovenskem povprečju tudi v tej poklicni skupini manj kot polovica anketirancev poroča o spremembah delovnih nalog ali reorganizaciji v njihovi organizaciji. Redka so tudi odpuščanja velikega števila delavcev (4 odstotke, slovensko povprečje je 7 odstotkov). 90 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Pribliţno 60 odstotkov zaposlenih ne vodi sodelavcev. Takih je manj le v treh poklicnih skupinah, vendar slovensko povprečje ni dosti višje (65 odstotkov). Ravni njihove odgovornosti za oblikova- nje organizacijskih ciljev in odločanje o načinu opravljanja svojega dela sta nekoliko nad sloven- skim povprečjem, svoje delovne cilje pa oblikuje nekoliko manj anketirancev, kot v slovenskem povprečju. Skladno s slovenskim povprečjem jih 57 odstotkov meni, da je njihova individualna delovna uspešnost lahko objektivno ocenjevana. iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Samo eden od dvajsetih zaposlenih v tej poklicni skupini meni, da je za opravljanje njegovega dela potrebna niţja od visokošolske izobrazbe. Pri delu uporabljajo svoje znanje in veščine v veliki meri, tretjina (več le med zdravniki) pa ocenjuje, da njihovo delo zahteva več znanj in veščin od teh, ki jih lahko ponudijo (slovensko povprečje je 23 odstotkov). Med vsemi poklicnimi skupinami je v tej poklicni skupini odstotek tistih, ki visoko ocenjujejo svojo strokovnost in prakso na svojem področju, sposobnost učinkovite uporabe časa ter sposob- nost učinkovitega sodelovanja z drugimi. Dobro imajo razvito tudi sposobnost jasnega izraţanja, slabše pa ocenjujejo predvsem analitično mišljenje, delo z računalnikom in internetom ter pisanje in branje v tujem jeziku. 5.13 Tehniki in pomočniki20 i) Študijski program Visokošolski diplomanti, ki se zaposlijo kot tehniki in pomočniki ocenjujejo zahtevnost svojih študijskih programov nekoliko niţje od slovenskega povprečja (46 odstotkov, slovensko povprečje je 50 odstotkov). Enako velja za usmerjenost študija v poklic, kot ključni vir informacij pri študiju pa je nekoliko bolj kot v povprečju poudarjen učitelj. V študij vlagajo manj dela kot v slovenskem povprečju izvajalci ostalih poklicnih skupin, manj kot v povprečju pa si tudi prizadevajo za najviš- je moţne ocene. V študij jih z gimnazijsko izobrazbo vstopa tretjina (v slovenskem povprečju manj kot polovica, v evropskem pa tri četrtine). ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela Malo pod povprečjem je deleţ tehnikov in pomočnikov, ki med študijem pridobivajo delovne izku- šnje (55 odstotkov, slovensko povprečje je 60 odstotkov). Skladno s slovenskim povprečjem jih po zaključku študija isto delo obdrţi slaba polovica, pred zaključkom študija pa jih začne delo iskati skoraj največ med vsemi skupinami (37 odstotkov, za odstotek več le v poklicih s triletno srednjo šolo in finančno-zavarovalnem zastopništvu). V načinih (uspešnega) iskanja zaposlitve so blizu slovenskim povprečjem. 20 Poklicna skupina, za katero se običajno zahteva izobrazba, ki je niţja od visokošolske. 91 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive iii) Delovno mesto in organizacija Njihova zaposlitev v petih letih od zaključka študija v povprečju traja 52 mesecev (mesec dlje od slovenskega povprečja), v tem času pa pri več kot enem delodajalcu dela vsak drugi tehnik in pomočnik (slovensko povprečje je 44 odstotkov). Skladno s povprečjem v Sloveniji jih v petih letih po izobraţevanju pribliţno tretjina izkusi brezposelnost. Tudi deleţ tehnikov in pomočnikov s pogodbami za nedoločen čas je skoraj enak povprečnemu v Sloveniji (78 odstotkov). Po višini zasluţkov se tehniki in pomočniki umeščajo v spodnjo polovico poklicnih skupin; na mesec zaslu- ţijo 1376 EUR bruto (slovensko povprečje je 1557 EUR). S svojim delom je zadovoljen malo več kot vsak drugi, kar je v razvrstitvi vseh poklicnih skupin v spodnji polovici. Moč konkurence na trgu in nestabilnost povpraševanja tehniki in pomočniki ocenjujejo pribliţno enako, kot v slovenskem povprečju vse poklicne skupine (skoraj polovica in skoraj petina). Štiri od desetih organizacij v tej poklicni skupini delujejo na mednarodnem območju (slovensko povprečje je 36 odstotkov), v njih pa so spremembe delovnih nalog in odpuščanja velikega števila delavcev enako pogoste, kot v slovenskem povprečju (44 odstotkov). Nekoliko več kot v povprečju je reor- ganizacij ter prevzemov ali zdruţitev. Odgovornost te poklicne skupine za odločanje o organizacij- skih ciljih, lastnih delovnih ciljih in načinu opravljanja svojega dela je nekoliko niţja kot v povpre- čju v Sloveniji in Evropi. iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Skoraj vsak četrti tehnik ali pomočnik meni, da je za opravljanje njegovega dela potrebna izobraz- ba, niţja od visokošolske (v slovenskem povprečju le vsak deseti). Najmanj med vsemi poklicnimi skupinami (trije od desetih) jih pri svojem delu uporablja svoje znanje in veščine (v slovenskem povprečju sedem od desetih). Delo vsakega petega zahteva več znanj in veščin, kot jih sam lahko ponudi (slovensko povprečje je 23 odstotkov). Tehniki in pomočniki svojo raven sposobnosti v skoraj vseh znanjih in veščinah ocenjujejo skoraj enakovredno slovenskemu povprečju. Glede na druge poklicne skupine je zelo visoka raven njiho- ve sposobnosti hitrega osvajanja novega znanja (višja le pri osnovnošolskih učiteljih), raven uspeš- nosti dela pod stresom in raven pripravljenosti zagrabiti priloţnost. Sicer nobene od svojih karakte- ristik ne ocenjujejo zelo nizko. 5.14 Učitelj v osnovni šoli21 Učitelj v osnovni in srednji šoli poučuje enega ali več predmetov, v niţjih razrednih osnovne šole pa poučuje več predmetov22. V nadaljevanju predstavljamo rezultate analize učitelja v osnovni šoli. 21 Zaradi velike sorodnosti z učiteljem v srednji šoli predstavljamo le rezultate analize za poklic osnovnošolskega učitelja. 22 Tipične naloge učitelja so: ”Izvajanje pouka in drugih oblik organiziranega dela z učenci; vsebinska in metodična priprava na pouk; priprava didaktičnih pripomočkov … vzgajanje učencev za obče druţbene vrednote; prevzemanje naloge razrednika; 92 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV i) Študijski program Osnovnošolski učitelji svoj program ocenjujejo kot zelo zahteven, v čemer zaostajajo le za zdrav- niki in pravniki. Da je njihov študij v veliki meri usmerjen v poklic, jih meni 36 odstotkov, kar je skoraj enako slovenskemu povprečju. Tega krepko presegajo pri ocenjevanju vloge profesorja kot ključnega vira informacij pri študiju, saj jo med vsemi poklicnimi skupinami ocenjujejo najvišje. Osnovnošolski učitelji v študij vlagajo pribliţno enako količino dela, kot ga v slovenskem pov- prečju vse poklicne skupine, skoraj dve tretjini pa si jih prizadeva za najvišje ocene, tako da zaosta- jajo le za zdravniki in drugimi zaposlenimi v zdravstvu. Štirje od petih osnovnošolskih učiteljev študij začenjajo z gimnazijsko izobrazbo (v slovenskem povprečju pa malo več kot dva od petih). ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela Dve tretjini osnovnošolskih učiteljev med študijem pridobiva delovne izkušnje, kar v povprečju traja leto in pol. 38 odstotkov jih po študiju nadaljuje z delom, ki so ga opravljali med študijem (slovensko povprečje je 48 odstotkov, evropsko 23 odstotkov). Manj kot trije od desetih so z iskan- jem dela pričeli ţe pred zaključkom študija. Osnovnošolski učitelji med vsemi poklicnimi skupi- nami najpogosteje najdejo delo prek časopisnega oglasa. V navezovanju stikov na lastno pobudo so enaki slovenskem povprečju, zelo malo pa jih delo najde prek druţine, prijateljev in znancev (eden od desetih, manj le pri zdravnikih in drugih poklicih v zdravstvu). iii) Delovno mesto in organizacija Več kot polovica osnovnošolskih učiteljev v petih letih po zaključku študija vsaj enkrat zamenja delodajalca (slovensko povprečje je nekoliko niţje pri 44 odstotkih) in skoraj toliko jih je v tem času tudi vsaj enkrat brezposelnih; deleţ je večji le pri poklicih s triletno srednjo šolo in v pravnih profesijah. Ti dve skupini sta tudi edini, v katerih je bilo skupno trajanje zaposlitve v tem obdobju krajše kot pri osnovnošolskih učiteljih, ki so v povprečju delali 48 mesecev. Ti imajo med vsemi skupinami drugi najmanjši deleţ pogodb za nedoločen čas (54 odstotkov, zdravniki 40 odstotkov). Njihovi zasluţki so razmeroma nizki (1325 EUR bruto na mesec), saj ne dosegajo slovenskega povprečja in so niţji le še v treh poklicnih skupinah. Vseeno je zadovoljstvo osnovnošolskih učitel- jev s svojim delom nekoliko višje od povprečnega v Sloveniji (71 odstotkov, slovensko povprečje je 65 odstotkov). V primerjavi z drugimi poklici v šolstvu (srednješolski učitelji, predšolski vzgojitelji) osnovnošol- ski učitelji poročajo o precej ostrejših razmerah na trgu: konkurenco ocenjuje kot močno več kot polovica (slovensko povprečje je 48 odstotkov), več kot vsak peti pa meni, da je povpraševanje na trgu nestabilno (slovensko povprečje je 16 odstotkov). Kot velja tudi za druge poklice v šolstvu, je zelo majhen deleţ organizacij dejaven v mednarodnem območju (6 odstotkov, slovensko povprečje vodenje pedagoške dokumentacije … preverjanje in ocenjevanje znanja, sodelovanje v strokovnih organih šole, sodelovanje s starši, drugimi ustanovami in organizacijami, strokovno izobraţevanje in izpopolnjevanje, mentorstvo učencem … organiziranje kulturnih, športnih in drugih splošno koristnih in humanitarnih akcij, pri katerih sodelujejo učenci.” (SURS, 2012-) 93 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive je šestkrat večje). Velike spremembe delovnih nalog v nobeni drugi poklicni skupini niso tako redke, saj o njih poroča le četrtina osnovnošolskih učiteljev. Reorganizacija je manj pogosta le pri srednješolskih učiteljih in zdravnikih, zdruţitev ali prevzem s strani druge organizacije pa je v svoji organizaciji doţivel vsak deseti osnovnošolski učitelj (slovensko povprečje je 13 odstotkov). Nekoliko več je odpuščanj večjega števila zaposlenih; deleţ za odstotek presega slovensko povpre- čje 7 odstotkov. Organizacij, v katerih delajo, osnovnošolski učitelji (skupaj z zaposlenimi v javni upravi in poklicih s triletno srednjo šolo) ne označujejo za napredne, saj jih pri vpeljevanju inova- cij, novega znanja ali metod le 11 odstotkov postavlja v ospredje (slovensko povprečje je 17 odsto- tkov, evropsko pa 42 odstotkov). Skoraj vsak četrti osnovnošolski učitelj meni, da je pot do vodil- nega poloţaja v organizaciji postopna. Osnovnošolski učitelji sodijo med poklice, v katerih je med sodelavci najmanj vodenja (manj ga je le v treh poklicnih skupinah). Deleţ tistih, ki so odgovorni za oblikovanje organizacijskih ciljev je enak povprečnemu slovenskemu in je malo manjši od tretjine, deleţa tistih, ki oblikujejo svoje delovne cilje in odločajo, kako bodo opravljali svoje delo, pa sta malo večja od slovenskega pov- prečja in blizu 80 odstotkov. Rezultati dela osnovnošolskih učiteljev so le v majhni meri odvisni od dela drugih in obratno (še manj samo pri predšolskih vzgojiteljih in srednješolskih učiteljih). Med vsemi poklicnimi skupinami je pri njih deleţ tistih, ki menijo da njihova uspešnost ne more biti objektivno ocenjevana, največji. iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Da za opravljanje tega dela zadošča niţja izobrazba od visokošolske, meni le eden od dvajsetih osnovnošolskih učiteljev, to pa je skoraj za polovico manj od slovenskega povprečja. Trije od štirih pri svojem delu uporabljajo svoja znanja in veščine (slovensko povprečje je 70 odstotkov), te pa skladno s slovenskim povprečjem pri vsakem četrtem ne zadoščajo v celoti zahtevam delodajalca. Osnovnošolski učitelji med vsemi skupinami najvišje ocenjujejo svojo sposobnost hitrega osvajan- ja novega znanja, jasnega izraţanja, motiviranja drugih in vzpostavljanja avtoritete. Dobro imajo razvite tudi sposobnosti učinkovite uporabe časa in analitičnega mišljenja, nizka pa je predvsem raven pripravljenosti zagrabiti priloţnost. Relativno nizka je tudi raven njihovih pogajalskih spo- sobnosti. 5.15 Vzgojitelj predšolskih otrok i) Študijski program Predšolski vzgojitelji zahtevnost svojega študijskega programa ocenjujejo najniţje med vsemi poklicnimi skupinami. 81 odstotkov, več kot v kateri koli drugi poklicni skupini, jih meni, da je njihov študij v veliki meri usmerjen v poklic. Profesor v njihovem študijskem programu ni bil pou- darjen kot ključni vir informacij; z izjemo zdravnikov in menedţerjev vse druge poklicne skupine njegovo vlogo ocenjujejo višje. Vse druge skupine razen menedţerjev in administrativnih poklicev 94 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV v študij vlagajo več dela, kot je potrebno za opravljanje izpitov, pri prizadevanju za najvišje moţne ocene pa so predšolski vzgojitelji z 52 odstotki malo nad slovenskim in pod evropskim povpreč- jem. Z gimnazijsko izobrazbo jih v študij vstopa manj kot tretjina, kar presega le deleţ inţenirjev, poklicev v zdravstvu in poklicev, ki zahtevajo triletno srednjo šolo. ii) Delovne izkušnje in začetek iskanja dela Pri trajanju pridobivanja delovnih izkušenj so predšolski vzgojitelji z 18 meseci tik pod slovenskim povprečjem. Njihov prehod v delo je v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami gladek in se začenja zgodaj: nadpovprečen deleţ jih začne z iskanjem dela ţe pred zaključkom študija, več kot dve tretjini jih med študijem pridobiva delovne izkušnje (zaostajajo le za poslovodnimi organiza- torji) in skoraj enak deleţ jih po zaključku študija nadaljuje z delom, ki so ga opravljali med študi- jem. Stike z delodajalcem več kot tretjina predšolskih vzgojiteljev naveţe na lastno pobudo, s čemer jih presegajo le poklici s področja zdravstva(brez zdravnikov). Pri iskanju dela prek druţine, prijateljev in znancev je deleţ niţji od povprečnega, še manj pa jih delodajalce išče prek časopisnih oglasov. iii) Delovno mesto in organizacija Deleţ vprašanih, ki so od začetka študija kdaj zamenjali delodajalca, je le v profesijah javne uprave manjši, kot pri predšolskih vzgojiteljih. Ti so (skladno s podatki o iskanju zaposlitve) po trajanju zaposlitve od zaključka študija med poklicnimi skupinami v vrhu. Brezposelnost je med predšol- skimi vzgojitelji od zaključka študija kdaj izkusil manj kot vsak peti (v slovenskem povprečju vseh poklicnih skupin je to vsak tretji, evropsko povprečje pa je še nekoliko višje). Deleţ tistih s pogod- bo za nedoločen čas je 78 odstotkov, kar je skoraj enako evropskemu in slovenskemu povprečju. Njihov povprečni bruto mesečni zasluţek je 1407 EUR, kar je precej manj od slovenskega povpre- čja, ki je 1557 EUR (evropsko povprečje je 1947 EUR). Kljub temu so predšolski vzgojitelji sku- pina z najvišjo stopnjo zadovoljstva s svojim delom (89 odstotkov). Konkurenco občutijo v manjši meri od večine drugih poklicnih skupin – močna se zdi manj kot vsakemu tretjemu. Le 5 odstotkov jih dela v organizacijah, ki delujejo v mednarodnem območju; deleţ je manjši le v različnih zdravstvenih poklicih (brez zdravnikov) in pri srednješolskih učitel- jih. Skupaj z menedţerji in zaposlenimi v javni upravi najpogosteje doţivljajo spremembe svojih delovnih nalog, nekoliko pod povprečjem pa je število tistih, ki so v svoji organizaciji doţiveli reorganizacijo, zdruţitev ali prevzem s strani druge organizacije. Deleţ tistih, ki poročajo o odpuš- čanju velikega števila delavcev, je pri predšolskih vzgojiteljih pol manjši od slovenskega povprečja (7 odstotkov) in s tem daleč od evropskega povprečja (13 odstotkov). Poleg srednješolskih učitel- jev najmanjši deleţ vzgojiteljev meni, da so njihovi rezultati dela odvisni od uspešnosti dela drugih in obratno (28 odstotkov), največ (74 odstotkov) pa jih meni, da je njihovo uspešnost mogoče objektivno ocenjevati. 95 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Svoja znanja in veščine pri svojem delu v veliki meri med vsemi poklici uporablja največji deleţ predšolskih vzgojiteljev (95 odstotkov). Pribliţno vsak četrti med njimi meni, da njegovo delo zahteva več znanja in veščin, kot jih sam lahko ponudi. Zelo malo (4 odstotke) jih meni, da za opravljanje njihovega dela zadošča niţja od visokošolske izobrazbe. Predšolski vzgojitelji visoko ocenjujejo predvsem svojo učinkovitost pri razporejanju časa, sposo- bnost sodelovanja z drugimi, motiviranja, jasnega izraţanja in vzpostavljanja avtoritete, še posebej izrazito pa zmoţnost pisanja poročil in dokumentov, koordinacije aktivnosti ter iskanja in predstav- ljanja idej in rešitev, v čemer so pred vsemi ostalimi poklicnimi skupinami. Poleg naštetih se še v nekaterih znanjih in kompetencah gibljejo okoli povprečja, kadar pa svojo raven ocenjujejo nizko, so med vsemi skupinami najniţje: tako menijo o svoji sposobnosti učinkovitega delovanja pod stresom, znanju tujih jezikov in delu z računalnikom. 5.16 Zdravnik specialist23 i) Študijski program Zdravniki so poklicna skupina z najzahtevnejšim študijskim programom: tako ga ocenjuje 85 odstotkov, slovensko povprečje pa je 50 odstotkov. Ob drugih poklicih v zdravstvu in predšolskih vzgojiteljih so tudi med poklicnimi skupinami, katerih študij je najbolj usmerjen v poklic. Učitelj je kot ključni vir informacij v študiju medicine najmanj poudarjen; če ga v slovenskem povprečju (in tudi vsaki od posameznih skupin) poudarjajo pribliţno štirje od desetih diplomantov, ga med zdravniki poudarjata manj kot dva. Od povprečja izrazito odstopajo tudi glede količine izpitov z označevanjem odgovorov, kjer v nobeni od ostalih skupin deleţ ne presega 18 odstotkov, pri zdra- vnikih pa je kar 52 odstotkov. Količina dela, ki jo vlagajo v študij, je enkrat večja od slovenskega povprečja in s tem največja med vsemi poklicnimi skupinami, za najboljše ocene pa si bolj priza- devajo le v drugih zdravstvenih poklicih. Ob pravu je medicina študij z najvišjim deleţem gimna- zijskih maturantov: 85 odstotkov, slovensko povprečje je 46 odstotkov. ii) Delovne izkušnje Ob študiju je delovne izkušnje pridobivala pribliţno polovica zdravnikov, kar jih postavlja med poklicne skupine z razmeroma majhnimi deleţi (slovensko povprečje je 60 odstotkov), poleg tega pa je trajanje pridobivanja izkušenj pri njih najkrajše (9 mesecev) in ne dosega niti polovice slo- venskega povprečja. Drugi najmanjši je tudi deleţ zdravnikov, ki po koncu študija ostanejo v orga- nizaciji, v kateri so delali med študijem; takih je tretjina, v slovenskem povprečju pa polovica. V 23 Zdravniki specialisti specialne medicine diagnosticirajo, zdravijo in preprečujejo bolezni, poškodbe ter druge fizične in duševne prizadetosti s pomočjo specializiranih pregledovalnih, diagnostičnih, medicinskih, kirurških, fizičnih in psihiatričnih tehnik, pri čemer uporabljajo načela in postopke sodobne medicine (SURS, 2012). Tipične naloge zdravnikov obsegajo opravljanje telesnih pregledov bolnikov, naročanje specializiranih diagnostičnih pregledov za ugotovitev narave motenj ali bolezni in podobno. 96 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV slovenskem povprečju vseh poklicev vsak četrti z iskanjem dela začne ţe pred zaključkom študija, zdravniki pa so pri tem zadnji, saj to velja le za tri izmed stotih. Najmanj (dva do štirje na vsakih sto) jih tudi najde zaposlitev prek časopisnega oglasa ali druţine in poznanstev, nadpovprečen deleţ (skoraj tretjina) pa jih stike z delodajalcem naveţe na lastno pobudo. iii) Delovno mesto in organizacija Večina zdravnikov v petih letih po študiju vsaj enkrat zamenja delodajalca (60 odstotkov, sloven- sko povprečje je 44 odstotkov), v čemer zaostajajo le za pravnimi profesijami. Kljub temu pa jih v tem času najmanj doţivi brezposelnost (13 odstotkov), kar se ujema tudi z nadpovprečnim skup- nim trajanjem zaposlitve v tem obdobju (54 mesecev). Morebitno koristnost svoje socialne mreţe pri iskanju zaposlitve ocenjujejo nizko, kar se ujema z dejanskimi podatki o prehodu (glej prejšnji odstavek). Pogodbo imajo za nedoločen čas sklenjeno manj kot štirje od desetih zdravnikov, s čimer so na polovici slovenskega povprečja in s tem daleč najniţje med vsemi poklicnimi skupi- nami. Njihovi mesečni zasluţki so visoki, s 1991 EUR bruto presegajo tako slovensko (1557 EUR) kot evropsko povprečje (1947 EUR) in zaostajajo le za menedţerji, njihovo zadovoljstvo pri delu pa malo presega slovensko povprečje (dve tretjini). Vsi poklici v zdravstvu (vključno z zdravniki) imajo skupaj s poklici v šolstvu izrazito majhen deleţ organizacij, ki delujejo mednarodno. V najmanjši meri občutijo konkurenco in nestabilnost povpraševanja na trgu, mnoţičnega odpuščanja zaposlenih sploh ne poznajo, zelo majhen deleţ pa jih tudi poroča o spremembah nalog, reorganizaciji ali zdruţitvah in prevzemih v organizaciji (deleţ povsod med najmanjšimi tremi). Deleţ zdravnikov, ki ocenjujejo, da je njihova organizacija v ospredju pri vpeljevanju inovacij, zaostaja le za predšolskimi vzgojitelji (četrtina, slovensko povprečje pa je 17 odstotkov). Isti mesti zasedata ti dve poklicni skupini tudi v oceni, da vodilne poloţaje največkrat zasedejo predhodno zaposleni v njihovih organizacijah (tako menijo več kot štirje od desetih). Dobri dve tretjini zdrav- nikov niti neposredno niti posredno ne vodi sodelavcev (malo nad slovenskim povprečjem), najni- ţja pa je njihova odgovornost za odločanje o načinu opravljanja svojega dela ter za oblikovanje svojih in organizacijskih delovnih ciljev (pri slednjih so tik za njimi le še pravniki). Odvisnost rezultatov njihovega dela od dela drugih (in obratno) je nekoliko nadpovprečna. Poleg osnovnošol- skih učiteljev imajo zdravniki v največji meri občutek, da njihova individualna delovna uspešnost ne more biti objektivno ocenjevana. iv) Znanje in kompetence s perspektive trga dela Čisto vsi zdravniki menijo, da njihovega poklica ni mogoče opravljati z izobrazbo, niţjo od viso- košolske. Poleg predšolskih vzgojiteljev pri svojem delu v največji meri uporabljajo svoje znanje in veščine (94 odstotkov, slovensko povprečje je 70 odstotkov). Največji deleţ jih tudi poroča, da 97 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive njihovo delo zahteva več znanj in veščin od teh, ki jih sami lahko ponudijo (40 odstotkov, sloven- sko povprečje je 23 odstotkov). Zdravniki so do svojih znanj in sposobnosti zelo kritični. Večinoma jih ocenjujejo zelo nizko (spo- sobnosti pogajanja, motiviranja drugih, vzpostavljanja avtoritete, pripravljenosti zagrabiti priloţ- nost, hitrega osvajanja novega znanja, iskanja novih idej in rešitev, premlevanja idej, jasnega izra- ţanja ter predstavljanja idej ali izdelkov drugim), v vrhu pa so le, ko gre za uspešnost dela pod stresom ter pisanje in govorjenje v tujem jeziku. Svojo strokovnost na lastnem področju visoko ocenjuje manj kot polovica, s čemer so nekoliko pod slovenskim povprečjem (55 odstotkov). 5.17 Sintezni zaključek V tem delu knjige smo analizirali diplomante pet let po zaključku študija po poklicnih skupinah, pri čemer smo agregacijo opravili glede na podobnost poklicev po delovnih naloga in glede na številčno zastopanost diplomantov v vzorcu. Glavni poudarki frekvenčne statistične analize po posameznih poklicnih področjih so opisani v nadaljevanju. i) Administrativni poklici Študij diplomantov, ki so se zaposlili v administrativnih poklicih je najmanj usmerjen v delo; naj- manjši deleţ izvajalcev tega poklica je v študij vlagalo več dela, kot je potrebno za opravljanje izpitov, kljub temu je deleţ študentov, ki si prizadevajo za najvišje moţne ocene, relativno visok; značilno je pridobivanje delovnih izkušenj v času študija; mesečni zasluţki so med najniţjimi; med vsemi poklicnimi skupinami je najniţje tudi zadovoljstvo z delom; relativno veliko jih vodi delo drugih; stopnja uporabe znanja je nizka, poleg tega v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami zelo nizko ocenjujejo raven strokovnosti in prakse na svojem področju. ii) Finančno-zavarovalni zastopniki Izvajalci te poklicne skupine ocenjujejo svoj študijski program skladno s povprečjem; podpovpre- čen je deleţ vpisanih v študijski program z gimnazijsko izobrazbo; zelo malo jih v času študija pridobiva delovne izkušnje kot tudi išče zaposlitve pred zaključkom študija; mesečni zasluţki so blizu povprečja; primerjalno z drugimi poklicnimi skupinami jih je malo zadovoljnih s svojo zapo- slitvijo; delovno okolje zaznamuje močna konkurenca, nestabilno delovno okolje; relativno velik poudarek je na vodenju sodelavcev; raven svojih pogajalskih sposobnosti in svoje pripravljenosti zagrabiti priloţnost ocenjujejo finančno-zavarovalni zastopniki najvišje med vsemi poklici v Slo- veniji, zelo visoka pa je ocena njihove sposobnosti hitrega osvajanja novega znanja in uspešnega dela pod stresom. iii) Inženirji Zahtevnost svojega študija ocenjujejo najvišje; veliko jih ima končano tehniško srednješolsko izob- razbo; veliko jih ima sklenjeno pogodbo za nedoločen čas; pri delu izkusijo visoko stopnjo konku- 98 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV rence; delo običajno vključuje vodenje drugih; rezultati njihovega dela so nadpovprečno odvisni od dela drugih; so med poklicnimi skupinami z najbolj razvito sposobnostjo iskanja novih idej in reši- tev ter dela z računalnikom in internetom. iv) Menedžerji Študijski programi so najmanj usmerjeni v poklic; študentje ne vlagajo večje količine dela, kot je potrebno za to, da opravijo izpit; prizadevanje za doseganje za visokih ocen v času študija je nizko; delovne izkušnje pridobivajo v večji meri ţe med študijskim programom; njihovi zaposlitveni parametri so dobri; veliko jih ima pogodbo za nedoločen čas; zasluţki so visoki; visoko zadovolj- stvo s svojim delom; neposredno občutijo veliko konkurenco; nestabilno povpraševanje na trgu; usmerjenost v vodenje drugih; odgovorni so za oblikovanje svojih delovnih ciljev in svojega dela. v) Poklici, skladni s triletno srednjo šolo V tej poklicni skupini skoraj polovica zaposlenih ocenjuje, da je bil njihov študijski program zah- teven; deleţ gimnazijskih maturantov je najmanjši; v času študija jih je v tej poklicni skupini naj- manj pridobivalo delovne izkušnje; deleţ tistih, ki so začeli delo iskati pred zaključkom študija je tu najvišji; njihova zaposlitev je prvih petih letih po koncu študija najkrajša; dve tretjini zaposlenih v tej poklicni skupini ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo za nedoločen čas; zasluţki so med vsemi poklicnimi skupinami najniţji; izvajalci te poklicne skupine se pri opravljanju dela ne sreču- jejo z inovacijami in v najmanjši meri opisujejo uporabo znanja in veščin. vi) Poslovni organizatorji Študijski program ocenjujejo kot lahek; ne prizadevajo si za visoke ocene; deleţ študentov, ki ob študiju pridobivajo delovne izkušnje je največji; deleţ vsaj enkrat brezposelnih je nekoliko višji od povprečnega; med vsemi poklici se zdi pri iskanju zaposlitve socialna mreţa najbolj koristna; zas- luţek je nekoliko nad slovenskim povprečjem; v veliki meri občutijo konkurenco in nestabilnost povpraševanja na trgu, vendar se spremembe delovnih nalog, reorganizacije, odpuščanja večjih števil delavcev in selitve v drugo regijo v njihovih organizacijah dogajajo povprečno pogosto; nihče od anketiranih ne vodi sodelavcev. Večina ostalih zaposlitvenih karakteristik je na ravni povprečja. vii) Pravne profesije Zelo visoka zahtevnost študija; povprečen je deleţ tistih, ki so v študij vlagali več dela, kot je bilo nujno potrebno za opravljanje izpitov; v študij vstopa velik deleţ gimnazijskih diplomantov; med vsemi poklicnimi skupinami je v pravnih profesijah deleţ tistih, ki ob študiju pridobivajo delovne izkušnje, najmanjši, ravno tako deleţ tistih, ki so začeli iskati delo pred zaključkom študija; zaradi specifike poklica izkusijo kompleksen prehod na trg dela; ocena konkurence je v pravnih profesi- jah med najniţjimi, povpraševanje pa med bolj stabilnimi; zelo malo zaposlenih vodi sodelavce; 99 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive nizka je tudi odgovornost za oblikovanje organizacijskih ciljev; uporaba znanja je ocenjena pov- prečno. viii) Profesije javne uprave Diplomanti, ki se zaposlijo na področju javne uprave, zahtevnost svojega študija ocenjujejo malo pod slovenskim povprečjem; veliko ocen o študijskem programu se sklada s slovenskim povpreč- jem; blizu povprečja je tudi pridobivanje delovnih izkušenj; med vsemi poklicnimi skupinami naj- redkeje menjajo delodajalca; veliko jih ima pogodbo za določen čas; zadovoljstvo z delom je niţje od slovenskega povprečja; konkurenca na trgu in nestabilnost povpraševanja sta v javni upravi med najniţjimi; zelo velik je deleţ tistih, ki poročajo o velikih spremembah delovnih nalog v organiza- ciji; malo jih vodi sodelavce; pri odločanju o delovnih in organizacijskih ciljih so nekoliko pod povprečjem, enako kot v slovenskemu povprečju pa odločajo o načinu opravljanja svojega dela. ix) Programerji Študijski programi so ocenjeni kot ne preveč zahtevni; v veliki meri je poudarjeno pridobivanje delovnih izkušenj in nadaljevanje z delom, ki so ga imeli med študijem po zaključku študija; dobri zasluţki in zadovoljstvo z delom; konkurenčno delovno okolje; delo je usmerjeno v iskanje inova- cij; izvajalci niso vključeni v oblikovanje organizacijskih ciljev in ne vodijo drugih; inovativno okolje; vključenost v oblikovanje organizacijskih ciljev je nizka. x) Računovodje in finančni poklici Š tudijski program je nekoliko manj zahteven od slovenskega povprečja; malo jih ocenjuje, da je bil študij usmerjen v poklic; poudarek na pridobivanju delovnih izkušenj v času študija je zelo velik, kot tudi deleţ tistih, ki po zaključku študija nadaljujejo z delom, ki so ga opravljali med študijem; deleţ zaposlenih s pogodbo za nedoločen čas je velik; visoki mesečni zasluţki; delo zaznamuje visoka konkurenca in nestabilnost povpraševanja na trgu. xi) Razni zdravstveni poklici (razen zdravnikov) Zaposleni v tej poklicni skupini zahtevnost svojega študija ocenjujejo zmerno; študij je usmerjen v poklic; v študij pogosto vlagajo več dela, kot je potrebno za opravljanje izpitov; samo 15 odstotkov zaposlenih v tej poklicni skupini jih v študij vstopa z gimnazijsko izobrazbo; delovne izkušnje v tej poklicni skupini med študijem pridobiva 57 odstotkov študentov, kar je malo pod slovenskim povprečjem (60 odstotkov), vendar precej nad evropskim povprečjem (43 odstotkov); značilno je pridobivanje delovnih izkušenj v času študija; veliko jih po zaključku študija nadaljuje z delom, ki so ga opravljali med študijem; deleţ tistih, ki so vsaj enkrat brezposelni je tu najmanjši; zasluţki v tej poklicni skuini so med najniţjimi tremi; s svojim delom je zadovoljnih dobri dve tretjini izva- jalcev te poklicne skupine; konkurenca ni močna, povpraševanje na trgu pa je zelo stabilno. 100 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV xii) Tehniki in pomočniki Izvajalci te poklicne skupine ocenjujejo zahtevnost študijskih programov niţje od slovenskega povprečja; v študij vlagajo manj dela kot v slovenskem povprečju; malo pod povprečjem je deleţ tehnikov in pomočnikov, ki med študijem pridobivajo delovne izkušnje; zaposlitveni parametri so skladni s povprečjem, ravno tako konkurenčnost organizacijskega okolja; tehniki in pomočniki svojo raven sposobnosti v skoraj vseh znanjih in veščinah ocenjujejo skoraj enakovredno sloven- skemu povprečju. xiii) Učitelji v osnovni šoli Svoj program ocenjujejo kot usmerjen v poklic; veliko si jih prizadeva za najvišje ocene; med nji- mi je veliko gimnazijcev; njihovo izobraţevanje je povezano s študijsko prakso, vendar ta traja malo časa; med vsemi poklicnimi skupinami najpogosteje najdejo delo prek časopisnega oglasa; med vsemi skupinami imajo najmanjši deleţ pogodb za nedoločen čas; zasluţki so razmeroma nizki; pri svojem delu občutijo visoko zadovoljstvo; presenetljivo svoje okolje označujejo kot zelo konkurenčno; delo zaznamujejo pogoste organizacijske spremembe; med vsemi poklicnimi skupi- nami je pri njih deleţ tistih, ki menijo da njihova uspešnost ne more biti objektivno ocenjevana, največji. xiv) Vzgojitelji predšolskih otrok Zahtevnost svojega študijskega programa ocenjujejo najniţje med vsemi poklicnimi skupinami; program je usmerjen v poklic; ne prizadevajo si za doseganje visokih ocen oziroma v študij ne vlagajo več energije, kot je potrebno za opravljanje izpitov; med izvajalci poklica jih ima veliko strokovno izobrazbo ; nadpovprečen deleţ jih začne z iskanjem dela ţe pred zaključkom študija; deleţ zaposlenih s pogodbo za določen čas je povprečen; so skupina z najvišjo stopnjo zadovolj- stva s svojim delom; organizacije so usmerjene v lokalno okolje; doţivljajo številne spremembe v organizacijskem okolju; po mnogih značilnostih so podobni učiteljem v osnovni šoli. xv) Zdravniki Zdravniki so, glede na ocene diplomantov, poklicna skupina z najzahtevnejšim študijskim pro- gramom, ki je tudi najbolj usmerjen v poklic; količina dela, ki jo vlagajo v študij je največja med vsemi poklicnimi skupinami; prizadevajo si za najboljše ocene; med zdravniki je največji deleţ gimnazijskih maturantov med vsemi poklicnimi skupinami; imajo specifičen in visoko reguliran prehod iz zaposlitve na delovno mesto; imajo dobre zaposlitvene moţnosti; zaznamujejo jih visoki zasluţki; organizacije so usmerjene v mednarodno delovanje v majhni meri; značilna je nizka kon- kurenca in stabilno delovno okolje; značilna je nizka poudarjenost inovacij pri njihovem delu; ne vodijo drugih; so zelo kritični do ravni uporabe svojega znanja. 101 Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive Tabela 5.2: Sinteza primerov poklicnih skupin (zaposlitve slovenskih visokošolskih diplomantov pet let po koncu študija) glede na izbrane zaposlitvene karakteristike Primeri poklicev, pri katerih je Primeri poklicev, pri katerih je opisana karakteristika prisotna opisana karakteristika prisotna v majhni meri v veliki meri v program se vpisujejo predvsem finančno-zavarovalni zastopniki, zdravniki, pravne profesije gimnazijci razni poklici v zdravstvu (razen zdravnikov), poklici skladni s trilet- no srednjo šolo usmerjenost študijskih programov v menedţerji, računovodje, adminis- zdravniki, osnovnošolski učitelji, poklic trativni poklici vzgojitelji predšolskih otrok zahteven študij vzgojitelji predšolskih otrok, poslo- zdravniki, inţenirji, pravne profesije vni organizatorji, tehniki in pomoč- niki študentje vlagajo več, kot je potreb- menedţerji, vzgojitelji predšolskih zdravniki no za opravljanje izpita otrok, poslovni organizatorji, admi- nistrativni poklici poudarek na pridobivanju delovnih finančno-zavarovalni zastopniki, programerji, poslovni organizatorji, izkušenj med študijem poklici skladni s triletno srednjo računovodje šolo iskanje dela ţe v času študija pravne profesije, finančno- menedţerji, vzgojitelji predšolskih zavarovalni zastopniki, poklici otrok, administrativni poklici skladni s triletno srednjo šolo moţnost dobiti zaposlitev po zaklju- poklici skladni s triletno srednjo menedţerji, zdravniki in razni čku študija šolo zdravstveni poklici pogodba za nedoločen čas poklici skladni s triletno srednjo menedţerji, inţenirji, računovodje šolo visoki zasluţki poklici skladni s triletno srednjo menedţerji, programerji, zdravniki, šolo, vzgojitelji predšolskih otrok, računovodje administrativni poklici, razni poklici v zdravstvu (razen zdravnikov) visoko zadovoljstvo z delom poklici skladni s triletno srednjo menedţerji, osnovnošolski učitelji, šolo, administrativni poklici, finan- vzgojitelji predšolskih otrok čno-zavarovalni zastopniki konkurenčno in nestabilno organi- zdravniki ter razni poklici v zdravs- menedţerji, poslovni organizatorji, zacijsko okolje tvu, pravne profesije, profesije javne računovodje, finančno-zavarovalni uprave zastopniki značilno oblikovanje organizacij- programerji, pravne profesije menedţerji skih ciljev visoko inovativno okolje poklici skladni s triletno srednjo programerji, inţenirji šolo vodenje drugih programerji, poslovni organizatorji, menedţerji, inţenirji, administrativ- pravne profesije ni poklici visoka pričakovana raven generič- poklici skladni s triletno srednjo menedţerji nih kompetenc šolo, administrativni poklici 102 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Glavni zaključki, ki jih lahko začrtamo glede na poklicne primerjave v tem poglavju in Tabeli 5.2, so naslednji: a) Z vidika zaposljivosti je pri primerjavi poklicnih skupin potrebna podobna previdnost, kot pri primerjavi posameznih diplomantov. Ključni razlogi v teţavnosti primerjave tako poklicnih skupin kot posameznikov izvirajo iz raznotere narave poklicnega dela, različne- ga socialnega ozadja diplomantov ter njihovega vrednostnega sistema. b) Glede na omejitve v zgornji alineji lahko predpostavljamo, da so imeli diplomanti, zapos- leni v klasičnih profesijah (zdravniki, pravniki), bolj zahteven študij kot ostali. Sklepamo lahko, da je narava študija pri bodočih menedţerjih, poslovnih organizatorjih in v adminis- trativnih poklicih delovala na drugačnih motivacijskih principih kot pri zdravnikih. c) Kljub različni zahtevnosti študija je silno zanimivo, da diplomanti, ki so pet let po zaklju- čku študija opravljali delo, za katerega se običajno ne zahteva visokošolska izobrazba, pri- dobivali manj delovnih izkušenj v primerjavi z ostalimi. Zaposleni v poklicih, za katere se običajno ne zahteva visokošolska izobrazba se tudi niso obremenjevali z iskanjem zaposli- tve pred koncem študija, pri čemer lahko izpostavimo nekaj izjem. d) Povezano s prejšnjo točko lahko ugotovimo, da se je del populacije, ki pet let po zaključku študija opravlja poklice, za katere se običajno zahteva triletna srednja šola ali manj, sreče- val z bistveno večjimi zaposlitvenimi teţavami kot menedţerji, zdravniki ali razni zdravs- tveni poklici. To še posebno velja tudi za pogodbena razmerja in višino plač. e) V primeru vzgojiteljev in učiteljev lahko ugotovimo, da se zadovoljstvo z delom ne sklada nujno z višino dohodka. Vzgojitelji in učitelji zasluţijo malo, vendar pri svojem delu občutijo najvišjo raven zadovoljstva med vsemi poklicnimi skupinami. Najslabše "jo odnesejo" diplomanti, ki ne zasedajo "visokošolskih" poklicev, saj imajo nizko plačilo in hkrati niso zadovoljni z opravljanjem svojega dela: tako iz naših kot tudi drugih raziskav lahko ugotovimo, da zadovoljstvo z delom visoko korelira z moţnostjo uporabe znanja. f) Predpostavimo lahko, da značilnosti poklicnega in organizacijskega okolja sovpadajo z zadovoljstvom z delom, vendar bi bilo to smiselno proučevati na ravni diplomantov posa- meznih študijskih smeri in poklicnih skupin, kar bomo ob nekaterih omejitvah poskušali v naslednjem poglavju. To poglavje lahko zaključimo s priporočili po nadaljnjih analizah prehoda diplomantov iz visoko- šolskih sistemov na trg dela. Ugotovimo lahko, da lahko analize, kot smo jih predstavili v tem poglavju, začrtajo pomembne smernice razvoja visokošolskih institucij in delodajalcev (pri karier- nem razvoju visokošolskih diplomantov) ter visokošolskih diplomantov samih. 103 Analiza vpliva determinant zaposljivosti na karierni uspeh pet let po koncu študija 6. Analiza vpliva determinant zaposljivosti na karierni uspeh pet let po koncu študija 6.1 Uvod V prejšnjih dveh poglavjih smo opisali značilnosti študijskih programov in izbranih poklicnih sku- pin, v katerih se zaposlujejo visokošolski diplomanti pet let po koncu študija. Analiza je bila zas- novana na podlagi slovenskega dela mednarodnih raziskav REFLEX (2012-) in HEGESCO (2012- )24. V tem delu bomo skladno s teoretskimi izhodišči modelov kariernega uspeha ugotavljali, kako posamezne determinante zaposljivosti vplivajo na karierni uspeh. Pri tem izhajamo iz naslednjih dveh izhodišč: a) Karierni uspeh je več-dimenzionalen koncept in ga v tej knjigi definiramo kot: - Zadovoljstvo pri delu - Moţnost uporabe znanja pri delu - Varnost zaposlitve - Visok zasluţek - Dobre karierne moţnosti - Avtonomija pri delu Pri tem zadovoljstvo pri delu, moţnost uporabe znanja, karierne moţnosti in avtonomija pri delu izvirajo iz posameznikovih razvojnih in profesionalnih motivov (motivatorji), zasluţek in varnost pa sta povezana z njegovim statusom. b) Sklopi determinant kariernega uspeha ter indikatorji so v tej knjigi definirani: - Oblike učenja in poučevanja v času študija (predavanja, učitelj kot ključni vir infor- macij, dejstva in praktično znanje, teorije in paradigme, projektno in problemsko uče- nje); - Značilnosti študijskega programa (program je v splošnem zahteven, delodajalci poz- najo vsebino programa, program je usmerjen v poklic, program ima visok akademski ugled); - Principi študija in status študenta (dobre ocene v primerjavi z drugimi študenti, več vloţenega dela, kot je potrebno za opravljanje izpitov, prizadevanje za najvišje moţne ocene, študij v tujini, status izrednega študenta); 24 Glej poglavje 5 za opis vzorca. 104 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV - Delovne izkušnje v času študija (pridobitev relevantnih delovnih izkušenj, pridobitev nerelevantnih delovnih izkušenj, opravljanje delovne prakse); - Pridobljene kompetence25 (strokovnost na svojem področju, analitično razmišljanje, sposobnost dobrega dela pod pritiskom, sposobnost učinkovite porabe časa, sposob- nost produktivnega dela z drugimi); - Značilnosti organizacije in delovnega okolja (velike spremembe delovnih nalog, pre- vzemanje inovacij v organizaciji, konkurenca na trgu); - Osebne karakteristike (spol, visoka oziroma univerzitetna izobrazba očeta, gimnazij- ska izobrazba pred vpisom v visokošolski program). V nadaljevanju bomo ugotavljali, kako opisane determinante vplivajo na posamezno dimenzijo kariernega uspeha (zadovoljstvo pri delu, moţnost uporabe znanja pri delu, varnost zaposlitve, visok zasluţek, dobre karierne moţnosti in avtonomijo pri delu). Tako kot v četrtem in petem poglavju, je glavni del analize opravljen na populaciji slovenskih študentov26. 6.2 Zadovoljstvo pri delu V Sloveniji pet let po koncu študija na zadovoljstvo pri delu vplivajo različni dejavniki: rezultate prikazujemo v Tabeli 6.1. Med oblikami učenja in poučevanja v času študija imajo v splošnem pozitiven vpliv "učitelj kot ključni vir informacij" ter poudarjenost dejstev in praktičnega znanja v učnih programih. Na zadovoljstvo pri delu pozitivno vpliva tudi seznanjenost delodajalcev z vsebi- no učnega programa, medtem ko pri zahtevnosti programa, usmerjenosti v poklic in akademskemu ugledu statističnega vpliva nismo ugotovili. Glede na našo analizo principi študija in status izred- nega študenta nimajo statistično značilnega vpliva na zadovoljstvo pri delu. Sklepamo, da imajo nekatere od teh determinant vpliv na druge dimenzije kariernega uspeha. Relevantne delovne izkušnje in delovna praksa imajo pozitiven vpliv na zadovoljstvo pri delu, nerelevantne pa negativnega, kar morda lahko pojasnimo z naravo poklicnih pričakovanj: diplo- manti, ki so v času študija imeli priloţnost spoznati naravo poklicnega dela, so o njem razvili real- na pričakovanja, kar pa ne velja za diplomante, ki so v času študija opravljali enostavnejša dela. Ti so po prvem prehodu v profesionalno delovno okolje nad naravo svojega dela manj navdušeni. Na zadovoljstvo pri delu pozitivno vpliva višja raven pridobljenih kompetenc, in sicer strokovnosti na svojem področju in sposobnosti opravljanja dobrega dela pod pritiskom. Sposobnost učinkovite 25 Glede na HEGESCO projekt (2012-) smo izbrali tiste kompetence, ki so najbolj pomembne za prehod iz visokošolskega sistema na trg dela. 26Poleg tega smo ob pripravi te knjige povzeli tudi preliminarne rezultate (sekundarni vir) mednarodne analize DEHEMS (2012-). Ta vključuje analizo pribliţno 45.000 diplomantov pet let po koncu študija iz 18 evropskih drţav, ki je s podobnim modelom ugotavljala razlike in podobnosti med šestimi področji študija (poslovne vede in ekonomija, izobraţevanje, medicina, znanost, inţenirstvo ter sociologija in politologija) na ravni izbranih evropskih drţav. Zbrani podatki raziskave za Slovenijo primerjalne analize med študijskimi smermi zaradi števila respondentov ne omogočajo. Rezultate zaradi konsistentnosti objavljamo na spletni domeni http://www.decowe.org 105 Analiza vpliva determinant zaposljivosti na karierni uspeh pet let po koncu študija porabe časa na zadovoljstvo vpliva negativno. Očitno prva kompetenca zmanjšuje stres na osebni ravni, večja učinkovitost dela, ki temelji na upravljanju časa, pa večjega zadovoljstva sama po sebi ne prinaša. Višja raven analitičnega razmišljanja in sposobnosti produktivnega dela z drugimi nimajo vpliva na zadovoljstvo pri delu. Poleg obsega pridobljenih kompetenc na zadovoljstvo pri delu vplivajo tudi značilnosti organizaci- je in delovnega okolja: tako prevzemanje inovacij v organizaciji in konkurenca na trgu pozitivno vplivata na zadovoljstvo pri delu, spremembe delovnih nalog pa na zadovoljstvo pri delu statistič- no značilno ne vplivajo. Na podlagi analize ugotavljamo tudi, da so diplomanti iz gimnazij pri svojem delu bolj zadovoljni v primerjavi z diplomanti iz poklicnih in tehniških šol. 106 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Tabela 6.1: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na zadovoljstvo pri delu Oblike učenja in poučevanja v času študija Predavanja ,020 Učitelj kot ključni vir informacij ,054** Dejstva in praktično znanje ,053** Teorije in paradigme -,030 Projektno in problemsko učenje ,007 Značilnosti študijskega programa Program je v splošnem zahteven -,016 Delodajalci poznajo vsebino programa ,087*** Usmerjenost v poklic ,026 Akademski ugled -,025 Principi študija in status študenta Dobre ocene v primerjavi z drugimi študenti -,032 Več vloženega dela, kot je potrebno za opravljanje izpita -,038 Prizadevanje za najvišje možne ocene ,013 Študij v tujini -,011 Status izrednega študenta -,024 Delovne izkušnje v času študija Pridobitev relevantnih delovnih izkušenj ,050** Pridobitev nerelevantne delovnih izkušenj -,038* Opravljanje delovne prakse ,062** Pridobljene kompetence Strokovnost na svojem področju ,063** Analitično razmišljanje -,013 Sposobnost dobrega dela pod pritiskom ,103*** Sposobnost učinkovite porabe časa -,046* Sposobnost produktivnega dela z drugimi ,031 Značilnosti organizacije in delovnega okolja Velike spremembe delovnih nalog ,024 Prevzemanje inovacij v organizaciji -,090*** Konkurenca na trgu ,060*** Osebne karakteristike Spol (M) -,020 Visoka izobrazba očeta ,015 Gimnazijska izobrazba pred vpisom v visokošolski program ,070*** R2 ,074 *** = p<0.01; ** = p<0.05; * = p<0.10 107 Analiza vpliva determinant zaposljivosti na karierni uspeh pet let po koncu študija 6.3 Uporaba znanja pri delu Moţnost uporabe znanja pri delu je temeljni kazalec kariernega uspeha, ko proučujemo visokošol- ski sistem in diplomante s perspektive trga dela. Moţnost uporabe znanja pri delu je večja pri diplomantih, ki so imeli v svojem študijskem programu poudarjena dejstva in praktično znanje. Statistično značilen je tudi vpliv predavanj; projektno in problemsko učenje, učitelj kot glavni vir informacij ter poudarjanje teorij in paradigem pa nimajo statistično značilnega vpliva. Ta ugotovi- tev se sklada tudi z rezultati REFLEX projekta (2012-), ki je v sklepnih ugotovitvah poudaril, da tradicionalnim oblikam izobraţevanja ne gre niţati pomena. Statistično pozitiven je vpliv usmerje- nosti študijskega programa v poklic in vpliv poznavanja programa s strani delodajalcev. Presenetljivo principi študija in status študenta na moţnost uporabe znanja v naši analizi niso vpli- vali: izjema je pozitiven vpliv študija v tujini. Če bi omejili proučevanje uspešnosti posameznikov samo na študij, potem se take ugotovitve skladajo s tistimi teorijami človeškega kapitala, ki pravi- jo, da je uspeh pri delu bolj odvisen od delovnega mesta kot od posameznika, ki to delo opravlja. Za uporabo znanja pri delu je pomembno, da so delovne izkušnje, ki jih med študijem pridobivajo študenti, povezane z njihovim študijskim programom. Vpliv relevantnih delovnih izkušenj je nam- reč pozitiven, pridobivanje nerelevantnih delovnih izkušenj in opravljanje strokovne prakse pa nimata statistično značilnega vpliva. Med pridobljenimi kompetencami diplomantov imata na uporabo znanja pri delu pozitiven vpliv visoka raven strokovnosti na svojem področju in sposobnost analitičnega razmišljanja. Sposobnosti učinkovitega dela pod pritiskom, učinkovite porabe časa in produktivnega sodelovanja z drugimi na moţnost uporabe znanja pri delu nimajo statistično značilnega vpliva. Tudi značilnosti organizacij in delovnega okolja na moţnost uporabe znanja ne vplivajo. Pri svo- jem delu pa znanje v večji meri uporabljajo diplomanti, ki so pred vpisom v študijski program zaključili gimnazijo. Analiza kaţe, da ima v Sloveniji pozitiven vpliv tudi visoka izobrazba očeta. 108 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Tabela 6.2: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na moţnost uporabe znanja pri delu Oblike učenja in poučevanja v času študija Predavanja ,041* Učitelj kot ključni vir informacij -,036 Dejstva in praktično znanje ,080*** Teorije in paradigme ,014 Projektno in problemsko učenje -,021 Značilnosti študijskega programa Program je v splošnem zahteven ,010 Delodajalci poznajo vsebino programa ,106*** Usmerjenost v poklic ,102*** Akademski ugled ,024 Principi študija in status študenta Dobre ocene v primerjavi z drugimi študenti -,021 Več vloženega dela, kot je potrebno za opravljanje izpita ,001 Prizadevanje za najvišje možne ocene ,035 Študij v tujini ,058*** Status izrednega študenta ,030 Delovne izkušnje v času študija Pridobitev relevantnih delovnih izkušenj ,112*** Pridobitev nerelevantne delovnih izkušenj -,028 Opravljanje delovne prakse ,028 Pridobljene kompetence Strokovnost na svojem področju ,208*** Analitično razmišljanje ,085*** Sposobnost dobrega dela pod pritiskom ,008 Sposobnost učinkovite porabe časa -,006 Sposobnost produktivnega dela z drugimi ,011 Značilnosti organizacije in delovnega okolja Velike spremembe delovnih nalog -,008 Prevzemanje inovacij v organizaciji -,007 Konkurenca na trgu ,022 Osebne karakteristike Spol (M) ,009 Visoka izobrazba očeta ,051** Gimnazijska izobrazba pred vpisom v visokošolski program ,078*** R2 0,182 *** = p<0.01; ** = p<0.05; * = p<0.10 109 Analiza vpliva determinant zaposljivosti na karierni uspeh pet let po koncu študija 6.4 Varnost zaposlitve Med oblikami učenja in poučevanja na varnost zaposlitve (merjeno z mnenjsko lestvico) pozitivno vpliva poudarjanje dejstev in praktičnega znanja v času študija. Večja zastopanost predavanj, teorij in paradigem, projektnega in problemskega učenja ter učitelja kot ključnega vira informacij pet let po zaključku študija nimajo statistično značilnega vpliva na varnost zaposlitve. Pri zahtevnosti študija in njegovi usmerjenosti v poklic statistično značilnega vpliva na varnost zaposlitve nismo ugotovili, sladno s pričakovanju pa je pozitiven vpliv poznavanja programa s strani delodajalcev in akademskega ugleda programa. Varnost zaposlitve je večja tudi pri diplomantih, ki so imeli v času študija status izrednega študenta, kar morda lahko pojasnimo z dejstvom, da je večina študentov zaposlitev v času študija ţe imela. Principi študija (dobre ocene, prizadevanje za najboljše ocene in vlaganje velike količine dela v študij) pa na varnost zaposlitve ne vplivajo. Tudi pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj in opravljanje delovne prakse na varnost zaposlit- ve ne vplivata. Negativen je vpliv pridobivanja nerelevantnih delovnih izkušenj, kar je zanimiva ugotovitev: varnost zaposlitve je pet let po zaključku študija pri diplomantih, ki so v času študija opravljali s študijskim programom nepovezana dela, manjša, saj očitno niso uspeli navezati stika z delovnim okoljem za katerega so študirali. Med pridobljenimi kompetencami na varnost zaposlitve pozitivno vpliva sposobnost dobrega dela pod pritiskom, brez statistično značilnega vpliva na varnost zaposlitve pa so sposobnosti analitič- nega razmišljanja, učinkovite porabe časa in produktivnega dela z drugimi ter raven strokovnosti na svojem področju. Statistično značilnega vpliva na varnost zaposlitve nismo ugotovili niti pri značilnostih organizaci- je in delovnega okolja, pomemben dejavnik pa so nekatere osebne karakteristike. Varnost zaposlit- ve je tako nekoliko bolj poudarjena pri ţenskah in diplomantih, ki so v visokošolski študij vstopili iz tehniških šol. 110 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Tabela 6.3: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na varnost zaposlitve Oblike učenja in poučevanja v času študija Predavanja ,019 Učitelj kot ključni vir informacij ,013 Dejstva in praktično znanje ,075*** Teorije in paradigme -,006 Projektno in problemsko učenje -,005 Značilnosti študijskega programa Program je v splošnem zahteven ,011 Delodajalci poznajo vsebino programa ,040* Usmerjenost v poklic ,028 Akademski ugled ,079*** Principi študija in status študenta Dobre ocene v primerjavi z drugimi študenti ,013 Več vloženega dela, kot je potrebno za opravljanje izpita -,034 Prizadevanje za najvišje možne ocene -,019 Študij v tujini ,002 Status izrednega študenta ,055** Delovne izkušnje v času študija Pridobitev relevantnih delovnih izkušenj -,018 Pridobitev nerelevantne delovnih izkušenj -,048** Opravljanje delovne prakse ,031 Pridobljene kompetence Strokovnost na svojem področju 038 Analitično razmišljanje ,016 Sposobnost dobrega dela pod pritiskom ,080*** Sposobnost učinkovite porabe časa -,040 Sposobnost produktivnega dela z drugimi ,027 Značilnosti organizacije in delovnega okolja Velike spremembe delovnih nalog -,010 Prevzemanje inovacij v organizaciji -,002 Konkurenca na trgu ,004 Osebne karakteristike Spol (M) -,068*** Visoka izobrazba očeta ,005 Gimnazijska izobrazba pred vpisom v visokošolski program -,044** R2 0,051 *** = p<0.01; ** = p<0.05; * = p<0.10 111 Analiza vpliva determinant zaposljivosti na karierni uspeh pet let po koncu študija 6.5 Visok zaslužek (subjektivni občutek) Na to, da diplomanti pet let po zaključku študija svoj zasluţek ocenjujejo kot visok, pozitivno vpli- va velika zastopanost projektnega in problemskega učenja v njihovem študijskem programu, nega- tiven pa je vpliv večje poudarjenosti teorij in paradigem ter predavanj. Negativen je tudi vpliv visoke zahtevnosti študijskega programa, kar bi lahko pomenilo, da (a) študentje niso zadovoljni z zasluţki glede na vloţen trud, (b) da trdo delo v našem okolju ni najbolje nagrajeno ali (c) da štu- dentje z razvojem strokovnega znanja ne razvijejo pogajalskih sposobnosti, ki so v našem okolju ključne za visoka plačila. Nasprotno pa na visok zasluţek pozitivno vpliva visok akademski ugled študijskega programa. Visoke ocene in prizadevanja pri študiju ter izredni študij na občutek viso- kega zasluţka nimajo statistično značilnega vpliva. Pozitiven vpliv na visok zasluţek pet let po zaključku študija ima pridobivanje s študijem poveza- nih delovnih izkušenj med visokošolskim izobraţevanjem, nerelevantne delovne izkušnje in delov- na praksa pa na občutek visokega zasluţka ne vplivajo. Enako kot na varnost zaposlitve, tudi na visok zasluţek med kompetencami pozitivno vpliva spo- sobnost dobrega dela pod pritiskom, ostale kompetence pa statistično značilnega vpliva nimajo. Statistično značilen je tudi vpliv značilnosti organizacije in delovnega okolja: močna konkurenca na trgu na varnost zaposlitve vpliva pozitivno, vpliv velikih sprememb delovnih nalog in visoke ravni inovativnosti v organizaciji pa je negativen. Analiza podatkov kaţe, da imajo večje zasluţke moški kot ţenske, gimnazijska izobrazba in izob- razba očeta pa na občutek visokih zasluţkov nimata statistično značilnega vpliva. 112 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Tabela 6.4: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na visok zasluţek (subjektivni občutek) Oblike učenja in poučevanja v času študija Predavanja -,072*** Učitelj kot ključni vir informacij ,025 Dejstva in praktično znanje ,006 Teorije in paradigme -,077*** Projektno in problemsko učenje ,077*** Značilnosti študijskega programa Program je v splošnem zahteven -,052** Delodajalci poznajo vsebino programa ,001 Usmerjenost v poklic -,027 Akademski ugled ,081*** Principi študija in status študenta Dobre ocene v primerjavi z drugimi študenti -,017 Več vloženega dela, kot je potrebno za opravljanje izpita -,031 Prizadevanje za najvišje možne ocene ,021 Študij v tujini -,021 Status izrednega študenta ,029 Delovne izkušnje v času študija Pridobitev relevantnih delovnih izkušenj ,038* Pridobitev nerelevantne delovnih izkušenj -,033 Opravljanje delovne prakse -,030 Pridobljene kompetence Strokovnost na svojem področju ,016 Analitično razmišljanje ,016 Sposobnost dobrega dela pod pritiskom ,081*** Sposobnost učinkovite porabe časa -,005 Sposobnost produktivnega dela z drugimi -,001 Značilnosti organizacije in delovnega okolja Velike spremembe delovnih nalog -,062*** Prevzemanje inovacij v organizaciji -,106*** Konkurenca na trgu ,043* Osebne karakteristike Spol (M) ,054** Visoka izobrazba očeta -,026 Gimnazijska izobrazba pred vpisom v visokošolski program ,036 R2 0,070 *** = p<0.01; ** = p<0.05; * = p<0.10 113 Analiza vpliva determinant zaposljivosti na karierni uspeh pet let po koncu študija 6.6 Možnost kariernega razvoja Na dobre moţnosti kariernega razvoja vplivajo štiri od petih analiziranih oblik učenja in poučevan- ja v času visokošolskega izobraţevanja: poudarjanje teorij in paradigem ter predavanj ima negati- ven vpliv, pozitivno pa vplivata poudarjeno projektno in problemsko učenje ter učitelj kot središčni vir informacij. Poudarjenost dejstev in praktičnega znanja na karierni razvoj nima statistično zna- čilnega vpliva. Med značilnostmi študijskega programa je z vidika dobrih kariernih obetov edini statistično značilen dejavnik akademski ugled programa. Zahtevnost programa, poznavanje pro- grama s strani delodajalcev in usmerjenost v poklic na dobre moţnosti kariernega razvoja ne vpli- vajo. Med principi študija ima pozitiven vpliv prizadevanje za najvišje moţne ocene. Ostali dejavniki na karierne obete nimajo vpliva. Na dobre karierne moţnosti vpliva pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj, pridobivanje nerelevantnih delovnih izkušenj in opravljanje delovne prakse pa na dobre karierne obete ne vplivata. Na dobre karierne obete močno pozitivno vpliva sposobnost dobrega dela pod pritiskom, nekoliko šibkejši pa je pozitiven vpliv sposobnosti analitičnega razmišljanja. Sposobnost učinkovitega razporejanja časa ter sposobnost produktivnega dela z drugimi nimata statistično značilnega vpliva. Enako velja za visoko raven strokovnosti na svojem področju. Ta značilnost je tipična za slovensko okolje. Na dobre karierne obete pozitivno vplivajo značilnosti organizacije in delovnega okolja. Enako kot pri dejavnikih, ki vplivajo na visok zasluţek, tudi na karierne obete pozitivno vpliva močna konku- renca na trgu, negativen pa je vpliv velikih sprememb delovnih nalog in prevzemanja inovacij v organizaciji. Na podlagi analize ugotavljamo, da so dobri karierni obeti nekoliko bolj prisotni pri moških, pozitivno pa nanje vpliva tudi visoka izobrazba očeta. 114 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Tabela 6.5: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na dobre karierne obete Oblike učenja in poučevanja v času študija Predavanja -,063*** Učitelj kot ključni vir informacij ,047** Dejstva in praktično znanje ,011 Teorije in paradigme -,057** Projektno in problemsko učenje ,054** Značilnosti študijskega programa Program je v splošnem zahteven -,022 Delodajalci poznajo vsebino programa ,035 Usmerjenost v poklic ,008 Akademski ugled ,096*** Principi študija in status študenta Dobre ocene v primerjavi z drugimi študenti -,010 Več vloženega dela, kot je potrebno za opravljanje izpita -,055** Prizadevanje za najvišje možne ocene ,069*** Študij v tujini ,007 Status izrednega študenta -,011 Delovne izkušnje v času študija Pridobitev relevantnih delovnih izkušenj ,051** Pridobitev nerelevantne delovnih izkušenj ,002 Opravljanje delovne prakse ,012 Pridobljene kompetence Strokovnost na svojem področju -,031 Analitično razmišljanje ,054** Sposobnost dobrega dela pod pritiskom ,115*** Sposobnost učinkovite porabe časa -,036 Sposobnost produktivnega dela z drugimi ,028 Značilnosti organizacije in delovnega okolja Velike spremembe delovnih nalog -,073*** Prevzemanje inovacij v organizaciji -,136*** Konkurenca na trgu ,080*** Osebne karakteristike Spol (M) ,047** Visoka izobrazba očeta ,037* Gimnazijska izobrazba pred vpisom v visokošolski program -,003 R2 0,102 *** = p<0.01; ** = p<0.05; * = p<0.10 115 Analiza vpliva determinant zaposljivosti na karierni uspeh pet let po koncu študija 6.7 Avtonomija pri delu Na avtonomijo pri delu pet let po zaključku študija vpliva več dejavnikov. Pozitiven je vpliv dej- stev in praktičnega znanja v študijskem programu, večji poudarek na ostalih oblikah poučevanja in učenja – predavanjih, učitelju, teorijah in paradigmah ter projektnem in problemskem učenju – pa na avtonomijo pri delu nima statistično značilnega vpliva. Diplomanti, ki svoj študij ocenjujejo kot zahteven, imajo pri delu manj avtonomije, med tem ko druge značilnosti študijskega programa nimajo statistično značilnega vpliva. Manj avtonomije pri delu imajo tudi študenti, ki so v študij vlagali več dela, kot je bilo potrebno, da bi opravili izpite. Na avtonomijo pri delu pet let po koncu študija močno pozitivno vpliva pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj med študijem, nerelevantne delovne izkušnje in strokovna praksa pa, tako kot na številne druge dejavnike kariernega uspeha, na avtonomijo pri delu ne vplivajo. Visoka raven analitičnega razmišljanja ima na avtonomijo pri delu pozitiven vpliv, ostale upošte- vane kompetence (strokovnost na svojem področju, sposobnost dobrega dela pod pritiskom, sposo- bnost učinkovite porabe časa in sposobnost produktivnega dela z drugimi) pa nimajo statistično značilnega vpliva. Značilnosti organizacije in delovnega okolja imajo na avtonomijo posameznika pri delu statistično značilen vpliv. Negativno na avtonomijo vplivajo velike spremembe delovnih nalog ter vpliv intenzivnejšega prevzemanja inovacij v organizaciji. Konkurenca na trgu na avtonomijo posamez- nika pri delu nima statistično značilnega vpliva, to pa velja tudi za osebne karakteristike posamez- nika (spol, srednješolska izobrazba in izobrazba očeta). 116 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Tabela 6.6: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na avtonomijo pri delu Oblike učenja in poučevanja v času študija Predavanja ,029 Učitelj kot ključni vir informacij ,008 Dejstva in praktično znanje ,043* Teorije in paradigme ,010 Projektno in problemsko učenje ,010 Značilnosti študijskega programa Program je v splošnem zahteven -,050** Delodajalci poznajo vsebino programa ,015 Usmerjenost v poklic -,024 Akademski ugled -,021 Principi študija in status študenta Dobre ocene v primerjavi z drugimi študenti ,000 Več vloženega dela, kot je potrebno za opravljanje izpita -,044* Prizadevanje za najvišje možne ocene ,026 Študij v tujini -,029 Status izrednega študenta ,007 Delovne izkušnje v času študija Pridobitev relevantnih delovnih izkušenj ,080*** Pridobitev nerelevantne delovnih izkušenj -,027 Opravljanje delovne prakse ,020 Pridobljene kompetence Strokovnost na svojem področju ,000 Analitično razmišljanje ,044* Sposobnost dobrega dela pod pritiskom ,026 Sposobnost učinkovite porabe časa -,029 Sposobnost produktivnega dela z drugimi ,007 Značilnosti organizacije in delovnega okolja Velike spremembe delovnih nalog -,114*** Prevzemanje inovacij v organizaciji -,055** Konkurenca na trgu ,029 Osebne karakteristike Spol (M) -,023 Visoka izobrazba očeta ,000 Gimnazijska izobrazba pred vpisom v visokošolski program ,012 R2 0,080 *** = p<0.01; ** = p<0.05; * = p<0.10 117 Analiza vpliva determinant zaposljivosti na karierni uspeh pet let po koncu študija 6.8 Zaključek V tem poglavju smo ugotavljali kako različni dejavniki vplivajo na šest dimenzij zgodnjega karier- nega uspeha visokošolskih diplomantov. Rezultate v nadaljevanju povzemamo po ključnih skupi- nah dejavnikov. i) Oblike učenja in poučevanja v času študija V analizah smo ugotovili, da velik poudarek predavanj v študijskih programih na dimenzije karier- nega uspeha nima vpliva. Še več; velika zastopanost predavanj v učnih programih kaţe negativen vpliv na oceno visokega zasluţka in na karierne obete pet let po koncu študija. Očitno prevelik poudarek na predavanjih jemlje čas ostalim oblikam pridobivanja delovnih izkušenj in priprave na delo. Kljub temu pa rezultati kaţejo, da visoko šolstvo zahteva dobro usposobljene učitelje. V pri- meru, ko učitelj predstavlja ključen vir informacij, diplomanti občutijo večje zadovoljstvo pri delu in imajo boljše moţnosti kariernega razvoja. Dejstva in praktično znanje imajo pozitiven vpliv na številne dimenzije kariernega uspeha: zadovoljstvo pri delu, večjo moţnost uporabe lastnega člo- veškega kapitala, varnost zaposlitve in avtonomijo pri delu. Nasprotno velik poudarek na teorijah in paradigmah manjša moţnost visokih zasluţkov in kariernih obetov. Na obe dimenziji kariernega uspeha pa ima pozitiven vpliv projektno in problemsko učenje. Trije ključni vsebinski poudarki tega dela so naslednji. Prvič, v slovenskem visokošolskem prosto- ru klasični načini poučevanja ter poudarjanje teorij in paradigem na karierni uspeh nimajo velikega vpliva. Drugič, dejstva in praktično znanje, pa tudi problemsko in projektno učenje imajo na karie- re diplomantov pozitiven vpliv. Še posebno pomembno je poudariti, da praktično znanje veča moţnost uporabe znanja pri delu. Tretjič, zelo pomembna je usposobljenost visokošolskih učitel- jev. Rezultati se tako nekoliko razlikujejo od evropskih, kjer problemsko učenje ni imelo na zapos- ljivost izrazitega vpliva. ii) Značilnosti študijskih programov Slovenski visokošolski prostor se od evropskega razlikuje po tem, da zahteven študijski program ne vpliva na karierni uspeh. Ta ugotovitev se mestoma sklada z rezultati raziskave Centra za prou- čevanje organizacij in človeških virov (glej Pavlin, 2012), ki ugotavlja, da je moţnost uporabe človeškega kapitala v slovenskih organizacijah v obratnem sorazmerju s kvaliteto delovnih mest: znanje se torej ne nagrajuje najbolje. Rezultati nakazujejo na dejstvo, da na karierni uspeh pomem- bno vpliva seznanjenost delodajalcev s študijskim programom (pozitivni vpliv se kaţe na zadovolj- stvo pri delu, moţnost uporabe znanja ter varnost zaposlitve). Na varnost zaposlitve, visok zaslu- ţek ter dobre karierne obete pozitivno vpliva velik akademski ugled visokošolskem institucije. Sklenemo lahko, da je razpoznavnost programov, skladno s certifikatno teorijo, izredno pomemben dejavnik pri zaposljivosti visokošolskih diplomantov. 118 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV iii) Principi študija in status študenta V slovenskem visokošolskem prostoru visoke ocene same po sebi ne vplivajo na dobre karierne moţnosti visokošolskih diplomantov. Tisti študenti, ki si za dobre ocene prizadevajo, oziroma je to njihov ključni motiv pri študiju, imajo pri zaposlitvah dobra karierna izhodišča, vpliva tega dejav- nika na preostale dimenzije kariernega uspeha pa nismo ugotovili. Pozitivni statistični vpliv je bil ugotovljen tudi v primeru vpliva študija v tujini na moţnosti uporabe znanja pri delu, to pa se skla- da z ostalimi ugotovitvami o velikem pomenu pridobivanja medkulturnih izkušenj za uporabo lastnega človeškega kapitala v delovnem okolju. iv) Delovne izkušnje v času študija Ena ključnih ugotovitev analize v tej knjigi poudarja velik pomen relevantnih delovnih izkušenj na karierni uspeh. V analizi smo namreč ugotovili pozitiven vpliv relevantnih delovnih izkušenj na pet dimenzij kariernega uspeha: zadovoljstvo pri delu, moţnost uporabe znanja, visok zasluţek, dobre karierne obete in avtonomijo pri delu. Edina dimenzija kariernega uspeha, ki ni neposredno pove- zana z relevantnimi delovnimi izkušnjami, je varnost zaposlitve. Ob tem je pomembno poudariti, da nerelevantne delovne izkušnje na zaposljivost ne vplivajo v veliki meri oziroma imajo negativen vpliv na zadovoljstvo pri delu in na varnost zaposlitve. Te ugotovitve so v nasprotju s splošnim mnenjem, da "vsako delo šteje", saj imajo študentje ob študiju omejeno količino časa za utrjevanje teorije s prakso in gradnjo lastne socialne mreţe. v) Pridobljene kompetence Raven pridobljenih kompetenc na karierni uspeh se pomembno razlikuje med posamezno kompe- tenco in dimenzijo kariernega uspeha. V analizi smo ugotovili, da profesionalno znanje oziroma strokovnost na svojem področju pozitivno vpliva tako na zadovoljstvo pri delu kot tudi na moţnost uporabe lastnega človeškega kapitala na delovnem mestu. Raven analitičnega razmišljanja ima pozitiven vpliv na karierni razvoj in na uporabo človeškega kapitala. Med vsemi kompetencami se zdi, da je za karierni uspeh najbolj pomembna sposobnost dela pod pritiskom, saj vpliva na vse proučevane dimenzije kariernega uspeha, razen na uporabo človeškega kapitala. Zanimivo je, da sposobnost učinkovite porabe časa ter sposobnost učinkovitega dela z drugimi (timsko) delo skoraj na nobeno dimenzijo kariernega uspeha ne kaţeta statistično značilnega vpliva. Na podlagi rezultatov lahko zapišemo dve predpostavki. Prvič, nivo doseţenega profesionalnega znanja pomembno določa ostale splošne in generične kompetence pri delu, kar lahko sklepamo preko moţnosti uporabe človeškega kapitala, ter vpliva na zadovoljstvo pri delu. Drugič, ostale dimenzije kariernega uspeha so bolj kot od profesionalnih kompetenc odvisne od generičnih, pri čemer je najbolj pomembna kompetenca sposobnost dobrega dela pod pritiskom. 119 Analiza vpliva determinant zaposljivosti na karierni uspeh pet let po koncu študija vi) Značilnost organizacije in delovnega okolja V analizi smo proučevali vpliv treh značilnosti organizacije in delovnega okolja (spremembe delo- vnih nalog, prevzemanje inovacij ter konkurenčno okolje. Pri tem smo ugotovili, da prvi dve karakteristiki, spremembe delovnih nalog in prevzemanje inovacij, vplivata na karierni uspeh nega- tivno: spremembe delovnih nalog imajo negativen vpliv na višino dohodka, dobre karierne obete in avtonomijo pri delu, prevzemanje inovacij iz okolja pa negativno vpliva na visok zasluţek, karier- ne obete in avtonomijo pri delu. V analizi je presenetljiv podatek, da ima konkurenca pozitiven vpliv, in sicer na zadovoljstvo pri delu, zasluţek ter karierni razvoj – to kaţe, da najbolj enostavna pot ni nujno najboljša. vii) Osebne karakteristike V analizi smo potrdili nekaj znanih ugotovitev iz teorije in slovenskega visokošolskega prostora (glej Kramberger, Pavlin, 2008), ki so povezane z osebnimi karakteristikami visokošolskih diplo- mantov. Prvič, moški imajo v primerjavi z ţenskami višje zasluţke in karierne obete, vendar je njihova varnost zaposlitve manjša. Drugič, visoka izobrazba očeta pozitivno vpliva na moţnost uporabe človeškega kapitala pri delu in karierne moţnosti. Tretjič, gimnazijci so v primerjavi z dijaki iz tehniških srednjih šol pri delu bolj zadovoljni in bolje uporabljajo svoje znanje pri delu, vendar pa je njihova varnost zaposlitve niţja. *** Poglavje lahko sklenemo z ugotovitvijo, da sta karierni uspeh in skupina dejavniki vpliva izrazito večplastni in raznorodni. Pri načrtovanju kariernega uspeha visokošolskih diplomantov je tako nesmiselno upoštevati posamezen segment dejavnikov, ki na karierni uspeh vplivajo. Rezultati raziskave so pokazali, da v slovenskem prostoru na eni strani karierni uspeh pomembno določajo zunanji dejavniki visokošolskih institucij (prepoznavnost v druţbi) ter dejavniki, ki niso v neposre- dni domeni visokošolskih institucij, s čemer še posebej mislimo na relevantne delovne izkušnje in poudarjanje prakse v samih programih. A ta priporočila bomo natančneje razdelali v sklepnem poglavju. 120 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV 7. Zaključek 7.1 Poudarki in ugotovitve V tej knjigi smo na podlagi različnih empiričnih korakov odgovarjali na štiri temeljna vprašanja. Prvič, kakšna je vloga visokošolskih sistemov izobraţevanja pri zaposljivosti visokošolskih diplo- mantov. Drugič, kako razvoj kompetenc v izobraţevanju najbolje dopolniti z učenjem pri delu in s kariernim razvojem. Tretjič, kakšne so sorodnosti in razlike med študijskimi programi in profesio- nalnimi skupinami, in četrtič, kako vključiti omenjene ugotovitve v obstoječe sociološke teorije. Temeljna hipoteza v knjigi predpostavlja, da visokošolski izobraţevalni kurikulum ni najpomem- bnejši dejavnik kariernega uspeha, pri čemer prihaja do pomembnih razlik med področji študija in profesionalnimi skupinami v katerih se diplomanti zaposlujejo. Ta vprašanja, ki smo jih preizkušali v slovenskem visokošolskem prostoru, niso nova. V različnih oblikah so ţe bila zastavljena v vodilnih evropskih raziskavah na tem področju, kot tudi v sociolo- ških teorijah, ki so povezane s trgom dela. Vprašanje vloge visokošolskih institucij pri pripravi diplomantov na zaposlitev lahko zasledimo ţe v klasičnih teorijah človeškega kapitala in v sociolo- ških teorijah profesionalizacije. Kljub različnim pogledom noben pristop ne zanika, da visokošol- ski sistem pomembno vpliva na razvoj znanja in kompetenc diplomantov, pri čemer del teorij pou- darja ključni rezultat visokošolskih sistemov v razvoju profesionalnih kompetenc, drugi del pa v certificiranju celotnega socialnega in človeškega kapitala. Pri tem teorije opozarjajo na razlike med posameznimi tipi študija. Nekatere vrste študija, kot je na primer druţboslovje, so zastavljene široko in diplomante pripravljajo na različne vrste del, druge vrste študija, kot je recimo medicina, pa usposabljajo diplomante samo za določene poklice. Te značilnosti pomembno vplivajo na razmerje med praktično in teoretično usmeritvijo. Ameriški sociolog Abbott (1988) je šel še korak naprej in profesionalne domene postavil v kontekst trţne, birokratske in profesionalne logike kot prevladujočih kontekstov kariernega uspeha. Pri opisu teoretskega loka smo posebno pozornost namenili opisu kompetenčnega pristopa. Ta predpostavlja, da je temeljni cilj visokošolskega izobraţevanja priprava diplomantov na trg dela, kar posamezniki in visokošolski sistemi dosegajo z razvojem kompetenc. Pri tem prihaja do očit- nega razkoraka med izobrazbo in delovnim mestom, tako v smislu formalne skladnosti izobrazbe- nih certifikatov kot tudi doseţene stopnje kompetenc. Pri tem o horizontalnem neujemanju govo- rimo, ko se delovno mesto ujema s stopnjo izobrazbe, ne pa s smerjo študija, vertikalno neujeman- je pa označuje situacijo, ko delovno mesto posameznikovi ustreza smeri študija, ne pa doseţeni stopnji izobrazbe. 121 Zaključek Skladno z osnovno hipotezo smo na podlagi teorije in rezultatov evropskih raziskav uvodoma pou- darili, da mnoge determinante razvoja kompetenc izvirajo iz okolij in situacij, ki niso povezane z visokošolskim kurikulom. Na tej podlagi smo razvili izhodiščni model kariernega uspeha, ki je večdimenzionalen in v sklepnem delu obsega naslednje elemente: zadovoljstvo pri delu, uporabo znanja pri delu, varnost zaposlitve, visok zasluţek (subjektivni občutek), moţnosti kariernega raz- voja in avtonomijo pri delu. Te dimenzije so odvisne od socialnih, ekonomskih, bioloških in kul- turnih dejavnikov. Tak model se sklada z novejšimi opredelitvami koncepta zaposljivosti, ki prese- ga vprašanje ujemanja pridobljenih in pričakovanih kompetenc in se je v svojem razvoju preusme- ril od dihotomnih, determinalističnih in mehanskih pogledov (dobiti katerokoli zaposlitev) proti večdimenzionalnim humanističnim pogledom (zadovoljevanje motivov posameznika). Glavne ugotovitve po posameznih poglavjih gradijo na teh izhodiščih. V tretjem poglavju smo proučevali, kako slovenski visokošolski prostor ocenjuje razvojne moţnosti pri pripravi diploman- tov na delo. Pri tem smo ugotovili, da prihaja med smermi študija do sorodnosti in razlik. Temeljna podobnost med smermi študija v tem delu je bila, da se nobeden od intervjuvancev ni skliceval na empirične podatke o zaposlitvah temveč na svoje lastne izkušnje in predstave. Izredno velik pouda- rek je bil usmerjen v nadaljnji razvoj kariernih centrov in mednarodne dejavnosti. Iz tega lahko sklepamo, da so visokošolski eksperti mnenja, da je vprašanje spodbujanja zaposljivosti odgovor- nost bolj strokovnih sluţb visokošolskih institucij kot pa razvoja profesionalnega področja. Specifike in posamezni poudarki pri razvoju zaposljivosti visokošolskih diplomantov po posamez- nih področjih študija so naslednji. Na področju izobraževanja je bilo poudarjeno praktično usposa- bljanje. Na področju ekonomije in poslovnih ved je bila izredno velika pozornost namenjena razvo- ju kariernih centrov kot tudi širitvi izbirnih predmetov ter sistematičnem odzivanju učnega kurikula na potrebe delodajalcev. Med vsemi elementi prihaja do pomembne integracije. Področje družbos- lovja za razliko od ostalih področij poudarja generiranje novega profesionalnega znanja pred prila- gajanjem na zahteve trga dela kot tudi nujnost po „avtonomiji študijskih programov v odnosu do drţave ter trga dela in kapitala". Na področju tehniških ved je bila glavna pozornost namenjena profesionalnim zdruţenjem, razis- kovalnemu delu ter stalnemu razvoju področja, pri čemer je pomoč pri iskanju zaposlitve smiselna. Na področju naravoslovja so bili poudarki usmerjeni v razvoj kariernih centrov, navezovanje neposrednega stika z delodajalci, razvoj novih tehnologij, mobilnost študentov in praktično naravo izobraţevalnega kurikula. Na področju medicine pa so bili glavni poudarki usmerjeni v povezovan- je s profesionalnimi institucijami, zdruţenji, odzivanjem na nove trende in večjo izbirnostjo pred- metov. Tudi analiza intervjujev s predstavniki delodajalcev, sindikatov in študentskih organizacij je pou- darila potrebo po vzpostavljanju fakultetnih kariernih centrov, pri čemer pa je bilo dosti bolj kot v 122 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV primeru ekspertov iz visokošolskih institucij poudarjeno vzpostavljanje stikov z delodajalci in praktična naravnanost študijskih programov. Pri tem večina sogovornikov ugotavlja, da so podatki o zaposljivosti nizke kvalitete, nedostopni, oziroma da jih visokošolske institucije ne uporabljajo. Delodajalci so poudarili, da smo priča omejevanju zaposlovanja in hkrati tudi občutnemu intenzivi- ranju oblik dela, na kar bi se morale visokošolske institucije nujno odzvati. Del sogovornikov je bil zelo kritičen do izvedbe Bolonjske reforme, ki v našem prostoru k resnični modernizaciji progra- mov ni prispevala. Četrto poglavje je bilo eksploratorne narave in je na podlagi analize slovenskega dela mednarodne raziskave HEGESCO (2012-) proučevalo glavne karakteristike posameznih smeri visokošolskih programov. Glede na rezultate analize smo ugotovili, da so najbolj zahtevni programi na področju zdravstva in inţenirstva. Slednje ima velik poudarek na vključenosti v raziskovalne projekte in projektno delo. Raziskave in projektno delo sta najmanj prisotna na področju druţboslovja in humanistike. Glede na rezultate analize so v poklic najbolj usmerjeni programi na področju izobra- ţevanja, najmanj pa na področju druţbenih ved in humanistike. Skladno s pričakovanji so druţbene vede usmerjene v vseţivljenjski razvoj, humanistika ter programi s področja kmetijstva in veterine pa v začetek opravljanja dela. Najvišji akademski ugled po mnenju diplomantov ima inţenirstvo, najniţjega pa izobraţevanje. Tako kot četrto poglavje je bilo tudi peto eksploratorno in zasnovano na podlagi rezultatov HEGE- SCO projekta, pri čemer analiza ni bila opravljena po področjih študija, pač pa po 15 poklicnih skupinah, v katere se glede na raziskavo najbolj pogosto razvršča delo visokošolskih diplomantov. Skladno z rezultati iz četrtega poglavja, smo ugotovili, da so imeli diplomanti, zaposleni v klasič- nih profesijah (zdravniki, pravniki), bolj zahteven študij kot ostali. Kljub razlikam v zahtevnosti študija je silno zanimivo, da diplomanti, ki so pet let po zaključku študija opravljali delo, za kate- rega se običajno ne zahteva visokošolska izobrazba, pridobivali manj delovnih izkušenj v primer- javi z ostalimi in se niso obremenjevali z iskanjem zaposlitve pred koncem študija. To pomeni, da je odsotnost pridobivanja delovnih izkušenj eden od razlogov za to, da diplomanti po zaključku študija opravljajo delo, za katero se običajno ne zahteva visokošolska izobrazba. V primeru vzgojiteljev in učiteljev smo ugotovili, da se zadovoljstvo z delom ne sklada z višino dohodka. V obeh poklicnih skupinah primerljivo z ostalimi zasluţijo malo, vendar so pri svojem delu najbolj zadovoljni. To ne velja za diplomante, ki ne zasedajo "visokošolskih" poklicev. Ti imajo nizko plačilo in hkrati niso zadovoljni z opravljanjem svojega dela: tako iz naših kot tudi drugih raziskav lahko ugotovimo, da zadovoljstvo z delom visoko korelira z moţnostjo uporabe znanja. Rezultati te analize so tudi pokazali, da je del populacije, ki pet let po zaključku študija opravlja poklice, za katere se običajno zahteva triletna srednja šola ali manj, srečeval z bistveno večjimi zaposlitvenimi teţavami kot menedţerji ali zdravniki. 123 Zaključek V šestem poglavju smo ugotavljali, kako oblike učenja in poučevanja v času študija, značilnosti študijskega programa, principi študija in status študenta, delovne izkušnje, pridobljene kompeten- ce, značilnosti organizacije in delovnega okolja ter osebne karakteristike vplivajo na različne dimenzije kariernega uspeha. Le tega smo definirali kot zadovoljstvo pri delu, moţnost uporabe znanja pri delu, varnost zaposlitve, visok zasluţek, dobre karierne moţnosti ter avtonomijo pri delu. Ključne ugotovitve so naslednje: Prvič, velik poudarek predavanj v študijskih programih na dimenzije kariernega uspeha nima vpli- va. Še več: velika zastopanost predavanj v učnih programih kaţe negativen vpliv na oceno visoke- ga zasluţka in na karierne obete pet let po koncu študija. Tudi velik poudarek na teorijah in paradi- gmah manjša moţnost visokih zasluţkov in kariernih obetov. Sklepamo, da prevelik poudarek na predavanjih jemlje čas ostalim oblikam pridobivanja relevantnih delovnih izkušenj in priprave na delo. Drugič, dobro usposobljeni učitelji pozitivno vplivajo na zadovoljstvo pri delu in moţnosti karier- nega razvoja. Podobno velja tudi za dejstva in praktično znanje. Na obe dimenziji kariernega uspe- ha ima pozitiven vpliv projektno in problemsko učenje. Tretjič, skladno z ugotovitvami naše raziskave lahko predpostavljamo, da zahteven študijski pro- gram ne vpliva na karierni uspeh. To je očitno drugače kot v ostalih evropskih drţavah in se sklada z rezultati raziskave Pavlina (2012-), ki ugotavlja, da je moţnost uporabe človeškega kapitala v slovenskih organizacijah v obratnem sorazmerju s kvaliteto delovnih mest. Na varnost zaposlitve, visok zasluţek ter dobre karierne obete pozitivno vpliva velik akademski ugled visokošolske insti- tucije. Sklenemo lahko, da je razpoznavnost programov, skladno s certifikatno teorijo, izredno pomemben dejavnik pri zaposljivosti visokošolskih diplomantov. Četrtič, visoke ocene same po sebi ne vplivajo na dobre karierne moţnosti visokošolskih diplo- mantov. Pozitivni statistični vpliv je bil ugotovljen tudi v primeru vpliva študija v tujini na moţno- sti uporabe znanja pri delu, kar se sklada z ostalimi ugotovitvami o velikem pomenu pridobivanja medkulturnih izkušenj za uporabo lastnega človeškega kapitala v delovnem okolju. Petič, relevantne delovne izkušnje pomembno vplivajo na karierni uspeh: zadovoljstvo pri delu, moţnost uporabe znanja, visok zasluţek, dobre karierne obete in avtonomijo pri delu. Ugotovili smo tudi, da nerelevantne delovne izkušnje na zaposljivost ne vplivajo v veliki meri oziroma imajo negativen vpliv na zadovoljstvo pri delu in na varnost zaposlitve. Kot smo poudarili v zaključku šestega poglavja, so te ugotovitve v nasprotju s splošnim mnenjem, da "vsako delo šteje", saj imajo študentje ob študiju omejeno količino časa za utrjevanje teorije s prakso in gradnjo lastne socialne mreţe. 124 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Šestič, vpliv ravni pridobljenih kompetenc na karierni uspeh se pomembno razlikuje glede na posamezno kompetenco in dimenzijo kariernega uspeha. Za to ni vseeno katere kompetence viso- košolski sistem razvija. Profesionalno znanje oziroma strokovnost na svojem področju pozitivno vpliva tako na zadovoljstvo pri delu kot na moţnost uporabe človeškega kapitala. Raven analitič- nega razmišljanja ima pozitiven vpliv na karierni razvoj in na uporabo človeškega kapitala. Za karierni uspeh pa je najbolj pomembna sposobnost dela pod pritiskom, saj vpliva na vse proučeva- ne dimenzije kariernega uspeha, razen na uporabo človeškega kapitala. Sedmič, v analizi nas je presenetil podatek, da ima konkurenca pozitiven vpliv na zadovoljstvo pri delu, zasluţek ter karierni razvoj. Vpliv sprememb delovnih nalog in prevzemanja inovacij na kari- erni uspeh je negativen. V splošnem lahko ugotovimo, da na karierni uspeh slovenskih visokošolskih diplomantov vplivajo tako značilnosti visokošolskega izobraţevalnega programa kot tudi ostali dejavniki. Pri tem lahko zapišemo, da dejavniki, ki so neposredno povezani z visokošolskim programom, kot so načini učenja in poučevanja, v primerjavi z eksternimi dejavniki (ugled programa, delovne izkušnje, organizacijsko okolje, …) na karierni uspeh ne vplivajo v taki meri kot bi to pričakovala slovenska javnost. Oziroma povedano drugače, eksterni dejavniki imajo na karierni uspeh bistveno večji vpliv kot se temu pripisuje v našem okolju. Na teh podlagah najprej podajamo priporočila za razvoj sociološke discipline na področju zaposljivosti visokošolskih diplomantov in nato še praktična priporočila za razvoj visokega šolstva v Sloveniji. 7.2 Razvoj sociološke discipline na področju zaposljivosti visokošolskih diplomantov Glede na ugotovitve v tej knjigi bi v slovenskem prostoru kazalo nadaljevati razvoj raziskovanja na podlagi tenzije o funkcionalnem pomenu visokega šolstva za zaposljivost oziroma karierni uspeh visokošolskih diplomantov: del teorij namreč dokazuje, da ima visokošolsko izobraţevanje pomemben vpliv na razvoj kompetenc za karierni uspeh diplomantov, drugi del pa ugotavlja, da na karierni uspeh vplivajo dejavniki, ki niso neposredno povezani z visokošolskim kurikulom. Kot smo pokazali v prejšnjem poglavju so odgovori na to vprašanje izrazito večplastni. Zato bi razvoj raziskovanja nujno moral graditi na nadaljnji razčlenitvi in konceptualizaciji dimenzij kariernega uspeha kot tudi njihovih determinant. Raziskovalne modele bi bilo zato potrebno graditi od spodaj navzgor – tako po področjih študija in profesionalnih skupinah kot tudi po posameznih visokošolskih institucijah in študijskih smereh. Odličen primer, kako se tako raziskovanje obnese v praksi, ponuja Univerza v Kasslu, ki tovrstne študije opravlja za več kot 50 visokošolskih institucij v Nemčiji in pri tem sledi diplomantom eno, dve, pet in deset let po koncu študija. 125 Zaključek Naslednji izziv je proučevanje (v tej knjigi neodvisnih) povezav tako med posameznimi dimenzi- jami kariernega uspeha kot med njihovimi determinantami. Malo je naprimer znanega o tem, ali so profesionalne in splošne kompetence rezultat visokošolskega kurikula, ali pa se jih pridobiva na drugačne načine. Poleg tega je malo znanega tudi o povezavah med posameznimi kompetencami. Še posebno aktualno vprašanje je, ali se splošne kompetence razvijajo v kontekstu specifičnih ali obratno. Glede na to bi visokošolske institucije lahko regulirale usposabljanje diplomantov za kon- kretne naloge ali vseţivljenjski razvoj. Ti izzivi imajo za razvoj sociološke znanosti v delu, ki se navezuje na proučevanje trga dela in zaposljivosti, velik pomen in so ključnega pomena za razvoj temeljnih socioloških konceptov kot so druţbena delitev dela in druţbena stratifikacija. Trenutno raziskovanje namreč karierni uspeh opazuje predvsem kot moţnost diplomantov, da dobijo katerokoli vrsto dela, obliko pogodbenega razmerja in višino dohodka. Tak pristop se v resnici izogne vsebinam in sporočilom teorij poklicne profesionalizacije, študij na področju visokega šolstva in trga dela (ujemalni problem) in v resnici podpira trenutne politične ambicije, ki v našem prostoru kličejo, da po visokem šolstvu in še pose- bej druţboslovju in humanistiki ("taki, kot jo imamo") pravzaprav ni potrebe. Razvoj znanosti mora zato iskati odgovore na naslednja vprašanja, ki niso le vsebinske temveč tudi metodološke narave: Kako druţbeni in organizacijski kontekst dela vpliva na logiko razvoja profe- sionalnega znanja? Kako je najbolje primerjati profesionalne in specifične kompetence in njihov razvoj glede na specifična študijska področja in profesionalne skupine? V kakšni meri lahko viso- košolski sistemi v resnici kompenzirajo pomanjkanje kompetenc, ki se razvijajo v druţinskem in delovnem okolju – in na ta način zagotavljajo sistem druţbene in socialne drţave? V tej knjigi smo na zastavljena vprašanja ponudili veliko odgovorov in iztočnic, vendar bi bil znanstven preboj na področju moţen samo z vzpostavitvijo interdisciplinarnih mednarodnih timov. Ti bi morali graditi na ustrezni kombinaciji kvantitativnih in kvalitativnih pristopov. Ti bi preko vzpostavitve disciplinarnih kompetenčnih modelov morali zasnovati kvantitativne raziskave z ustrezno kombinacijo samoevalvacije in direktnega merjenja – kot to počne mednarodna raziskava "Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih" (OECD, 2012-), ki se v Sloveniji ne izvaja. 7.3 Praktična priporočila za razvoj visokega šolstva v Sloveniji Knjigo lahko sklenemo z ugotovitvijo, da v slovenskem visokošolskem prostoru na karierni uspeh izrazito vplivajo dejavniki, ki niso neposredno v domeni izobraţevalnega kurikula, še posebej rele- vantne delovne izkušnje. Zato bi bilo treba te dejavnike nujno povezati z vsebino in logiko izvajan- ja predavanj. Pri tem lahko visokošolski sistem za zaposljivost svojih diplomantov naredi nasled- nje: 126 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Prvič, ugotovi naj, kako bi bilo moţno izboljšati kvaliteto visokošolskih predavanj in kako iskati povezave med teorijo in prakso. Drugič, visokošolski sistem naj posebno pozornost nameni usposabljanju visokošolskih učiteljev, saj ti v našem okolju pomembno vplivajo na zaposljivost svojih diplomantov. Po vzoru nekaterih visokošolskih institucij doma v in svetu bi lahko nekateri visokošolski učitelji delovali kot mentorji pri iskanju zaposlitev, pri čemer bi karierni centri nudili bolj administrativno kot strokovno oporo. Tretjič, ugotovitev, da zahteven študijski program ne vpliva na karierni uspeh bi bilo potrebno natančneje raziskati – še posebno zato, ker v evropskih drţavah zahtevnost študija pozitivno vpliva na zaposljivost. Predpostavljamo, da sta moţni razlagi dve. Prva je povezana z nizko absorbcijsko sposobnostjo znanja slovenskih organizacij. Druga pa kaţe v smeri zmanjšane količine časa, ki bi ga diplomanti sicer namenili za pridobivanje relevantnih delovnih izkušenj. Četrtič, ocene v visokošolskem sistemu bi bilo smiselno povezati s pridobivanjem relevantnih delovnih izkušenj. Relevantne delovne izkušnje imajo namreč močan vpliv na karierni uspeh, pri- zadevanje za visoke ocene pa ne. Poleg tega bi bilo smiselno študente opozoriti, da je smiselno opravljati tisto delo, ki je povezano s področjem študija, četudi so kratkoročni zasluţki lahko tudi niţji. Petič, natančno bi bilo potrebno raziskati logiko razvoja med profesionalnimi in splošnimi kompe- tencami ter na tej podlagi razlikovati med kratkoročno in vseţivljenjsko pripravo diplomatov na svet dela. Šestič, visokošolske institucije bi morale sistematično vzpostavljati stik z delodajalci tako v smislu informiranja o tem, kaj lahko od programov in diplomatov pričakujejo, kot tudi pri skupnem obli- kovanju študijskih programov in delovne prakse. Knjigo lahko zaključimo s pozivom po nadaljnjem raziskovanju področja zaposljivosti visokošol- skih diplomantov kot tudi praktičnih aplikacijah v smislu razvoja kariernih centrov in integracije raziskovanja in relevantnih delovnih izkušenj v visokošolski kurikul. 127 Seznam virov Seznam virov Abbott, A. D. (1988), The System of Professions: An Essay on the Division of Expert Labor, University of Chicago Press. Chicago in London. Allen, J. and van der Velden, R. (2001), "Educational mismatches versus skill mismatches: effects on wages, job satisfaction, and on-the-job search", Oxford Economic Papers, 53 (3), str. 434-52. Allen, J., Coenen, J., Humburg, M., Pavlin, S., Robert, P., Svetlik, I. in van der Velden, J. (2011), Competencies and Early Labour Market Careers of Higher Education Graduates in Europe, Uni- verza v Ljubljani, Fakulteta za druţbene vede. Ljubljana. Becker, G. S. (1962), "Investment in Human Capital: a theoretical analysis", Journal of Political Economy, 70 (5), str. 9-49. Braverman, H. (1974), Labor and Monopoly Capital: The Degradation of Work in the Twentieth Century, Monthly Review Press. New York. Brennan, J., Little, B. (2009), "Graduate Competences and Relationships with the Labour Market: the UK case", v DECOWE Conference Proceedings 24.-26. september, 2009, DECOWE. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za druţbene vede. Ljubljana, str. 57-62, dostopno: http://www.decowe.org/static/uploaded/htmlarea/decowe/reports/DECOWE-april2011_2.pdf (10. april 2012). CATEWE (2000/2012-), CATEWE projekt - A Comparative Analysis of Transitions from Educa- tion to Work in Europe, dostopno: http://www.mzes.uni-mannheim.de/projekte/catewe/ (10. april 2012). CHEERS (1998/2012-), CHEERS projekt - Careers After Graduation - an European Research Study, dostopno: http://www.uni-kassel.de/incher/cheers/index.ghk (10. april 2012). Cetina, K. K. (2006), "Knowledge in a Knowledge Society: Five Transitions", Knowledge, Work and Society/Savoir, Travail et Société, 4 (3), str. 23–42. 128 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Choo, C.W. in Bontis, N. (2002), "Knowledge, Intellectual Capital, and Strategy: Themes and Tensions", v Choo, C.W. in Bontis, N. (ur.), The Strategic Management of Intellectual Capital and Organisational Knowledge, Oxford University Press, New York, str. 3-22. Collins, R. (1979), The Credential Society: An Historical Sociology of Education and Stratificati- on, Academic Press. New York. Davenport, T., Prusak, L. (1998), Working Knowledge, Harvard Business School Press. Boston. DEHEMS (2012-), DEHEMS projekt – Network for the Development of Higher Education Mana- gement Systems, dostopno: http://www.dehems-project.eu. (1. april 2012). Demeter, P. (2010), Conceptual contribution on DEHEMS project - Draft document, dostopno: http://www.dehems-project.eu (10. april 2012). De Grip, A., Bosma, H., Willems, D. in Boxtel, M. (2008), "Job-worker mismatch and cognitive decline", Oxford Economic Papers, 60 (2), str. 237-253. Derber, C., Schwartz, W. A. in Magrass, Y. (1990), Power in the Highest Degree: Professionals and the Rise of a New Mandarin Order, Oxford University Press. Oxford. Dreyfus, H. L. in Dreyfus, S. E. (1986), Mind over Machine – The Power of Human Intuition and Expertise in the Era of the Computer, The Free Press. New York. Durkheim, E. (1957/1898-00), Professional Ethic and Civil Morals, The Free Press. New York. EC (2001), Memorandum o vseţivljenjskem učenju, Bruselj, dostopno: http://linux.acs.si/memorandum/memorandum.doc (10. april 2012). EC (2008), Explaining the European Qualifications Framework for Lifelong Learning, Bruselj, dostopno: http://ec.europa.eu/education/lifelong-learning-policy/doc/eqf/brochexp_en.pdf (10. april 2012). Eurostat (2012–), Labour Force Survey, dostopno: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/labour_market/introduction (10. april 2012). 129 Seznam virov Evetts, J. (2006), "Organizational and Occupational Professionalism: the challenge of new public management", v XVI ISA World Congress of Sociology - The Quality of Social Existence in a Glo- balising World, Durban, South Africa, 23-29 julij 2006. Fleming, D. (1991), "The concept of meta-competence", Competence and Assessment, 16, str. 7- 10. Freidson, E. (2001), Professionalism: The Third Logic, Polity. Cambridge. Garcia-Espejo, I. in Ibanez, M. (2006), "Education-Skill Matches and Labour Achievements among Graduates in Spain", European Sociological Review, 22 (2), str. 141-156. Green, F. in Zhu, Y. (2010), "Overqualification, job dissatisfaction, and increasing dispersion in the returns to graduate education", Oxford Economic Papers, 62 (4), str. 740-763. Grotkowska, G., Gajderowicz, T. in Pavlin, S. (2011), Conceptual framework analysis for DEHEMS project. Ljubljana, jan. 2011. (neobjavljen material) Gunz, H. in Peiperl, M. (2007), Handbook of Career Studies, Sage Publications. Thousand Oaks. HEGESCO (2007/2012-), HEGESCO projekt - Higher Education as a Generator of Strategic Competences, dostopno: http://www.hegesco.org/ (10. april 2012) Hinings, C. R. (2005), "The Changing Nature of Professional Organizations", v Ackroyd, S. et al. (ur.), The Oxford Handbook of Work and Organization, Oxford University Press, Oxford, str. 485– 507. Kanfer, R. in Ackerman, P. L. (2005), "Work competence: A person-oriented approach", v Elliot, A. J. in Dweck, C. S. (ur.), Handbook of Competence and Motivation, The Guilford Press, New York, str. 336-353. Kogan, I. in Unt, M. (2008), "The Role of Vocational Specificity of Educational Credentials for Labour Market Entry in Estonia and Slovenia", International Sociology, 23 (3), str. 389-416. Kolb, D. A. (1981), "Learning styles and disciplinary differences", v Chickering, A. W. (ur.), The Modern American College, Jossey-Bass, San Francisco, str. 232-255. Kramberger, A. (1999), Poklici, trg dela in politika, Fakulteta za druţbene vede. Ljubljana. 130 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Kramberger, A. (2004), Miller, Joanne - Arbitrarna socialna konstrukcija poslov, poklici ob tem (povzel Anton Kramberger) po Smesler, N. (1988), Handbook of Sociology, Sage Publications, str. 327-359. Kramberger, A. (2007), "Ujemalni problem in prehod mladih v sfero dela", v Kramberger, A. in Pavlin, S. (ur.), Zaposljivost v Sloveniji: analiza prehoda iz šol v zaposlitve: stanje, napovedi, pri- merjave, Fakulteta za druţbene vede, Ljubljana, str. 128-148. Larson, M. S. (1977), The Rise of Professionalism: A Sociological Analysis, University of Califor- nia Press. Berkeley. Lin, N. (1999), International Sunbelt Social Network Conference, Charleston, South Carolina, February 18-21, 1999. Lundvall, B. A. (2001), "The Learning Economy: Some Implications for the Knowledge Base of Health and Education Systems", v Knowledge Management in the Learning Society, OECD, Paris. Macdonald, K. (1995), The sociology of the professions, Sage Publications. Thousand Oaks. Macfarlane, B. (1995), "Business and management studies in higher education: the challenge of academic legitimacy", International Journal of Educational Management, 9 (5), str. 4-9. Markowitsch, J., Luomi-Messerer, K., Becker, M. in Spöttl, G. (2008), "Putting Dreyfus into acti- on: the European credit transfer system", Journal of European Industrial Training, 32 (2/3), str. 171-186. Mayrhofer, W., Meyer, M. in Steyrer, J. (2007), "Contextual Issues in the Study of Careers", v Gunz, H. P. in Peiperl, M. A. (ur.), Handbook of Career Studies, Sage, Thousand Oaks, str. 215- 240. McClelland, D. C. (1973), "Testing for competence rather than for intelligence", American Psychologist, 28 (1), str. 1-14. McQuaid, R. W. in Lindsay, C. (2005), "The Concept of Employability", Urban Studies, 42 (2), str. 197-219. Neumann, R. (2009), "Disciplinarity", v Tight, M., Mok, K. H., Huisman, J. in Morphew, C. (ur.), The Routledge International Handbook of Higher Education, Routledge, str. 487-501. 131 Seznam virov OECD (2012-), Programme for the International Assessment of Adult Competencies (PIAAC), OECD, Paris, dostopno: http://www.oecd.org/els/employment/piaac . (10. april 2012). OECD (2012a-), Programme for the International Assessment of Adult Competencies (PIAAC), OECD, Paris, dostopno: http://www.oecd.org/els/employment/piaac. (10. april 2012). Pavlin, S., Demeter P. in Chudzikowski, K. (2012-), Conceptual contribution on DEHEMS project - Draft document, dostopno: http://www.dehems-project.eu. (10. april 2012). Pavlin, S. in Svetlik, I. (2008), Razvoj profesionalnih kompetenc v slovenskem visokošolskem pros- toru: elementi in izhodišča, Fakulteta za druţbene vede. Ljubljana. Pavlin, S., Svetlik, I. in Evetts, J. (2010), "Revisiting the role of formal and practical knowledge from a Sociology of the professions perspective: The case of Slovenia", Current Sociology, 58 (1), str. 94-118. Pavlin, S. (2012), "Resistance to Utilise Human Capital – A Case of Slovenian Organisations." (členek v postopku objave). Parsons, T. (1954), Professions and the Social Structure. V Essays in Sociological Theory, New York: Free Press, 1954, pp. 34–49. REFLEX (2005/2012-), REFLEX project - Research on Flexible Professionals in the Knowledge Based Society, dostopno: http://www.fdewb.unimaas.nl/roa/reflex/ (10. april 2012). Rifkin, J. (1996), The End of Work: The Decline of the Global Labour Force and the Dawn of the Post-market Era, G.P. Putnam"s Sons. New York. Robert, P. (2009), "Country patterns of labour market entry and early career" v Development of Competencies in the World of Work and Education – DECOWE Conference Proceedings 24.-26. September 2009, DECOWE. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za druţbene vede, Ljubljana, str. 57- 62, dostopno: http://www.decowe.org/static/uploaded/htmlarea/decowe/reports/DECOWE-april2011_2.pdf (10. april 2012). 132 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Roskens, R. (1983), "Implications of Biglan model research for the process of faculty advance- ment", Research in Higher Education, 18 (3), str. 285-297. Rus, V. (1979), "Protislovni procesi profesionalizacije", Teorija in praksa, 16 (10), str. 1482-1491. Schomburg, H. in Pavlin, S. (2008), Interna delavnica, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za druţbene vede, Ljubljana. (neobjavljen material) Schomburg, H., Janson, K. in Pavlin, S. (2010), Conceptual framework on DEHEMS project. Kas- sel, jan. 2010. (neobjavljen material) Schultz, T. W. (1961), "Investment in Human Capital", American Economic Review, 51 (1), str. 1- 17. Spencer, L. M. in Spencer, S. M. (1993), Competence at Work: Models for Superior Performance, Wiley. New York. Super, D. E. (1957), The Psychology of Careers, Harper and Row. New York. Svetlik, I. in Pavlin, S. (2004), "Izobraţevanje in raziskovanje za druţbo znanja", v Mlinar, Z. (ur.), Demokratizacija, profesionalizacija in odpiranje v svet (Teorija in praksa, 41 (1/2), str. 199- 211), Fakulteta za druţbene vede, Ljubljana. Svensson, L. G. (1990), "Knowledge as a Professional Resource: Case Studies of Architects and Psychologists at Work", v Torstendahl, R. in Burrage, M. (ur.), The Formation of Professions: Knowledge, State and Strategy, Sage, London, str. 51-70. Teichler, U. (1996), "Responses by Higher Education Institutions to Challenges of the World of Work", v Teichler, U. (2009), Higher Education and the World of Work - Conceptual Frameworks, Comparative Perspectives, Empirical Findings, Sense publishers, Rotterdam. Teichler, U. in Schomburg, H. (1993), "Does the Programme Matter? Findings of the Kassel Gra- duate Survey", v Teichler, U. (2009), Higher Education and the World of Work - Conceptual Frameworks, Comparative Perspectives, Empirical Findings, Sense publishers, Rotterdam. Teichler, U. (2008), "Professionally Relevant Academic Learning", v Teichler, U. (2009), Higher Education and the World of Work - Conceptual Frameworks, Comparative Perspectives, Empirical Findings, Sense publishers, Rotterdam. Teichler, U. (2009), Higher Education and the World of Work - Conceptual Frameworks, Compa- rative Perspectives, Empirical Findings, Sense publishers, Rotterdam. 133 Seznam virov Thurow, L.V. (1975), Generating Inequality, Basic Books. New York. Tijdens, J. (2009), "Measuring Occupations in Worldwide Web-surveys", v DECOWE Conference Proceedings 24.-26. September, 2009, DECOWE. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za druţbene vede, Ljubljana, str. 189-194, dostopno: http://www.decowe.org (10. april 2012). TUNING (2012-), TUNING project - TUNING Educational Structures in Europe, dostopno: http://tuning.unideusto.org/tuningeu/ (10. april 2012). Van der Velden, R. K. in Wolbers, M. (2008), "A Framework for Monitoring Transition Systems", OECD Education Working Papers 20, OECD Publishing. Verhaest, D. in van der Velden, R. K. (2010), "Cross-country differences in graduate overeducati- on and its persistence". ROA Research memorandum. Research Centre for Education and the Labour Market, ROA. Wenger, E., McDermott R. A. in Snyder, W. (2002), Cultivating communities of practice: a guide to managing knowledge, Harvard Business School Press. Boston. Wigfield, A. in Wagner, A. L. (2007), "Competence, motivation and identity development during adolescence", v Elliot A. J. in Dweck C. S. (ur.), Handbook of competence and motivation, Guild- ford Press, NewYork, str. 222-256. Winterton, J., Delamare - Le Deist, F. in Stringfellow, E. (2006), "Typology of knowledge, skills and competences: clarification of the concept and prototype", v CEDEFOP, Ref. Serija 64. Luxembourg, dostopno: http://www.cedefop.europa.eu/EN/Files/3048_en.pdf (10. april 2012). 134 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Seznam ključnih besed Bolonjska reforma, 19, 46, 54, 55, 61 90, 92-95, 97, 99, 101, 105-118, 120, 122, 124, Delodajalec, 11, 13, 16-20, 22, 28, 35, 40, 41, 43-57, 127 59-63, 65-70, 72, 74, 76, 78, 81, 83, 84, 86, 87, Poklic, 12-15, 17-19, 22, 25, 27, 31, 39, 40, 47, 48, 89, 90, 92-95, 97, 99, 100, 103-105, 108, 110, 51, 53, 62, 68, 71-77, 79-84, 86-91, 93-103, 123 114, 118, 122, 123, 127 Poslovne vede, 28, 42, 43, 51, 62, 105, 122 Delovno mesto, 10, 12-16, 18, 20, 21, 29, 31, 33-38, Poučevanje, 16, 19, 35-38, 44, 46-50, 55, 56, 58, 62, 40, 43, 45, 46, 52, 57, 59, 60, 74, 76, 78-81, 83, 65, 66, 68, 104, 105, 107, 109-111, 113-118, 124, 84, 86, 87, 89, 90, 92, 93, 95, 97, 101, 108, 118, 125 119, 121, 124 Praktično usposabljanje, 42, 44-51, 57, 59, 60, 122 Delovne izkušnje, 13, 16, 20, 24, 37, 38, 52, 59, 62, Profesija, 13, 14, 17, 21, 34, 36, 39, 40, 44, 48-50, 65-71, 74, 76, 77, 79, 81, 82, 84, 85, 87, 89, 91, 72, 73, 75, 84-86, 90, 93, 95, 97, 99, 102, 103, 93, 95, 96, 98-103, 105, 107-120, 123-127 123 Diplomant, 10-12, 16, 18-21, 23, 26-30, 34-38, 40- Profesionalizem, 10, 14, 17, 23, 29 52, 54-60, 62-69, 72-74, 79, 80, 84, 87, 91, 96, Raziskava, 11-13, 17, 19, 20, 27-32, 35, 38, 40-42, 98, 99, 101-106, 108, 110, 112, 118-127 58, 62, 72, 103- 105, 118, 120-124, 126 Druţbene vede, 18, 19, 59, 62, 63, 66-69, 123, REFLEX, 12, 22, 31, 34, 35, 37, 38, 40, 62, 72, 73, Druţboslovje, 27, 42, 44, 45, 51, 63, 122, 123, 126 104, 108 Ekonomija, 42, 43, 51, 62, 63, 105, 122 Sindikat, 14, 18, 19, 41, 52, 55, 57, 122 Empirični podatki, 19, 51, 56-59 Srednja šola, 73-77, 81, 82, 84, 86, 91-95, 99, 102, Fakulteta, 27, 42-49, 55, 56, 58, 60, 132 103, 120, 123 HEGESCO, 12, 16, 20, 28, 31, 34, 35, 37, 38, 40, Storitve, 19, 26, 46, 63-65, 68, 70, 71, 73, 79, 81 41, 62, 72, 73, 104, 105, 123, 130 Študent, 16, 18-20, 25, 26, 39, 42-51, 54, -60, 62-70, Humanistika, 19, 62-64, 66, 69, 123 74, 80-82, 84, 85, 88, 90, 98-100, 102, 104, 105, Inţenirstvo, 19, 26, 64, 65, 68, 69, 71, 105, 123 107-113, 115-117, 119, 122, 124, 127 Izobraţevanje, 10-14, 16-19, 21-40, 42, 43, 51, 54, Študentska organizacija, 41, 52, 54, 55, 57, 85, 122 56-60, 62-71, 80, 84, 92, 93, 101, 105, 108, 112, Študijski program, 12, 13, 17, 19, 20, 26-29, 34, 40, 114, 121-123, 125 42-51, 54-71, 74, 79, 81, 82, 84, 87, 88, 91, 94, Kariera, 12, 13, 16, 18, 19, 24, 28-30, 32, 36, 42, 45, 96, 98-102, 104, 107-118, 122-124, 127 51, 57, 62, 118 Tehniške vede, 42, 46, 51, 122 Karierni uspeh, 11-13, 19, 20, 29, 36-38, 40, 50, 52, Teorija človeškega kapitala, 19, 21, 38, 39, 108, 121 59, 104, 105, 107, 109, 111, 113, 115-122, 124- Trg dela, 11, 12, 15-21, 24, 26-32, 34-36, 38-40, 42, 127 44, 45, 47, 50-53, 56, 57, 59, 60, 62, 71, 75, 77- Karierni center, 42, 44-46, 48, 50, 51, 54, 59, 60, 80, 82, 83, 85-89, 91, 92, 94, 96, 97, 99, 103, 122, 127 105, 108, 121, 122, 126 Kmetijstvo, 19, 62-64, 66-70, 123 Učenje, 10, 12-16, 19, 21, 23, 27, 29-32, 35-38, 43- Kompetence, 10-19, 22-26, 30- 40, 44, 45, 54, 56, 46, 48- 50, 56, 58, 62, 65, 66, 68-70, 104, 105, 75, 79, 80, 83, 89, 96, 102, 105, 106, 108, 110, 107-118, 121, 124, 125 112, 119, 121, 122, 125-127 Visoko šolstvo, 14, 17, 36, 57, 125, 126 Medicina, 42, 47, 48, 51, 60, 62, 63, 68, 96, 122 Visokošolsko izobraţevanje, 12, 16, 24-26, 28, 30, Mednarodnost, 13, 16, 20, 22, 31, 32, 38- 40, 42- 46, 35, 56, 62, 84, 125 48, 50, 51, 62, 72, 75, 76, 78, 83, 87, 88, 90, 92, Zadovoljstvo, 20, 29, 30, 37, 38, 48, 75, 78, 93, 95, 93, 95, 97, 101, 104, 105, 122, 123, 126 97-107, 118-120, 122-125 Menedţer, 56, 58, 72, 74, 78-80, 83-89, 94, 95, 97, Zdravstvo, 19, 60, 63, 64, 66-70, 80, 87, 89, 90, 93, 102, 103, 123 95-97, 102, 123 Naravoslovne vede, 19, 48, 57, 62-64, 66-70 Znanje, 10-18, 20-26, 29-31, 33-36, 38, 39, 42-46, Organizacija, 13, 14, 18-21, 25, 30, 33, 33, 34, 40, 48, 49, 51, 54, 56, 57, 60, 75, 77, 78, 80, 82, 83, 41, 45, 52, 54, 55, 57, 60-64, 74-76, 78-84, 86- 85, 86, 88, 89, 91-94, 96-101, 103-105, 108-110, 112, 114, 116, 118, 119, 121-124, 126, 127 135 Priloga 1: Grafi po področjih študija Priloga 1: Grafi po področjih študija Graf 1: Odstotki anketirancev glede na njihovo področje študija (N=2950) 45 42,1 40 35 30 25 20 14,1 15 11,4 10,6 10 6,6 6,4 5,9 5 2,8 0 Družbene vede Izobraževanje Zdravstvo Inženirstvo Naravoslovne Storitve Humanistika Kmetijstvo vede Vprašanje A1a (Hegesco): Kako se je imenoval študijski program, ki ste ga obiskovali? Razvrstitev odgovorov v mednarodni klasifikaciji glavnih področij študija. 136 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 2: Odstotki anketirancev, ki menijo, da je bil njihov študijski program splošno gledano zahteven 80 71,9 70 65,3 62 57,3 60 54,8 50,5 48,2 50 45,4 38,9 40 36,6 30 20 10 0 ravstvo toritve anistika etijstvo m um K H Družbene vede Izobraževanje S aravoslovne vede Inženirstvo Zd N Slovensko povprečje Evropsko povprečje Vprašanje A5a (Hegesco): V kolikšni meri je bil vaš študijski program splošno gledano zahteven? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. Graf 3: Odstotki anketirancev, ki menijo, da so delodajalci poznali vsebino njihovega študijskega programa 60 49,3 50 43,6 38,9 37,9 37,6 40 34,3 32,5 32,2 31,7 30 26,7 20 10 0 ravstvo toritve anistika etijstvo m um Inženirstvo S Izobraževanje Zd H Družbene vede aravoslovne vede K N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A5b (Hegesco): V kolikšni meri so delodajalci poznali vsebino vašega študijskega programa? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 137 Priloga 1: Grafi po področjih študija Graf 4: Odstotki anketirancev, ki menijo, da so lahko svobodno oblikovali svoj študijski program 30 24,7 25 21,1 20 14,7 14,5 15 13 10,6 10,5 10 8,6 6 5,7 5 0 toritve anistika ravstvo etijstvo Inženirstvo Zd m um K Družbene vede S Izobraževanje H aravoslovne vede N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A5c (Hegesco): V kolikšni meri ste lahko svobodno oblikovali svoj študijski program? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. Graf 5: Odstotki anketirancev, ki menijo, da je bil njihov študijski program usmerjen v poklic 70 62,5 60 56,7 50 44,6 43,9 41,2 37,9 38,6 40 29,3 28,1 30 19,3 20 10 0 ravstvo etijstvo toritve S Zd m anistika Inženirstvo um Izobraževanje K Družbene vede H aravoslovne vede N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A5e (Hegesco): V kolikšni meri je bil vaš študijski program usmerjen v poklic? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 138 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 6: Odstotki anketirancev, ki menijo, da je imel njihov študijski program visok akademski ugled 40 36,3 37,2 35,4 33,8 35 30 30 26,9 26,2 25 20,5 20 15,6 15 10,2 10 5 0 toritve anistika ravstvo etijstvo m um H Družbene vede K Izobraževanje S aravoslovne vede Inženirstvo Zd N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A5f (Hegesco): V kolikšni meri je imel vaš študijski program visok akademski ugled? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. Graf 7: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da so bila med njihovim študijskim programom predavanja zasto- pana v veliki ali zelo veliki meri 82 79,4 80 79,2 78,3 77,5 78 75,5 76 74,9 73,4 74 72,9 71,3 72 70,1 70 68 66 64 toritve anistika etijstvo ravstvo m Zd um H Izobraževanje K aravoslovne vede Družbene vede Inženirstvo S N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A6a (Hegesco): V kolikšni meri so bila v vašem študijskem programu poudarjena predavanja? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 139 Priloga 1: Grafi po področjih študija Graf 8: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da so bile med njihovim študijskim programom skupinske naloge zastopane v veliki ali zelo veliki meri 45 39,4 40 35 31,8 30,6 29,9 29,3 30 28,1 25,7 25 21,7 20 17,2 16,5 15 10 5 0 ravstvo toritve etijstvo Zd m anistika K um Družbene vede Inženirstvo Izobraževanje S aravoslovne vede H N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A6b (Hegesco): V kolikšni meri so bile v vašem študijskem programu poudarjene skupinske naloge? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. Graf 9: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da je bilo med njihovim študijskim programom sodelovanje v raziskovalnih projektih zastopano v veliki ali zelo veliki meri 25 20,6 20 14,9 14 15 12,3 11,5 11,5 11,5 10,8 10 8,7 6,5 5 0 ravstvo toritve etijstvo Zd anistika Inženirstvo S m um Izobraževanje Družbene vede H aravoslovne vede K N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A6c (Hegesco): V kolikšni meri je bilo v vašem študijskem programu poudarjeno sodelovanje v razisko- valnih projektih? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 140 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 10: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da sta bila med njihovim študijskim programom strokovna praksa in delo v organizaciji zastopana v veliki ali zelo veliki meri 60 54,7 50 45,5 38,6 40 32,6 30,5 27,8 30 24,4 17,7 20 16,7 15,4 10 0 ravstvo etijstvo toritve S Zd m anistika Inženirstvo um Izobraževanje K Družbene vede aravoslovne vede H N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A6d (Hegesco): V kolikšni meri je bila v vašem študijskem programu poudarjena strokovna praksa in delo v organizaciji? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri' . Graf 11: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da je bilo med njihovim študijskim programom projektno in prob- lemsko zasnovano učenje zastopano v veliki ali zelo veliki meri 30 27,9 24,7 25 20 18,7 20 17,6 16,8 16,2 16,1 15,8 15,7 15 10 5 0 ravstvo toritve anistika S etijstvo Inženirstvo m um K Izobraževanje Družbene vede Zd aravoslovne vede H N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A6h (Hegesco): V kolikšni meri je bilo v vašem študijskem programu poudarjeno projektno in problem- sko zasnovano učenje? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 141 Priloga 1: Grafi po področjih študija Graf 12: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da so bile med njihovim študijskim programom pisne naloge zastopane v veliki ali zelo veliki meri 70 61,5 59,7 59,6 57,3 60 54,2 52 52,4 50,5 47,6 47 50 40 30 20 10 0 ravstvo toritve S anistika etijstvo m um K H Družbene vede aravoslovne vede Izobraževanje Inženirstvo Zd N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A6i (Hegesco): V kolikšni meri so bile v vašem študijskem programu poudarjene pisne naloge? Odgovo- ri 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri' . Graf 13: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da so bile med njihovim študijskim programom ustne predstavitve študentov zastopane v veliki ali zelo veliki meri 60 47,8 50 40 35,7 34,9 33,9 34,9 36,3 29,8 29,1 28,3 28,3 30 20 10 0 toritve anistika ravstvo etijstvo Zd m um Izobraževanje H Družbene vede Inženirstvo K aravoslovne vede S N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A6j (Hegesco): V kolikšni meri so bile v vašem študijskem programu poudarjene ustne predstavitve študentov? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 142 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 14: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da so bili med njihovim študijskim programom izpiti z označevan- jem ponujenih odgovorov zastopani v veliki ali zelo veliki meri 30 25,7 25 20 17,2 15 13,6 10,1 10 4,3 4,2 5 2,9 2,7 2,4 2,4 0 ravstvo toritve etijstvo Zd anistika m um K Družbene vede S aravoslovne vede Inženirstvo Izobraževanje H N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A6k (Hegesco): V kolikšni meri so bili v vašem študijskem programu poudarjeni izpiti z označevanjem ponujenih odgovorov? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. Graf 15: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da so v okviru študijskega programa opravljali strokovno prakso oziroma bili napoteni na delo v organizacijo 90 78,4 80 75,2 69,9 70 63,3 58,9 58,2 58,1 60 55,2 50 42,7 40 31 30 20 10 0 ravstvo etijstvo toritve m anistika K Inženirstvo um Izobraževanje Zd Družbene vede H aravoslovne vede S N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A7 (Hegesco): Ste v okviru študijskega programa opravljali strokovno prakso oz. bili napoteni na delo v organizacijo? Odgovor ' Da, pribliţno __ mesecev' . 143 Priloga 1: Grafi po področjih študija Graf 16: Povprečno število mesecev, ko so anketiranci v okviru študijskega programa opravljali strokovno prakso oziroma bili napoteni na delo v organizacijo 9 8,19 8 7 6,46 5,9 6 5 4,54 3,91 4,03 4 3,2 3,02 3,01 3 2,31 2 1 0 ravstvo toritve etijstvo Zd anistika m um Inženirstvo S H Družbene vede Izobraževanje aravoslovne vede K N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A7 (Hegesco): Ste v okviru študijskega programa opravljali strokovno prakso oz. bili napoteni na delo v organizacijo? Odgovor ' Da, pribliţno __ mesecev' . Graf 17: Povprečno število ur na teden, ki so jih anketiranci namenili študiranju 35 32,52 29,01 30 28,07 27,31 25,61 25,14 23,72 23,69 25 21,73 20,66 20 15 10 5 0 etijstvo ravstvo toritve m anistika K Zd um Inženirstvo Izobraževanje Družbene vede S aravoslovne vede H N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje A9 (Hegesco): Pribliţno koliko ur na teden ste študirali? 144 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 18: Odstotki anketirancev, ki so med visokošolskim izobraţevanjem pridobili delovne izkušnje, ki so bile povezane s študijskim programom 80 73,1 70 62,8 61,2 61,1 58,8 58,2 57,9 59,8 60 55,4 50 43,2 40 30 20 10 0 toritve anistika etijstvo ravstvo m S um Inženirstvo H Družbene vede Zd aravoslovne vede Izobraževanje K N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje B3b (Hegesco): Ali ste med visokošolskim izobraţevanjem pridobili kakšne delovne izkušnje, ki so bile povezane s študijskim programom? Odgovor ' Da, pribliţno __ mesecev' . Graf 19: Odstotki anketirancev, ki so bili v času odgovarjanja na vprašalnik brezposelni 8 7,4 7 6,6 6,3 6 5 4,6 3,9 4 3,4 3,4 3,2 3 1,7 2 1 0,6 0 etijstvo toritve ravstvo m S anistika K um H Izobraževanje Družbene vede aravoslovne vede Inženirstvo Zd N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje E7 (Hegesco): Ali ste sedaj zaposleni? Odgovor ' Ne''. 145 Priloga 1: Grafi po področjih študija Graf 20: Odstotki anketirancev, ki so imeli v času odgovarjanja na vprašalnik sklenjeno pogodbo za določen delov- ni čas 30 26,6 25 24,3 25 23,1 20,3 19,6 19,6 19,4 18,8 20 15 15 10 5 0 toritve anistika S etijstvo ravstvo m um K Inženirstvo Zd Družbene vede aravoslovne vede Izobraževanje H N Slovensko povprečje Evropsko povprečje Vprašanje F5 (Hegesco): Kakšno vrsto pogodbe imate sedaj? Odgovor ' Za določen čas __ mesecev' . Graf 21: Povprečna števila delovnih ur, ki jih anketiranci opravijo v enem tednu (običajne/pogodbeno dogovorjene ure v okviru glavne zaposlitve + plačane ali neplačane nadure v okviru glavne zaposlitve + povprečne ure v okviru drugega plačanega dela) 47 46,35 46,07 46 45,48 45,46 45 43,95 43,8 43,88 44 42,83 43 41,91 42 41 40,31 40 39 38 37 etijstvo ravstvo toritve S anistika Inženirstvo m K um Družbene vede H Izobraževanje aravoslovne vede Zd N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje F6 (Hegesco): Koliko ur v povprečju delate? Običajne/pogodbeno dogovorjene ure v okviru glavne zaposlitve, plačane ali neplačane nadure v okviru glavne zaposlitve, povprečne ure v okviru drugega plačanega dela. Odgovori ' __ ur na teden' . 146 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 22: Vsote povprečnih bruto mesečnih zasluţkov anketirancev za običajne/pogodbeno dogovorjene ure v okvi- ru glavne zaposlitve, nadure ali druge dodatke v okviru glavne zaposlitve in drugo delo (v evrih) 2500 2219 1924 2000 1865 1683 1736 1661 1583 1556 1471 1462 1500 1000 500 0 ravstvo toritve S anistika etijstvo Inženirstvo m um H Družbene vede Izobraževanje K aravoslovne vede Zd N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje F7 (Hegesco): Kolikšen je vaš bruto mesečni zasluţek za običajne/pogodbeno dogovorjene ure v okviru glavne zaposlitve, nadure ali druge dodatke v okviru glavne zaposlitve in drugo delo? Odgovor ' pribliţno _____€ na mesec''. Graf 23: Odstotki anketirancev, ki menijo, da njihovo sedanje delo v veliki ali zelo veliki meri od njih zahteva več znanja in veščin od teh, ki jih oni lahko dejansko ponudijo 35 32,4 30 28,2 25,5 23,8 25 23,3 23 21,8 21,3 21,1 20 15,6 15 10 5 0 ravstvo toritve etijstvo Zd anistika Inženirstvo m K um Družbene vede H aravoslovne vede Izobraževanje S N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje F12 (Hegesco): V kolikšni meri vaše sedanje delo zahteva več znanja in veščin od teh, ki jih vi lahko dejansko ponudite? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 147 Priloga 1: Grafi po področjih študija Graf 24: Odstotki anketirancev, ki so zadovoljni s svojim sedanjim delom 90 77,5 80 70,9 70 63,9 63,6 63,6 62,9 64,8 66,5 60 54,7 50,6 50 40 30 20 10 0 ravstvo toritve anistika etijstvo m S um Inženirstvo Izobraževanje Zd Družbene vede K aravoslovne vede H N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje F13 (Hegesco): Kako ste zadovoljni z vašim sedanjim delom? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nezadovoljen/a'' do 5 = ' Zelo zadovoljen/a''. Graf 25: Odstotki anketirancev, ki delajo ali v javnem ali zasebnem sektorju 100 92,6 90 82,7 80 69,7 68,9 70 60 54,1 55,8 52,4 51,1 52,5 49,5 45,6 50 41,9 42,7 42,3 41,2 39,4 40 27,7 30 21,1 20 10,2 5,3 10 0 ravstvo toritve anistika etijstvo m S um K Izobraževanje Zd H aravoslovne vede Družbene vede Inženirstvo N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Javni sektor Zasebni sektor Vprašanje G3 (Hegesco): Delate v javnem ali zasebnem sektorju? Odgovor ' Javni sektor'' in seštevek odgovorov ' Zasebni neprofitni sektor'' in ' Zasebni profitni sektor''. 148 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 26: Odstotki anketirancev, ki so ocenili, da je njihova dejanska raven kompetence sposobnost produktivnega sodelovanja z drugimi visoka ali zelo visoka 80 75,6 70,1 69,5 69,2 70 65,4 65 66,7 61,7 62,6 60,2 60 50 40 30 20 10 0 toritve anistika ravstvo etijstvo Zd m um Inženirstvo H Izobraževanje K Družbene vede S aravoslovne vede N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje H1jA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti produktivnega sodelovanja z drugi- mi? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. Graf 27: Odstotki anketirancev, ki so ocenili, da je njihova dejanska raven kompetence sposobnost dela z računal- nikom in internetom visoka ali zelo visoka 90 81,5 79 78,6 80 75,4 73,9 69,9 67 66,7 70 62,2 60,8 60 50 40 30 20 10 0 toritve anistika etijstvo ravstvo Inženirstvo m Zd um K Izobraževanje H aravoslovne vede Družbene vede S N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje H1nA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti dela z računalnikom in internetom? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 149 Priloga 1: Grafi po področjih študija Graf 28: Odstotki anketirancev, ki so ocenili, da je njihova dejanska raven kompetence sposobnost pisanja in branja v tujem jeziku visoka ali zelo visoka 80 68,7 70 59,9 60 50 43,9 42 41,2 42,6 37,3 36,6 40 34,4 31,4 30 20 10 0 toritve anistika ravstvo etijstvo Zd m um K H Izobraževanje aravoslovne vede Inženirstvo Družbene vede S N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje H1sA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti pisanja in branja v tujem jeziku? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. Graf 29: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da je bil njihov študijski program dobra osnova za začetek dela 60 54,9 50 43,8 40,5 38,9 40 36,6 35,1 33,3 32,9 28,5 30 27 20 10 0 ravstvo etijstvo toritve m anistika K um Inženirstvo S H Družbene vede aravoslovne vede Izobraževanje Zd N Slovensko povprečje Evropsko povprečje Vprašanje I1a (Hegesco): V kolikšni meri je bil vaš študijski program dobra osnova za začetek dela? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 150 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV 151 Priloga 1: Grafi po področjih študija Graf 30: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da je bil njihov študijski program dobra osnova za opravljanje njihovega sedanjega dela 60 53,7 53,2 48,5 49,4 50 45,8 42,7 38,9 40 35,4 34,2 29,3 30 20 10 0 ravstvo toritve anistika etijstvo m um K Izobraževanje Zd H aravoslovne vede Družbene vede Inženirstvo S N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje I1c (Hegesco): V kolikšni meri je bil vaš študijski program dobra osnova opravljanje vašega sedanjega dela? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri' . Graf 31: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da je bil njihov študijski program dobra osnova za razvoj podjet- niških sposobnosti 35 30,3 30 25 21,5 18,5 20 17,5 15 13,4 11 10,3 10 6,7 4,7 4,1 5 0 toritve etijstvo ravstvo m anistika K Zd um Družbene vede Inženirstvo S Izobraževanje aravoslovne vede H N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje I1f (Hegesco): V kolikšni meri je bil vaš študijski program dobra osnova za razvoj podjetniških sposob- nosti? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri' . 152 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 32: Odstotki anketirancev, ki menijo, da so njihovi zasluţki pri delu visoki 35 29,9 30 28,2 25,9 25,6 24,4 24,5 25 20,9 20,1 18,9 20 15,4 15 10 5 0 toritve ravstvo etijstvo anistika Inženirstvo m K um H Družbene vede S aravoslovne vede Izobraževanje Zd N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje JdB (Hegesco): Prosimo, ocenite, v kolikšni meri naslednje značilnosti veljajo za vaše sedanje delo? Visoki zasluţki. Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. Graf 33: Odstotki anketirancev, ki menijo, da jim sedanje delo omogoča dobre karierne obete 40 35,8 35,5 33,8 34,8 35 32,9 31,3 29,1 30 28 25 22 20,5 20 15 10 5 0 etijstvo toritve S ravstvo anistika Inženirstvo m um Družbene vede K Izobraževanje H aravoslovne vede Zd N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje JfB (Hegesco): Prosimo, ocenite, v kolikšni meri naslednje značilnosti veljajo za vaše sedanje delo? Dobri karierni obeti. Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri' . 153 Priloga 1: Grafi po področjih študija Graf 34: Odstotki anketirancev, ki menijo, da imajo poleg opravljanja svojega dela dovolj časa za prostočasovne aktivnosti 60 47,9 50 46,7 45,1 43 41,9 40,9 41,3 40 39,8 40 33,3 30 20 10 0 toritve S anistika etijstvo ravstvo m um K Inženirstvo Izobraževanje H Družbene vede aravoslovne vede Zd N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje JgB (Hegesco): Prosimo, ocenite, v kolikšni meri naslednje značilnosti veljajo za vaše sedanje delo? Dovolj časa za prostočasne aktivnosti. Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. Graf 35: Odstotki anketirancev, ki menijo, da jih njihovo sedanje delo daje visok druţbeni status 45 39,8 40 34,3 33,2 35 31,7 31,2 28,9 28,4 28,1 30 26,9 26,7 25 20 15 10 5 0 ravstvo etijstvo toritve S Zd anistika m um K Inženirstvo Družbene vede Izobraževanje H aravoslovne vede N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje JhB (Hegesco): Prosimo, ocenite, v kolikšni meri naslednje značilnosti veljajo za vaše sedanje delo? Druţbeni status. Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 154 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 36: Odstotki anketirancev, ki v času odgovarjanja na vprašalnik niso imeli otrok 80 67,6 70 60 56,4 55,7 54 49,7 48 50 46,4 41 37,5 40 36,1 30 20 10 0 toritve anistika etijstvo ravstvo m um H Družbene vede K Izobraževanje Zd aravoslovne vede Inženirstvo S N Slovensko povprečjeEvropsko povprečje Vprašanje K9 (Hegesco): Ali imate otroke? Odgovor ' Ne' . 155 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 1: Ocena študijskega programa kot zahtevnega; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 85 90 80 71 73 75 70 i 60 51 54 tk 50 50 44 45 46 46 46 47 47 47 sto 35 36 Od 40 31 30 20 10 0 lji ji i e lji i e rji rji l je la e iki iki ik n d o v irji ijes n čje čje jit to klic š klici čite o p čn o žerji v d . ra o čite ef v re re iza u p to o o e s u p žen u ra p p zgo i p s m n n a . In ro d v v v e v o o ki n o ki p Z i ls za p tn n sl p k rgan e p Program o tiv . Me ra o n ls š v in Raču rile av d š v ko ko o i o tra j i z o s s š n je za- t- n n n p d d n is iki ije v Pra e o d in o n s ro čn h ef o v Pre Raz n lov Sre m n e klici E s T Slov Ad Po Pro Os Po Fina Poklicna skupina Vprašanje A5a (Hegesco): V kolikšni meri je bil vaš študijski program splošno gledano zahteven? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 156 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 2: Poznavanje vsebine študijskega programa s strani delodajalcev; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 61 i 60 tk 50 45 47 48 50 52 sto Od 40 33 36 36 35 38 30 21 24 24 25 25 27 28 20 10 0 i i i iki la iki rji je j e lji iki jil lji n o d ir erj v ijes n e čje čje p š klic klici . o žerji to d ov en m rap čite ef v čite jit re re to s očn ž a u Po ra u p p s a i p en iza on nI u gr ro v v e . v zgo o o za tn om n ki s p Zd ki v p . p ro n l ra e ls i p v tiv Me rgan P o n o k rile Raču av š d v š ls ko ko za i o j o s s - t tra n n i z je o n p o - iki in n š n is d ije Pra n in v e o s d d ro čn h ef o Raz v n klici e n T m lov Sre Pre Slov E Po Ad s Pro Os Fina Po Poklicna skupina Vprašanje A5b (Hegesco): V kolikšni meri so delodajalci poznali vsebino vašega študijskega programa? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 157 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 3: Svobodno oblikovanje študijskega programa; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto Od 40 25 30 21 20 12 7 8 8 8 9 9 11 11 12 13 14 15 15 17 10 4 0 i lji i iki ev lji rji jil iki rj la iki je n ije irji klici e e n s klic ot oš d čje čje čite v ra o jit čite p ef o a . čn žerji o re re u ra p d v u s o žen p p p . u to ro i p iz e o v v ki zgo gram s n a m n n In s Zd e v ki n o o o l n v ls za p a tn p p p o v ra i . e tiv rg Me š a d k Pro oš v n o o ls v i rile in Raču kos kos n e j i z o je za tra n t v ij n š n - Pra is d - iki ne p o s d d o in o n ro n fe v h v o Raz čn Pre Sre n m klici e E Os lo T Slov Pr Ad so Po Fina P Poklicna skupina Vprašanje A5c (Hegesco): V kolikšni meri ste lahko svobodno oblikovali svoj študijski program? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 158 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 4: Široka zastavljenost študijskega programa; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 59 i 55 60 tk 47 47 47 48 48 51 51 53 46 50 sto 38 38 39 40 42 42 Od 40 25 30 20 10 0 lji lji ci ij i i ji e e li la l o ir rji je erj d iki v iki iki n n ijes čje čje jit š to klic čite ok . en m o o čite žerji čn ra p v ef re re u s ž v d iza a o u e o pu to ra p p zgo . p a nI i p n n m s ro v v v gr e o o ki n ki o Zd p i sl tn ls p n za p k p o rav rgan ro e P tiv o Me . n ls š rile Raču š in av v v ko ko o o i zd i o tra j s s š n t- n je za- n p d v d is n iki ije Pra e o o in d n s o h e ro f čn v Pre n Razn klici m Sre e n E Os lov T Slov Po s Ad Pro Po Fina Poklicna skupina Vprašanje A5d (Hegesco): V kolikšni meri je bil vaš študijski program široko zastavljen? Odgovori 4 in 5 na lestvi- ci od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri' . 159 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 5: Usmerjenost študijskega programa v poklic; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 81 80 69 70 61 i 60 tk 46 50 sto 39 42 Od 40 27 28 30 31 32 33 34 36 36 38 39 39 30 20 10 0 i i je ev rj ji ije iki rji lji iki la irji l iki ljie čje čje žerji d klic ot s n e oš n klici d o ra o a ef p čite čn . čite v o jit re re e v p iz u o s žen u ra p p p n on u to v v e i p n ro s gram m a In . v zgo o o n n a p za ki s o tn ki Zd v p Me v tiv rg e . l p ls ra ik p Raču a o nv v Pro oš in o rile š d ls ko ko e j tra i za o je i z o s s ij n - n t- n š n p s is d Pra o v iki n nd d e ro fe in ov o h v o m čn n Raz lo n eT klici Sre Pre Slov E Pr Ad s Os o Po P Fina Poklicna skupina Vprašanje A5e (Hegesco): V kolikšni meri je bil vaš študijski program usmerjen v poklic? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 160 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 6: Akademski ugled študijskega programa; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 70 i 60 54 tk 49 50 sto 35 Od 40 25 30 20 12 14 15 15 17 19 19 19 20 21 24 27 28 10 0 i jil lji i i iki iki ev je rji jir lji iki ije klici klic ola e n erj d n s čje čje o o . š jit čn p ra m o žerji to en v e re re p s čite o p a v d ž čite f p p . u to u o e iza n u ra ro v v v i p n a ki zgo m s n n I v o e gr ki Zd p o o ra tn ls i p za n ro sl e p p d tiv e o . Me rgan š k in v av P oš n ko ko i z ril ls j Raču i o o v s s n trais t- je o za n š iki - ije nd n Pra n p in ci d d n o s v e o o ro Raz h e m li čn f n v Sre Pre eT n lov Slov E Ad Pok Pro s Os Fina Po Poklicna skupina Vprašanje A5f (Hegesco): V kolikšni meri je imel vaš študijski program visok akademski ugled? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 161 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 7: Poudarjenost predavanj v študijskem programu; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 65 66 67 69 71 73 75 75 76 77 79 82 82 83 84 85 76 70 70 i 60 tk 50 sto Od 40 30 20 10 0 i i iki je iki iki lji la ev rji rj jil lji n d e o e irji o ijes čje čje v o np čn žerji jit klic klici o š. ra ta čite o ef čite re re ra v d o p to o s žen p p p m e i p a u iz u . ro u v v Zd n as o n zgo In n v e gram v o o n tn n a ki p ki s p . z p Me i ls l k tiv v rg ra e p Raču v in Pro o n o ls rile aj o š d v š ko ko za i o s s - tra i z iki oš t- e n je n n n p n d is ij d n Pra in s v e o d ro čno h o e fe v v Pre m klici Raz n E an T ro lo Sre Slov n Ad Po P s Os o Fi P Poklicna skupina Vprašanje A6a (Hegesco): V kolikšni meri so bila v vašem študijskem programu poudarjena predavanja? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 162 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 8: Poudarjenost skupinskih nalog v študijskem programu; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 51 tk 48 50 sto 42 38 38 Od 40 32 32 32 33 29 30 22 24 24 28 28 28 20 9 10 3 0 ji i i ij ije lji l e je rji lji s ola iki iki v erj ir d iki e čje čje e n klic klici n f to čite . š v čn ra žerji o p s čite o o p m enž d v o jit re re p p ro u a p a ra u m i p u n e I n o iza . tos v v p ki Zd ki o n e gr n v zgo o o e sl tn ls p n ro za v p p n e tiv Me rgan ra . ik v oš oš av P d v o ril in Raču ls ko ko t je tra j i o i z za o s s Pra n n v - n iki is ije d n - š ne p o ci d n in s o o d ro n li h ef Raz čn v Sre e m n Pre E Os T lov Slov Pok Ad Pro s Po Fina Poklicna skupina Vprašanje A6b (Hegesco): V kolikšni meri so bile v vašem študijskem programu poudarjene skupinske naloge? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 163 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 9: Poudarjenost sodelovanja v raziskovalnih projektih v študijskem programu; po poklicnih skupinah (v odsto- tkih) 100 90 80 70 i k 60 to 50 st Od 40 30 20 7 7 8 9 9 10 10 10 10 10 13 15 17 19 22 11 13 10 2 0 ji i ije l lji la rji e je rji lji s iki o e v d iki irji iki e čje čje e te n š klic klici n f to čite či p . ra žerji o čn v s p d o v o žen o jit re re p p ro u to p ra s a u en i p o iza m In . v v p ki ki u gram e n n o v Zd zgo o o e ls s za tn n p v i p p n . Me tiv rgan ra k v oš ol v Pro rile av Raču in d ls ko ko je oš za t j tra i o i z o s s Pra n n - - ije is n iki n š n p d d e ov o s in o n d ro n čn ef h Raz v Sre n klici m e Pre E Os lov T Slov Po Pro Ad s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje A6c (Hegesco): V kolikšni meri je bilo v vašem študijskem programu poudarjeno sodelovanje v razisko- valnih projektih? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 164 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 10: Poudarjenost strokovne prakse in dela v organizaciji v študijskem programu; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 62 57 i 60 tk 50 50 sto 37 Od 40 28 30 30 20 14 17 19 22 23 25 25 27 27 28 28 10 1 0 i ji i ije rji e rji la lji je l lji s iki e o irji iki d iki lic e čje čje e n klic š n k f to rav žerji o p p o . čn v s d žen čite o v čite o jit re re p p ro iza u to u u ra p s i p a en In m o . v v p e n gram n ki o n ki Zd v zgo o o e n za sl p ls v i p p n rgan . tiv let Me ra k v av v Pro o o d i o j ri š in Raču š z ls ko ko za tra t o je i o s s Pra nd ije - is - nv iki n n n p z š e o s o i d e in n d ro čn lic on h Ra v lov n m k e Sre Pre E s T Slov Prof o Ad P Os Po Fina Poklicna skupina Vprašanje A6d (Hegesco): V kolikšni meri je bila v vašem študijskem programu poudarjena strokovna praksa in delo v organizaciji? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri' . 165 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 11: Poudarjenost spoznavanja dejstev in praktičnega znanja v študijskem programu; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 58 i 60 tk 48 50 44 sto 36 Od 40 29 30 31 34 35 29 30 18 21 21 23 24 24 20 7 9 10 0 i ji i ije rji rji je e lji l lji s ola e iki d v iki irji ik e čje čje e n klic n klici f to . š p o ra žerji čn v s v p d o o čite čite žen o jit re re p p ro iza p a to u u ra s o u en i p m In d . v v p gram n e n o ki ki Z v zgo o o e tn za n p sl ls v i p p n rgan e . Me tiv ra k v Pro v av o o d i o ril Raču in š š ls ko ko t za j tra o je i z o s s Pra nd - - ije is iki nv n n š ne p o ci o s n d d ro li in čn ef h on Raz v lov n m e Sre Pre E s T Slov Pok Pro Ad Os Po Fina Poklicna skupina Vprašanje A6e (Hegesco): V kolikšni meri je bilo v vašem študijskem programu poudarjeno spoznavanje dejstev in praktično znanje? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 166 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 12: Poudarjenost spoznavanja teorij in paradigem v študijskem programu; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 77 80 80 70 60 59 i 55 55 56 56 59 60 62 64 65 67 69 60 tk 47 51 50 sto 42 Od 40 30 20 10 0 la lji ic e je jil lji o li v iki rji irji iki rji iki ije š e e d klici n n s čje čje . ra čn o žerji v to p e s jit ok p o v d o re re p žen čite f čite p p a u o e u ra iza to u zgo i p ro v v e m gram n n . v In s o o tn v n o ki Zd p ki i n p ls za sl p k iv e p Pro Me ra o rgan . n o rile ls av in Raču d š v v š ko ko t j i o o s s - o trat i z je za š n n - n n p d ije iki n d Pra inis s o v e e nh d o o rov klici f čn Pre e Raz n T Sre lov n Slov E Po Adm Pro s Os Po Fina Poklicna skupina Vprašanje A6f (Hegesco): V kolikšni meri je bilo v vašem študijskem programu poudarjeno spoznavanje teorij in paradigem? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 167 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 13: Poudarjenost učitelja kot ključnega vira informacij v študijskem programu; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i k 60 t 49 50 53 50 o 50 st 40 40 41 41 42 43 43 44 45 46 42 36 36 Od 40 30 19 20 10 0 i iki lji rji je jil la iki iki rji e lji n e d o irji ijes v čje čje v žerji klic klici n o o š to čite . o p čn ef ra čite re re ra de v s žen o p p p i p o u p a . to m ro iza u u v v Zd n zgojite n In s v gram v e o o n ki tn za o p n ki s p Me i ls p l k e p Pro tiv ra . rgan Raču oš n o rile d v in v av š ko ko ols tra i z i o j o s s š je t- n za- n n n p d is n iki Pra d ije in d o n v e o s ro čn h ef o v Pre m Raz n Sre klici n eT lov Slov E Ad Po s Pro Os Fina Po Poklicna skupina Vprašanje A6g (Hegesco): V kolikšni meri je bil v vašem študijskem programu poudarjen učitelj kot ključni vir informacij? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 168 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 14: Poudarjenost projektnega in problemsko zasnovanega učenja v študijskem programu; po poklicnih skupi- nah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto Od 40 28 30 24 17 20 13 14 14 14 15 16 16 17 17 19 19 21 24 5 6 10 0 ji i i ije lji rji la l rji je e lji s iki e o d iki iki lic irji v e čje čje e n te š klic n k f v to či . o žerji čn ra s čite v d o p o o žen p jit re re p p ro ra p a u iza o en i p tos m . In u v v p Zd ki u gram n ki n n o v e zgo o o e s ls za p n v i p p n let rgan Me tiv . ra k v ol Pro oš v d av oš rit Raču in z ls ko ko je i o tra za i j o s s Pra n - n n p i n d is - iki nz ije š e ov d o in o n s d ro n lic h e v k čn Ra f Sre m n e Pre E Os o lov T Slov P s Ad Pro Po Fina Poklicna skupina Vprašanje A6h (Hegesco): V kolikšni meri je bilo v vašem študijskem programu poudarjeno projektno in problem- sko zasnovano učenje? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 169 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 15: Poudarjenost pisnih nalog v študijskem programu; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 75 80 70 57 i 60 tk 48 52 53 54 57 58 60 60 61 61 62 63 63 63 50 50 sto Od 40 28 30 20 10 0 i i iki c ev la lji rj iki je lji jil rji iki n ijes li o o d e e irji čje čje v e klici š t n f ok ra o . čite a čn žerji o jit čite p re re ra p s o d v žen p ro p i p u p. a u iz m e o u to v v Zd n n In s p n e v ki a o n zgo ki gram o o e iv n tn sl p v ls za p p n v ra rg Me ik . v aj d oš o in Raču oš Pro v ko ko trat rile ls e i z t o i n o je za s s Pra ij n - n d iki š n - n p inis s v n d d o e ro fe o o Raz n v he čn vE ro klici lo T Pre Sre n Slov Adm P Po Os soP Fina Poklicna skupina Vprašanje A6i (Hegesco): V kolikšni meri so bile v vašem študijskem programu poudarjene pisne naloge? Odgovo- ri 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri' . 170 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 16: Poudarjenost ustnih predstavitev študentov v študijskem programu; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 45 48 49 sto 40 41 Od 40 34 35 27 28 29 29 31 33 34 34 37 30 21 20 13 10 0 i ij e ije la rji lji e rji je lji s o irji e v d iki iki iki el e čje e š n klic n klici n f . ra to žerji o p v rečj s že o čite p d v očn o čit jit re p p ro p u a u e ra In i p u iza n o tos . i v v p gram n ki e n om v Zd k zgo o o e tn sl n p za ls v i p p n tiv rgan Me . ra o k v Pro o o rile š av Raču v d š ls k ko t tra o j i o za i z ej o s s Pra - is n ije nd iki in - n n š en p in vo s o d e o nh de v rov klici m n f čn Raz lov eT n Sr Pre Slo E Po Ad Os Pro s Po Fina Poklicna skupina Vprašanje A6j (Hegesco): V kolikšni meri so bile v vašem študijskem programu poudarjene ustne predstavitve študentov? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 171 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 17: Poudarjenost izpitov z označevanjem ponujenih odgovorov v študijskem programu; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 52 tk 50 sto Od 40 30 18 20 11 10 0 2 2 3 5 6 7 7 8 11 12 14 15 17 18 0 i i rji jil lji lj la e je e irji ije iki v iki rji iki n e s klic e oš n čje čje to klici n čite jit ef čn o čit . ra od p o žerji v re re u že o u s p d u ov to iza p e ra p p gram ro i p . v v ki In zgo m i a s o n k e v n Zd o o ls v pe p sl tn n za p p Pro o i tiv . rgan ra Me š k n o ls v in š rile av Račun v d ko ko je o tra o j za i o i z s s n š iki is n t- ije - n n n p d d Pra n v s o d e h in o o ro n ef čn Raz v Sre Pre eT m s klici n lov Slov E Ad O Po Pro s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje A6k (Hegesco): V kolikšni meri so bili v vašem študijskem programu poudarjeni izpiti z označevanjem ponujenih odgovorov? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 172 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 18: Vlaganje večje količine dela v študij, kot je bilo potrebno za opravljanje izpitov; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 59 i 60 tk 50 sto 39 36 Od 40 29 30 19 20 23 25 26 27 28 28 28 29 29 30 31 31 20 10 0 i lji iki la rji rji ev lji jil je ije iki irji iki klic o e d s n klici n čje čje o žerji š to d čn ra o e v o . p s p čite čite v f žen o re re p p i p e iza u u u o ro to p. ra v v n n zgojite m a n s In v gram e v o o o tn n ki s ki p za Zd p tiv Me i p l ls k rgan e . ra p in Pro av oš oš Raču nv v d ko ko tra rile i o j o i z s s is olsš iki t- je za nd ije n n Pra - n n p in d n s v o e h o e o d ro m f čn v Pre e n Raz T klici lov Sre n Slov E Ad Po s Pro Os Po Fina Poklicna skupina Vprašanje A8a (Hegesco): V kolikšni meri ste v študij vlagali več dela, kot se je zahtevalo, da ste opravili izpit? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 173 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 19: Prizadevanje za najvišje moţne ocene med študijem; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 65 66 70 62 i 60 54 tk 46 50 sto Od 40 33 37 38 39 41 44 46 46 49 52 52 52 30 24 20 10 0 la i e ji i o rji iki je iki rji v ije irji lji l lji iki lic š d e e čje čje n klic s n n k . to o čn žerji ra e v s p o f jit čite čite o re re v o d p že p p p a iza to o m e i p u ro u u ra . v v n as n o n gram n e In zgo ki ki Zd v o o p n p v ls sl p p let rgan . z Me e Pro tiv i n k o o ra ri v av š š d t Raču in v ls z ko ko i o j o s s - za tra o je i n n p i d - iki š n n n is ijes Pra d nd v z e ro lic o h in e o v k čno e m f n Ra E o lov T Pre Sre Slov P s ann Ad Pro Os Po Fi Poklicna skupina Vprašanje A8b (Hegesco): V kolikšni meri ste pri študiju prizadevali za najvišje ocene? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri' . 174 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 20: Povprečno število ur študija na teden; po poklicnih skupinah 50 n 45 ede 40 a t 33 n 35 32 r 28 u 30 ol 24 iv 25 20 21 22 22 22 22 22 22 22 22 23 24 25 25 šte 20 onč 15 er 10 Povp 5 0 e i ij v rji iki iki rji lji lji e e je la d rji o irji el ije iki čje ra klici e n to klic o že š s n p o čn p o jit čite v d . čit ef v rečj re u o s žen p p p to iza u o e u ro ra v v e . v gram m s i p zgo n n a In i o o n o n v ki k p Zd ra p za i sl tn ls e p p av d Pro . rgan tiv k o Me o n o j in v š š k ko i z ls Raču rile v za i o tra o o t ej s s ije n - n š n - p s iki o d is d v n Pra en e n d v ro f o in o Raz he čn n e v T n lov m Pre klici Sr Slo E Pro s Ad Os Po Fina Po Poklicna skupina Vprašanje A9 (Hegesco): Pribliţno koliko ur na teden ste študirali? 175 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 21: Gimnazijska izobrazba pred vstopom v visokošolsko izobraţevanja; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 85 87 90 80 80 73 75 70 i 60 tk 50 44 47 49 46 sto 37 37 37 40 Od 40 33 26 29 30 15 20 9 10 0 i i e ji irji lic la lji iki iki je rji rji l lji iki ije k oš e d e s čje čje čn n o klic žerji rav to nv e žen o . jit p re re p s o čite čite f o v de p u u ra p p In . to o u iza v v v a zgo m s n i p n ro v o n gram e ki ki Zd p o o ra i p za n ls sl e p p d etn k . tiv Me rgan o o z in v Pro av š š n ko ko i rilt ls Raču j i o o v s s n o za tra n je n p z - š - n d iki n o is ije d n Pra in s v e o d o ro Ra lici h e v k čn Pre e n T n m lov Sre Slov E Po Ad Prof s Os Fina Po Poklicna skupina Vprašanje B1 (Hegesco): Kakšna je bila vaša stopnja izobrazbe pred prvim vpisom v visokošolsko izobraţevanje? Odgovor ' gimnazijska izobrazba' . 176 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 22: Povprečna zaključna ocena ob koncu sekundarnega izobraţevanja; po poklicnih skupinah* 5 5 4 4 4 4 an 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ecoa n 3čer Povp 2 1 i lji ji e i lji ci e rji l la je e irji o v iki ik rji n d li ijes ikin čje čje jit š ra čn p to klic o žerji e v žen čite . o čite ok f re re u s p v d u o ot iza o e u ra p p zgo In a m s i p n n . p ro v v v gram e o o ki o a n ki p Zd i ls tn n p z sl p k e p Pro o . rgan tiv Me o rav n ls š rile av in v Raču š v ko ko o j i o tra o i zd s s š je t- -za n n n p d n ije iki is d s o d v Pra e e n ro f h in čn o o v Pre n Razn Sre klici eT n lov m Slov E Po Pro a s Ad Os Fin Po Poklicna skupina Vprašanje B2 (Hegesco): Kakšna je bila vaša povprečna zaključna ocena, ko ste zaključili sekundarno izobraţevan- je? * Na voljo le podatki po posameznih državah. 177 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 23: Delovne izkušnje, povezane s študijskim programom, pridobljene pred visokošolskim izobraţevanjem; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 53 56 tk 50 44 45 45 sto 39 40 41 35 Od 40 32 33 34 34 30 24 19 21 24 20 11 10 0 i ji i ije lj l la rji je e lji s e iki o e iki iki orji d irji v e čje čje e n š n klic klici f čit čite . p čn žerji o ra s o o d v žen p jit o re re p p ro u p i rav u a tos i p m en izat o In u . v v p k Zd ki gram n o n e zgo v o o e sl ls tn za p n v p p n o . tiv Me ik ra v š oš Pro v av d o rile in Raču ls ko ko je t za tra i organ j o i z s s Pra n n v n - - is iki ije š n ne p o d o in n od s d ro n h e v s čn f Raz Sre klici n m e Pre E O T lov Slov Po Ad Pro Fina Pos Poklicna skupina Vprašanje B3 (Hegesco): Ali ste pred visokošolskim izobraţevanjem pridobili kakšne delovne izkušnje, ki so bile povezane s študijskim programom? Odgovor ' Da, pribliţno __ mesecev' . 178 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 24: Delovne izkušnje, povezane s študijskim programom, pridobljene med visokošolskim izobraţevanjem; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 75 80 70 60 i k 60 52 53 55 57 60 60 60 62 65 66 67 67 69 to 50 43 43 st 35 Od 40 30 20 10 0 i ji i i ije la e l je lji rji lj rji s o iki iki iki v irji e erj e čje čje e š n n klici klic f . p čn ra od ž itj to s o o p o čite žen čite re re p p ro p a rav to u u s m . u i p ed In ov n go iza v v p Zd o v e n ki ki gram z o o e tn za p n ls sl v i p p n . ra tiv Me k rgan v o o Pro rile v in d av š Račun š ls ko ko t za i z j tra je o o i o s s Pra - - n n n p o iki n š n ijes is n v d d e h e in d o o rov klici čn Raz f re n e n T m Sre P lov Slov E Po Pro Ad Os s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje B3 (Hegesco): Ali ste med visokošolskim izobraţevanjem pridobili kakšne delovne izkušnje, ki so bile povezane s študijskim programom? Odgovor ' Da, pribliţno __ mesecev' . 179 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 25: Trajanje s študijskim programom povezanih delovnih izkušenj, pridobljenih pred visokošolskim izobraţe- vanjem; po poklicnih skupinah (v mesecih) 60 50 40 37 40 35 i 28 29 29 30 31 sec 30 e 24 24 M 21 19 17 18 18 20 15 12 8 10 0 i i iki iki la rji rji ej lj iki jil e lji n o ijes irji e d e v e čje čje v np š klic klici . o ef to žerji o čit čn čite ra jit o re re ra d v p to s žen u o p p p a i p ro iza e o i m u u . v v Zd s In gram n n e zgo v o o za tn n p ks o ki v p . e ču l p ls n i ra p v tiv n Pro rgan Me o o k rile v Ra š in š av ls d ko ko za i o o j s s - t tra n n je o i z n p o - is Pra d v iki n ije š n in e o o n d s d ro čn h ef Raz v n klici m n lov eT Sre Pre Slov E Po Ad s Os Pro Fina Po Poklicna skupina Vprašanje B3 (Hegesco): Ali ste pred visokošolskim izobraţevanjem pridobili kakšne delovne izkušnje, ki so bile povezane s študijskim programom? Odgovor ' Da, pribliţno __ mesecev' . 180 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 26: Trajanje s študijskim programom povezanih delovnih izkušenj, pridobljenih med visokošolskim izobraţe- vanjem; po poklicnih skupinah (v mesecih) 40 35 30 25 25 22 22 22 23 23 i 19 sec 20 18 18 18 19 19 20 e 16 15 M 15 12 13 9 10 5 0 i iki iki lji lji jil la rji rji rji e iki je n ijes e o e v irji d čje čje v e n klici klic š f p o o jit to čite čite . že ra čn o re re ra s d p žen o v p p ro to p. i p u u a iza e u m o v v Zd s n In p v n zgo ki ki gram e o n o o e za v sl ls tn n p p p n . ra tiv ik rgan Me v v d o o Pro ls š š rile av in Raču ko ko za i z tra o o je t i o j s s Pra - n n n p o n is š n - d ije iki in d v d e o s n ro čn o Raz ef h v n m Pre n Sre klici lov eT Slov E Ad Os Po s Pro Fina Po Poklicna skupina Vprašanje B3 (Hegesco): Ali ste med visokošolskim izobraţevanjem pridobili kakšne delovne izkušnje, ki so bile povezane s študijskim programom? Odgovor ' Da, pribliţno __ mesecev' . 181 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 27: Deleţ anketirancev, ki so po zaključku študija nadaljevali z delom, ki so ga imeli ţe med študijem; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 73 70 62 64 67 i 55 56 57 58 60 tk 46 46 46 48 50 sto 42 37 38 Od 40 33 30 23 20 14 10 0 ji i ije lji l rji la rji e je lji s iki iki iki o irji e lic v d e čje čje e n n š k klici f v p to čite čite čn žerji ra o o . s žen o d p v jit o re re p p ro ra to u u iza p p m a e In i n u o . v v p Zd as ki ki o gram n e n zgo v o o e sl ls p tn iv n v p p n . z rgan t Me ik ra v v oš oš in Pro rile av Raču ls d ko ko za o je i o ra t t j o i z s s Pra - n n v n iki - is ije š n n p d d e o n in s d ro čno on h e e v klici m f Pre Raz E an Sre lov T Slov n Os s Po Ad Pro Fi Po Poklicna skupina Vprašanje C1 (Hegesco): Ste po zaključku študija, ki ste ga zaključili v letu 2003, opravljali kakšno plačano delo? Odgovor ' da, nadaljeval/a sem z delom (več kot 6 mesecev), ki sem ga imel/a ţe med študijem' . 182 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 28: Začetek iskanja dela pred zaključkom študija v letu 2003; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto 36 36 37 38 38 Od 40 28 29 30 25 30 22 17 19 22 23 24 24 20 13 10 3 0 i iki eij rji e rji lji je jil lji iki iki la n s e v irji d e o čje čje v klici te klic n š fe o ra to žerji čite o či o jit čn p . re re ra p d žen v o s ro p p p . u iza e u o i p m to a v v Zd p n In s v e ki n ki u n zgo o o o e n sl v p za tn p p n ra rgan Me tiv ik . v Program d av o ols j š Raču š ls in v rile ko ko ra i z i o o je tra o za t s s P n ije n n š - - n p s d v n is iki e o o d in d n o ro Raz ef n h čn v lov Sre m Pre eT n klici Slov E Pro s Os Ad Po Po Fina Poklicna skupina Vprašanje C3 (Hegesco): Kdaj ste začeli iskati delo? Odgovor ' Pred zaključkom študija v letu 2003' . 183 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 29: Deleţ vprašanih, ki so delo našli prek časopisnega oglasa; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto Od 40 30 20 10 2 5 7 9 11 12 13 13 14 15 16 16 16 16 16 17 13 14 0 i i iki lj la rji iki jil e rji je iki lji n e o ijes e v erji irji d čje čje v klici klic n o itj š. ef čn to čite o ra ž o p čite re re ra p s o p žen v p p . go a ro m u i p u ed iza o to u v v Zd v z n In n s v p gram o ki n e ki o o ra i tn e p ls n za sl p p d k n Pro tiv Me rgan . in oš av v oš ko ko i z ls rile v j i o Raču o s s n o tra š t- je n za- n n p d Pra iki n n is ije d d in s v e o o o ro Raz e h ef čn v Pr klici e n T Sre m lov n Slov E Po Ad Pro s Os Po Fina Poklicna skupina Vprašanje C5 (Hegesco): Kako ste našli to delo? Odgovor ' Prek časopisnega oglasa' . 184 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 30: Deleţ vprašanih, ki so delo našli prek druţine, prijateljev in znancev; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto Od 40 35 28 29 30 22 23 23 23 24 19 18 17 20 13 15 15 16 9 10 4 4 0 i i iki lji e j lji rji rji je iki la iki e n v irji el e e ijes o čje v klici te klic n o to š či ra čit jit žerji od čn ef o . p rečj re ra p p žen d o s p p . u ui iza e ov m ro i p a to v v Zd v ki u e In k zgo n s v gram o p n o o ra s n ls i p e tn za p p d ol av o rgan Me tiv . š k Pro in n v ok ko i z oš j e ls i o Račun v rile s s n n j o tra t za ije n š nd iki Pra is - - en p ov s d d o n in o v ro Raz n ef e h čn v Sr Pre e m klici n E Os lov T Slo Pro s Ad Po Po Fina Poklicna skupina Vprašanje C5 (Hegesco): Kako ste našli to delo? Odgovor ' Prek druţine, prijateljev in znancev' . 185 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 31: Deleţ vprašanih, ki so na lastno pobudo navezali stik z delodajalcem; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto 42 38 Od 40 28 28 30 30 24 22 15 16 17 18 19 20 20 21 22 23 25 20 10 0 i i je la e lji jil lj d rji rji iki o iki v irji ije iki e čje čje o klic erjiž to e n š te s n it klici v o p . čn ra či ef čite v j o re re o ed iza s o p žen u ra p p p n i p to u ro go v v n n gram s a m e In z . v o o za tn o n ki us p ki Zd v p tiv Me rgan . p e ls ik ra p Raču Pro v in av ol nv oš d ko ko tra i o rile j oš lso i z s s is n za t je d - - iki ije n Pra n š n n p in e o o n s d h e ov d ro m čn f n re Raz v lov n klici eT Sre P Slov E Ad s Po Pro Os Po Fina Poklicna skupina Vprašanje C5 (Hegesco): Kako ste našli to delo? Odgovor ' Na lastno pobudo sem navezal/a stik z delodajalcem' . 186 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 32: Povprečno število delodajalcev od zaklučka študija; po poklicnih skupinah 4 3,5 3 3 v ec 2,5 2 2 2 2 ajald 2 2 oled 1 1 1 1 2 2 2 2 2 2 2 2 1,5 t. Š 1 0,5 0 lji e ji i lji e v rji je l e irji d iki iki rji iki n ijes ola n čje čje jit klici klic o ra o žerji čn p e to . š o v re re p p v d f čite čite u žen o e o to u iza s u ra p p zgo . In n n m s ro a i p v v v v e gram o o o p ki n ki Zd i n p za ls tn sl p k ra e p Pro Me . n o rgan e tiv o ls d av Raču in v v š ril š ko ko o i z j i o tra o s s š n za- je n t- n n p d ijes iki o Pra n d is v e e n d ci ro f h o in čn li o v Pre Raz e n T n Sre lov m Slov E Pro s Pok Ad Os Fina Po Poklicna skupina Vprašanje E1 (Hegesco): Koliko delodajalcev ste imeli od zaključka študija v letu 2003? 187 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 33: Deleţ vprašanih, ki so imeli od zaključka študija v letu 2003 več kot enega delodajalca; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 59 60 63 60 i 60 tk 50 44 sto 39 42 42 42 43 46 48 49 51 54 Od 40 27 28 29 30 20 10 0 e i i v lji ci ji lji e li rji je l la d irji iki iki o rji ik ije čje čje ra klic e o žerji n š to n s p jit ok o v d p čite . čite v ef re re u žen očn s p p o e to u u iza ra ro v v e zgo . p i p gram n In n s a d o o n v n ki om ki Z p i rav za ls p tn sl e p p av k tiv Pro Me . o o rgan n j ls Raču v š rile š v ko ko o i zd tra za je t o i o s s ije š - - n n n p s d is o n iki in v d Pra e e d n ro f in o čn h o v Pre Razn m n n Sre eT klici lov Slov E Pro Ad Po Os s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje E1 (Hegesco): Koliko delodajalcev ste imeli od zaključka študija v letu 2003? 188 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 34: Trajanje zaposlitve od zaključka študija v letu 2003; po poklicnih skupinah (v mesecih) 70 60 48 50 50 50 51 52 52 53 54 54 54 54 55 55 51 50 50 45 43 i 40 seceM 30 20 10 0 la lji i e lji jil o ije iki rji v iki je irji iki rji š s n klic d n e e klici čje čje . e p to ra čn o žerji s f čite o p o v žen d jit o re re p čite p p a ro u to rav u s i p iza u o e v v e m n In n zgo gram . v o o tn p ki n o Zd ki e sl za n p v i ls p p n o . tiv rgan Me k Pro ra o rile v š v av in Raču ls d š ko ko t o i o j s s - za tra o i z je Pra n n v - is d ije iki š n n ne p o o in o s d e nh d rov klici n čn f Raz n m lov eT Pre Sre Slov E Po Os Ad s Pro Fina Po Poklicna skupina Vprašanje E2 (Hegesco): Kako dolgo ste zaposleni od zaključka študija v letu 2003? 189 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 35: Deleţ vprašanih, ki so bili od zaključka študija v letu 2003 kdaj brezposelni; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 58 i 60 54 tk 50 50 sto 38 Od 40 33 34 37 41 42 31 30 24 27 20 13 13 16 17 18 19 10 0 i i ik rji lji je e iki jil rji iki lji la n e e irji d v o ijes čje čje v klici klic te n o jit žerji o ra čn o š či to p čite . ef re re ra p žen de v p o u s p p d . o u m i p iza to a ro v v Z v zgo In n n s v e o n ki u ki p o o ra i n p za sl tn e p p d Program k Me av tiv rgan . in olsš v oš n ko ko i z ls Raču j i o o rile v s s n o tra š je n za- n t- n p d ijes iki n is n d Pra in d v e o o o ro Raz ef h čn v Pre e n T m Sre lov n klici Slov E Pro Ad s Os Po Po Fina Poklicna skupina Vprašanje E2 (Hegesco): Ste bili od zaključka študija v letu 2003 kdaj brezposelni? Odgovor ' Da, __ krat, skupaj pribliţno __ mesecev' . 190 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 36: Deleţ vprašanih, ki menijo, da bi bila njihova socialna mreţa koristna, če bi potrebovali pomoč pri zapos- litvi; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 45 45 45 48 49 52 52 53 53 54 54 54 56 56 51 sto 39 39 42 Od 40 30 20 10 0 la ic je e lji lji jil o iki li ije v iki irji iki rji š n s d klici n erji e čje čje . v e o ra čn p žerji to s ok f v p o m jit re re p o žen čite d čite p p a ra i p ro o u e u iza n u to v v e . v m In s gra zgo n o o tn Zd n o ki ki iv pe n p za o sl v ls p p n ra . Pr o ik Me o rgan rile v Raču av d in v š ls š ko ko t j o i o s s - trat i z za o je Pra ije n iki - n š n nd n p inis s o v d e e nh o d o rov klici f Raz e čn n T n Pre Sre lov Slov E Po Adm Pro Os s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje E6 (Hegesco): Kako koristna bi bila po vašem mnenju vaša socialna mreţa (prijatelji, sorodniki, sodela- vci, nekdanji učitelji ipd.), če bi potrebovali pomoč pri zaposlitvi? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 191 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 37: Deleţ vprašanih, ki imajo pogodbo za nedoločen čas; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 98 100 90 83 86 89 90 90 91 79 75 77 78 78 78 80 78 80 65 70 i 60 54 tk 50 sto 40 Od 40 30 20 10 0 i i iki lji jil iki lji e ik je rji n ola e v ijes orji irji d e čje čje v n klic klici čite . š čite čn jit ra p ef o o žerji o re re ra u s o p o žen v d p p p a u m u ts ro i p izat o e . v v Zd ki zgo In n gram n s ki o e a n v o o l tn ls p v n z p p p o e i . e tiv Me ra š oš k av v n Pro d o ril in ls j v i organ Raču kos kos n t je o tra n i z v - n iki š ije -za Pra is n ne p o ci d n d s o in od ro n li h ef čn Raz v Sre e Pre n m E Os T lov Slov Pok Pro a Ad Fin Pos Poklicna skupina Vprašanje F5 (Hegesco): Kakšno vrsto pogodbe imate sedaj? Odgovor ' Za nedoločen čas''. 192 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 38: Deleţ vprašanih, ki v povprečju delajo več kot 40 običajnih/pogodbeno dogovorjenih ur na teden; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto Od 40 30 21 16 20 13 9 5 5 6 7 8 8 9 9 9 9 10 10 13 10 0 0 lji ic lji ji e e rji l je la e li v iki irji d rji ijes o iki iki n n čje čje jit klici ok to š čite čite ra čn o e . o p žerji v re re u u p v d u o žen o iza s p to e ra p p zgo i p m In n rof a . s n v v v gram e v o o n ki ki o p Zd i sl ls n p tn za p k iv e p Pro o o rgan n ra . Me ls š š av in Raču rile d v ko ko o trat o j i o i z s s š n je n t- n za- n p d n ije iki d Prav inis v e o d s o e n ro f h o čn v Pre n Raz Sre eT lov klici n Slov E Adm Os Pro s Po Po Fina Poklicna skupina Vprašanje F6a (Hegesco): Koliko običajnih/pogodbeno dogovorjenih ur v okviru glavne zaposlitve v povprečju delate? Odgovor ' __ ur na teden' . 193 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 39: Deleţ vprašanih, ki v povprečju delajo več kot 40 plačanih ali neplačanih nadur na teden; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto Od 40 30 20 7 10 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1 2 2 2 3 3 1 0 i rji lji la jil lji e je e iki rji iki iki n o ijes e irji v d čje čje v te to š klici n klic či . čite ef o čn jit p ra o o žerji re re ra v d iza s u p o p to žen u o e p p gram a ro . m i p v v Zd ki u zgo In n n s v e o o tn ki o as n ls pe p v n p p Pro ol rgan o ra i . z tiv Me š n d k v av oš i o rile v in ls j Raču kos kos n n t je i z o za tra d - n Pra n iki š - ije is ne p ov o d n d s in ro n h e v klici Raz čno f Sre e Pre m E Os lovs T Slov Po ann Pro Ad Po Fi Poklicna skupina Vprašanje F6b (Hegesco): Koliko plačanih ali neplačanih nadur v okviru glavne zaposlitve v povprečju delate? Odgovor ' __ ur na teden' . 194 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 40: Povprečni bruto mesečni zasluţek za običajne/pogodbeno dogovorjene ure v okviru glavne zaposlitve; po poklicnih skupinah (v evrih) 2500 2235 1991 1947 2000 h 1609 1677 1733 1764 1832 i 1557 rve 1500 1325 1376 1407 1411 1430 1475 v 1197 1238 k 1060 žeu 1000 aslZ 500 0 i la i lji lji jil e o iki v iki rj irji je ije rji iki š klic klici e n o d s e n čje čje . čn ra p t o e v žerji s o o jit a re re p čite o čite p žen v f d p p a i p . u u u to iz o ro ra e v v v m zgo e s n In n gram n o o tn n ki s o v ki n za a p Zd p tiv ra l p ls p o ik o v . rg en Pro Me rile d š in ls š aj v o Raču v ko ko t o i s s - tra i z o je e za is n n iki š n ij - nd Pra n p in v e o n d s o h d o rov klici m Raz n e fe čn v T Pre Sre E ro n lo Slov Po Ad Os P so Fina P Poklicna skupina Vprašanje F7 (Hegesco): Kolikšen je vaš bruto mesečni zasluţek za običajne/pogodbeno dogovorjene ure v okviru glavne zaposlitve? 195 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 41: Deleţ vprašanih, ki menijo, da je za opravljanje tega dela potrebna niţja od visokošolske izobrazbe; po poklicnih skupinah (v odstotkih)* 100 90 80 70 i 60 52 tk 50 sto Od 40 30 33 30 23 20 10 10 0 0 1 2 4 4 4 5 6 6 8 10 0 i i iki jil rji lji lji je rj ev iki iki la n ijes e e irji d o o čje čje v e te klici t n klic š f či žerji jit o čite o a ra čn p o . re re ra d žen v p o s p ro e p p . u o iz u m to i p a v v Zd n In n s p ki u gram zgo v ki n e o n o o e v sl n p za tn p p n Me ik ra rga v . tiv v olsš Pro o ls d š Raču o aj in v rile ko ko je o i z o i n e za tra t s s Pra n š n n ij iki - is - n p d d v d e o o s n o in ro Raz n v fe h čn v Sre Pre e n m klici E Os los ro T Slov P Ad Po Po Fina Poklicna skupina Vprašanje F8 (Hegesco): Kakšna vrsta izobrazbe je po vašem mnenju potrebna za opravljanje tega dela? Odgovor ' Manj od visokošolske izobrazbe' . * Na voljo le podatki po posameznih državah. 196 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 42: Deleţ vprašanih, ki menijo, da povprečen diplomant z ustreznim šolskim predznanjem potrebuje od 7 do 12 mesecev, da postane strokovnjak za svojo vrsto dela; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 51 46 46 50 sto Od 40 28 30 30 30 22 22 18 19 20 15 16 9 12 13 14 15 10 4 0 i i iki lji jil rji je lji rj ci iki ev iki la n e irji d e o ijes li o čje čje v te t n š klic čite či žerji o jit a ef ok čn ra p . o re re ra u žen de vo iz o p s p ro p . p m u to a i p v v Zd ki gram In n n zgo n s s ki u o e n o o l v a p p n za tn p p o Me i rg e rav v . tiv š olsš Pro k o n a v o Raču ls i v in j rile kos kos n je o n i zd e za t tra v n š d Pra iki ij - - is ne p o d d o n s o in ro n v Razn h fe čn v Sre Pre e n klici m E Os los T ro Slov o P Po Ad P Fina Poklicna skupina Vprašanje F10 (Hegesco): Koliko časa je potrebno, da povprečen diplomant z ustreznim šolskim predznanjem postane strokovnjak za to vrsto dela? Odgovor ' Od 7 do 12 mesecev''. 197 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 43: Uporaba znanj in veščin pri sedanjem delu; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 94 95 90 84 85 86 86 80 75 70 71 70 71 66 66 70 57 i 60 tk 50 43 sto 39 39 Od 40 30 30 20 10 0 i iki la c e je lji jil lji o li iki v d rji irji ije rji s e iki e čje čje čn š n ra o to žerji e klici nv o . p s ok p v d žen čite o jit re re p čite p p m a i p to u u ra s u o iza e rof . v v o n e n n In ki gram v ki Zd zgo o o p p v tn iv za s p . n rgan Me l e ra ls i p in o n Pro o k rile v av Raču š d š ko ko trat j i o o i z ls s s iki t- za- n n n je oš n p n o ijes d v Prav n d e h inis e o o d ro e čn f n Raz v T klici n lov Sre Pre Slov E Po Adm Pro s Os Fina Po Poklicna skupina Vprašanje F11 (Hegesco): V kolikšni meri pri sedanjem delu uporabljate vaše znanje in veščine? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 198 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 44: Deleţ vprašanih, katerih delo zahteva več znanja in veščin od teh, ki jih dejansko lahko ponudijo; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto 40 Od 40 32 30 23 25 20 14 14 15 17 18 19 19 21 22 23 24 25 26 29 10 0 i la e i je jil lji lji o iki ije rji iki irji rji iki š n s d klic e erj klici n čje čje . p rav e to o čn že v s p f v o o čite žen d čite jit m re re a op p p a to u u ra s u ro iza o e v v e n i p m In n zgo gr . v o o tn za p n o ki ki s v Zd p . n e p ls l ro p n rgan tiv o Me o ik P ra rile v av v Raču in š š ls d ko ko t j i o o s s - za tra je o i z - n n n p o ije š n s Pra d is iki n v d e e o in nh d o rov klici čn Raz n n lov m eT Sre Pre Slov E Po Prof s Ad Os Fina Po Poklicna skupina Vprašanje F12 (Hegesco): V kolikšni meri vaše sedanje delo zahteva več znanja in veščin od teh, ki jih vi lahko dejansko ponudite? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 199 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 45: Zadovoljstvo s sedanjim delom; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 89 90 85 80 68 68 68 70 71 72 74 70 62 62 65 67 i 60 54 54 tk 50 43 46 48 sto Od 40 30 20 10 0 i la ic e lji jil lji o ik li iki v je rji irji ije iki rji š n d klici s n e e čje čje . p čn ra o to e žerji s o ok o p v o jit re re p žen f čite d čite p p a ts i p m u o iza ro rav u e u v v e n . v In n gram zgo o o tn az n o p Zd ki ki s v p . iv p n rgan ra e l ls p n o Me o Pro ik rile v in av Raču d v š š ls ko ko t j i o o s s - trat i z je o -za n n n p o iki ije d n Pra n š inis n s v d e h e o o d rov klici čn f Raz n e n T lov Sre Pre Slov E Po a Adm Pro s Os Fin Po Poklicna skupina Vprašanje F13 (Hegesco): Kako ste zadovoljni z vašim sedanjim delom? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nezadovoljen/a'' do 5 = ' Zelo zadovoljen/a''. 200 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 46: Delo v javnem sektorju; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 94 96 96 99 89 90 90 80 70 60 i 56 60 tk 50 51 50 sto 39 42 Od 40 32 30 16 16 19 22 20 12 10 0 i i ik rji rji rji je la e lji lji jil n irji e d o iki ijes iki v e čje čje p to že o š klic čn e n klici ra o d v . o f o jit čite čite re re t žen s o p p p p s iza e o i p ro rav . u u u v v a n In gram n a m v e zgo o o z n o p Zd ki ki v s p . tn p e ra n i l ls p v rgan Me Pro tiv n d av k o o i o Raču rile in v j ls š š o kos kos -za n t tra i z o n je n p o d - is iki Pra n ije š n in n s d v d e ro čn o h o Raz ef v n klici m e n E a lov Pre Sre s T Slov Po Ad Pro Os Fin Po Poklicna skupina Vprašanje G3 (Hegesco): Delate v javnem ali zasebnem sektorju? Odgovor ' Javni sektor''. 201 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 47: Močna konkurenca na trgu; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 75 78 80 69 72 72 70 59 i 60 53 53 56 tk 48 48 45 50 sto Od 40 34 28 30 30 16 17 20 6 10 0 i iki e lji jil iki lji la je rji rji iki n ijes e o e irji čje čje v klici klic n o rav e š f jit to čite o čn čite . od žerji p re re ra p p o s žen d p p . u ro u i p m u a ov iza e to v v Zd v e In n s p zgov ki n o ki gram o o ra n e i ls p sl tn za p p d av n k o tiv rgan Me . š in oš Pro v ko ko i z j v ls o rile Račun i o s s n o je tra t za ije š n - n - n p s Pra d n is iki d d in n v e o o o ro Raz e h čn v Pre n Sre m eT klici lov n Slov E Prof Ad Os Po s Po Fina Poklicna skupina Vprašanje G5 (Hegesco): Kako močna je konkurenca na trgu, na katerem deluje vaša organizacija? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo šibka' do 5 = ' Zelo močna' . 202 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 48: Nestabilno povpraševanje na trgu; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto Od 40 28 28 28 30 17 18 18 19 22 24 16 18 20 7 8 8 10 12 13 10 2 0 i i iki e ci jil lji rji la iki lji je rji ik n v li ijes e e irji o d čje čje v ra klic n ok e š f to čite jit o . čite o žerji p re re ra p v d u žen s očn o p p . p ro u i p a u o e iza ts v v Zd e zgo gram In n n o o n p ki v n om ki a rav e ls i tn p sl z p p av n o k Pro tiv o Me rgan . j š š v ko ko i zd v ls rile Raču je o tra t o i o s s ije š - n n -za n p s Pra n d is iki in v d o e e d n ro f in o o Razn h n čn v Sre Pre m klici eT lov n Slov E Pro Ad Po Os s a Po Fin Poklicna skupina Vprašanje G7 (Hegesco): Kako stabilno je povpraševanje na trgu, na katerem deluje vaša organizacija? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Močno stabilno' do 5 = ' Močno nestabilno' . 203 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 49: Mednarodno območje delovanja organizacije; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 77 80 70 64 i 56 59 60 53 tk 50 sto 37 40 41 42 36 Od 40 32 34 27 30 20 9 10 4 5 5 6 0 ji i l lji lji i iki ev ije je iki rji ik rji irji klici n s d klic ola čje čje to n e čite o čite v ra ef o čn o . š žerji p re re u p p v o s d o žen p p . u ra u ro o i p e iza t v v ki v zgojite ki m a s Zd e n o n n a gram In o o ls v sl n p p tn z p p o ra i e tiv e Me rgan . š d k oš av nv Raču in Pro ril v ko ko je i z ols o j tra i o s s n n š n t ije iki is - n -za n p d d v Pra d e o s n in ci o o ro Raz n ef h li čn v Sre Pre e m n E Os T lov Slov Pro Ad Pok s a Po Fin Poklicna skupina Vprašanje G8 (Hegesco): Kakšno je območje delovanja vaše organizacije? Odgovor ' Mednarodno' . 204 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 50: Velike spremembe delovnih nalog v organizaciji; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 61 63 64 i 60 52 53 55 tk 45 50 sto 39 41 43 44 44 46 39 Od 40 28 28 29 30 24 20 10 0 lji i iki jil la rji iki rji iki je lji e n ije v te s irji oš čje čje to e klici n klic d e čite v či ef . čn o p o o jit ra žerji re re u ra žen s o v p d p p ro iza p. to i p o u e v v ki In a m gram n zgo n s Zd ki u o v as n e o o l p tn p v n p p o e rgan ra . z tiv i Me š olsš n Pro d v k av o v rile i o in Raču ls j kos kos n je t n i z za tra o v n Pra - d iki n - is š ije ne p o d o n in d s ro n h Raz čno ef v Sre klici e m Pre E Os lov T Slov Po s ann Ad Pro Po Fi Poklicna skupina Vprašanje G9a (Hegesco): Ali so se v vaši organizaciji, odkar ste tam začeli delati, zgodile velike spremembe vaših delovnih nalog? Ogdovor ' da' . 205 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 51: Reorganizacija v organizaciji; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 70 63 66 58 i 60 tk 47 46 50 sto 41 41 42 43 46 48 51 54 Od 40 32 29 30 24 24 20 10 0 ji i l i iki lji lji rji la je iki ik e rji n ije v te s irji klici e klic čje čje to oš d n e čite v či ef o jit o . o p ra žerji re re u ra s v očn žen o p d p p ro p. i p iza o t u e v v ki a s Zd ki u v zgo n n om In a e gram n o o ls s p v tn p z n p p o e ra i tiv rgan . Me š ol n k v d Pro ls rile Raču v av ko ko je oš i z o tra i o j s s n n n š is n t- iki in -za ije n p d Pra d e ov d in o n o s ro n Raz h čn ef v Sre Pre m klici e n E Os lov T Slov Ad s Po a Pro Po Fin Poklicna skupina Vprašanje G9b (Hegesco): Ali se je v vaši organizaciji, odkar ste tam začeli delati, zgodila reorganizacija? Ogdovor ' da''. 206 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 52: Zdruţitev ali prevzem s strani druge organizacije; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto Od 40 26 30 20 14 14 16 17 17 20 21 13 15 10 3 3 4 4 7 10 10 10 0 jil i iki ev ije lji lji rji la iki je iki irji klici n s klic e e o orji d n čje čje o ra e o jit š. čn o žerji p re re p čite p f čite s o v d žen p p . u rav u ro u izat o e to v v v i p ki a m Zd e n s In p n ki zgo n v gram o o o ra ls n e sl i tn p za p p d o tiv Me . š av n oš k Pro in v ko ko i z j v o ls rile i organ Raču s s n je tra o za n t ije is n š - n iki - n p d s Pra in v e o d od n o ro Raz ef n h čn v Sre m Pre klici lov eT n Slov E Pro Ad Os Po Pos Fina Poklicna skupina Vprašanje G9c (Hegesco): Ali se je v vaši organizaciji, odkar ste tam začeli delati, zgodila zdruţitev ali prevzem s strani druge organizacije? Ogdovor ' da' . 207 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 53: Odpuščanje velikega števila delavcev; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto Od 40 30 20 14 14 13 7 10 0 1 3 3 4 5 5 5 6 7 7 8 8 8 0 i i iki lji jil rji e rji je lji iki la ik n ijes e v irji o čje čje v e klici klic š n f to čite o ra o od čite čn . žerji p re re ra p žen o s d o p p ro u p. u iza i p ov u m a e ts v v Zd In n p zgojite ki v gram e n ki o a o o e v i ls n sl p tn z p p n k ra rgan tiv Me . v oš d Pro av Račun oš in rile v ko ko ols je i z j i o tra o t s s Pra š n n n - -za n p d n ije is iki d s d v o e e n ro f o in o h čn v Pre Raz n Sre lov m eT klici n Slov E Pro s Ad Os Po a Po Fin Poklicna skupina Vprašanje G9d (Hegesco): Ali se je v vaši organizaciji, odkar ste tam začeli delati, zgodilo odpuščanje velikega števila delavcev? Ogdovor ' da' . 208 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 54: Preselitev organizacije v drugo regijo; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto Od 40 30 20 10 0 0 0 0 1 1 1 2 2 2 3 3 4 4 5 6 3 5 0 i i rji lji lji jil je la e e ije iki ik v iki irji klici d s n n oš orji klic čje čje čite o čite o ef v p . o ra čn žerji re re u p u v d o ra ot s izat pu o žen e p p gram . ro i p v v ki zgojite n s a m In n s v ki Zd a n e o o o l v ls pe z tn n p p p Pro o i ra . tiv Me š k d oš n v av o Raču v rile i organ j in kos kos n ols i z je t n tra v š n n Pra -za - is ije iki ne p o d d o od in s n ro n čn ef h v Pre Raz Sre n klici m e E Os a lov T Slov Po Ad Pro Fin Pos Poklicna skupina Vprašanje G9d (Hegesco): Ali se je v vaši organizaciji, odkar ste tam začeli delati, zgodila preselitev v drugo regi- jo? Ogdovor ' da' . 209 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 55: Organizacija v ospredju, ko gre za vpeljevanje inovacij, novega znanja ali metod; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto 42 Od 40 30 19 19 20 21 24 26 29 17 20 7 9 11 13 13 14 15 15 15 10 0 la e lji jil i i lji o v irji iki ije iki rji je rji ik š te klici s klic n d e n e čje čje . ra čn žerji e p to o v s p či žen o o jit re re p o d čite f v p p a u e u ro to iza o ra v v e In . v m n i p n gram d zgo o o tn n ki us o ki n as Z p ls p v p p ol ra Me o e i n tiv . z rgan Pro k rile av d in š v v Raču ls ko ko t j oš i o s s - i z je tra za o ije n n - n š n p s iki n Pra is d d e e ov nh d in o rov klici f n Raz e čno T Sre m lov Pre Slov E Po Pro Os Ad ann s Fi Po Poklicna skupina Vprašanje G12 (Hegesco): Je vaša organizacija običajno v ospredju, ko gre za vpeljevanje inovacij, novega znanja ali metod, ali bolj sledi drugim organizacijam? Odgovori 1 in 2 na lestvici od 1 = ' Preteţno v osprednju' do 5 = ' Preteţno sledilec' . 210 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 56: Vodilni poloţaj se običajno pridobi s kadrovanjem iz organizacije oz. z napredovanjem; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto 38 41 43 Od 40 29 29 31 33 27 30 23 17 19 19 21 21 22 22 23 25 20 10 0 i i rj je lji jil la e lji o iki irji iki ije v rji iki t n d n klic o s klici e n e čje čje a čn o žerji š v p d o čite čite . e ra o v jit re re iz o že o e u u s p p ra p p n m In tos n i p a rof u . v v a o n n ki gram zgo s ki e v o o tn p n Zd v p rg p za. Me l ls e v ra i p o v tiv o o n a d Pro k i in Raču š š rile j ls ko ko n za tra o je t e i z o s s d iki - is nv n - Prav ij n š ne p o n o d s d ro v h in čn on fe Raz v lo e n m Sre klici Pre E s T Os ro Slov o Ad Po P P Fina Poklicna skupina Vprašanje G13 (Hegesco): Kako se v vaši organizaciji običajno pridobi vodilni poloţaj? Odgovor 1 na lestvici od 1 = ' S kadrovanjem iz organizacije oz. Napredovanjem' do 5 = ' S kadrovanjem iz okolja oz. Zaposlovanjem' . 211 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 57: Deleţ vprašanih, ki niti neposredno, niti posredno ne vodijo sodelavcev; po poklicnih skupinah (v odstot- kih) 100 100 89 90 83 84 80 69 69 71 72 73 76 78 65 70 64 i 60 54 57 60 62 tk 50 sto Od 40 30 20 10 1 0 i i je e ji irji rji ik iki la lji lji e iki ije l rji čje čje žerji d n klici e n oš n klic s to d o o v čn . jit p rav o čite ef čite re re e v že p ra o s p u u p p n o iza n In . to u ro v v v gram d m a i p Z s o zgo e o o tn v za n n ki s p ki p Me ra p i l ls k . tiv e rgan p Raču d Pro in v av oš n oš ko ko i z rile ls j o v i o s s n tra iki t- oš za- n je n n p n d o ijes is Pra n d in v e o d o ro Raz h e e čn n v T klici Pre n m Sre lov Slov E Po Prof Ad Os s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje G15 (Hegesco): Ali vi neposredno ali posredno vodite sodelavce? Odgovor ' Ne' . 212 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 58: Deleţ vprašanih, ki so odgovorni za oblikovanje organizacijskih ciljev; po poklicnih skupinah (v odstot- kih) 100 90 80 70 61 i 60 tk 50 44 sto 37 Od 40 31 25 30 17 17 18 20 22 24 26 27 27 28 30 31 33 20 10 0 i ji ije e je la l lji rji lji s iki erji iki v irji d iki o e čje čje e n n klic š te klici f v m p ra o to žerji p čn žen v o o . s či čite o jit d re re p p ro ra to u p s u e In o i p m a . iza n v v p Zd gra e n n o ki u ki v zgo o o e o za n p tn sl v p p n . tiv ra rgan ik Me v Pr v av Raču in ols o rile š š d ls ko ko za j tra t je o i z i o o s s Pra - n n n p o ije - n š s is iki n d in n d v e o d ro čn ef h o Raz v n m e n T klici Sre lov Pre Slov E Pro Ad Po Os s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje G16a (Hegesco): V kolikšni meri ste vi odgovorni za oblikovanje organizacijskih ciljev? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 213 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 59: Deleţ vprašanih, ki so odgovorni za oblikovanje svojih delovnih ciljev; po poklicnih skupinah (v odstot- kih) 100 92 90 84 76 78 79 79 80 73 69 70 i 56 57 59 61 63 64 67 60 tk 50 50 50 sto 38 Od 40 30 20 10 0 i i ik e iki e iki rji lji jil rji je lji n ijs ola v e irji d e čje čje v n klic klici fe . š p o ra čn o to čite čite o jit žerji re re ra s p o p žen u u v de p p d ro a to i p u m . iza o v v Z p s In n n e o v gram ki ki n zgo o o e tn za n p sl ls v p p n e . tiv ra rgan ik Me v Pro o o ril v av d j in š š Raču ls ko ko ra t za tra i z o je i o o s s P - - is ije iki n n n n š n p ci o s n v d d d e ro li in o čn ef h o Raz v n m e n T Sre lov Pre Slov E Pok Ad Pro Os s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje G16b (Hegesco): V kolikšni meri ste vi odgovorni za oblikovanje vaših delovnih ciljev? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 214 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 60: Deleţ vprašanih, ki so odgovorni za odločanje o tem, kako bodo opravili svoje delo; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 92 95 85 86 87 88 89 90 82 82 77 77 77 80 82 80 70 72 70 61 i 60 54 tk 50 sto Od 40 30 20 10 0 i i iki la c iki iki rji e lji rji je j lji n o li ijes e irji v d el e čje čje v š n klici . ok ef čn p ra to čite o o čit jit žerji re re ra s o žen p p v u d p p a i p ro m to u u iza . o i e v v Zd s gram In e v n zgo n o o tn n o ki k iv pe p za n sl ls v i p p n . Pro o rgan ra o k Me rile v in v av š d Raču š ls ko ko t j o i o e s s - trat za i z j o Pra iki - ije n nd n n š n p inis n o s v d e h e o o de rov klici e čn f n Raz T n lov Sr Pre Slov E Po Adm Pro Os s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje G16c (Hegesco): V kolikšni meri ste vi odgovorni za odločanje o tem, kako boste opravili svoje delo? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 215 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 61: Odvisnost rezultatov dela od uspešnosti dela drugih v organizaciji; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 79 80 70 62 i 60 54 56 56 56 57 57 tk 50 49 50 sto 42 43 43 45 37 Od 40 27 28 29 30 20 10 0 jil lji lji e e i i e ij la rji v iki iki je ik rji te s o irji š čje čje to klic n klici d n e čite jit či fe . ra o p čn o o v žerji re re u s p žen o v d ro iza u p p i p to p. o ra e v v ki zgo ki u p a e n s In mo v n dZ gram n o o ls v s tn n za p p p o i e rgan tiv . ra Me š k ol n Pro ls v rile av v in d Raču ko ko je o oš i o j tra za i z s s n š n ra t- n ije is - iki n n p d d P d e ov o s in o n ro n ef čn h Raz v Sre Pre klici m n e E Os lov T Slov Po s Pro Ad Po Fina Poklicna skupina Vprašanje G18a (Hegesco): V kolikšni meri so rezultati vašega dela odvisni od uspešnosti dela drugih v vaši orga- nizaciji? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri' . 216 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 62: Odvisnost rezultatov dela drugih v organizaciji od uspešnosti dela vprašanih; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 71 73 70 i 60 53 54 56 58 tk 49 47 50 sto 40 41 44 46 46 47 50 Od 40 28 30 30 21 20 10 0 ij i e el lji lji e la ije v rji iki iki je iki rji te o irji š s klic klici n d n e čje čje čit jit to či . ef o ra o p čn o v žerji re re u s p p o v žen d p p i ro i p u iza to o ra e v v k zgo . ki u a n e v s mo n Zd In n gram o o ls v s tn p n za p p o i e tiv ra rgan . Me p š k ol n av d v Pro e ls rile v in Raču ko ko j o oš tra j i z i o za s s n š n t- is ije n n - iki n p d d Pra s d o n e e ov in o ro n ef Raz čn h v Sr Pre klici m n e E Os lov T Slov Po Ad Pro s Po Fina Poklicna skupina Vprašanje G18b (Hegesco): V kolikšni meri so rezultati dela drugih v vaši organizaciji odvisni od uspešnosti vaše- ga dela? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri' . 217 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 63: Moţnost objektivnega ocenjevanja individualne uspešnosti anketirancev s strani drugih; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 74 69 70 62 64 65 60 i 60 54 55 57 58 58 57 tk 49 49 50 51 50 sto 39 Od 40 33 30 20 10 0 lji i i ik je rji la jil iki iki e e rji lji n irji v ij čje čje to oš klic klici n s e e čite v od . o čite o čn p ra fe žerji jit re re u ra d ov iza s žen o p p p i p u p. to u ro e v v ki d a In m s n gram zgo s Z n ki v o e p o o l tn ls p za n v p p o rgan tiv ra . e Me i š oš d v av n Pro k o Račun i o rile in j v ls kos kos n n t tra je i z za ra o v d - is n n iki - ije P š ne p o o in d n o s d ro n h e v klici m Raz čn f Sre e n Pre E Os lovs T Slov Po Ad Pro Po Fina Poklicna skupina Vprašanje G19 (Hegesco): V kolikšni meri je lahko vaša individualna delovna uspešnost objektivno ocenjevana s strani drugih? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Sploh ne' do 5 = ' V zelo veliki meri''. 218 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 64: Visoka lastna raven strokovnosti in prakse na svojem področju; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 73 76 70 i 55 55 56 57 59 60 55 60 tk 48 50 sto 40 43 43 46 48 48 49 50 Od 40 30 20 10 0 i i la i e lji lj jil o iki rji ije iki irji je iki v š klic n s n erj d e e klici čje čje . p to e v žerji o čn ra s o f m jit re re a žen d v o p čit čite o u p p p a i p to iza ro ra e o u u gr In n n m v v e zgo i . v o o tn n as p Zd o n v ks ki p tiv . z rgan e ro p l ls p n P Me ik o o ra rile v v Raču in av ls š š d ko ko t i o j o s s - tra za o je i z is - nd Pra iki ije š nv n n n p in e o n s d h e o d rov klici m čno f n Raz lov eT Pre s Sre Slov E Po Ad ann s Pro O Fi Po Poklicna skupina Vprašanje H1aA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven strokovnosti in prakse na svojem področju? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 219 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 65: Visoka lastna raven znanja na drugih področjih; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 sto Od 40 30 20 21 22 23 24 25 25 25 25 27 28 29 29 30 33 33 27 20 20 10 0 i la jil ic lji lji e o li iki ije irji je iki iki rji rj v š n s klici d n e e o čje čje . p e o v čn žerji t ra s čite ok f žen o jit a re re p v o čite d p p p a u i p to ra u s ro e In . o iz u v v v n m gram zgo n n e o o tn ki n Zd o ki ls za p p sl v a n p p o iv . en ra o Pro ik Me rg rile š v v d Raču in š ls o av ko ko t o i j s s - je trat za i z o n - n iki n š n ije n p d Pra d inis o n v d s e h o o e rov klici čn Raz n v f Sre n eT Pre lo Slov E Po Adm Os so Pro Fina P Poklicna skupina Vprašanje H1bA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven znanja na drugih področjih? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 220 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 66: Visoka lastna raven analitičnega mišljenja; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 65 i 60 54 55 57 tk 50 50 44 sto 37 37 39 40 42 46 48 49 Od 40 29 31 31 32 30 20 10 0 i la i iki iki lji j ev iki rji irji ije lji je rji klici o n klic n e el s d e čje čje o š. p o v jit ra čn to e žerji o re re p s čit p o žen f d čite v p p . to ra u u iza ro e u o v v v a i p i m as n Zd zgo In n n v k e o p ki gram o o ra tn i ls n p e sl p p d . z v tiv k o rgan Me š av in n oš Pro ko ko i z rile ls e j i o v o Raču s s n t- za tra o j - is š n ije iki nd Pra n n p in d d s n v e o o ro Raz e e h v klici čno m f Pre n Sr eT lov Slov E Po ann Ad Pro s Os Fi Po Poklicna skupina Vprašanje H1cA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven analitičnega mišljenja? Odgovori 4 in 5 na les- tvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 221 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 67: Visoka lastna raven sposobnosti hitrega osvajanja novega znanja; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 73 67 67 68 68 69 69 70 64 64 i 56 58 58 60 61 62 62 60 tk 51 51 50 sto Od 40 30 20 10 0 i la ic jil lji e lji o iki li irji rji v ije je rj iki iki š n e e s d klici o n čje čje . v ra e o žerji t p čn s ok žen čite jit p f v o a re re p d o čite p p a ra i p u e u In u o iz to gram zgo ro v v e n . v n n s m o o tn Zd n ki a o ki iv ls v n p za p sl p p o e Pro ik n ra Me rg . o rile š ls av v Raču d o v in š ko ko t j i o s s - trat je o i z za n š ije n Pra n d - iki n n p inis d d s o v e e o nh o rov klici f Raz v čn n Sre Pre lo n eT Slov E Po Adm Pro s Os oP Fina Poklicna skupina Vprašanje H1dA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti hitrega osvajanja novega znanja? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 222 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 68: Visoka lastna raven sposobnosti učinkovitega pogajanja; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 50 43 46 sto Od 40 31 33 30 22 24 25 25 26 27 27 28 29 30 31 32 32 20 12 10 0 i i i iki je jil lj lji e rji iki la iki n erj e e v irji ijes o čje čje v klic klici n m od to š čite čit jit ra čn o o ef . žerji p re re ra a d ov u u p o žen p s p p i u iza m i p . ro a e to v v Zd gr ki k zgo e s o In n v n p o o ro ls sl v n p e tn za p p P o ik rgan tiv ra Me . Račun oš š n ls av in d v rile v ko ko je o o j i o tra i z za s s n n š t ije n iki is n - - n p d v d Pra e o d s o n in o ro n ef h Raz čn v Sre s Pre e m klici n E O lov T Slov Pro s Ad Po Po Fina Poklicna skupina Vprašanje H1eA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti učinkovitega pogajanja? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 223 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 69: Visoka lastna raven sposobnosti uspešnega dela pod stresom; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 53 tk 50 sto 41 42 43 44 44 44 47 48 48 51 52 53 55 56 56 49 38 Od 40 30 20 10 0 i lji ji e lji i e je l d ola irji rjo v rjie ijes iki iki iki n n čje čje jit o t klic klici žerji v . š čite a ra čite o o ef p čn v d re re o s u žen iz pu u p to o ra e p p zgo n a In n i p . ro s m n v v v e v gram o o ki a ki n p o Zd i tn ls n sl za p p k e p o rg o tiv ra e Pro n . Me ls Raču ril š o av š d v v in ko ko o i j o tra i z s s š t- je n n n za- n p d n ije is Pra iki ci d d s v o n e ro li ov ef o in čn h v Pre n Raz Sre lo m n eT Slov E Pok s Os o Pro Ad P Fina Poklicna skupina Vprašanje H1fA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti uspešnega dela pod stresom? Odgo- vori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 224 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 70: Visoka lastna raven pripravljenosti zagrabiti priloţnost; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 56 57 60 tk 46 47 47 50 43 sto 38 Od 40 35 36 37 39 39 40 40 40 43 43 28 30 20 10 0 i i i iki lj je jil la e lji rji iki iki n e o erj v irji ijes e čje čje v š klic klici n čit od to čite . o m o ra ef jit čn žerji p re re ra u s a p p žen o d p p i ov u a i p . u ro iza m e to v v Zd k gr In zgo n s s ki n v e o o o l ls tn n p v p za p o tiv ro ra e i rgan Me . p š oš P d av n k v o Račun rile j v ls i o in kos kos n je t tra i z o n za v n - is n ije Pra š d iki - ne p o d in s d o n o ro n e h v s Raz f čn Sre klici m Pre e n E O lov T Slov Po Ad Pro s Po Fina Poklicna skupina Vprašanje H1gA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven pripravljenosti zagrabiti priloţnost? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 225 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 71: Visoka lastna raven sposobnosti koordinacije aktivnosti; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 71 72 74 70 63 63 63 61 57 i 60 53 53 54 56 58 58 59 tk 46 49 49 50 sto Od 40 30 20 10 0 i e ji i irji rji la je lji l rj lji e ijes iki iki o d v iki o e čje čje e nv čn š o klic ra n klici t žerji žen . o čite čite p o a jit re re ra o s v u p u p de p p In o u to iz gram rof m a i p s . n n v v p Zd o n n ki e ki v a zgo o o e p tn sl n ls za v p p Pro n tiv . ra rg Me i in o o k rile Raču š av š v d o ls ko ko t tra o j je za i z i n o s s Prav iki - n - n š n p n is v ijes n o d d e h in o e d o ro e n f čn Raz v v T klici m Sre n lo Pre Slov E Po Ad Os Pro so Fina P Poklicna skupina Vprašanje H1hA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti koordinacije aktivnosti? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 226 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 72: Visoka lastna raven sposobnosti učinkovite uporabe časa; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 72 70 58 i 60 53 tk 49 50 52 55 56 56 58 59 59 62 63 63 64 65 67 50 sto Od 40 30 20 10 0 i i rji la e j je lji lji e irji ije rji s o v iki iki iki el d e čje čje e š žerji ra čn to klic nv n o klici žen . p s d o čit jit čite o re re e p v u o iza ra to u o u p p p gram In rof a n m i p s i . v v p e o n Zd k n zgo ki v o o e tn n p za ls v sl p p Pro n Me rgan tiv . o ik o ra rile av in v š Raču ls š d ko ko t j i o tra za ej o o i z s s Prav - ije n - š n n n p s iki d is o n d v e e nh o in de o rov klici f e čn n Raz T lov m n Sr Pre Slov E Po Pro s Ad Os Po Fina Poklicna skupina Vprašanje H1iA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti učinkovite uporabe časa? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 227 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 73: Visoka lastna raven sposobnosti produktivnega sodelovanja z drugimi; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 58 59 61 61 62 64 64 64 64 65 67 67 69 70 71 75 67 62 i 60 tk 50 sto Od 40 30 20 10 0 i i ji ije je la lji rj e rji l lji s iki o iki o v irji e iki e čje čje e n š n t klic klici f p od . v ra čn žerji s čite a p o žen o čite jit d o re re p ro to ra u u p p s ov a iz e n u i p In m n . v v p Zd ki a e n gram o ki zgo v o o e za tn sl n p ls v p p n . rg tiv ik Me ra v v Račun o Pro o rile š o av in š ls d ko ko za t o i j n tra je o i z s s Pra - n n p o - v d ije is iki n š n e o s in n d d ro čn o v ef h Raz v n klici n lo m eT Sre Pre Slov E Po Os so Pro Ad Fina P Poklicna skupina Vprašanje H1jA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti produktivnega sodelovanja z drugi- mi? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 228 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 74: Visoka lastna raven sposobnosti motiviranja drugih; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 64 67 69 60 i 60 54 tk 49 50 sto 40 43 43 44 44 45 47 47 48 36 Od 40 28 30 19 20 10 0 i i i iki je la iki e iki jil lji lj n ijes orji d o erj irji v e e čje čje v e klic š n klici f o o . m p ra čn o žerji čite jit čit re re ra v s žen p o d p p ro izat i p o a p u a to u m . e u i v v Zd In s n p n n gr e o v ki zgo k o o e tn ro za n p ls v sl p p n tiv . ra Me ik o v P v av d o i organ Raču in š š ko ko tra rile ls t za j i z je o o s s Pra n is - - ije iki n n š nv ne p od in o s n d d o ro čn ef h Raz n v lov m klici n eT Sre Pre s Slov E Ad Po Pro O Pos Fina Poklicna skupina Vprašanje H1kA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti motiviranja drugih? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 229 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 75: Visoka lastna raven sposobnosti jasnega izraţanja; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 87 90 75 80 71 68 70 58 59 61 59 i 60 53 tk 46 49 51 51 52 53 53 54 50 sto 36 Od 40 30 20 10 0 i i rji e rj je la lji jil lji e iki iki iki n irji v o d o ijes e čje čje v np ra t klic klici a o š. o čn ef žerji o jit čite čite re re ra p v d to žen u iz o s o e p u u p p gram a i p m ro . v v Zd as In e n n n v zgo o o n a tn n o ki ki p pe v ls sl p p Pro . z ra i v av rg Me o tiv k Raču n o o rile in v d ls š š ko ko za j i o s s - t tra i z o je ije n - n š n n p s d is iki Pra n v e o in n d d ro čno ef v h o v klici m e Raz Pre n E an lo T Sre Slov n Pro s Os o Po Ad Fi P Poklicna skupina Vprašanje H1lA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti jasnega izraţanja? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 230 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 76: Visoka lastna raven sposobnosti vzpostavljanja lastne avtoritete; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 73 67 70 59 i 60 tk 50 50 sto 43 Od 40 33 27 29 31 32 32 34 35 36 36 38 41 43 30 20 10 0 i i i iki la iki e rji je iki lji jil lj n erj ijes o irji v d e e čje čje v klic n klici m e š. o p ra to o čn o žerji jit čite čit re re ra a s žen p v o d rof p u p p a i p to u iza o m . e u i v v Zd gr s In n p n e n o v zgo ki k o o ro e tn za n p v ls sl p p P n tiv . rgan ra Me ik o o rile v av Raču in d ls š š ko ko t tra za j i o i z o je o s s Prav - is - ije nd iki n š n nv n p in o s d e e o nh d o rov klici m čn f Raz n n lov eT Pre Sre s Slov E Po Ad Pro s O Fina Po Poklicna skupina Vprašanje H1mA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti vzpostavljanja lastne avtoritete? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 231 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 77: Visoka lastna raven sposobnosti dela z računalnikom in internetom; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 91 87 87 90 80 74 69 71 72 74 77 77 78 79 80 70 70 57 60 60 i 60 tk 48 50 sto Od 40 30 20 10 0 ilj ji e i e iki iki ije l v iki lji irji rji je rji čje čje it ola n n s d e j klici klic te o . š v p ef to čite ra žerji o p o čno či d žen v re re go p s ra to u u e iza o p p z . a s ro i p m n In n v v v v gram o o Zd p ki e n o ki u i tn za n s p k ra e . e ls p p n o tiv ol Me rgan Pro ls d ril v v š av in Raču ko ko o i z j tra oš i o s s š n t- za- je n n n p d Pra n ije is iki ci o d s d in n e ro re li o čn ef h ov v P Raz n n Sre m eT lov Slov E Pok Pro Ad Os s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje H1nA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti dela z računalnikom in internetom? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 232 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 78: Visoka lastna raven sposobnosti iskanja novih idej in rešitev; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 73 75 66 68 70 59 59 62 57 i 60 tk 50 51 51 52 55 51 50 sto 37 38 40 43 Od 40 30 20 10 0 i i iki la iki je rji lji j e iki rji lji n o d ijes el v irji e e čje čje v š n klic klici . p o o o to ef čite čit ra čn žerji jit re re ra s v p u p o d žen p p a to i p o . iza ro u i u m e v v Zd n v e n In gram zgo o o tn as n p ki s k o v p . z n tiv ra rgan e l ls p i p n o o Me Pro k rile v Raču d v š š av in ls ko ko t i o o e j s s - za tra i z j o - is n nd Pra n n ije iki š n p in v e o o d s n d e e h rov klici čno m Raz n f lov Sr eT Pre Slov E Po ann Ad s Os Pro Fi Po Poklicna skupina Vprašanje H1oA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti iskanja novih idej in rešitev? Odgo- vori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 233 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 79: Visoka lastna raven sposobnosti "premlevanja" lastnih idej in idej drugih; po poklicnih skupinah (v odsto- tkih) 100 90 77 80 70 70 59 i 60 52 54 54 54 56 58 60 62 65 53 tk 45 46 47 47 50 sto 39 Od 40 30 20 10 0 i iki la rji iki rji lji je iki jil e rji lji n o d ijes irji v e e čje čje v š klic n klici . že o p to čite o o čn ef čite ra jit re re ra s d v p o žen p p p a e i p to iza u o . m ro u u v v Zd n s n v In e gram zgo o o tn n za ki s o p ki n v p Me tiv . rgan l p ls p o ra e i n o Pro k rile v š Raču d in v š av ls ko ko t i o o j s s - tra za i z je o is - nd n n iki Pra n ije š n p in o v e o o n s d h d e rov klici m čn Raz f n n lov eT Sre Pre Slov E Po Ad s Os Pro Fina Po Poklicna skupina Vprašanje H1pA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti "premlevanja" lastnih idej in idej drugih? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 234 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 80: Visoka lastna raven sposobnosti predstavljanja izdelkov, idej ali poročil drugim; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 55 57 60 tk 46 50 sto 40 42 42 44 45 47 47 47 49 49 39 Od 40 31 32 33 34 30 20 10 0 e i i v iki la lji je j jil lji o ije d ir rji iki iki rji e čje čje ra klic n š s o klici e n to žerji p o . ef čite v en o p čn čite jit d re re u s ž o p p rav ro u o n p to u iza e v v e i p a n I . v gram m zgo n o o n n Zd tn p ki as o ki e sl v ra p ls i p p av tiv n o d Pro . z o rgan k Me j v š Raču v in š ko ko tra rile ls t o i z za je i o o s s ije - n n - n š n p s is Pra v iki n d d e e n d ro f in o h o m v klici n Raz čno eT Sre lov Pre Slov E Pro Ad Po Os ann s Fi Po Poklicna skupina Vprašanje H1qA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti predstavljanja izdelkov, idej ali poročil drugim? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 235 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 81: Visoka lastna raven sposobnosti pisanja poročil, zabeleţk in dokumentov; po poklicnih skupinah (v odsto- tkih) 100 90 80 70 61 61 62 62 65 66 68 68 59 i 60 55 55 56 57 57 55 tk 51 46 50 sto Od 40 35 30 20 10 0 i iki la lji iki rji jil rji iki je e lji n o irji e d v ijes e čje čje v š n n klici klic . to čite p čite o čn o ra žerji o ef jit re re ra s že p o v p d p p a u to u iza . m o u e i p ro v v Zd In s gram v n e n zgo o o tn ki s ki o n l za ls p n p v p p o . e Pro o rgan ra Me tiv i n k rile š v š d in Raču av v ls ko ko t o i o j s s - za je i z tra o n n v - n d n iki ije is Pra š ne p o o d o n s d h e in rov klici n čn Raz f n Sre lov eT m Pre Slov E Po Os s Pro Ad Fina Po Poklicna skupina Vprašanje H1rA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti pisanja poročil, zabeleţk in doku- mentov? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 236 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 82: Visoka lastna raven sposobnosti pisanja in branja v tujem jeziku; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 58 58 i 60 52 tk 50 43 45 47 48 sto 41 Od 40 32 33 35 37 37 38 34 28 30 24 16 20 10 0 i lji e ji i lj i e la l o jed irji iki rji iki iki n ijes e n erj čje čje jit klici klic o rav š. o o čn to p e žerji v m re re p p čite v f čit d u s u o žen o iza to u e ra a p p zgo . a n i p In m s ro i n v v v v e gr o o ki n o p k Zd i n tn ls p za sl p k ra p o tiv rgan . e ro n o Me P ls d av rile š Raču in v v š ko ko o i z j tra i o o s s š n t- je n za- n n p d ijes n is iki d o Pra v e e d in nh o o ro čn v Pre Raz klici n Sre m eT lov n s Slov E Prof Po Ad s O Po Fina Poklicna skupina Vprašanje H1sA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti pisanja in branja v tujem jeziku? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 237 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 83: Visoka pričakovana raven strokovnosti in prakse na svojem področju; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 85 86 90 75 77 79 81 80 69 69 70 71 71 71 70 i 55 57 60 62 57 60 51 tk 50 sto Od 40 30 20 10 0 i la i lji e jil lji o rj rji iki v iki ije irji je iki š klic o e n s d e n klici čje čje . t p ra žerji čn e o v s o a čite p d o f žen v čite jit o re re p p p a i p iz u e o u ra n to u gram s ro v v e n m In n zgo . v o o tn n za ki s n o p ki v Zd p tiv rga l p e ls p Pro . o Me n o ik ra rile o v š av in v Raču š ls d ko ko t i o j s s - tra za je o i z is nd - n ije iki Pra n š n n p in v e o o o s d e nh d rov klici m v čn n f Raz lo n eT Sre Pre Slov E Po Ad s Os Pro Po Fina Poklicna skupina Vprašanje H1aB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven strokovnosti in prakse na svo- jem področju? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 238 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 84: Visoka pričakovana raven znanja na drugih področjih; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 i 60 tk 46 50 sto 38 Od 40 32 25 28 30 30 31 31 32 33 33 34 34 30 23 16 19 21 20 10 0 i la i e lji lji j o rji iki ije iki irji je v rji iki š e n s klic n d e el klici čje čje . p e v o ra to žerji čn s f o žen v p čite jit d o čit o re re u p p p a to ra o u u iza e gram ro i p In n v v e zgo n m i . v o o tn as p n Zd ki o k e n sl v p ls p p Pro . z i n tiv o rgan k Me o ra rile v v Raču av š ls in š d ko ko t j o i o e s s - za tra o j i z - Pra is ije n nd š iki n n n p in s v d e e o o nh de rov klici čno m f n Raz lov Pre eT Sr Slov E Po ann Ad Pro Os s Fi Po Poklicna skupina Vprašanje H1bB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven znanja na drugih področjih? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 239 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 85: Visoka pričakovana raven analitičnega mišljenja; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 57 57 60 i 60 52 tk 50 44 46 sto Od 40 32 33 34 37 37 39 40 43 45 46 48 30 20 20 10 0 i la i e lji jil lj o iki iki v ije irji iki rji je š klic orji klici n e s n e d čje čje . čn p ra itj e žerji v o s o o re re p o p čite čite žen d v p p a i p izat . to u u u go rof e ra o v v v m s e z In n gram n o o tn n o za n ki s ki v p Zd p tiv ra p . l ls p o o ik en Me Pro rile d in v av š š ls Raču ko ko t i organ j o s s - tra i z za je o is n n iki - ije n n š Prav n p in v e od n o s d h e o d rov klici m Raz čn f n re lov eT n Sre P Slov E Po Ad Pro Os Pos Fina Poklicna skupina Vprašanje H1cB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven analitičnega mišljenja? Odgo- vori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 240 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 86: Visoka pričakovana raven sposobnosti hitrega osvajanja novega znanja; po poklicnih skupinah (v odstot- kih) 100 90 80 73 73 66 69 70 60 i 56 57 57 58 61 61 62 62 60 55 tk 51 52 46 50 sto 40 Od 40 30 20 10 0 i i la lji e lji jil i e o iki rji rji ik irji ije iki je lic š e n e klic s n d k čje . rav p to čn e žerji v o rečj s čite p jit čite o f o re u o žen d v p p p a u u to iza ro e ra o v v e zgo s gram i p m In n n .v o o tn ki s ki n o Zd l n v ls za p p p p o ik o . e Pro tiv rgan n Me ra o rile š av ls š v in v Raču dz k ko t o j i o i s s - o je za tra i n n v ije š n - is d ik Pra n p z en o s d o e d in o n v rov klici n čn Pre Ra Sre n m lov ehT Slo E Po Os Prof Ad s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje H1dB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti hitrega osvajanja novega znanja? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 241 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 87: Visoka pričakovana raven sposobnosti učinkovitega pogajanja; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 66 67 70 i 60 55 tk 50 sto 42 42 Od 40 31 31 33 35 36 37 39 39 40 41 43 26 30 21 20 10 0 i i iki lji c e rji lji la je iki jil rj iki n li v e e o d irji ijes o čje čje v š klici t n čite ok ra jit . o o čn čite ef a žerji p re re ra u p s v o žen d p p i p u p a . o m u ro iz e to v v Zd ki gram zgo n In n n s s n e v o ki o o l n v tn p ls p a za p p o iv i ra e rg Me . š av Pro k d oš n o v o j ls rile Raču in v i kos kos n trat o t i z je n za v ije š - n iki n Pra d - ne p o inis s d n d o o ro n ef h v čn v Pre klici Raz e Sre n E Os T lo Slov Adm Pro Po soP Fina Poklicna skupina Vprašanje H1eB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti učinkovitega poga- janja? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 242 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 88: Visoka pričakovana raven sposobnosti uspešnega dela pod stresom; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 87 90 83 80 68 70 72 73 75 76 70 63 63 64 64 66 59 61 i 60 tk 51 53 53 50 sto Od 40 30 20 10 0 i la i e lji j lji o irji v je ije iki iki rji iki š klic orji e d s n e klici el n čje čje . ra o e p čn žerji v s o žen p jit v f o o re re p čitu d čite p p a i p izat e u ra In u o ro to v v e zgo n s m gram . v i n o o tn n n v p za o k ki s Zd p tiv i p ls l k e p n . Pro ra o Me o rile av ls Raču v v in d š š ko ko t i organ j e o s s - tra o za i z j is n ije š Pra - iki n n n n p in v e od s d o e nh de o rov klici m f čn Raz n lov Pre n eT Sr Slov E Po Ad Pro Os Pos Fina Poklicna skupina Vprašanje H1fB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti uspešnega dela pod stresom? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 243 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 89: Visoka pričakovana raven pripravljenosti zagrabiti priloţnost; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 63 65 59 i 60 tk 50 44 44 45 46 47 49 44 sto 39 Od 40 30 31 32 34 34 35 26 30 20 10 0 i i iki lji e rji la jil iki je lj rji iki n e o ijes irji d e čje čje v klic š klici to n čite rav o . ef o čite o itj žerji p re re ra u p v d u s žen očn p p i p p a ro . u o go iza e to v v Zd ki gram In n z n s s e n v ki om o o l n tn p ls p v za p p o tiv e ra i rgan Me . š av Pro n d oš k v o j rile v Raču ls i o kos kos n tra t i z je o n za v ije is - Pra n n iki in š d - ne p o s in d n d o o ro n e h m v klici Raz re čn Sre e P n E Os T lov Slov Prof Ad Po s Po Fina Poklicna skupina Vprašanje H1gB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven pripravljenosti zagrabiti priloţ- nost? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 244 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 90: Visoka pričakovana raven sposobnosti koordinacije aktivnosti; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 72 73 74 67 67 69 70 62 57 58 60 61 61 63 i 60 54 56 tk 50 50 sto 41 44 Od 40 30 20 10 0 i i ji ije la e je lj rji lji l s o erji v iki iki d irji iki e e čje čje e š klic n n klici f . ra v čn o p to žerji s m o p o v žen čit o jit čite d re re p p ro u p a i p u ra m o u e In tos i iza . n v v p gra n e Zd o n k v zgo ki o o e tn o n p za sl v ls p p n tiv . o rgan ra ik Me v Pr o rile av in Raču v š d ls š ko ko t tra j za o i o i z o je s s Pra - is ije iki - n n v d n š n n p in s o d e e nh o o d rov klici m f e čn n Raz T n s lov Pre Sre Slov E Po Ad Pro O s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje H1hB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti koordinacije aktiv- nosti? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 245 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 91: Visoka pričakovana raven sposobnosti učinkovite uporabe časa; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 65 67 69 69 72 73 73 74 75 76 77 68 62 i 56 59 60 60 60 53 tk 50 sto Od 40 30 20 10 0 i la ic e lji lj jil o ije li rji v iki irji iki iki rji je š s e n n e d klici čje čje . e ra čn p v itj žerji to o s f ok p o žen čite d čite v o re re p p p a ro i p u u to ra e iza u o gram go v v e m In s z n n . v o o tn p n o ki Zd ki e iv n p sl za v i ls p p n Pro o . k Me rgan o ra rile v av in š v ls š Raču d ko ko t j o i o s s - trat za o je i z Pra ije iki n - š nd n n n p inis s v o d e e nh o e o d rov klici f e n čn Raz T n Pr lov Sre Slov E Po Adm Pro Os s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje H1iB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti učinkovite uporabe časa? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 246 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 92: Visoka pričakovana raven sposobnosti produktivnega sodelovanja z drugimi; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 77 78 78 81 80 72 72 66 67 67 68 68 70 59 i 56 57 59 60 62 60 tk 51 50 sto Od 40 30 20 10 0 la lji ic e i je j jil lji o li iki ije v iki iki rji rji ir š n s n d e e klici čje čje . p e ra v čn o to žerji s čite ok f p o v enž d čite jit o re re p p p a u i p to ra u s ro u o iza n e v v e m n I n zgo . v o o tn ki s n Zd o ki l za p n p ls v p p o iv . en rgan Program Me o ik ra rile š v v av in Raču š ls d ko ko t o j i o s s - trat za je o i z n n v - Pra ije iki d n š n ne p o inis o s d e nh o d rov klici n čn f Raz n eT lov Sre Pre Slov E Po Os Adm Pro s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje H1jB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti produktivnega sodelovanja z drugimi? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka'' do 5 = ' Zelo visoka' . 247 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 93: Visoka pričakovana raven sposobnosti motiviranja drugih; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 77 81 80 69 71 70 63 i 60 54 tk 49 51 50 sto 42 43 41 Od 40 32 33 34 36 37 38 30 19 20 10 0 i i ji ije rji e rji la je lj l lji s e v o iki iki iki irji e čje čje e klic š n n klici f o ra to od it žerji p . v čn p j s o žen d o čite čite re re p p ro i p u iza p a ra m to u u s e In ov go n . v v p n e Zd o z v ki ki o o e n tn p za v i ls sl p p n tiv rgan . k Me ra v Program av in v Račun d oš oš ko ko tra j i o rile ls t za o i z je o s s Pra is ije nd - iki - š n n n n p in s o d v e e o nh d o ro m f čn re Raz n v lov klici eT n P Sre Slov E Ad Pro s Po Os Po Fina Poklicna skupina Vprašanje H1kB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti motiviranja drugih? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 248 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 94: Visoka pričakovana raven sposobnosti jasnega izraţanja; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 92 88 90 76 76 76 80 70 73 69 70 57 58 60 61 62 63 64 57 i 60 tk 48 50 50 sto Od 40 30 20 10 0 i la ic e lji j lji o rji li irji iki iki v rji je iki ije š e n d n s klici e el čje čje . p čn ra to o v žerji e s ok žen o p v d f o jit re re p čitu čite p p a to u iza o ra e u gram i p In s m ro v v e n n . v zgo i o o tn n o Zd k ki iv za p n pe v ls sl p p Pro . rgan Me i n ra k o o rile v in av Raču v d ls š š ko ko t j i o e o s s - trat za i z o j - iki ije nd Pra n š n n n p inis o n s d v e h e o de o rov klici čn f Raz n e n T lov Pre Sr Slov E Po Adm Pro s Os Fina Po Poklicna skupina Vprašanje H1lB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti jasnega izraţanja? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka''. 249 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 95: Visoka pričakovana raven sposobnosti vzpostavljanja lastne avtoritete; po poklicnih skupinah (v odstot- kih) 100 93 90 83 80 70 61 64 65 57 i 60 51 52 tk 50 44 47 48 sto 38 40 41 Od 40 31 33 33 34 30 20 10 0 e i v la lji jil lji o rji rji iki ije iki irji jed iki e čje čje ra š e klic to n s o n klici žerji p . o p ef čn v v o jit d čite čite re re u s o žen p p iza to ro o ra p e u u v v e a i p s m In n . v zgo n o o n tn n za p o Zd ki ki e p v ra i ls sl p p av Program tiv rgan . n d k Me o o j rile v v in Raču ls š š ko ko t tra i o za i z o je o s s ije - n - n š n n p s is d o Pra iki d n v e e n d ro f in o h o v klici m čn Raz n lov n eT Pre Sre Slov E Pro Po Ad s Os Po Fina Poklicna skupina Vprašanje H1mB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti vzpostavljanja lastne avtoritete? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 250 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 96: Visoka pričakovana raven sposobnosti dela z računalnikom in internetom; po poklicnih skupinah (v odsto- tkih) 100 93 90 84 76 80 65 70 58 61 62 62 65 66 69 69 72 58 i 60 tk 48 50 50 sto 40 41 Od 40 30 20 10 0 i i iki lji lji la jil iki iki e rji j je rji n e o ijes v ir d e čje čje v n jit te š klic klici to či . ef o čite o p žerji ra en o re re ra s p d očn p ž v p p a ro i p u . to e u iza n o v v Zd zgo s n I n v v e gram o o ki u p n ki om i s tn ls za p n p k p ol en tiv o ra . Me rgan Pro ls rile v š d v av Raču ko ko o oš tra i z j i o s s š n t- je n za- n n p d Pra is n iki in ije d e ov in d o n s o ro čn h ef v Pre n klici m Raz Sre n e E Os T lov Slov Po Ad Pro s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje H1nB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti dela z računalni- kom in internetom? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 251 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 97: Visoka pričakovana raven sposobnosti iskanja novih idej in rešitev; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 69 70 71 74 70 58 60 62 63 i 60 54 57 tk 46 48 50 50 49 50 sto 37 40 Od 40 32 30 20 10 0 i i iki la c e iki lji je iki jil lj rji n o li v ijes d orji irji e e čje čje v š n klici . ok ra ef p čite o čn o čite žerji itj re re ra s p v o p žen d p p a i p u ro to u o m . izat u e go v v Zd e s n v In n z gram o o tn n ki o ki iv n pe za sl p ls v i p p n . o ra o Me k Pro rile av v v š Raču in d š ls ko ko t j o i organ s s - trat za i z je o ije Pra - n iki n n n š n p inis s o v d e e o nh od d rov klici f čn Raz re n n eT lov Sre P Slov E Po Adm Pro Os Fina Pos Poklicna skupina Vprašanje H1oB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti iskanja novih idej in rešitev? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 252 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 98: Visoka pričakovana raven sposobnosti "premlevanja" lastnih idej in idej drugih; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 70 60 63 63 66 i 60 tk 50 50 sto 43 44 45 46 48 51 53 54 42 36 38 38 Od 40 27 30 20 10 0 i i la e i lji jil lji e o v iki ik iki ije rji lic je irji rji š n klic n s k d e e čje . ra čn p e to o žerji rečj s p o čite o f čite o jit re u p v d žen p p a u rav u to ro iza o e v v e i p m s .v n n zgo In gram o o tn n Zd n ki s o za p ki v p p tiv l p ls o . e i n rgan o ra Me k Pro o rile av š in v v š dz Raču ls k ko t j o i i o s s - tra za je i o ije n - n n š p s is v ik o Pra d n z d en e in o n o d v rov klici f m n eh čn Ra T n lov Sre Pre Slo E Po Pro Ad Os s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje H1pB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti "premlevanja" lastnih idej in idej drugih? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 253 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 99: Visoka pričakovana raven sposobnosti predstavljanja izdelkov, idej ali poročil drugim; po poklicnih sku- pinah (v odstotkih) 100 90 80 70 62 64 i 60 53 53 54 55 57 58 tk 50 45 46 47 50 sto 38 40 41 Od 40 31 32 35 30 20 10 0 la i e lji jil lji o ije iki v je iki rji iki rji irji š klic s n d klici n e e čje čje . e v ra o čn to p žerji s o p v čite o o jit re re p čite žen d p p a i p rof ra u o u iza to u e v v e n m . v s gram In n zgo o o tn n p Zd n ki s o za ki v p tiv e l p ls p n o ra rgan . Pro o Me ik rile av Raču š in d v š ls ko ko t j o i o s s - tra i z za je o is Prav ije n iki n nd - n š n p in s v o d e e o nh o d rov klici m f n e Raz čn T lov n Sre Pre Slov E Po Ad Pro Os s Po Fina Poklicna skupina Vprašanje H1qB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti predstavljanja izdelkov, idej ali poročil drugim? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 254 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 100: Visoka pričakovana raven sposobnosti pisanja poročil, zabeleţk in dokumentov; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 80 75 70 63 65 66 67 61 i 60 52 tk 47 48 50 52 53 56 57 58 59 50 sto 38 Od 40 30 20 10 0 i i la i lji e jil lji e o rji iki rji iki irji ik lic v ije je š n e n klic k s d e čje . to p žerji čn ra e o rečj s žen o čite d o o jit re p p f v čiteu p p a iza rav to u e u o gram s In i p n m . v v v ro e n zgo o o tn Zd za n ki s o n p ki v p p rgan l p e ls Pro . tiv o Me ra i n o k o rile v š in dz av v Raču š ls k ko t i o o i j s s - za tra i je o nd - is nv ik n p z ije Pra n š en o o in o n s d e d v rov klici čn n Ra f lov n m ehT Sre Pre Slo E Po s Ad Os Pro Po Fina Poklicna skupina Vprašanje H1rB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti pisanja poročil, zabeleţk in dokumentov? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 255 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 101: Visoka pričakovana raven sposobnosti pisanja in branja v tujem jeziku; po poklicnih skupinah (v odstot- kih) 100 90 80 70 62 i 55 57 60 tk 51 51 50 44 45 sto 40 Od 40 32 33 33 37 38 32 30 23 25 28 20 8 10 0 lji e ji lji i e v l ola ije je rji rji s d iki iki iki n irji e n čje čje jit ra klic klici o to žerji p . š čite čite o ef o v p čn d v re re u s u u p o to o iza e žen ra p p zgo a i p ro . n s m n In v v v e v gram o o ki ki n p o Zd i n tn ls sl za p p k e p o o tiv en ra . rgan Me Pro ls av ril š š v d Raču v in ko ko o j o tra i z i o s s š t- je n n za- n n p d ijes n v is Pra o iki d e e ci d n ro f li o in o čn h v Pre n Raz Sre m n eT lov Slov E Pro Pok Os Ad s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje H1sB (Hegesco): Kakšna je pri vašem sedanjem delu pričakovana raven sposobnosti pisanja in branja v tujem jeziku? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ' Zelo nizka' do 5 = ' Zelo visoka' . 256 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 102: Deleţ vprašanih moškega spola; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 97 100 90 77 80 70 i 60 52 tk 50 sto 40 Od 40 30 33 33 36 36 39 33 30 23 24 16 20 11 11 10 3 5 0 ilj ic jil je ije lji iki iki ev la iki rji rji irji klici e li d s n n o e čje čje o itj ok o e p v ra š. čn to žerji re re p čite v f čite p s o d žen p p . go u o ro u to ra u iza e v v v z i p n s a m n In v n ki p ki Zd e o gram o o ra i iv ls e sl za n tn p p p d k o . rgan Me š n oš v av in Pro ko ko i z ls Raču v trat o j rile i o s s n oš je n za- t- n n p d n Pra ije iki d inis d v e o o s n o ro Raz re čn ef h v P n Sre n klici eT lov Slov E Adm Os Pro Po s Fina Po Poklicna skupina Vprašanje K1 (Hegesco): Spol. Odgovor ' Moški''. 257 Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah Graf 103: Deleţ vprašanih, mlajših od 30 let; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 90 80 68 70 61 i 60 55 tk 50 sto 42 43 44 45 46 40 Od 40 33 34 34 35 37 38 28 28 30 15 20 10 0 i iki e ci rji lji iki la lji jil je rji iki n v li e irji o d e ijes čje čje v ra klic n ok to jit čn š. žerji čite o čite o p ef re re ra p d v u žen o s p p . p iza m a e u i p u o to ro v v Zd e zgo In n n gram s o o n v o ki n ki p rav i p tn sl ls za e p p av rgan k Me o tiv o Pro . n j in š š v ko ko i zd i o ls rile Raču v o t o tra je za s s ije n š - n - n p s d d iki v is n o Pra e e n d ro f o o in Razn h n čn v lov Pre eT klici m Sre n Slov E Pro s Po Os Ad Po Fina Poklicna skupina Vprašanje K2 (Hegesco): Leto rojstva. 258 SLOVENSKO VISOKO ŠOLSTVO S PERSPEKTIVE ZAPOSLJIVOSTI DIPLOMANTOV Graf 104: Deleţ anketirancev s statusom rednega študenta v zadnjem ali zadnjih dveh letih študija; po poklicnih skupinah (v odstotkih) 100 89 90 90 85 77 78 77 80 73 66 70 60 60 62 65 65 67 i 60 tk 50 50 45 sto 39 Od 40 33 30 20 10 0 lji e ej i iki la rji ji e irji iki l rji ije lji iki klici e d klic o n e s n čje o jit rav o žerji čn o š. to p e v re rečj p p v d o s žen čite f čite p p . u o e iza to u ro u ra v v v zgo n n m i p a In v e o n as ki gram p ki Zd o o ra i n ču p tn ls e sl p p d k av Me tiv rgan . z in v oš Pro n oš ko ok i z ls j Ra rile i o v o s s n o tra š t- n za- je n n p d ijes iki n is d n Pra in v e o d o ro Raz e h čno v Pre e n T m klici lov Sre Slov E Prof Ad Po s ann Os Po Fi Poklicna skupina Vprašanje A4 (Hegesco): Kakšen je bil vaš status v zadnjem ali zadnjih dveh letih študija? Odgovor ' Redni štu- dent/ka' . 259 Document Outline Predgovor 1. Uvod 1.1 Izhodišče 1.2 Temeljni teoretični koncepti 1.3 Splošen raziskovalni okvir in izhodiščna vprašanja 1.4 Pregled poglavij 2. Teoretska izhodišča, raziskovalni projekti in modeli 2.1 Teoretska izhodišča 2.1.1 Teorije človeškega kapitala 2.1.2 Nekaj pristopov k opredelitvi profesionalnega znanja in domen 2.1.3 Dialektika razumevanja kompetenc in njihovega razvoja 2.1.4. Kontekstualni dejavniki razvoja kompetenc 2.1.5 Tipi študijskih smeri v odnosu do trga dela Tabela 2.1: Primeri visokošolskih poklicnih skupin glede na stopnjo regulacije 2.1.6 Izobraževanje in ujemalni problem 2.1.7 Zaposljivost 2.2 Raziskave s področja prehoda visokošolskih diplomantov na trg dela 2.2.1 Mednarodne primerjalne raziskave 2.2.2 Kvalitativni pristopi in kompetenčno modeliranje 2.2.3 REFLEX in HEGESCO projekta kot empirično izhodišče 2.3 Konceptualizacija kariernega modela Slika 2.1: Integrativni model I – splošna raven Tabela 2.2: Integrativni model II 2.4. Zaključek in povzetek 3. Prehod iz visokošolskega sistema na trg dela – empirična opažanja deležnikov slovenskega visokošolskega sistema 3.1 Vloga visokošolskih sistemov pri razvoju kariere diplomantov 3.1.1 Študijsko področje izobraževanja 3.1.2 Področje poslovnih ved in ekonomije 3.1.3 Družboslovje 3.1.4 Tehniške vede 3.1.5 Medicina 3.1.6 Naravoslovne vede 3.1.7 Zaključek 3.2 Pogled deležnikov visokošolskega sistema na izbrane elemente prehoda diplomantov na trg dela 3.2.1 Vpliv krize na zaposljivost visokošolskih diplomantov 3.2.2 Spreminjanje profilov poklicev v sodobni družbi 3.2.3 Sodelovanje visokošolskih institucij s trgom dela 3.2.4 Spremembe programov v obdobju bolonjske reforme 3.2.5 Uporaba empiričnih podatkov o zaposljivosti pri implementaciji visokošolskih programov 3.2.6 Determinante kariernega uspeha in uspešnost prehoda v zaposlitev 3.2.7 Zaključek 4. Analiza značilnosti študijskih programov 4.1 Uvod in metodološka pojasnila Tabela 4.1: Klasifikacije in okrajšave v tem poročilu 4.2 Študijski programi s področja družbenih ved 4.3 Študijski programi s področja humanistike in umetnosti 4.4 Študijski programi s področja inženirstva 4.5 Študijski programi s področja izobraževanja 4.6 Študijski programi s področja kmetijstva in veterine 4.7 Študijski programi s področja naravoslovnih ved 4.8 Študijski programi s področja storitev 4.9 Študijski programi s področja zdravstva 4.10 Ključne ugotovitve po področjih študija Tabela 4.2: Tipologija značilnosti študijskih programov. 5. Analiza poklicnih skupin z visokošolske perspektive 5.1 Opis vzorca Tabela 5.1. Diplomanti po poklicnih skupinah vključeni v analizo. 5.2 Administrativni poklici 5.3 Finančno-zavarovalni zastopniki 5.4 Inženirji 5.5 Menedžerji 5.6 Poklici, skladni s triletno srednjo šolo 5.7 Poslovni organizatorji 5.8 Pravne profesije 5.9 Profesije javne uprave 5.10 Programerji 5.11 Računovodje in finančni poklici 5.12 Različni zdravstveni poklici (brez zdravnikov) 5.13 Tehniki in pomočniki 5.14 Učitelj v osnovni šoli 5.15 Vzgojitelj predšolskih otrok 5.16 Zdravnik specialist 5.17 Sintezni zaključek Tabela 5.2: Sinteza primerov poklicnih skupin (zaposlitve slovenskih visokošolskih diplomantov pet let po koncu študija) glede na izbrane zaposlitvene karakteristike 6. Analiza vpliva determinant zaposljivosti na karierni uspeh pet let po koncu študija 6.1 Uvod 6.2 Zadovoljstvo pri delu Tabela 6.1: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na zadovoljstvo pri delu 6.3 Uporaba znanja pri delu Tabela 6.2: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na možnost uporabe znanja pri delu 6.4 Varnost zaposlitve Tabela 6.3: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na varnost zaposlitve 6.5 Visok zaslužek (subjektivni občutek) Tabela 6.4: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na visok zaslužek (subjektivni občutek) 6.6 Možnost kariernega razvoja Tabela 6.5: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na dobre karierne obete 6.7 Avtonomija pri delu Tabela 6.6: Linearni regresijski model vpliv determinant kariernega uspeha na avtonomijo pri delu 6.8 Zaključek 7. Zaključek 7.1 Poudarki in ugotovitve 7.2 Razvoj sociološke discipline na področju zaposljivosti visokošolskih diplomantov 7.3 Praktična priporočila za razvoj visokega šolstva v Sloveniji Seznam virov Seznam ključnih besed Priloga 1: Grafi po področjih študija Graf 1: Odstotki anketirancev glede na njihovo področje študija (N=2950) Vprašanje A1a (Hegesco): Kako se je imenoval študijski program, ki ste ga obiskovali? Razvrstitev odgovorov v mednarodni klasifikaciji glavnih področij študija. Graf 2: Odstotki anketirancev, ki menijo, da je bil njihov študijski program splošno gledano zahteven Vprašanje A5a (Hegesco): V kolikšni meri je bil vaš študijski program splošno gledano zahteven? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 3: Odstotki anketirancev, ki menijo, da so delodajalci poznali vsebino njihovega študijskega programa Vprašanje A5b (Hegesco): V kolikšni meri so delodajalci poznali vsebino vašega študijskega programa? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 4: Odstotki anketirancev, ki menijo, da so lahko svobodno oblikovali svoj študijski program Vprašanje A5c (Hegesco): V kolikšni meri ste lahko svobodno oblikovali svoj študijski program? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 5: Odstotki anketirancev, ki menijo, da je bil njihov študijski program usmerjen v poklic Vprašanje A5e (Hegesco): V kolikšni meri je bil vaš študijski program usmerjen v poklic? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 6: Odstotki anketirancev, ki menijo, da je imel njihov študijski program visok akademski ugled Vprašanje A5f (Hegesco): V kolikšni meri je imel vaš študijski program visok akademski ugled? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 7: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da so bila med njihovim študijskim programom predavanja zastopana v veliki ali zelo veliki meri Vprašanje A6a (Hegesco): V kolikšni meri so bila v vašem študijskem programu poudarjena predavanja? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 8: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da so bile med njihovim študijskim programom skupinske naloge zastopane v veliki ali zelo veliki meri Vprašanje A6b (Hegesco): V kolikšni meri so bile v vašem študijskem programu poudarjene skupinske naloge? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 9: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da je bilo med njihovim študijskim programom sodelovanje v raziskovalnih projektih zastopano v veliki ali zelo veliki meri Vprašanje A6c (Hegesco): V kolikšni meri je bilo v vašem študijskem programu poudarjeno sodelovanje v raziskovalnih projektih? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 10: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da sta bila med njihovim študijskim programom strokovna praksa in delo v organizaciji zastopana v veliki ali zelo veliki meri Vprašanje A6d (Hegesco): V kolikšni meri je bila v vašem študijskem programu poudarjena strokovna praksa in delo v organizaciji? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 11: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da je bilo med njihovim študijskim programom projektno in problemsko zasnovano učenje zastopano v veliki ali zelo veliki meri Vprašanje A6h (Hegesco): V kolikšni meri je bilo v vašem študijskem programu poudarjeno projektno in problemsko zasnovano učenje? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 12: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da so bile med njihovim študijskim programom pisne naloge zastopane v veliki ali zelo veliki meri Vprašanje A6i (Hegesco): V kolikšni meri so bile v vašem študijskem programu poudarjene pisne naloge? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 13: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da so bile med njihovim študijskim programom ustne predstavitve študentov zastopane v veliki ali zelo veliki meri Vprašanje A6j (Hegesco): V kolikšni meri so bile v vašem študijskem programu poudarjene ustne predstavitve študentov? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 14: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da so bili med njihovim študijskim programom izpiti z označevanjem ponujenih odgovorov zastopani v veliki ali zelo veliki meri Vprašanje A6k (Hegesco): V kolikšni meri so bili v vašem študijskem programu poudarjeni izpiti z označevanjem ponujenih odgovorov? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 15: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da so v okviru študijskega programa opravljali strokovno prakso oziroma bili napoteni na delo v organizacijo Vprašanje A7 (Hegesco): Ste v okviru študijskega programa opravljali strokovno prakso oz. bili napoteni na delo v organizacijo? Odgovor ''Da, približno __ mesecev''. Graf 16: Povprečno število mesecev, ko so anketiranci v okviru študijskega programa opravljali strokovno prakso oziroma bili napoteni na delo v organizacijo Vprašanje A7 (Hegesco): Ste v okviru študijskega programa opravljali strokovno prakso oz. bili napoteni na delo v organizacijo? Odgovor ''Da, približno __ mesecev''. Graf 17: Povprečno število ur na teden, ki so jih anketiranci namenili študiranju Vprašanje A9 (Hegesco): Približno koliko ur na teden ste študirali? Graf 18: Odstotki anketirancev, ki so med visokošolskim izobraževanjem pridobili delovne izkušnje, ki so bile povezane s študijskim programom Vprašanje B3b (Hegesco): Ali ste med visokošolskim izobraževanjem pridobili kakšne delovne izkušnje, ki so bile povezane s študijskim programom? Odgovor ''Da, približno __ mesecev''. Graf 19: Odstotki anketirancev, ki so bili v času odgovarjanja na vprašalnik brezposelni Vprašanje E7 (Hegesco): Ali ste sedaj zaposleni? Odgovor ''Ne''. Graf 20: Odstotki anketirancev, ki so imeli v času odgovarjanja na vprašalnik sklenjeno pogodbo za določen delovni čas Vprašanje F5 (Hegesco): Kakšno vrsto pogodbe imate sedaj? Odgovor ''Za določen čas __ mesecev''. Graf 21: Povprečna števila delovnih ur, ki jih anketiranci opravijo v enem tednu (običajne/pogodbeno dogovorjene ure v okviru glavne zaposlitve + plačane ali neplačane nadure v okviru glavne zaposlitve + povprečne ure v okviru drugega plačanega dela) Vprašanje F6 (Hegesco): Koliko ur v povprečju delate? Običajne/pogodbeno dogovorjene ure v okviru glavne zaposlitve, plačane ali neplačane nadure v okviru glavne zaposlitve, povprečne ure v okviru drugega plačanega dela. Odgovori ''__ ur na teden''. Graf 22: Vsote povprečnih bruto mesečnih zaslužkov anketirancev za običajne/pogodbeno dogovorjene ure v okviru glavne zaposlitve, nadure ali druge dodatke v okviru glavne zaposlitve in drugo delo (v evrih) Vprašanje F7 (Hegesco): Kolikšen je vaš bruto mesečni zaslužek za običajne/pogodbeno dogovorjene ure v okviru glavne zaposlitve, nadure ali druge dodatke v okviru glavne zaposlitve in drugo delo? Odgovor ''približno _____€ na mesec''. Graf 23: Odstotki anketirancev, ki menijo, da njihovo sedanje delo v veliki ali zelo veliki meri od njih zahteva več znanja in veščin od teh, ki jih oni lahko dejansko ponudijo Vprašanje F12 (Hegesco): V kolikšni meri vaše sedanje delo zahteva več znanja in veščin od teh, ki jih vi lahko dejansko ponudite? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 24: Odstotki anketirancev, ki so zadovoljni s svojim sedanjim delom Vprašanje F13 (Hegesco): Kako ste zadovoljni z vašim sedanjim delom? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Zelo nezadovoljen/a'' do 5 = ''Zelo zadovoljen/a''. Graf 25: Odstotki anketirancev, ki delajo ali v javnem ali zasebnem sektorju Vprašanje G3 (Hegesco): Delate v javnem ali zasebnem sektorju? Odgovor ''Javni sektor'' in seštevek odgovorov ''Zasebni neprofitni sektor'' in ''Zasebni profitni sektor''. Graf 26: Odstotki anketirancev, ki so ocenili, da je njihova dejanska raven kompetence sposobnost produktivnega sodelovanja z drugimi visoka ali zelo visoka Vprašanje H1jA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti produktivnega sodelovanja z drugimi? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Zelo nizka'' do 5 = ''Zelo visoka''. Graf 27: Odstotki anketirancev, ki so ocenili, da je njihova dejanska raven kompetence sposobnost dela z računalnikom in internetom visoka ali zelo visoka Vprašanje H1nA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti dela z računalnikom in internetom? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Zelo nizka'' do 5 = ''Zelo visoka''. Graf 28: Odstotki anketirancev, ki so ocenili, da je njihova dejanska raven kompetence sposobnost pisanja in branja v tujem jeziku visoka ali zelo visoka Vprašanje H1sA (Hegesco): Kako ocenjujete vašo dejansko raven sposobnosti pisanja in branja v tujem jeziku? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Zelo nizka'' do 5 = ''Zelo visoka''. Graf 29: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da je bil njihov študijski program dobra osnova za začetek dela Vprašanje I1a (Hegesco): V kolikšni meri je bil vaš študijski program dobra osnova za začetek dela? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 30: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da je bil njihov študijski program dobra osnova za opravljanje njihovega sedanjega dela Vprašanje I1c (Hegesco): V kolikšni meri je bil vaš študijski program dobra osnova opravljanje vašega sedanjega dela? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 31: Odstotki anketirancev, ki so odgovorili, da je bil njihov študijski program dobra osnova za razvoj podjetniških sposobnosti Vprašanje I1f (Hegesco): V kolikšni meri je bil vaš študijski program dobra osnova za razvoj podjetniških sposobnosti? Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 32: Odstotki anketirancev, ki menijo, da so njihovi zaslužki pri delu visoki Vprašanje JdB (Hegesco): Prosimo, ocenite, v kolikšni meri naslednje značilnosti veljajo za vaše sedanje delo? Visoki zaslužki. Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 33: Odstotki anketirancev, ki menijo, da jim sedanje delo omogoča dobre karierne obete Vprašanje JfB (Hegesco): Prosimo, ocenite, v kolikšni meri naslednje značilnosti veljajo za vaše sedanje delo? Dobri karierni obeti. Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 34: Odstotki anketirancev, ki menijo, da imajo poleg opravljanja svojega dela dovolj časa za prostočasovne aktivnosti Vprašanje JgB (Hegesco): Prosimo, ocenite, v kolikšni meri naslednje značilnosti veljajo za vaše sedanje delo? Dovolj časa za prostočasne aktivnosti. Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 35: Odstotki anketirancev, ki menijo, da jih njihovo sedanje delo daje visok družbeni status Vprašanje JhB (Hegesco): Prosimo, ocenite, v kolikšni meri naslednje značilnosti veljajo za vaše sedanje delo? Družbeni status. Odgovori 4 in 5 na lestvici od 1 = ''Sploh ne'' do 5 = ''V zelo veliki meri''. Graf 36: Odstotki anketirancev, ki v času odgovarjanja na vprašalnik niso imeli otrok Vprašanje K9 (Hegesco): Ali imate otroke? Odgovor ''Ne''. Priloga 2: Grafi po poklicnih skupinah