Poštnina plačana v gotovini KRALJEVINA prt!©* JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine 45. kos. V LJUBLJANI, dne 8. junija 1932. Letnik III. VSEBINA: 426. Izpremembe in dopolnitve v taksnem in pristoibinskem pravilniku. 427. Obrazec za pravila združbe trgovcev (obrtnikov). 428. Razglas o oprostitvi ljudskega dela in odkupnine za nedržavne ceste. 42!). Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. Uredbe osrednje vlade. 426. Na osnovi člena 8. zakona o izpretnembah in dopolnitvah v zakonih o taksah in pristojbinah in člena 2G. zakona o državni trošarini, taksah in pristojbinah predpisujem te-le izpremembe in dopolnitve v taksnem in pristojbinskem pravilniku,* ki se glase: Člen 1. V členu 1., točki 11., taksnega in pristojbinskega Pravilnika je črtati besede: »finančne uprave in«. V točkah 20. in 22. tega člena je črtati besede: »ali °d finančne uprave«. V točki 33. je namesto: »davčnega urada« postaviti: ^davčne uprave«. V točki 36. je črtati besede: »pristojni finančni upravi ali«. Clen 2. V členu 5., točki 1. taksnega in pristojbinskega pravilnika je namesto: »finančne« postaviti: »davčne«. V točki 3. tega člena je za: »4 Din« dodati: »preko "60 do 1010 Din po 6 Din«, namesto: »od 1010« postaviti: »a preko 1010 Din«.** Člen 3. V členu 7. je pristaviti na koncu točke 1. nov stavek, ki se glasi: »Prednje odredbe ne veljajo za pogodbe o Uajemu stanovanj in lokalov.« * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. aprila 1932., št 94/XLI/293. — Taksni in pristojbinski Pravilnik gl. »Uradni list« it. 376/116 iz 1. 1923. ** Za ta odstavek gL tudi »Uradni list« št. 69/16 «L 1928. Člen 4. V členu 11., točki 2. je namesto: »generalne direkcije posrednih davkov« postaviti: »davčnega oddelka ministrstva za finance«. Člen 5. V člertu 13., točki 8. je namesto: »generalno direkcijo posrednih davkov« postaviti: »davčni oddelek ministrstva za finance«. Člen 6. V členu 14. se točka 3. izpreminja in se glasi: »3. Minister za finance odreja z odločbo, kateri taksni papirji naj se dajo v promet. Ta odločba se mora objaviti po odredbah točke 7. tega člena.« Točki 4. in 5. tega člena se ukinjata, točka 6. postane točka 4., točka 7. pa postane točka & Člen 7. V členu 16., točki 1. je namesto besed: »finančnih upravah« postaviti: »davčnih upravah«, pred besedo; »direkcijah« pa postaviti: »finančnih«. Točka 2. tega člena se izpreminja in se glasi: »2. V krajih, kjer je davčna uprava ali monopolno založišče, se zalagajo male prodajalne s taksnimi vrednotnicami neposredno pri teh, v ostalih krajih pa po davčnih upravah.« Člen 8. V členu 18., točki 1. je namesto: »generalna direkcija posrednih davkov« postaviti: »davčni oddelek ministrstva za finance«. Člen 9. V členu 20., točki 1. je namesto: »generalne direkcije posrednih davkov« postaviti: »davčnega oddelka ministrstva za finance«. Člen 10. V členu 23. ]e namesto besed: »generalni direkciji posrednih davkov« postaviti: »davčnemu oddelku ministrstva za finance«. Člen 11. V členu 24. je namesto besed: »generalne direkcije posrednih davkov« postaviti: »davčnega oddelka ministrstva za finance«. Člen 12. V členu 25. se točka 1. izpreminja in se glasi: >1. Če se na listine, izdane v privatnem prometu, ki so zavezane plačilu takse v kolkih ali uporabi taksnega papirja, ne prilepi takoj pri nastanku listine nobena ali se ne prilepi popolna taksa ali se predpisno ne prilepi in ne uniči ali se v 15 dneh od dne, ko se je listina sestavila, ta ne prijavi ali se ne uporabi predpisani taksni papir, pa pridejo take listine kakorkoli pred obla-stvo, se pobere poleg doplačila redne takse še kazenska taksa v znesku trikratne neplačane, nezadostno ali ne predpisno položene takse, če se prijavijo take listine v 15 dneh od nastanka, pa se taksa ne plača v tem roku, se pobere poleg redne takse tudi kazenska taksa v enkratnem znesku.« Na koncu točke 2. tega člena je dodati nov stavek, ki se glasi: »Za potrdila ali priznanice o prejemu najemnine je obsoditi izdajatelja listine.« Člen 13. Člen 26. se izpreminja in se glasi: »1. Če se začne izvrševati obrt, poklic ali vobče posel, za katerega je bilo treba plačati predhodno takso po zakonu o taksah, pa se taksa ne plača v zakonskem roku, se kaznujejo lastnik ali odgovorni predstavniki po členu 52. zakona o taksah. 2. Osebe, ki plačujejo po zakonu o taksah takso občasno vnaprej (tedensko, mesečno, polletno itd.) se kaznujejo, če ne plačajo občasne takse v določenem roku, po odredbah člena 52. zakona o taksah. Odredbe iz tega odstavka se smejo uporabiti samo na dejanja, ki so storjena po dnevu 1. aprila 1932. 3. Kazen iz predhodne točke ne izključuje kaznovanja odgovornega uradnika po točki 6. člena 56. zakona o taksah, če ne pobere občasne takse v določenem roku. 4. Od občasnih taks, ki se plačujejo vnaprej za določen čas, se ne sme nič povrniti osebi, ki jih je plačala, neglede na to, .ali hoče izvrševati ali je izvrševala obrt ali uporabljala pravico v krajšem času.« Clen 14. V členu 27., točki 1. je namesto: »finančni« postaviti: »davčni«, na koncu tega člena pa se dodaja nova točka, ki se glasi: »3. Zbornice in gospodarske združbe, ki izdajajo po odredbah zakona o obrtih izpričevala, potrdila itd., se kaznujejo, če ne poberejo takse po zakonu o taksah, po odredbah člena 53. zakona o taksah.« Clen 15. V členu 28., točki 2. je namesto: »rinančni« postaviti: »davčni«. V točki 5. je za: »99. c« postaviti: »in 99.6«. V točki 6. tega člena je za besedami: »pregled in odobritev« črtati vse do konca, namesto tega po postaviti: »davčnemu oddelku ministrstva za finance, odnosno finančni direkciji in so polnoveljavne šele takrat, kadar in če jih odobri ta oddelek«. , Člen 16. V členu 29., točki 2. je črtati besede: »in sicer če je v kolkih...« do konca te točke, namesto tega pa pristaviti: »po pristojni finančni direkciji«. V točki 6. tega člena je namesto: »generalni direkciji posrednih davkov« postaviti: »finančni direkciji, odnosno davčnemu oddelku ministrstva za finance«. Člen 17. V členu 31., točki 2. je namesto: »generalni direkciji posrednih davkov ministrstva za finance« postaviti: »finančnih direkcijah za kazniva dejanja, po katerih so te pristojne za reševanje pritožb«, na koncu pa je dodati nov stavek, ki se glasi: »Za kazniva dejanja, za katera so pristojna oblastva iz točke 1. člena 66. zakona o taksah, se vodi ta knjiga pri davčnem oddelku ministrstva za finance.« V točki 3. tega člena je namesto: »generalni direkciji posrednih davkov« postaviti: »davčnemu oddelku ministrstva za finance, odnosno pristojni finančni direkciji«. Člen 18. V členu 38., točki 8. je dodati na koncu nov odstavek, ki se glasi: »č) za reklame v bioskopih, ki se projicirajo na platno (diapozitivi), se plačuje desetina te takse po velikosti projekcije. Reklame, ki se projicirajo s pomočjo filma, za katerega je plačana taksa iz tar. post. 99. b taksne tarife, niso zavezane tudi taksi po tar. post. 8.< V točki 19. tega člena se črtajo besede: »in sicer: v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Hrvatski' in Slavoniji in Sloveniji — svoji pristojni finančni delegaciji; v Banatu, Bački in Baranji oblastni finančni direkciji; v Srbiji in Črni gori generalni direkciji posrednih davkov«; namesto tega je postaviti: »pristojni finančni direkciji«. V točki 27. tega člena, kjerkoli stoji: »finančna uprava — davčni urad«, je postaviti: »davčna uprava«. Člen 19. V členu 39., točki 1. je črtati: »člena 54. in 55. ali na člen 245. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih«; namesto tega je postaviti: »zakona o uradnikih«. Člen 20* V členu 40. se točka 5. črta, točka 6. pa postane točka 5. in tako dalje, da postane točka 17. točka 16. V točki 9. tega člena je črtati besede: »ali pristojni finančni upravi«. V točki 14. je črtati besede: »t. j. po 1% nominalne vrednosti«. Kjerkoli stoji v tem členu: »generalni direkciji posrednih davkov«, »generalne direkcije posrednih davkov« in »generalna direkcija posrednih davkov«, je po* staviti: »finančni direkciji«, »finančne direkcije«, »finanfr na direkcija«. * Prvi odstavek tega člena popravlja v točki 20., (prav: točki 2.) člena 40. pravilnika zgolj tiskovno pomoto, ki je v njegovem slovenskem besedilu ni. Točki 9. in ata cilirani £o svflji stari številki, g- Od. m. Člen 21. V členu 41., točki 2. je namesto besed: »davčnem oddelku, davčnem uradu ali finančni upravi«, postaviti: »davčni upravi«, v točki 7. pa za besedama: »za čas« postaviti: », določen«. V točkah 12. in 13. je namesto besed: »generalni direkciji«, odnosno »generalne direkcije posrednih davkov« postaviti: »davčnemu oddelku«, odnosno »davčnega oddelka ministrstva za finance«. Člen 22. V členu 42., točki 11. je črtati stavek: »Istotako so zavezane...«, pa vse do konca te točke. V točki 26. tega člena je namesto besed v oklepaju: >šef finančne uprave ali beograjskega davčnega oddelka ali šef davčnega urada« postaviti: »šef davčne uprave«. V točki 32. tega člena je namesto: »generalna direkcija posrednih davkov« postaviti: »davčni oddelek ministrstva za finance«. V točki 34. tega člena je namesto: »generalno direkcijo posrednih davkov« postaviti: »pristojno finančno direkcijo«. V točki 35. je namesto: »Generalna direkcija posrednih davkov« postaviti: »Finančna direkcija«. Točka 36. tega člena se črta. V točki 54. tega člena je namesto besed: »v znesku trikratne redne takse« postaviti: »in sicer: če se pogodba ne prijavi, v trikratnem znesku redne takse, če se pa Prijavi, toda taksa ne plača v roku, se kaznuje z enkratnim zneskom redne takse«. •V točki 71. tega člena je namesto: »oblastev« postaviti: »direkcij«, namesto: »generalna direkcija posrednih davkov« postaviti: »davčni oddelek ministrstva za finance«, na koncu pa dodati nov stavek, ki se glasi: »Če so imovine v okolišu več davčnih uprav iste direkcije, daje to dovolitev pristojna finančna direkcija.« Točka 72. tega člena se črta. V točki 76. tega člena je namesto »davka« postaviti: »takse«. V točki 77. tega člena je namesto: »generalno direkcijo posrednih davkov« postaviti: »pristojno finančno Erekcijo«. Točko 78. tega člena je črtati. V točki 93. tega člena je namesto: »generalni direkciji posrednih davkov« postaviti: »finančni direkciji«. V točki 94. tega člena je namesto: »generalno direkcijo posrednih davkov« postaviti: »finančno direkcijo«. Točka 95. tega člena se črta. V točki 105. tega člena je za besedo: »uradih« postaviti piko, vse ostalo do konca pa črtati. V točki 114. tega člena je namesto: »Beograjski davčni oddelek, davčni uradi ali finančne uprave,« postaviti: »Davčne uprave«. V točki 116. tega člena je namesto: »Razpored obremenitev« postaviti: »Likvidacijsko knjigo«, namesto: >Razporedu« postaviti: »Likvidacijski knjigi«. Točka 117. tega člena se črta. Točka 121. tega člena se izpreminja in se glasi: »121. Revizijo (cenzuro) izvršene odmere opravlja davčni oddelek ministrstva za finance.« tten 23. na listino in uničuje s tem, da se napiše začetek besedila listine čez kolek.« Clen 24. V členu 44., točki 1. je namesto: »2%« postaviti »1%«. V točki 3. je za besedami: »privatnim osebam,« pristaviti: »izvzemši najeme stanovanj in lokalov«. Na koncu je dodati nov odstavek, ki se glasi: »8. Za pogodbe o najemu stanovanj in lokalov se morajo uporabljati monopolizirani obrazci.« Člen 25. V členu 49. je namesto: »generalni direkciji državnih dolgov« postaviti: »oddelku za državne dolgove in državni kredit«. Člen 26. V členu 50. se izpreminja točka 5. in se glasi: »5. Za neposredne nakupe po trgovinah brez predhodne pogodbe na račun države, oblasti, okrožij, srezov, občin in ustanov pod nadzorstvom ali v upravi državnih oblastev, za katere se ne plačuje taksa iz tar. post. 24. taksne tarife, se smatrajo običajni nakupi stvari ali materiala v trgovini, ki s tem trguje, brez predhodnega pogajanja in dogovarjanja s prodajalcem, če znaša cena do Din 2.000-— (n. pr. če kupi državna naprava v trgovini kako potrebno stvar in pošlje uradnike, določene za nabavo, da se pogode in da kupijo to stvar pri najugodnejšem ponudniku). Ne smatrajo se za neposredne nakupe primeri, ko kupujejo dotične ustanove med letom večkrat isto blago pri isti tvrdki po pogojih, ki so bili prej določeni. Tako n. pr. če ima bolnica v kaki trgovini cene, ki ji ugajajo, pa kupuje vse leto po večkrat po teh cenah sol, sladkor, kavo, mast itd., se to ne more smatrati za neposredne nakupe, oproščene te takse, tudi če bi vsak tak nakup zase znašal manj nego 2000 dinarjev. Drugače pa nabave do 2000 dinarjev, neglede na to, ali so izvršene po predhodni pogodbi ali drugače niso zavezane taksi iz tar. post. 24. taksne tarife, nimajo značaja nadaljevanega nabavljanja.« V točki 9. tega člena je črtati stavek: »Samo čt sklepajo*...«, pa vse do konca te točke. V točki 11. tega člena je črtati besede: »in takso 1* pripombe 2. k tar. post. 257.« in »100 dinarjev«, na koncu pa za besedo: »taksi« postaviti piko. Člen 27. V členu 52. se točka 1. izpreminja in se glasi: »1. Vsa državna in samoupravna oblastva in imovin ske občine morajo ob razpisovanju ali objavljanju ofertal-nih licitacij označiti, da se mora prilepiti na ponudbo taksa, določena v tar. post. 25. taksne tarife, ker se vložena ponudba drugače ne bo upoštevala.« Člen 28. V Členu 54., točki 3. je namesto besed: »izdajatelj in prejemnik se kaznujeta solidarno« postaviti: »odgovorna oseba se kaznuje«. Za točko 9. tega člena je pristaviti točko 10., kt se glasi: V Sena 43. je dodati nov odstavek, ki se glasi; * Izvirno besedilo se glasi: »Samo u slučaju da feimnarpdaip paniripg ca Ift^i taksa {namesto; ,.. da naša,..). Op. ur. >10. Taksa za priznanico in njen indosament se prileplja na priznanico, ko se izda, odnosno indosira.« Točka 10. tega člena postane točka 11. Kjerkoli stoji v tem členu: >500.000;:, je postaviti: >1,500.000—«. Člen 29. V členu 55. je na koncu točke 1. dodati nova odstavka, ki se glasita: >Za potrdila ali priznanice o prejeti najemnini za stanovanja in lokale se plačuje; na vsote do Din 500— 1 Din; preko 500— do 1000— 2 Din; preko 1000— do 2000— 5 Din; preko 2000 do 3000— 10 Din; preko Din 3000-— pa na vsakih Din 100-— še Din 0-25. Če se polaga najemnina po pošti ali po čeku kakega denarnega zavoda, mora poslati prejemnik najemnine najemniku potrdilo ali priznanico o prejeti najemnini, ker potrdilo pošte, odnosno denarnega zavoda ni dokaz o tem glede na zakon o taksah.« V točki 6. je za besedami »v privatnem prometu« dodati: »izvzemši potrdila ali priznanice o prejemu najemnine za stanovanje in lokale«. V točki 7. je za besedami: »na predpisani način« postaviti: »ali ne uporabi monopoliziranega papirja,«. Člen 30.* V členu 56. je v točki 1. namesto pike na koncu postaviti vejico in dodati: »zastavite liste in temu pod.« Člen 31.** V točki 7. tega člena na koncu je namesto besed: »finančni upravi ali pristojnemu davčnemu uradu« postaviti: »davčni upravi«. Člen 32. V členu 68., točki 1. je namesto: »Srbov, Hrvatov in Slovencev« postaviti: »Jugoslavije«. Člen 33. V členu 72., točki 2. je namesto besed: »po točki 4.« postaviti: »iz odstavka pod č)«. Na koncu tega člena je dodati novi točki, ki se glasita: «9. Pri odhodu iz naše države ne plačujejo inozemci nobene takse za vidiranje potnega lista. 10. Inozemci in naši podaniki, ki dajo podaljšati vizu rok v državi, plačujejo takso iz pripombe 1. k tar. post. 55. Taksa se plačuje v kolkih in se prileplja na potni list.« * Člen 34. V členu 90. se izpreminja točka 1. in se glasi: »1. Taksa iz točke 1. tar. post. 81. taksne tarife se plačuje v kolkih in se prileplja na zapisnik o dražbi, taksa iz točk 2. in 3. omenjene tarifne postavke pa v gotovini. Ta taksa se polaga v Beogradu pri upravi državnih monopolov, v ostalih krajih pa pri pristojni davčni upravi.« V točki 4. tega člena je za besedama: »ne pobere popolnoma« pristaviti: »na način, kakor je to navedeno * Prvi del (»kao i na obračune« namesto »kao i obračuni«) je za slovensko besedilo brez pomena, ker to že navaja: »nadalje na obračune«. — Op. ur. ** Prvi odstavek tega člena popravlja zgolj tiskovno pomoto v izvirniku, ki le y. slovenskem besedilu ni. — Op. ur. v točki 1. tega člena«, besede: »in je ne prilepi na zapisnik o dražbi« je črtati. V točki 5. tega člena je namesto: »ne prilepi nanj« postaviti: »ne plača po točki 1. tega člena«. .V točki 6. tega člena je črtati besede: »in se prileplja na zapisnik o dražbi« in: :>in 14«. V točki 7. tega člena je črtati besede: »in je ne prilepijo na zapisnik o dražbi«. V točki 8.* tega člena je črtati besede: »in jo prilepiti na zapisnik o dražbi, tega pa s prilepljeno in uničeno takso«, namesto njih pa postaviti: »po predpisih točke 1. tega člena na zapisnik o dražbi«. V točki 10. tega člena je namesto: »Finančna uprava, davčni urad ali beograjski davčni oddelek« postaviti: »Davčna uprava«. ** V točki 12. tega člena je namesto: «ali da ni na njem zadostne takse« jjostaviti: »ali da zanj ni plačana zadostna taksa«. Člen 35. V členu 91., točki 1. je črtati besede: »postopa po predpisu pripombe 2. k tar. post. 194. taksne tarife, t. j.«, za besedo: »tožitelj« pa besedo: »se«. Člen 36. Člen 93. se izpreminja in se glasi: »1. Taksa iz tar. post. 84. taksne tarife v zakonu c taksah se plačuje v kolkih po obsodbi in se prileplja in uničuje na sodbi. 2. Za preiskave, ki so povzročene s prodajo živine brez potrdila, se plačuje taksa iz tar. post. 85. taksne tarife v zakonu o taksah. Taksa se plačuje vnaprej, in to samo za obsodbo in se prileplja na sodbo. 3. Taksa iz tar. post. 85. taksne tarife nima zveze s taksnimi kaznivimi dejanji iz tar. post. 110. taksne tarife, ker se plačuje pri upravnem oblastvu za kazniva dejanja, ki so prestopki.« Člen 37. Člen 97. se iz'preminja in se glasi: »1. Taksa iz tar. post. 89. taksne tarife v zakonu o taksah se plačuje v kolkih ter se prileplja in uničuje na upravičilu, dovolilu, odobrilu, odloku itd. 2. V vsakem upravičilu, dovolilu, odobrilu, odloku itd., za katero se plačuje proporcionalna (sorazmerna) taksa, se mora točno označiti, iz katere točke te tarifne postavke je taksa plačana in v katerem znesku, ter se morajo točno navesti vsi podatki, ki služijo kot osnova za pobiranje takse (število stop, žag, kamenov, konjskih sil, koles itd.). 3. Takso iz te tarifne postavke pobira ono oblastvo, ki je pristojno, da izdaja upravičila, dovolila, odobrila itd. 4. Občinska, gradbena in upravna oblastva in orgaui finančne kontrole morajo skrbeti za to, da se brez predhodne odobritve pristojnega oblastva ne postavi nobena zgradba na vodi ali neposredno poleg struge vodotočev. Če opazijo, da je kdo brez predhodne odobritve pričel postavljati take zgradbe, morajo o tem takoj obvestiti pristojno gradbeno oblastvo (tehniški oddelek) dotičnega sreza, ki mora takoj uvesti kazensko preiskavo zoper odgovorne osebe. * Prav pač: V točki 9. — Op. ur. ** Nadaljnja izprememba (»dolžno« namesto »dolžna«) je za slovensko besedilo brez pomena, sr- Op. ur. 5. Odgovorna oseba se kaznuje za taka kazniva dejanja poleg kazni po posebnih zakonih tudi še s kaznijo iz pripombe 1. k tar. post. 89. taksne tarife. Oblastva, ki izrekajo kazen po posebnem zakonu, morajo obsoditi dotično osebo tudi na kazen po zakonu o taksah. Taksa za to razsodbo se plačuje po tar. post. 86- taksne tarife.« Člen 38. Clen 98. se izpretninja in se glasi: »1. Za odobritev za postavitev naprav s pregledom in odobritvijo načrtov se plačuje taksa iz tar. post. 90. taksne tarife v zakonu o taksah. Ta taksa se plačuje v kolkih in se prileplja na odobrilo za postavitev naprave. 2. V vsakem odobrilu za postavitev naprave se mora točno označiti, iz katere točke te tarifne postavke je plačana stalno določena taksa in v katerem znesku, in tudi, koliko je plačanega za proporcionalno takso. Istotako se morajo navesti oni podatki, ki sužijo kot osnova za pobiranje proporcionalne takse, n. pr.: »Za to odobrilo je plačana stalno določena taksa iz točke 1. tar. post. 90. taksne tarife v znesku 100-— dinarjev in proporcionalna taksa 200— dinarjev, ki je prilepljena v kolkih na tem odobrilu in uničena.« Cen 39. Za členom 98. se dodaja nov člen 98. a, ki se glasi: »Člen 98. a. 1. Za strokovni pregled strojnih, električnih, plinskih in elektrostrojnih naprav in odobritev za njih porabo (dovolitev, da se začne z njimi delati,) se plačuje taksa iz'tar. post. 90. a taksne tarife. Ta taksa se plačuje v kolkih in se prileplja na odobrilo — dovolilo. Na odobrilu se; oiora označiti, iz katere točke je ta taksa plačana in v katerem znesku. .2. Taksa iz te tarifne postavke se plačuje tudi za podaljšanje veljavnosti uporabnega odobrila. 3. Motorna vozila plačujejo takso iz te tarifne postavke ob tehniškem pregledu in se taksa prileplja in Uničuje na prometni knjižici.« Člen 40. člen 99. se izpreminja in se glasi: >1. Nobeno pooblastilo niti dovolilo za izvrševanje ob rta, izdano na osnovi predpisov zakona o obrtih, se ne sme- izročiti stranki, dokler se za dotično pooblastitev ali dovolitev predhodno ne plača ustrezajoča taksa iz tar. post. 91., odnosno 92. taksne tarife. 2. Odredbe iz prednjega odstavka ne veljajo za one Pooblastitve ali dovolitve, ki so po predpisih točke 6. § 436. zakona o obrtih oproščene plačila teh taks. 3. Taksa iz tar. post. 91. in 92. taksne tarife se plačuje v kolkih in prileplja na pooblastilo, odnosno dovolilo. 4. Če se izda po zakonu o obrtih predhodno dovolilo [§ 4., odstavek (5), in § 113., odstavek (*) zakona o obr-tih], se pobira taksa iz tar. post. 91., odnosno 92. taksne tarife tedaj, ko se dovolilo izda, in se prileplja ter uničuje na predhodnem pooblastilu, odnosno dovolilu. Radi tega se mora v končnem, pooblastilu, odnosno dovolilu označiti, da je taksa iz dotične tarifne postavke plačana in prilepljena na predhodnem dovolilu ali pooblastilu, v katerem znesku in po katerem oblastvu je -izdano predhodno dovolilo, odnosno pooblastilo, katerega dne io pod katero številko. 5. Na prepisu pooblastila ali dovolila, ki se vroči od tega se izterja eksekutivno« postaviti: »se kaznuje z enkratnim zneskom redne takse, poleg plačila 'redne'takse« * Za ta člen gl. tudi »Uradni list« št. 187/46 ii leta 1927. Člen 44. Člen 103. se izpreminja in se glasi: >1. Taksa iz tar. post. 99. a taksne tarife se pobira z uporabo vstopnic državne izdaje in v gotovini. 2. Pri prireditvah, ki so zavezane taksi iz te tarifne postavke in kamor je dovoljen vstop samo z vstopnicami po določeni ceni, smejo uporabljati prireditelji samo vstopnice državne izdaje. 3. Pri ostalih prireditvah, kjer uporaba vstopnic državne izdaje ni obvezna, se izračuna 20%na taksa tako, da se vzame od celotne vsote, na katero se mora taksa pobrati, V« (ena šestina), 10%>na taksa pa tako, da se vzame od celotne vsote t/n (ena enajstina). Kontrolne takse se izračunijo tako, da se vzame od dobljene takse 5 odstotkov. Zaradi lažjega izračuna je pridejana temu členu razpredelnica, po kateri se izračunava taksa s kombiniranjem. (N. pr., če je pobrati takso na vsoto 847 Din, se vzame znesek takse za 80 Din in množi z 10, dalje taksa za 40 Din in za 7 Din in se to sešteje. Prav tako tudi za 5% kontrolne takse.) 4. Gledališča, prireditelji umetniških koncertov in prosvetna (izobraževalna) društva morajo za svoje predstave predhodno pribaviti potrdilo ministrstva za prosveto, da so njih prireditve res umetniškega, odnosno prosvetnega značaja, in plačujejo na osnovi takega potrdila 10% od vrednosti vstopnic. 5. Za predavanja in razstave, ki služijo znanstvenim in prosvetnim namenom, kakor tudi za koncerte domačih pevskih in umetniško-glasbenih društev ocenja davčna uprava značaj prireditve. Za gospodarska predavanja in razstave je potrebna ocena sreskega načelstva. Šele po oceni se morejo prireditelji koristiti z oprostitvijo, določeno v pripombi 4. tar. post. 99. a taksne tarife. 6. Če se vrše prireditve iz točk 4. in 5. tega člena s plesno veselico, so zavezane taksi 20%. 7. Društvo Rdečega križa in njegovi oblastni in krajevni odbori ne plačujejo takse za vstopnice h kinematografskim (bioskopskim) predstavam, če prirejajo dnevne predstave kulturno-vzgojnega značaja v svoji režiji. O prirejanju takih predstav morajo obvestiti oblastni in krajevni odbori finančno oblastvo (davčno upravo) in predložiti na vpogled cenzurno knjižico dotičnega filma, da ima film, ki ga hočejo prikazati, resnično navedeni značaj. Razen tega društvo Rdečega križa in njegovi oblastni tn krajevni odbori ne plačujejo te takse za nobene druge prireditve, neglede na čas in program prireditve, če jih prirejajo v lastni režiji ob dneh, določenih za nabiranje prispevkov za društvene namene. Za take prireditve morajo predložiti društvo Rdečega križa in njegovi krajevni in oblastni odbori finančnemu oblastvu (davčni upravi) odobrilo pristojnega upravnega oblastva, da jim je dovoljeno nabirati prispevke. Za večerne predstave kakor tudi za filme, ki nimajo kulturno-vzgojnega značaja, najsi se vrši prireditev v domu Rdečega križa, se morajo uporabljati predpisane vstopnice državne izdaje. 8. Na prireditvah, kjer se plačuje poleg vstopnice ali namesto vstopnice prostovoljen prispevek, morajo voditi prireditelji ob tej priliki točen seznamek (po tekočih številkah) vseh prispevnikov in označiti poedine vsote danega prispevka. Ce se vrši nabiranje prostovoljnega prispevka tudi pred prireditvijo, se mora seznamek tudi o tem voditi in priložiti seznamku, ki se vodi na dan prireditve. 9. Ce je odrejena za izvestno prireditev vstopnina, a se ne izdajo vstopnice in plačajo posetniki ob vstopu vstopnino, poleg tega pa prostovoljni prispevek, se vodi seznamek, označen v točki 8. tega člena, in je treba vpisovati vanj tudi znesek vsote, plačane za vstopnino. 10. Ko se pobiranje konča, se seznamek zaključi in je treba izročiti pobrane fakse takoj drugi dan pristojni davčni upravi, ki izda prireditelju potrdilo o plačilu takse. V zaključku seznamka se mora navesti, koliko je bilo posetnikov, koliko je bilo dane vstopnine, koliko pa prostovoljnega prispevka. Na pr.: »Na zabavi N. N. društva, prirejeni na dan (navesti datum) v prostorih (navesti naziv lokala in kraj) je ! bilo 100 posetnikov z vstopnino po 10 dinarjev, kar da Din 1000-—. Poleg tega se je nabralo prostovoljnega prispevka Din 1000-—. Skupaj torej Din 2000-—, od česar znaša 20%na taksa................................. Din 383— in 5%na kontrolna taksa od prednje takse „ 17‘-— Skupaj . . . Din 350—< Zaključek podpisujeta kontrolni organ, ki je prisostvoval pobiranju prispevka, in prireditelj, odnosno njegov predstavnik. 11. Prireditelj, ki teh seznamkov ne vodi ali jih ne vodi vestno, se kaznuje po pripombi 10. tar. post. 99. a taksne tarife. 12. Pri klubih, društvih in ostalih ustanovah, kjer je v plačani članarini obsežena tudi vstopnina za razne prireditve in pri katerih velja članska karta za vstopnico, se pobira taksa na skupni znesek letne članarine. Ce znaša vpisnina več ko Din 5’—, se smatra ves presežek za članarino. 13. Ker plesne šole ne plačujejo te takse na šolnino svojih učencev, morajo njih lastniki predložiti dokaze o protokoliranju in potrdilo pristojne davčne uprave, da so prijavili svojo šolo za odmero davka in da jim je davek predpisan. Ta oprostitev velja samo za šolnino članov, dočim morajo plesne šole za ostale prireditve plačati takso po predpisih tar. post. 99. a taksne tarife. 14. Ce se izdajajo vstopnice v obliki sezonske karte ali v obliki naprejšnjega plačila (abonmana) za določeno število vstopov ali za vstope v odrejenem časovnem razdobju, se pobira ta taksa po skupno plačani vsoti glede na to, kakršne so prireditve. 15. V primerih, označenih v drugem odstavku pripombe 2. k tar. post. 99. a taksne tarife, služi za osnovo izračunu povprečne takse: kraj, kategorija in skupina lokala, približna velikost lokala, število sedežev, trajanje zabave, približno število posetnikov lokala v času, ko traja prireditev, vrsta zabavne prireditve (godbe, petja, radia in pod.). Na zvišbo povprečne takse vpliva, če pobirajo godbeniki prostovoljen prispevek. 16. Davčna uprava odmerja to takso za en dan, pobira jo pa po izjavi lastnika lokala dnevno, tedensko, desetdnevno ali mesečno vnaprej. V krajih, kjer ni davčnih uprav, odmerjajo to takso oddelki finančne kontrole, upravna ali občinska oblastvp. 17. Odmero te takse priobčujejo oblastva dotični osebi, ki se sme pritožiti na finančno direkcijo v petih dneh. Pritožba ne zadržuje pobiranja odmerjene takse. 18. Za bare, kabarete, orfeje, varieteje, cafe-chan-tants, nočne kavarne in ostale podobne naprave, ki so zavezane povprečni taksi po celotnem kosmatem dohodku v lokalu, se smatrajo oni lokali, kjer izvajajo poedine osebe zase ali v skupinah plese, razne produkcije, pred-stave in podobno, neglede na to, ali je vstop dovoljen proti plačilu vstopnice ali ne. 19. Za obrate, ki so zavezani taksi iz pripombe 3. k tar. post. 99. a taksne tarife, se smatrajo tudi vsi oni lokali, kjer igra godba in ki pobirajo za pijače in jedi višje cene, ki niso sorazmerne s cenami v drugih lokalih v istem kraju, ali kjer so večerne cene jedi in pijač za kolikorkoli višje od dnevnih cen. Izjemoma se ne smatrajo za take obrate, če v lokalu godbeniki ali godbe-nice na svojih prostorih ob godbi tudi pojo in če cene jedi in pijače niso nesorazmerne s cenami drugih lokalov boljše vrste v istem kraju niti so večerne cene za koli-korkoli višje od podnevnih. 20. Naziv obrata, kjer se vrše spredaj navedene prireditve, ne izpreminja značaja obrata glede pobiranja te takse. 21. Taksa 20°/o od povprečno določenega kosmatega dohodka se pobira v vseh lokalih, kjer prirejajo lastniki sami, odnosno najemniki razne predstave in zabave kakršnekoli vrste, če so v teh lokalih cene jedem in pijačam zvišane ali višje od cen v drugih lokalih boljše vrste v istem kraju. 22. Smatra se, da dajejo prireditve lastniki sami, odnosno najemniki, če izvajajo predstave in zabave kakršnekoli vrste v njih lokalih osebe ali družbe, ki jim je to poklic. 23. Ce prirejajo v lokalih privatne osebe, družbe ali naprave, ki jim ni poklic, prirejati predstave in ostale zabave, zdaj pa zdaj predstave, koncerte ali zabave proti vstopnicam, prostovoljnim prispevkom ali brez njih, se ne smatrajo za lokal, ki je zavezan taksi °d kosmatega dohodka, in to tudi, najsi so ob času teh Prireditev cene jedem in pijačam nekoliko zvišane, marveč se pobira taksa po predpisih tar. post. 99. a taksne tarife. 24. Če je v isti zgradbi lokal za prirejanje takih zabav, toda se v njem ne točijo pijače in ne prodajajo jedi, a je v njej drug lokal za jedi in pijače, toda popolnoma ločen od prvega lokala, ne vplivajo cene jedi in Pijač v drugem lokalu na plačilo redne takse v prvem ]okalu, toda drugi lokal se smatra za bar, če so cene jedi in pijač višje od cen v drugih istih obratih boljše vrste v istem kraju. 25. Za osnovo odrejanju povprečnega kosmatega dohodka služi kraj, kjer je lokal, velikost lokala, število sedežev, vrednost vstopnice ali postrežba, trajanje in značaj zabave, število posetnikov, ki morejo izmenoma Prihajati v ta lokal v času, ko trajajo zabave, cene jedi jn pijač v tem lokalu v času, ko trajajo te prireditve, in koliko povprečno potroši vsak posetnik, kakor tudi dohodek od garderobe in ostalo. Za pravilnejši izračun osnove služijo lahko tudi ostali podatki, ki jih imajo finančna oblastva o poedinih obratih, pri čemer je paziti na to, da se jemlje samo kosmati dohodek v času, ko traja prireditev, ki daje obratu spredaj navedeni značaj. 28. Zoper odmero kosmatega dohodka je dopustna Pritožba na davčni oddelek ministrstva za finance. če pa ni vložena pritožba, morajo pošiljati finančne Erekcije vse odločbe o odmeri kosmatega dohodka davčnemu oddelka ministrstva za finance. 27. Finančni organi morajo take obrate, ki nimajo *n take prireditve dovolitve (odobritve) pristojnega ob- lastva, prijavljati davčni upravi, ki obvesti o tem pristojno upravno oblastvo, in po pristojnosti postopa dalje zoper odgovorno osebo. 28. Vsak prireditelj mora prijaviti svoje prireditve pristojni davčni upravi, kjer pa te ni, upravnemu ali občinskemu oblastvu v roku, določenem v pripombi 6. k tar. post. 99. a taksne tarife, in priložiti na vpogled obenem dovolilo o prirejanju. 29. Davčne uprave oddajajo vstopnice za vse prireditve proti plačilu ustrezne takse in odškodnine za napravo vstopnic. Vstopnic ni moči nabavljati po nekoliko kosov, ampak mora prireditelj jemati samo cele bloke. Za nerazprodane vstopnice se lahko zahteva povračilo plačane takse v petih dneh potem, ko se ,je prireditev končala, za prireditve pa, ki se niso vršile, v istem roku od dne, ko bi se prireditev morala vršiti. Prošnjo je vložiti pri davčni upravi, pri kateri so se vstopnice nabavile. Te prošnje niso zavezane taksi. 30. Ob oddajanju (prodajanju) vstopnic so prireditelji dolžni, opremiti vsako vstopnico z datumom prireditve; datum mora biti popolnoma jasen in izpisan — natisnjen z barvo (črnilom) tako, da se ne da popraviti, ne da bi se vstopnica poškodovala. 31. Ko vstopi posetnik v lokal (na kraj prireditve), mora prireditelj odtrgati kupon od vstopnice in ga uničiti. Kupone od vstopnic v lokalu odmetati ni dovoljeno. 32. Pri prireditvah ob prostovoljnih prispevkih morajo prireditelji obvestiti o tem najkesneje 24 ur pred prireditvijo pristojni oddelek finančne kontrole, ki odredi koga, da prisostvuje nabiranju prostovoljnega prispevka. Po sklenjenem nabiranju prispevka in za-ključitvi seznamka mora plačati prireditelj prihodnji dan ustrezno takso pri pristojni davčni upravi. 33. Zalaganje z vstopnicami se vrši pri pristojni davčni upravi ob uradnih urah najkesneje 24 ur pred prireditvijo. Stalna podjetja (bioskopi, gledališča itd.) dobe od davčne uprave zahtevno knjigo (knjigo trebo-vanja), po kateri vrše nakup vstopnic. Za ostale nestalne ali občasne prireditve vrši davčna uprava prodajo po zahtevni knjigi, ki je pri upravi, tako da izpolni zahtevek (trebovanje) za vstopnice, ki se žele nabaviti. Ta zahtevek podpisuje kupec in se z njim ravna dalje tako, kakor pri zahtevanjih (trebovanjih) stalnih podjetij. 34. Kontrola o izvrševanju vseh sprednjih predpisov gre v prvi vrsti organom finančne kontrole; pa tudi druga državna oblastva so poklicana, podpirati organe finančnega oblastva v izvrševanju te dolžnosti. Kjer ni finančnih organov, lahko izvršuje to kontrolo, istotako na osnovi posebne legitimacije, tudi politično (policijsko) ali občinsko oblastvo. 35. Kontrola se mopa izvrševati zelo pazljivo, mirno in tako, da se ne moti zabava, predstava, bioskop itd. in da se ne povzroča hrup. Zaradi kontrole naj se napravijo poedine preizkušnje, ali so vstopnice predpisne, ali so opremljene z datumom predstave, pridejanim po lastniku (prireditelju). Ce najde oblastveni organ nepred-pisuo vstopnico ali tako, ki nima datuma, ali osebo brez vstopnice ali na prostorih, dražjih od vrednosti vstopnice, mora to ugotoviti z referatom in oddati referat finančnemu oblastvu zaradi nadaljnjega zakonskega postopanja. 36. Po tem referatu se uvede kazenska preiskava zoper lastnika podjetja, odnosno prireditelja. 37. Policijski uradniki in detektivi, ki zahajajo v prilog varnosti službeno na te predstave in so v tej lastnosti pri predstavah, morajo imeii za to posebno legitimacijo. 38. Zaradi povračila za izvrševanje revizije (super-kontrole) o pravilnem izvrševanju tar. post. 99-a taksne tarife, se pobira na vsote pobrane takse iz tar post. 99.a in 99.c taksne tarife 5% kot kontrolna taksa. Ta 5% na taksa se vknjižuje ločeno v korist sklada za nočno taksno revizijo, ustanovljenega pri davčnem oddelku. V korist tega sklada se vknjižujejo tudi vsote, dobljene od prodaje blokov, kakor tudi odškodnina za napravo. 39. Revizijo — superkontrolo nad pravilnim izvrševanjem tar. post. 99.a taksne tarife vrše uradniki, ki jih odredi davčni oddelek ministrstva za finance, in to: v Beogradu uradniki davčnega oddelka, v ostalih krajih pa uradniki finančnih direkcij in davčnih uprav. 40. Odrejeni uradniki morajo opravljati revizijo (superkontrolo) tako nad prireditelji kakor tudi nad kontrolnimi organi, in to na osnovi pooblastila (dekreta), ki ga izda davčni oddelek ministrstva za finance. 41. Povračilo za opravljanje te revizije (super-kontrole) za nočno službo odredi minister za finance z odločbo. 42. Izplačilo tega povračila se vrši na osnovi odločbe o odrejeni reviziji in predloženega referata o izvršeni reviziji, in to ob pričetku meseca za pretekli mesec, v katerem se je revizija izvršila. Izplačilo tega povračila se vrši iz sklada, označenega v pripombi 14. tar. post. 99,a taksne tarife. Podrobnejša navodila o tem izda davčni oddelek ministrstva za finance. 43. Voditev knjig in ostalo se vrši po navodilu, izdanem dne 16. decembra 1929., št. 113.500. 44. Občinske in banovinske takse, za katere velja specialna odobritev, da se smejo pobirati, se pobirajo samo na znesek 20%, odnosno 10%, ne pa tudi na kontrolno takso.« Razpredelnica za izračun takse (točka 3. tega člena). Prodajna cena vstopnic, odnosno prostovoljnega prispevka V «. 3-ajN S O 2^-š 2 cooE 4) G _© 9 m M 4> « W G N kontrolne takse Prodajna cena vstopnic, odnosno prostovoljnega prispevka M * •S “ 5.2 S. ? ® 9* ° c o -n _e -S« o o 1 * ° v 4) c o a* c a> 4) 41 o o S -o t3 « Ši ° ° 4) G © m M M n 9 N kontrolne takse Din Din p Din p Din Din p Din p 1 0 17 0 01 1 0 09 0 01 2 0 33 0 02 2 0 18 0 01 3 0 50 0 03 3 0 27 0 01 4 0 67 0 03 4 0 36 0 02 5 0 83 0 04 5 0 45 0 02 6 1 00 0 05 6 0 54 0 03 7 1 17 0 06 7 0 64 0 03 8 1 33 0 07 8 0 73 0 04 9 1 50 0 08 9 0 82 0 04 10 1 67 0 08 10 0 91 0 05 11 1 83 0 09 11 1 00 0 05 12 2 00 0 10 12 1 09 0 05 13 2 17 0 11 13 1 18 0 06 14 2 33 0 12 14 1 27 0 06 15 2 50 0 13 15 1 36 0 07 20 3 33 0 17 20 1 82 0 09 25 4 17 0 21 25 2 27 0 11 30 5 00 0 25 30 2 73 0 14 40 6 67 0 33 40 3 64 0 18 50 8 33 0 42 50 4 55 0 23 60 10 00 0 50 60 5 45 0 27 70 11 67 0 58 70 6 36 0 32 80 13 33 0 67 80 7 27 0 36 90 15 00 0 75 90 8 18 0 41 100 16 67. _0 83 100_ 9, 09 _a 45 Člen 45. V členu 104. se izpreminja točka 9. in se glasi: »9. Te razsodbe izrekajo davčne uprave, za kazniva dejanja iz točk 4. in 5. tega člena pa finančne direkcije.« Člen 46. V členu 105. je v točki 9. črtati besede: »finančni upravi ali davčnemu uradu,«. V točki 19. tega člena je namesto: »finančna uprava ali pristojno davčno oblastvo« postaviti: davčna uprava«- Člen 47. Člen 106. se izpreminja in se glasi: »1. Da ima kdo potniški ali tovorni avtomobil, avtobus, avtomobilno prikolico, fijakerski voz, polfijakersk;' voz, motocikel ali bicikel za to, da opravlja promet, se mora to vsako koledarsko leto v zakonskem roku prijaviti pristojnemu upravnemu oblastvu prve stopnje zaradi vpisa v register. 2. Istotako se morajo prijaviti pristojnemu upravnemu oblastvu zaradi vpisa v register v zakonskem roku državna in samoupravna vozila, vozila inozemskih diplomatskih in konzularnih predstavnikov kakor tudi vozila gasilnih društev, neglede na to, da se za ta vozila ne plačuje taksa iz tar. post. 100. taksne tarife. 3. Nova vozila kakor tudi vozila, ki so se vzela iz prometa zaradi popravila, pa so se iznova usposobila za promet, se tudi morajo prijaviti, preden se dajo v promet, v zakonskem roku pristojnemu upravnemu oblastvu zaradi vpisa v register. 4. Te odredbe o prijavi, da ima kdo vozilo, ne veljajo: a) za vozila Njegovega Veličanstva kralja; b) za vozila, ki so v trgovinah, skladiščih, prodajal-nicah in delavnicah zaradi prodaje; c) za vozila, ki so kot neuporabna izločena iz prometa; č) za vozila, ki so izločena iz prometa po lastnikovi želji; d) za vozila inozemcev in dvolastnikov, ki bivajo začasno v naši kraljevini. 5. Vsi ostali lastniki morajo v roku, ki ga odreja zakon, vložiti prijavo pri pristojnem upravnem oblastvu, in to vselej obenem s prometno knjižico, ki jo morajo predhodno kupiti (če je nimajo) pri pristojni davčni upravi. 6. Prijava, da ima kdo avtomobil, avtobus, fijakerski voz itd., je zavezana taksi iz točke 1. tar. post. 100. taksne tarife. Ta taksa se plačuje v kolkih in se prileplja ter uničuje na prijavi. 7. Taksi iz točke 1. tar. post. 100. taksne tarife je zavezana tudi prošnja, s katero se zahteva, naj se vzame porabno vozilo iz rabe (pod plombo) ali naj se sname plomba s tako plombiranega vozila. V tem drugem primeru nadomešča ta plomba prijavo, da ima kdo vozilo. 8. Nobeno vozilo, ki je zavezano taksi iz tar. post. 100. taksne tarife, se ne sme vpisati v register, dokler se ne predloži prometna knjižica za dotično vozilo. 9. Prometna knjižica je listina, v katero se postavljajo vsi uradni popisi, potrdila, odobrila, izpremembe in zaznamki, ki služijo za dokaz, da so izpolnjeni za dotično vozilo vsi zakonski pogoji, potrebni za opravljanje prometa, w 10. Vsako, v točki 1. tega člena omenjeno vozilo, s katerim se vrši promet, mora imeti poleg prometne tablice vedno tudi svojo prometno knjižico. . 11. Prometna knjižica je strogo vezana z vozilom in ga mora stalno spremljati, neglede na izpremembe v lastništvu. 12. Zbog tega mora upravno (policijsko) oblastvo, cim prejme poročilo o prodaji registriranega vozila, vpisati to izpremembo v svoj register in v prometno knjižico, na to pa o tem obvestiti pristojno davčno upravo. Če se je to vozilo prodalo osebi, ki ne živi na področju dotičnega upravnega oblastva, je to dolžno črtati vozilo iz svojega registra in o tem s posebnim spisom obvestiti davčno upravo in upravno oblastvo, pristojno za kupčevo stanovališče. Istotako je postopati, če premeni lastnjk vozila svoje stalno prebivališče. 13. Zaradi enotnosti tiska in izdaja prometne knjižice za vso kraljevino davčni oddelek ministrstva za finance. Te knjižice razprodajajo davčne uprave po nabavni ceni. 14. Prometna tablica in prometna knjižica se morata odvzeti lastniku onega vozila, ki se je vzelo iz prometa, ker je pokvarjeno. Tako vozilo se mora predhodno komisijsko pregledati in nato na osnovi komisijskega zapisnika črtati iz prometnega registra, o čemer je treba takoj obvestiti pristojno davčno upravo. 15. Odredbe o prometnih knjižicah ne veljajo za ona vozila, ki niso zavezana tej taksi po predpisih pripombe 5. tar. post. 100. taksne tarife ali ki so te takse oproščena. 16. Za taka vozila se izdajajo posebna prometna dovolila, v katerih se morajo točno označiti predpisi, po katerih je dotično vozilo oproščeno plačila takse iz tar. Post. 100. taksne tarife. 17. Vsa vozila, za katera se plačuje letna taksa po teži, se morajo v zakonskem roku stehtati, in to v teh-le j rokih: a) nova vozila in popravljena vozila v 10 dneh od dne prijave; b) motocikli, ki so sedaj v prometu, najkesneje do dne 25. maja 1932.; c) vsa ostala vozila do dne 31. decembra 1932. 18. Tehtanje se vrši na občinskih ali državnih tehtnicah vpričo organa upravnega oblastva in finančne kontrole, in to samo v krajih, kjer je sedež upravnega oblastva prve stopnje; o tem izdaja občinsko, odnosno državno oblastvo posebno potrdilo. Odrejeni organi, ki prisostvujejo tehtanju, morajo tudi podpisati potrdilo o teži. 19. Vsako vozilo se mora stehtati skupaj z vsemi Pripravami, orodjem in rezervnimi deli, ki spadajo k dotičnemu vozilu, in to se mora v potrdilu posebej označiti. Bencin, olje in ostali pogonski material se ob tehtanju ne upošteva. 20. Vse stroške za tehtanje trpi lastnik vozila. 21. Ko se vozilo stehta, mora lastnik svoje vozilo takoj poslati v komisijski pregled. 22. Komisijo za pregled vseh vozil sestavljajo: en organ upravnega oblastva prve stopnje, en strojni in-ženjer ali podoben strokovnjak in’ en organ finančne kontrole. 23. Po izvršenem pregledu sestavi komisija zapisnik; vanj zapiše vse potrebne podatke, kakor: vrsto vozila, popis, težo itd. Komisijski zapisnik o izvršenem Pregledu morajo pocjpisati ysi člani komisije, ' 24. Na osnovi komisijskega zapisnika izpolni upravno oblastvo juve stopnje prometno knjižico, v katero vpiše vse potrebne podatke. 25. Komisija za pregled vozil se sestaja pri pristojnem upravnem oblastvu po potrebi, in to samo ob določenih dneh. 26. Tehtanje in komisijski pregled se vrši za vsako vozilo samo enkrat. Vsi podatki, vpisani v prometno knjižico, veljajo, dokler se prometna knjižica lastniku dotičnega vozila ne odvzame. 27. Če komisija o teži dvomi, lahko ponovi tehtanje na isti tehtnici vpričo lastnika in komisije. 28. Izjemoma je treba vozilo, čigar knjižica se je izgubila ali je propadla, iznova stehtati in komisijsko pregledati. Ne sme se izdajati kopija prometne knjižice. 29. Ko preizkusi tehniške pogoje in izpolni prometno knjižico, mora napotiti upravno oblastvo predložilca s prometno knjižico vred na pristojno davčno upravo, da plača predhodno letno takso za uporabno odobritev. 30. Čim prejme davčna uprava knjižico, vpiše dotično vozilo v svojo likvidacijsko knjigo, postavi nanjo številko likvidacijske knjige in izda nato nalog za plačilo letne takse. Po vplačilu letne takse potrdi blagajnik na knjižici prejem te takse in napoti predložilca na pristojno upravno oblastvo zaradi nadaljnjega postopanja. 31. Lastniki avto taksijev in tovornih avtomobilov, ki izvršujejo obrt prevažanja blaga, morajo pribaviti predhodno tudi potrdilo, da so plačali za preteklo leto pri-dobnino za svoj obrt. 32. Šele, ko prinese vložilec prijave upravnemu oblastvu prometno knjižico s potrdili o plačani letni taksi in plačanem davku, ga vpiše to v register vozil, mu izda odobrilo za uporabo vozila in mu da številko. 33. Z vozili iz točke 1. tega člena se ne sme vršiti nikakršen promet, dokler se ne dobi za dotično vozilo i odobrilo za uporabo od pristojnega upravnega oblastva prve stopnje. 34. Odobrila za uporabo vozil, omenjenih v točki 1. tega člena, so zavezana taksi iz točke 2. tar post. 100. taksne tarife in se ne sinejo izdati, če se predhodno ne plača taksa iz te tarifne postavke. To ne velja za vozila, ki so po odredbah točke 1. pripombe 5. k tar. post. 100. taksne tarife oproščena letne takse za uporabo. 35. Taksa iz točke 2. tar. post. 100. taksne tarife se plačuje v gotovini. 36. Prometna knjižica se ne odvzame onemu lastniku, čigar vozilo je vzeto iz prometa po njegovi zahtevi; odvzame se mu pa prometna tablica. 37. Prošnjo za plombiranje sme vložiti samo lastnik dotičnega vozila, in to vedno obenem s prometno knjižico. 38. Čim usvoji upravno oblastvo tako zahtevo, mora dotično vozilo v 24 urah plombirati, po izvršenem plombiranju pa tudi v prometnem registru označiti, da je postavljeno dotično vozilo pod plombo. 39. Vozilo se mora tako plombirati, da se nikakor ne da pognati, ne da bi se plomba sama poškodovala. 40. Nlaj se plomba sname, se zahteva s prošnjo, ki je zavezana taksi iz točke 1. te tarifne postavke. Preden se plomba s tako plombiranega vozila sname, mora lastnik predhodno plačati letno takso za tekoče in prihodnje tromesečje; pri tem se računa za vsako tromesečje ena četrtina letne takse, če ni ta za dotično leto . 2o plačana. 41. Inozemci, turisti in dvolastniki morajo predložiti za svoja vozila, ki prihajajo v našo kraljevino, obmejni carinarnici spremne listine (triptih, dovolilo itd.). Vstopna carinarnica mora postaviti na listino dan prihoda dotičnega vozila v našo kraljevino. 42. Kadar odhajajo ta vozila iz naše kraljevine, se morajo vpisati pri izstopni carinarnici v kontrolnik inozemskih vozil. Ta kontrolnik se mora voditi tako, da se ob vsakem času iz njega lahko vidi, kdaj je dotično vozilo prišlo in odšlo iz naše kraljevine, za kateri čas je pobrana taksa iz pripombe 5. k tar. post. 100. taksne tarife in kje je ta taksa vknjižena. 43. Če je treba, da se ta taksa pobere, pobere carinarnica to takso in vpiše pobrano takso v kontrolnik, lastniku ali vozaču pa izda potrdilo o pobrani taksi. 44. Ves posel glede knjiženja in pobiranja takse se mora voditi tako, da se promet sam nikakor ne ovira. 45. Vsa vozila, ki so zavezana taksi iz te tarifne postavke, plačujejo, če so vpisana v naši kraljevini v register, 7 let od dne 1. januarja 1932. dalje, po tem ^oku za vsako nadaljnjo odobritev za uporabo polovico letne takse iz te tarifne postavke. 46. Upravna, odnosno finančna ali občinska oblastva imajo pravico zahtevati prometno knjižico na vpogled, da se uverijo o plačilu takse. 47. Za poizvedbe in sojenje o kaznivih dejanjih glede prijavne takse so pristojna upravna oblastva prve stopnje. Pritožbo zoper obsodbo je vložiti na pristojno finančno direkcijo v 15 dneh po oblastvu, ki je obsodbo izreklo. 48. Za poizvedbe in sojenje o kaznivih dejanjih glede letne takse so pristojne davčne uprave. Te postopajo po ovadbah pristojnih organov državnih oblastev kakor tudi po privatnih ovadbah. Politično (policijsko) oblastvo mora o vsakem odkritem kaznivem dejanju glede letne takse obvestiti davčno upravo zaradi postopanja, isto pa mora storiti tudi davčna uprava glede prijavne takse. 49. Uradniki, ki ob pobiranju takse tega ne izvrše, kakor treba in oškodujejo državno blagajno, ali ki so voboe nemarni v izvrševanju predpisov tega člena, se kaznujejo v denarju od 30 do 500 dinarjev. Premalo pobrano takso mora doplačati lastnik vozila. 50. Za prijave ostalih navadnih vozil, ki niso omenjena v tar. post. 100., ki pa se po zakonskih predpisih tudi prijavljajo in dobivajo odobrilo za delo in porabo, se plačuje taksa po tar. post. 1. taksne tarife, za odobrilo pa taksa po tar. post. 5. taksne tarife. Navadni kmetiški vozovi kakor tudi dvokolice, ki služijo izključno za potrebe dotičnega lastnika, ne plačujejo takse iz te točke. 51. Ko stopi ta pravilnik v veljavo, prestanejo veljati vsi prejšnji predpisi, pojasnila, navodila itd., ki se nanašajo na tolmačenje o pobiranju takse na vozila, omenjena v tar. post. 100. taksne tarife.« Člen 48. Člen 107. se inpremmja in se glasi: >Člen 107. I. Obči predpisi. 1. Takso iz tar. post. 101. taksne tarife potofrajo v Korist državne blagajne državne in privatne železnice v. mednarodnem in notranjem prometu, brodi in plovni objekti katerekoli vrste na rekah, jezerih in kanalih v notranjem prometu in tramvajska podjetja. 2. Ta taksa se pobira pri plačilu voznine, in sicer na znesek čiste voznine. 3. Znesek te takse mora biti vračunan v obračunskem stavku. Pri potniških vozovnicah se vračuna ta taksa sku- , paj z voznino v vrednost vozovnice. Zaokrožanje se vrši na skupen znesek voznine s takso vred. 4. Za vrednost voznine za prtljago, pse in ekspresno blago se smatra ona vsota, ki se plačuje za prevoz teh predmetov. V to voznino ne spadajo ostale vsote, ki se plačujejo pri prevažanju teh predmetov, kakor: manipulacijske pristojbine, pristojbine za zavarovanje redne dostavitve itd. 5. Za vrednost voznine za vse ostalo blago se smatra ona vsota, ki jo je treba plačati, da se pridobi na železnicah, plovnih objektih in eventualno na tramvajih pravica prevažati vse predmete, izročene v odpremo, in sicer po predpisu dotičnih tarif. V voznino ne spadajo postranske pristojbine, kakor: ležnina, oborina, tehtarina, čakarina, povzetje itd. 6. Pri vozninah, pri katerih ima delež več podjetij, pobira in polaga vsako podjetje ustrezno takso po svojem deležu. 7. Na vsote voznin, pobranih v tuji valuti, se vrši obračun po onem tečaju, po katerem se je voznina s tujimi železnicami obračunila in plačala. 8. Tej taksi ni zavezan znesek onih listin, s katerimi se ne pridobi pravica potovati, kakor: vrednost peron-skega listka, listka za pridobitev določenega sedeža v vlaku, izrečene kazni, vrednost zapadlih varščin in brezplačnih vozovnic itd. 9. Takse iz te tarifne postavke ne plačujejo; a) kralj in člani kraljevske hiše; b) država za svoje pošiljke; c) samoupravna telesa, privatne osebe in družbe za svoje pošiljke na lastnih železnicah, če te pošiljke niso namenjene za prosto trgovino; č) lastniki plovnih objektov za svoje pošiljke, ki so namenjene za potrebe eksploatacije plovnih objektov. 10. Tej taksi niso zavezani: a) prevozi z zrakoplovnimi prometnimi sredstvi; b) prevozi s tovornimi in drugimi čolni, in temu podobnim; c) prevozi z odcepnimi železnicami; č) brezplačne nakaznice. 11. Taksa za prevoz potnikov, blaga, prtljage itd. se pobira in izroča državni blagajni v gotovini. 12. Taksa za prevažanje na brodih in ostalih objektih se plačuje vnaprej s kolki po položeni zakupnini in se prileplja na referat, ki se mora spojiti z zakupno pogodbo. 13. Prevozi, za katere se ne plačuje nobena zakupnina, ki pa se vrše redno za nagrado, so tudi zavezani tej taksi. Pri teh prevozih se morajo uporabljati prevozne karte državne izdaje. n. Držama is pooblaščena prometna podjetja. 14. Večja privatna brodarska podjetja, ki vodijo potrjene knjige po sistemu dvojnega knjigovodstva, smejo zaprositi na osnovi predpisa pripombe 4. k tar. post. 101. pri ministra za finance za ugodnost, da smejo polagatf pobrano takso iz te tarifne postavke pri državni blagajni mesečno, in to na osnovi izpiska iz svojih knjig. Imena tako pooblaščenih podjetij se objavijo po ;;Službenih no-vinahc. 15. Podjetja, ki prosijo za ugodnost iz pripombe 4. k tar. post. 101. taksne tarife, morajo predhodno dokazati, da redno vodijo glavno knjigo, primanoto ali dnevnik (žurnal), blagajnično knjigo ir knjigo tekočih računov (saldo-konto) in da izpolnjujejo njih blagajne, predstavništva in agenture pogoje iz točk 19. in 20. tega pravilnika. 16. Prošnja za ugodnost se vloži pri davčnem oddelku ministrstva za finance. Ko prejme davčni oddelek tako prošnjo, odredi sporazumno z upravo pomorstva in rečnega prometa strokovno komisijo treh članov, ki naj na licu mesta preizkusi pogoje iz prednje točke. Komisija poda o svojem delu davčnemu cddelku poročalo z obrazloženim mnenjem. Šele, ko dospe to poročilo. ge izda odločba ministra za finance. 17. Podjetja, ki se kaznujejo zaradi nepravilne vo-ditve knjig ali zavoljo prikrivanja državne takse, izgube pravico do te ugodnosti in je ne morejo več dobiti. 18. Državne železnice (glej pravilnik, kako je plačevati voznino za pošiljke državnih naprav po železnicah in ladjah v državni eksploataciji F. O. br. 1681/26*), samoupravne in privatne železnice in tramvaji, Rečna plo-vidba kraljevine Jugoslavije kot podjetja, ki uživajo ugodnost iz pripombe 4. tar. post. 101. taksne tarife, polagajo ob koncu vsakega meseca pri pristojni državni blagajni takso, pobrano v preteklem mesecu, in sicer: a) za potniški promet pri železnicah od celokupne vsote, dobljene iz prodaje potniških vozovnic, tri tri-indvajsetine (Vas); b) za potniški promet pri ladjah in tramvajih od celokupne vsote, dobljene iz prodaje potniških vozovnic, eno enajstino j1/,,); c) za blagovni promet od celokupne vsote, dobljene iz plačila čiste voznine s takso vred, za prtljago, pse, ekspresno in ostalo blago eno enajstino (7n). 19. Uprave samoupravnih in privatnih železnic,, tramvajev in privatnih brodarskih podjetij, ki uživajo ugodnosti iz pripombe 4. k tar. post. 101. taksne tarife, morajo voditi potrjene knjige. Blagajne teh železnic, brodarskih podjetij in tramvajev morajo voditi kontrolnike 0 prejemu in prodaji potniških vozovnic; iz teh se mora točno videti: število prejetih potniških vozovnic po vrstah; njih vrednost po vrstah; število prodanih vozovnic po vrstah in ; j": vrednost in skupna vrednost Prodanih vozovnic. 20. Zaradi izračuna in knjiženja 10% ne takse na voznino za blago morajo voditi blagajne samoupravnih in privatnih železnic, tramvajev in brodarskih podjetij, ki uživajo ugodnosti iz pripombe 4. k tar. post. 101. taksne tarife, kontrolnike plačane voznine na blago, prtljago, pse itd. (knjigo prispelega in odpremljenega blaga), iz katerih se mora mimo ostalega videti številka tovornega lista, relacija odpreme, vrsta blaga, vrsta odpreme, tarifa, znesek čiste voznine, znesek državne takse in znesek ostalih stroškov. 21. Rečna brodarstva za prevoz blaga morajo npo-rabljati v notranjem prometu monopolizirane tovorne liste za rečni, kanalski in jezerski promet in monopolizirane prtljažne matice. V lokalnem potniškem prometu se uporabljajo za kosovno blago namesto tovornih listov monopolizirane sprevodnice za lokalni promet. Za lokalni. potniški promet se smatra ono prevažanje potnikov, >Uradni list< št 266/63 iz 1. 1926. ki se ponavlja na isti progi večkrat na dan, a razdalja ni večja od 25 km. 22. Te kontrolnike morajo blagajne zaključevati me-’ sečno ali dnevno po potrebi knjigovodstva in vročati izpiske iz njih po posebnih obrazcih svoji upravi zaradi nadaljnjega knjiženja. 23. Vse uprave, ki uživajo ugodnosti iz pripombe 4. k tar. post. 101. taksne tarife, morajo voditi v svoji glavni knjigi posebej račun dohodka od potniških vozovnic, posebej pa račun dohodka od čiste voznine za prtljago, blago itd. Ti računi morajo biti spojeni z računom 15% ne takse iz tar. post. 101. taksne tarife, kakor tudi z računom 10%ne takse iz te tarifne postavke. Is'. ' .o morajo te uprave voditi ločeno v svoji glavni knjigi račun manipulacijskih stroškov in račun postranskih pristojbin, račun remorkaže itd. 24. Ko knjižijo uprave teh podjetij dohodke iz obrazcev, dobljenih cd svojih blagajn, jih morajo zlagati ločeno po mesecih in braniti radi nadaljnje kontrole in revizije najmanj leto dni. 25. Te obrazce za poročilo in knjiženje izdela vsaka uprava podjetja po vrsti poslov in po potrebah svojega knjigovodstva, vendar morajo imeti obrazci razpredelke, ki ustrezajo razpredelkom kontrolnika. 26. Ob koncu vsakega meseca zaključujejo uprave teh podjetij račun dohodka od potniških vozovnic in blaga kakor tudi račune taks iz tar. post. 101. taksne tarife, obračunajo takso in jo polože pri pristojni državni blagajni v zakonskem roku. 27. Mesečni obračuni za takse iz tar. post. 101. taksne tarife se morajo sestavljati na posebnem obrazcu v dveh izvodih in dohodki od teh taks se izročajo državni blagajni ali davčni upravi obenem z mesečnim obračunom. Državna blagajna, odnosno davčna uprava potrdi prejem denarja na duplikatu mesečnega obračuna in vrne ta duplikat podjetju. 28. Državna blagajna, odnosno davčna uprava mora vpisati dohodke od teh taks v mesečno poročilo o dohodku od taks, ki ga pošilja davčnemu oddelku. III. Privatna podjetja, ki ne uživajo ugodnosti u pripombe 4. k tar. post. 101. taksne tarife. A. Potniški promet. 29. Privatna brodarska podjetja, ki ne uživajo ugodnosti iz pripombe 4. k tar. post. 101. taksne tarife, pobirajo takso iz te tarifne postavke v korist državne blagajne v notranjem potniškem prometu na rekah, kanalih in jezerih z uporabo potniških vozovnic državne izdaje. Zaradi tega ne sme noben potnik pri teh podjetjih potovati na ladji ali na drugem plovnem objektu brez potniške vozovnice državne izdaje, izvzemši potnike z brezplačnimi vozovnicami. 30. Vsa privatna brodarska podjetja, ki se bavijo s prevažanjem potnikov, morajo pravočasno nabaviti potrebne potniške vozovnice državne izdaje od pristojne pristaniške kapetanije in plačati pri tej vnaprej takso iz te tarifne postavke po vrednosti potniških vozovnic in stroškov za napravo blokov s potniškimi vozovnicami. Zaradi lažje manipulacije ima vsako privatno brodarsko podjetje pravico, da naroči za svoje stalne proge neposredno od davčnega oddelka ministrstva za finance posebne potniške vozovnice, ki so lahko izdelane po tarifi dotičnega podjetja s posebnimi cenami. Tako naročilo se mora izvršiti mesec dni pred rabo. Taksa pri potniških vozovnicah državne izdaje mora biti vračunana v vrednost vozovnice, zaokrožanje pa se vrši na skupni znesek voznine s takso vred. 31. Potniške vozovnice državne izdaje so vezane v bloke po 100 listov in vsak b-lok s potniškimi vozovnicami ima svojo serijo in številko. Te vozovnice imajo tri dele: juksto, vozovnico in kupon, ki so ločeni s perforacijo. 32. Pri prodaji potniških vozovnic žigosa blagajna podjetja ali plovnega objekta prodano vozovnico z žigom dotičnega podjetja, ki označa potno relacijo in datum prodaje, in izroči nato potniško vozovnico s kuponom, juksto pa obdrži zaradi kontrole. Potniške vozovnice se smejo prodajati na ladji v krajih, kjer ni agenture ali predstavništva dotičnega podjetja. Ko stopi potnik na ladjo, odtrga ladijski kontrolor od prodane vozovnice kupon in izroči potniku samo vozovnico. Ko izstopajo potniki iz ladij, kontrolirajo organi pristaniške kapetanije ali finančne kontrole na pristaja-lišču predajo vozovnic. 33. Pristaniške kapetanije morajo pravočasno naročiti napravo potniških vozovnic za vsa brodarska podjetja na svojem področju in točno označiti, za katere relacije potrebujejo vozovnice, po kateri ceni in za katero podjetje, in to neposredno pri davčnem oddelku ministrstva za finance. 34. Davčni oddelek skrbi za to, da se natisnejo vse vozovnice po potrebah brodarstva, in vroča izdelane vozovnice pristojnim davčnim upravam, ki zalagajo pristaniške kapetanije po njih zahtevkih. 35. Vsaka kapetanija mora skrbeti za to, da ima vedno zadostno število vseh vrst vozovnic za vsa podjetja na svojem področju v zalogi. Zaradi neizvrševanja tega predpisa se kaznuje odgovorni uradnik po točki 92. tega člena. 36. Zaradi knjiženja teh vozovnic in dohodka od teh taks morajo voditi pristaniške kapetanije poleg ostalih knjig tudi kontrolnik o prejemu in prodaji potniških vozovnic kakor tudi potrebne partijalnike. Te kontrolnike in partijalnike izdaja v tisku davčni oddelek ministrstva za finance. 37. Dohodki od pobranih stroškov za napravo blokov (cena bloka) se morajo knjižiti ločeno in kot taki v mesečnem obračunu posebej izkazovati. 38. Dohodke iz prodaje potniških vozovnic izročajo pristaniške kapetanije pristojni davčni upravi obenem z mesečnim obračunom najkesneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec. Davčna uprava potrdi prejem denarja na duplikatu mesečnega obračuna in vrne ta duplikat pristaniški kapetaniji. 39. Brezplačne potniške vozovnice tiskajo in izdajajo podjetja sama. 40. Potniške vozovnice državne izdaje se tiskajo v državni markamici ob kontroli komisije za napravo kolkov, kateri se prideli posebej za ta posel en strokovni uradnik taksnega odseka pri davčnem oddelku. B. Linijski blagovni promet. 41. Privatna brodarska podjetja, ki ne uživajo ugodnosti iz pripombe 4. k tar. post. 101. taksne tarife, pobirajo v korist državne blagajne v notranjem rečnem prometu takso iz točke 2. tar. post. 101. taksne tarife v gotovini, in to vnaprej od vsakega prevoza blaga, prtljage itd. po znesku pobrane voznine. 42. Noben tovor v notranjem linijskem prometu pri teh podjetjih, za čegar prevoz se plačuje taksa iz te tarifne postavke, se ne sme prevzeti brez monopolnega tovornega lista ali prtljažne matice za rečno, kanalsko in jezersko brodarstvo. 43. Tovorni list za rečno, kanalsko in jezersko brodarstvo se tiska v treh izvodih — unikat, duplikat in triplikat. Tovorni listi morajo poleg ostalih podatkov v obračunskem stavku navajati tudi podatke o pobrani taksi iz tar. post. 101. taksne tarife. 44. Na prvem izvodu tovornega lista je vtisnjen kolek 51 dinarjev. 45. Vsak tovorni list ima svojo serijo in številko, ki so vtisnjene na vseh treh izvodih. Prvi in drugi izvod tovornega lista sta perforirana. 46. Privatna brodarska podjetja se zalagajo s prtljažnimi maticami pri upravi državnih monopolov ali pa pri pristojni pristaniški kapetaniji. Tovorne liste razpečavajo male prodajalnice tobaka. 47. Čim se izroči tovor upravi, agenciji, predstavništvu ali ladji v odpremo s tovornim listom, izračuna uprava, agentura, predstavništvo ali poveljnik ladje voznino in državno takso, in se nato po plačilu takse izda stranki drugi izvod tovornega lista kot predajno potrdilo. Prvi izvod (unikat) tovornega lista spremlja blago, tretji izvod pa ostane pri podjetju zaradi knjiženja. 48. Večja podjetja, ki imajo urejene agenture z ločenimi blagajnami in knjigovodstvom, knjižijo tovorne liste po navodilih svojega glavnega knjigovodstva. 49. Manjša podjetja, ki knjižijo dohodke samo pri svoji upravi ali glavni agenturi, morajo voditi pri glavni agenturi poleg blagajnične knjige tudi še knjigo odprem-ljenega blaga, knjigo prispelega blaga in knjigo blagovnih tovornic. Blagajnična knjiga, knjiga odpremljenega in knjiga prispelega blaga morajo biti potrjene pri pristojnem oblastvu. 50. Knjiga odpremljenega blaga (obrazec A) ima te-le razpredelke: datum, številka tovornega lista, številka tovornice, odpošiljatelj in kraj, prejemnik in kraj, število tovorkov, vrsta in vsebina, kosmata teža v kg, povzetje vnaprej, povzetje po predaji, povzetne pristojbine, vtovoritev in iztovoritev, manipulacijska pristojbina, zavarovanje, tehtarina, prevoz, 10% državne takse, tovorni list, pobrano skupaj (dinarjev — par), pobrati je skupaj (dinarjev — par), pripomba. 51. Knjiga prispelega blaga (obrazec B) ima iste razpredelke, kakor knjiga odpremljenega blaga, samo pred razpredelkom ^pripomba« ima še en razpredelek jpo obračunu od ...«. Vsak izvod knjige odpremljenega ali prispelega blaga ima 100 listov in je vezan. 52. Knjiga blagovnih tovornic ima naslednje razpredelke: številka tovornega lista, znak, število tovorkov, količina, vrsta tovorkov in vsebina, kosmata teža v kg, plačano, je plačati. Knjiga blagovnih tovornic ima 50 listov, natisnjenih dvojno. Vsak unikat te knjige je ločen od vezave s perforacijo. 53. Ostale agenture vodijo samo knjigo blagovnih tovornic in obračunsko knjigo plačanih tovornih listov. 54. Obračunska knjiga plačanih tovornih listov ima 50 listov, tiskanih dvojno. Vsak unikat obračuna plačanih tovornih listov je ločen od vezave s perforacijo. Unikat in duplikat te knjige imata naslednje razpredelke: proga, številka tovornega lista, od postaje, povzetje vnaprej, povzetje po predaji, voznina, vtovori- tev in iztovoritev, manipulacijske takse, zavarovanje, tovorni list, 10% -na taksa, skupaj, skupno in pripomba. Obračunska knjiga plačanih tovornih listov je vezana in ima svojo serijo in številko. 55. Tovornice in obračun plačanih tovornih listov se P^ejo s svinčnikom, in to tako, da se postavlja pod unikat indigov papir. 5G. Odprema in knjiženje se vrši tako-le: a) Če se izroči tovor v odpremo glavni agenturi, postavi ta na tovorni list takoj zaporedno številko iz knjige odpremljenega blaga, izroči nato ekspeditorju duplikat tovornega lista, unikat in triplikat pa pridrži nadaljnje knjiženje. . Pred vtovoritvijo se morajo vpisati vsi tovorni listi v- knjigo odpremljenega blaga, nato se razvrste po namembnih krajih in vpišejo v knjigo blagovnih tovornic. Vpis se vrši tako, da se sestavi za vsako prejemno agenturo posebna tovornica. Po izvršnem vpisu se iztrga unikat tovornice iz knjige in se izroči poveljniku plovnega objekta obenem z dotičnimi unikati tovornih listov zaradi nadaljnje izročitve prejemni agenturi. Prejemna agentura potrdi prejem blaga na tovornici, ki se takoj vrne glavni agenturi. b) če se izroči tovor pomožni agenturi, postavi ta ludi zaporedno številko na tovorne liste, ki jih jemlje Po vrsti iz knjige blagovnih tovornic, izroči ekspeditorju duplikat tovornih listov, vpiše tovorne liste v blagovne tovornice za vsako agenturo posebej in izroči poveljniku plovnega objekta vse tovornice z vsemi unikati in triplikati tovornih listov. Poveljnik plovnega objekta izroči samo unikate tovornih listov vsaki prejemni pomožni agenturi, ki Potrdi prejem na tovornici, tovornice s triplikati tovornih listov pa vroči glavni agenturi, odnosno upravi podjetja, ki vpiše vse triplikate tovornih listov v knjigo prispelega blaga. 57. Ko izroče pomožne agenture prejemniku blago in pobero povzetje ali voznino, vpišejo pobrani denar v obračun plačanih tovornih listov in izroče unikat tega obračuna z denarjem vred takoj svoji glavni agenturi zaradi nadaljnjega knjiženja. Glavna agentura razbremeni na osnovi prejetih obračunov pomožne agenture po knjigi prispelega blaga m jih obremeni v blagajnični knjigi. 58. Knjige prispelega in odpremljenega blaga se zaključijo vsakega 11., 21. in 1. dne v mesecu, in to tako, da se pod napisanim besedilom potegne črta in se vsote seštejejo. Po zaključku mora sestaviti vsako Podjetje izpisek iz teh knjig v dvojniku, v katerem mora točno označiti, od katere do katere zaporedne številke je izpisek sestavljen, znesek vsote čiste voznine in znesek pobrane 10%-ne državne takse, n. pr.: >Davčni upravi v —............—.... Brodarsko podjetje N....................... je pobralo v prvih desetih dneh meseca februarja 1933., in sicer: Ciste voznine po svoji knjigi odpremljenega blaga od št. 220 do št. 254 .... Din 5.000-— Po knjigi prispelega blaga od št. 320 do št. 400 ..................................... „ 7.000—- Skupaj . , . Din 12.000— Za 10%-no državno takso iz tar. post. 101. taksne tarife se je pobralo Din 1.200-—, s črkami tisoč dve sto dinarjev, katera vsota se izroča upravi s prošnjo, da se Prejem potrdi na duplikatu tega izvoda.« 59. Ta izvod z denarjem vred se mora vročiti pristojni davčni upravi najkesneje do 15., 25. in 5. dne vsakega meseca. 60. Duplikat izvoda, na katerem je prejemno potrdilo, se mora spojiti, vezati in hraniti obenem z ustrezajočimi triplikati tovornih listov in obračuni pobranih tovornih listov zaradi revizije najmanj leto dni. C. Lokalni blagovni promet. 61. Za blago v lokalnem potniškem prometu se uporabljajo namesto tovornih listov monopolizirane spre-vodnice za blago. 62. Noben tovor v lokalnem prometu, ki je zavezan plačilu takse iz tar. post. 101. taksne tarife, se ne sme vtovoriti brez sprevodnice za lokalni promet; drugače se kaznuje odgovorno podjetje po točki 91., pod 2., tega člena, poveljnik plovnega objekta pa po točki 91., pod 4., tega člena. 63. Vsaka sprevodnica ima tri izvode: matico, račun plačane voznine in spremnico. Sprevodnice so vezane v zvezke po 25 in 50 kosov. Na računu je vtisnjena taksa iz tar. post. 34. taksne tarife. Spremnica je natisnjena na papirju druge barve. Račun plačane voznine in spremnice so ločene od zvezka s perforacijo. .Vsi trije izvodi sprevodnice imajo eno serijo in eno številko. 64. Sprevodnice izpolni podjetje samo, in to hkratu s tem, da se podstavi dvojni indigov papir pod prvi in drugi izvod sprevodnice. Ko se izpolni sprevodnica, se izda izročilcu pošiljke. račun plačane voznine; spremnica spremlja blago, matica pa ostane v zvezku zaradi knjiženja. 65. Za sprevodnice v lokalnem prometu se mora voditi posebna, potrjena knjiga (sumarnik za blago v krajevnem prometu in prtljažne matice). Ta knjiga ima te-le razpredelke: zaporedno številko, datum, serijo matice za blago (od številke do številke), za prtljago (od številke do številke), pobrano povzetje za blago dinarjev — par, provizija dinarjev — par, vtovoritev, iztovoritev dinarjev — par, voznina dinarjev — par, 10% državne takse dinarjev — par, voznine za prtljago dinarjev — par, manipulacijska taksa. 66. V sumarniku za blago v lokalnem prometu se knjiži prejeta voznina na osnovi dnevnih izpiskov iz sprevodnic za blago v lokalnem prometu in prtljažnih matic. Odredbe točk 57., 58., 59. in 60. tega člena veljajo tudi za sumarnik. Matica tovornih listov se mora hraniti obenem z obračunom — izpiskom zaradi nadaljnje revizije. Č. Prevoz prtljage, psov itd. 67. Za prevažanje prtljage uporabljajo vsa podjetja monopolizirane prtljažne matice. 68. Monopolizirana prtljažna matica ima matico in račun plačane voznine. Račun plačane voznine ima isto serijo in številko kot matica, ločen je pa od zvezka s perforacijo. Račun se izpolni, ko se je prej pod matico dejal dvojni indigov papir. Na računu je vtisnjena taksa iz tar. post. 34. taksne tarife. Monopolizirana prtljažna matica se veže v zvezke od 25 do 50 kosov. 69. Prtljažne matice se vpisujejo v sumarnik, kakor sprevodnice. 70. Obračunavanje in polaganje se vrši v istem roku in na isti način pri pristojni davčni ucravi^,kakor pri tovornih listih. 71. Knjigo odpremljenega in prispelega blaga in knjigo tovornic kakor tudi obračunsko knjigo plačane voznine tiska zaradi enotnosti oddelek ministrstva za finance, ki jih prodaja po davčnih upravah po lastni ceni. 72. Ta obračun velja samo za večja podjetja, ki opravljajo stalno progo, ki pa ne izpolnjujejo vseh pogojev iz točke 15. tega člena. Če pa se kaznuje tako podjetje zaradi prikrivanja državne takse ali zaradi neredne voditve knjig, morajo polagati taka podjetja državno takso po odredbah IV. oddelka tega člena. IV. Prevažanje s čolni, malimi mostovnimi čolni in ostalimi plovnimi objekti 73. Vse odredbe tega pravilnika o voditvi knjig in obračunu takse veljajo samo za večja podjetja, ki opravljajo stalne proge in vodijo potrjene knjige, za ostala podjetja pa veljajo ostale odredbe. Vsak tovor na vsakem objektu mora imeti spremno listino (monopolizirani tovorni list), v katerem je treba označiti kraj vtovoritve, težo in vrsto vtovorjenega blaga in namembni kraj. Na sprednji strani tovornega lista se izračunava voznina po veljavnih tarifah rečne plo-vitbe. Če voznik blaga iz kakršnegakoli razloga ne more ali ne umeje izračuniti voznine, pusti tovorni list prazen. Organi, ki pobirajo takse, morajo v tem primeru sami izračunati voznino in po tej pobero 10% takse od čiste voznine. 74. Če iztovarja voznik blago na več postajah, mora plačati na vsaki postaji takso po tar. post. 101. taksne tarife samo za iztovorjeno količino. 75. Čim dospe natovorjeni objekt v pristanišče, se mora javiti voznik s tovornim listom pristaniški kape-taniji, če pa te ni, agenturi Rečne plovidbe ali davčnemu oblastvu, kjer se mu na osnovi podatkov v tovornem listu izračuni in od njega pobere državna taksa. O izvršenem izplačilu se izda stranki priznanica (potrdilo o prejemu) in šele na osnovi te priznanice sme začeti stranka izto-varjati. 76. Priznanična knjiga o plačilu te takse ima 100 listov. Priznanica se piše v dveh izvodih, uporabljaje indigov papir; unikat se da stranki, duplikat pa ostane pri oblastvu, ki je takso pobralo. Za prevoz potnikov pri teh podjetjih veljajo odredbe o potniških vozovnicah državne izdaje. V. Prevozi peska, gramoza, kamenja itd. v lokalnem in linijskem prometu. 77. Vsa brodarska društva in vsi lastniki plovnih objektov (razen Rečne plovidbe kraljevine Jugoslavije in Srbskega brodarskega društva) morajo pri prevozu peska in gramoza izračunavati voznino (tarifni stavek) po 50 dinarjev za železniški voz v razdalji do 20 km, 100 dinarjev v razdalji od 20 do 100 km in potemtakem plačevati kot 10%-no takso iz tar. post. 101. taksne tarife za železniški voz na razdaljo do 20 km 5 dinarjev, od 20 do 100 km pa 10 dinarjev, in sioer neglede na to, ali je naslovljeno to blago na določeno osebo ali pa poslano v skladišče zaradi predelave in nadaljnje proste trgovine. 78. Za prevoz kamenja, drv in premoga se mora izračunavati v lokalnem prometu, t. j. v razdalji največ 10 km, voznina po 150 dinarjev za železniški voz in se plačuje potemtakem kot taksa iz tar, p^t. 1AL. » iek9r niški voz 15 dinarjev. Za prevoz preko 10 km velja tarifa Rečne plovidbe kraljevine Jugoslavije. 79. Za prevoz vsega ostalega blaga v lokalnem ali linijskem prometu kakor tudi za prevoz peska in gramoza na razdaljo preko 100 km se morajo izračunavati voznine (tarifni stavki) po veljavnih tarifah Rečne plovidbe kraljevine Jugoslavije. 80. Ta odredba o tarifi velja tudi za ona peskovna podjetja, trgovine s kamenjem, premogom itd., ki z lastnimi plovnimi objekti prevažajo blago, material za svoja trgovinska skladišča — in tudi za druge namene. 81. Če se vrši iztovarjanje in vtovarjanje takega blaga na sedežu pristaniške kapetanije, se ne sme noben njihov plovni objekt raztovoriti, če se prej ne plača taksa iz te tarifne postavke. Zaradi tega mora podati vsako tako podjetje pred iztovoritvijo prijavo pristaniški kapetaniji o prihodu objekta, v kateri prijavi je treba označiti točno tudi tonažo prevoženega blaga. 82. Pristaniška kapetanija mora, ko prejme prijavo, proveriti na mestu samem prijavljeno tonažo in overovi to na prijavi s podpisom. Tonaža se izračunava po občih predpisih, iztovoritev pa se odobri šele po plačilu takse iz tar. post. 101. taksne tarife. 83. Te odredbe veljajo za podjetja, ki ne uživajo ugodnosti iz pripombe 4. k tar. post. 101. taksne tarife. 84. Če se vrši iztovoritev takega blaga zunaj sedeža pristaniške kapetanije, morajo zaprositi ta podjetja ministrstvo za finance za ugodnost, da polagajo to takso mesečno po svojih knjigah. Podjetja, ki uživajo ugodnost iz pripombe 4. k tar. post. 101. taksne tarife, morajo voditi naslednje potrjene knjige: skladiščno knjigo, dnevnik (žurnal), glavno knjigo in ladijski dnevnik. 85. Skladiščna knjiga se mora voditi tako, da se dh ugotoviti ob vsakem času prejem in znesek blaga ali materiala iz magacina ali iz založišča. V glavni knjigi se mora jočeno voditi račun 10%-ne državne takse za vse vrste prevoza, in to po relaciji prevoza in vrsti blaga. Ta račun mora biti vezan z ustreznim računom za blago. V ladijskem dnevniku mora vpisovati poveljnik plovnega objekta vsakodnevno delo plovnega objekta. 86. Ob koncu vsakega meseca morajo položiti ta podjetja pristojnemu davčnemu oblastvu dolgovano takso za minuli mesec po izpiskih iz svojih knjig. 87. Preden začnč ali končajo posle na takih krajih, morajo ta podjetja obvestiti o tem tudi pristojno pristaniško kapetanijo. 88. Če se prevoz peska, premoga, kamenja itd. ne vrši z lastnimi plovnimi objekti, imajo vozniki vse dolžnosti. kakor ostali vozniki glede voditve kontrolnika, uporabe tovornih listov itd. VI. Kazni. 89. Če se ne plača ta taksa pravočasno, se kaznuje odgovorna oseba ali družba z enkratnim zneskom redne takse. Državni uslužbenci se kaznujejo za taka kazniva dejanja z denarno kaznijo od 200 do 1000 dinarjev. 90. Če se ta taksa prikrije, pa se to naknadno ugotovi, se kaznuje odgovorna oseba ali družba s trikratnim zneskom nepoložene takse. 91. Z denarno kaznijo od 2.000 do 5.000 dinarjev se kaznujejo: 1. samoupravna in privatna podjetja, ki uživajo ugod-SfgjlL « te?* oprt. ML tekne tazito, «• vobče ne vodijo ali ne vodijo redno potrjenih knjig, ki so predpisane s tem pravilnikom, če ne dajo kontrolnim organom ob pregledu — reviziji na razpolago svojih knjig in ostalih podatkov, ali če ne izvršujejo predpisov tega pravilnika; 2. privatna brodarska podjetja, ki ne uživajo ugodnosti iz pripombe 4. k tar. post. 101. taksne tarife: a) če prodajo potniške vozovnice privatne izdaje; b) če prodanih vozovnic državne izdaje ne oddajo potnikom; c) če ponovno uporabijo prodano vozovnico; č) če ne pritisnejo na prodano potniško vozovnico državne izdaje žiga in ne postavijo nanjo datuma; d) če sprejmejo in pošljejo blago, za čegar prevoz se mora plačati taksa iz te tarifne postavke, brez monopoliziranega tovornega lista ali če vpišejo v tovornih listih, sprevodnicah in prtljažnih maticah voznino nemarno, da bi prikrajšali državno takso; e) če ne izvršujejo ostalih predpisov tega pravilnika. 3. podjetja, ki prevažajo z lastnimi plovnimi objekti pesek, premog, kamenje itd., če začno iztovarjati v krajih,^ kjer je sedež pristaniške kapetanije, preden so plačala takso iz tar. post. 101. taksne tarife, in če ne izvršujejo ostalih predpisov tega pravilnika; 4. poveljniki plovnih objektov: a) če sprejmejo potnike brez predpisanih potniških vozovnic in blago, za katero se mora plačati taksa, brez monopoliziranega tovornega lista ali sprevodnice; b) če ovirajo državno kontrolo na plovnih objektih; c) če se ne drže ostalih odredb, predpisanih v tar. post. 101. taksne tarife in v tem pravilniku. 92. Državni in samoupravni uslužbenci se kaznujejo z denarno kaznijo od 200 do 1000 dinarjev, če ne izvršujejo ostalih predpisov tar. post. 101. taksne tarife in tega pravilnika. 93. Obtožbe in referate zcper državne in privatne osebe in podjetja zaradi neizvrševanja predpisov te tarifne postavke in njenega pravilnika vlagajo pristojna kontrolna oblastva. 94. Vse predhodne preiskave in zaslišbe po kaznivih dejanjih privatnih oseb in podjetij opravljajo v bro-darstvu pristaniške kapetanije, pri ostalih podjetjih pa organi davčne uprave. 95. Za poizvedovanje in sojenje so pristojni: a) za kazniva dejanja privatnih oseb in podjetij davčne uprave; b) za kazniva dejanja državnih uslužbencev minister za finance. Zoper odločbe ministra za finance ni pritožbe. VII. Nadzorstvo in kontrola. 96. Vrhovno nadzorstvo zaradi izvrševanja predpisov te tarifne postavke in njenega pravilnika vrši minister za finance po davčnem oddelku. 97. Celokupno kontrolo in revizijo pri državnih železnicah vrši ministrstvo za promet. 98. Celokupno kontrolo in revizijo pri pristaniških kapetanijah vrši uprava pomorstva in rečnega prometa. V izjemnih primerih lahko izvrši revizijo tudi ministrstvo za finance. 99. Celokupno kontrolo glede pobiranja takse in revizijo pri direkciji Rečne plovidbe vrši davčni oddelek hkratu z upravo pomorstva in rečnega prometa. 100. Kontrolo nad izvrševanjem predpisov iz te tarifna iry privatnih gozdnih in ostalih železnicah vrše pristojne finančne direkcije ali davčne uprave. Revizijo pri teh podjetjih vrši davčni oddelek sporazumno z direkcijo državnih železnic. 101. Celokupno kontrolo nad izvrševanjem predpisov te tarifne postavke pri privatnih brodarskih podjetjih, brodih in ostalih plovnih podjetjih vrše pristaniške kapetanije in organi finančne kontrole; če pa teh ni, vrše to kontrolo davčne uprave ali občinska oblastva. Revizijo pri teh podjetjih vrši davčni oddelek ministrstva za finance sporazumno z upravo pomorstva in rečnega prometa. VIII. Povračila preveč plačane takse. 102. Če se vrne zakupniku iz kateregakoli razloga del zakupnine, ima pravico do povračila ustrezajočega dela plačane takse. Če ostane zakupniku prevoza po preteku zakupnega roka ali kakemu drugemu podjetju izvestno število neuporabljenih, odnosno neprodanih prevoznih ali potniških vozovnic, se istotako vrne ustrezajoča taksa, če te vozovnice niso odtrgane od kupona. Povračilo te takse se vrši po občih predpisih, ki veljajo za ostala povračila taks. IX. Prehodne odredbe. 103. Vse odredbe tega pravilnika o potniških vozovnicah državne izdaje, o monopolnih tovornih listih za rečno, kanalsko in jezersko brodarstvo, o sprevodnicah in prtljažnih maticah stopijo v veljavo dne 1. julija 1932. 104. Dne 10. julija 1932. prestanejo veljati vse ugodnosti, dane glede tromesečnega polaganja takse iz tar. post. 101. taksne tarife, ki so bile podeljene po prejšnjih predpisih. Do tega roka morajo likvidirati vsa podjetja dolgovano takso iz te tarifne postavke. Nove ugodnosti se smejo dajati samo na osnovi novih predpisov v tar, post. 101. taksne tarife.« Člen 49. V členu 115., točki 1. je črtati besedi: >in 120.«, pred: »119.« pa je črtati vejico in postaviti: »in«. V točki 3. tega člena je namesto: »narodno zdravje« postaviti: »socialno politiko in narodno zdravje«. Člen 50. V členu 145. je dodati novo točko, ki se glasi: »7. Taksa iz tar. post. 167. se plačuje tudi za kartoteke. Taksa za kartoteke se prileplja in uničuje na referatu, odnosno na prošnji, s katero se prijavljajo kartoteke v potrditev, odnosno parafiranje, in sicer tako, da se pritisne na vsako kartoteko žig naslednje vsebine: »Taksa po tar. 167. plačana pod št /193... • • • •—«. Davčni oddelek nabavi žige za vsa oblastva, pristojna za pobiranje te takse. Potemtakem mora uradnik, določen za potrditev, odnosno parafiranje kartotek, postaviti na vsako kartoteko številko vložnega zapisnika, pod katero je vpisana prošnja za potrditev kartoteke, pod njo pa svoj podpis (parafo). Po številu kartotek se pobere taksa in uniči na prošnji in je šteti pri tem vsako kartoteko za en list. Po izvršenem žigosanju (potrdilu) potrdi dotični uradnik na prošnji, koliko kartotek je žigosanih in kolika taksa pobrana, in izda o tem stranki potrdilo (n. pr. Clen 51 V členu 147., točki 7., je namesto besea: »o siromašnem stanju, določeno v točki 6. člena 5. zakona o taksulK postaviti: »potrdilo o siromaški pravici«. V točki 10. tega člena je namesto besed: »po členu 5. zakona o taksah« postaviti: »na osnovi siromaške pravice«. .. Clen 52. V členu 148., točki 1. je namesto: »siromašnem stanju« postaviti: »siromaški pravici«. Clen 53. V členu 149., točki 1. je namesto: »siromašnem stanju« postaviti: »siromaški pravici«. Clen 54. V členih 151., 152., 153., 154. in 155., kjerkoli stoji: »o siromašnem stanju«, je postaviti: »o siromaški pravici«. Clen 55. V členu 184., kjerkoli se omenja »generalna direkcija posrednih davkov«, je to nadomestiti z izrazom: »davčni oddelek ministrstva za finance«. Clen 56. V členu 185. je črtati: »1.«. Clen 57. Za členom 185. se dodaja nov člen 185. a, ki se glasi: »Clen 185. a. 1. Za vizum potnega lista se plačuje poleg takse iz tar. post. 238. tudi taksa za prošnjo iz tar. post. 1. taksne tarife. Osebe, ki so oproščene plačila takse za potni list po predpisih pripombe 2. in 4. k tar. post. 237. taksne tarife, izjemoma ne plačujejo takse iz tar. post. 1. Te odredbe veljajo tudi za one primere, kjer je tako odrejeno s sporazumom s tujo državo. 2. Kdor viza ne ukoristi, nima pravice do povračila plačane takse. 3. Ce se uporabi vstopni vizum za tranzitnega, se razlika v taksi ne vrne. 4. Vse olajšave pri turističnih vizih kakor tudi pooblastitve, da se tranzitni vizi na izvestnih progah lahko tudi v vlaku izdajajo, ostanejo še nadalje v veljavi, dokler se ne izpremene. 5. Tujim diplomatskim zastopnikom se izdajajo vizi po vzajemnosti brezplačno. 6. Vsi vizi, ki jih izdajo obmejna oblastva po pripombi 4. k tar. post. 238., so zavezani dvojni taksi iz točke 1. pod b), odnosno c), neglede na predpise točke 1. pod d) te tarifne postavke. 7. Kraljevska zastopništva v inozemstvu morajo voditi vpisnik o brezplačno izdanih vizih.« Clen 58. V členu 186., točki 2., je namesto: »generalna direkcija državnega računovodstva« postaviti: »oddelek za državno računovodstvo pri ministrstvu za finance«. V točki o. je namesto: »generalni direkciji posrednih dav- kov« postaviti: »davčnemu oddelku ministrstva za finance«. Clen 59. V členu 187., točki 6. je namesto: »polovica takse po krajih iz točk a), b) ali c)« postaviti: »taksa iz točk 2. in 3.«. Na koncu je dodati novo točko, ki se glasi: »7. Taksa iz te tarifne postavke se plačuje v kolkih in se prileplja na dovolilo ali odobrilo.« Clen 60. Clen 188. se izpreminja in se glasi: »Taksa iz tar. post. 259. taksne tarife se plačuje v kolkih in se prileplja na gradbeno dovolilo, odlok, odobrilo itd.« Clen 61. V členu 191. postane prvi odstavek točka 1., na koncu pa je dodati novi točki, ki se glasita: »2. Ta taksa se plačuje v kolkih in se prileplja na prošnjo, s katero se zahteva pregled. Naknadno pobrana taksa iz te tarifne postavke za dela in viške, odobrene po kolavdaciji, se prileplja na zapisnik o kolavdaciji ali superkolavdaciji. 3. Zapisnika o kolavdaciji ali superkolavdaciji ko-lavdacijska komisija ne sme podpisati, če se predhodno ne uveri, ali je z izplačanimi situacijami plačana v zadostnem znesku tudi pogodbena t*ksa.« Clen 62. Za členom 194. je dodati nov člen 194. a, ki se glasi: »Clen 194. a. Taksa iz tar. post. 269. taksne tarife se plačuje ' kolkih in se prileplja na reklamacijo ali pritožbo.« Clen 63. V členu 195., točki 6., je namesto: »generalni direkciji posrednih davkov« postaviti: »davčnemu oddelku mi nistrstva za finance«. Clen 64. V členu 196.* se točka 6. izpreminja in se glasi: »6. Vse žagarne, ki imajo pogon z vodno silo, plačujejo takso iz tar. post. 89., ostale pa takso iz tar. post 279. taksne tarife.« Clen 65. V členu 203. je namesto: »318.« postaviti: »318. ao Clen 66. Za členom 205. se dodaja nov člen 205. a, ki se glasi: »Clen 205. a. Za potrdila o rokopoloženju se pobira taksa iz tar. post. 331. taksne tarife pred rokopoloženjem, prileplja pa in uničuje se na potrdilu.« ' Clen 67. V členu 208., točki 3., je namesto: »točk 27. in 45. člena 103. tega pravilnika« postaviti: »pripombe 13. k tar. post. 99. a taksne tarife«. * V izvirniku pomotoma: členu 169. — K tej točki gl. tudi »Uradni list« št. 187j46 iz 1. 1927, V točki 6. tega člena je namesto: ; in v točkah 27. in 45- člena 103. tega pravilnika« postaviti: »tega pravilnika in pripombe 13. k tar. post. 99. a taksne tarife«. Člen 68. V členu 209., točki 1. je črtati vse besedilo, ki je v oklepajih. V točki 5. pod c) tega člena je črtati besede: »v točkah 23., 71, 124. in 134. člena 103. tega pravilnika in«. Člen 69. V členu 217, točk 6. je namesto: >500.000« postaviti: >150.000«, namesto: »15. novembra 1923.« pa postaviti: aprila 1927. neglede na število dedičev«. Člen 70. V členu 231. taksnega in pristojbinskega pravilnika Je, kjerkoli stoji: »davčni urad, odnosno finančna uprava« postaviti: »davčna uprava«. V točki 13. tega člena je postaviti namesto: »generalne direkcije posrednih davkov«, besede: »pristojne finančne direkcije za vsote do 10.000-— dinarjev, preko 10.000-— dinarjev pa od davčnega oddelka ministrstva za finance«. Člen 71. Kjerkoli stoji v taksnem in pristojbinskem pravilniku: »generalna direkcija državnega računovodstva«, ^generalna direkcija posrednih davkov«, »generalna direkcija davkov«, »davčni urad«, je treba postaviti: »oddelek za državno računovodstvo ministrstva za finance«, >davčni oddelek ministrstva za finance« in »davčna uprava«. Člen 72. Ukinjajo se členi: 77, 78, 84, 85, 96, 116., 125, 133, 134, 135, 136, 137, 138, 139, 140, 141, 142, 143, 144, 156, 157, 158, 159, 160, 161, 162, 201, 206. b in 224. taksnega in pristojbinskega pravilnika. Člen 73. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko se razglasi v ; Službenih novinah«. V Beogradu, dne 20. aprila 1932.; št. 32.840. Minister za finance ilr. Mil. R. Dordevie s. r. 427. Na osnovi § 364* zakona o obrtih predpisujem ta-le obrazec za pravila Sdružbe trgovcev (obrtnikov) za srez (mesto) ................................. .** Člen 1. I. Področje, sedež, naslov in pečat. Združba se osnavlja in deluje na osnovi predpisov fcakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. * V izvirniku pomotno: § 360. — Op. ur. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. *uaja 1932, št. 106/XLVIH/342. — Zakon o obrtih glej aShtžJjeau.lisU št. &Z2/26 iz 1.1931, Področje združbe obseza srez (mesto) .......................... Združba ima svoj sedež v ............................................ Naslov združbe je: -Združba...................................c. Pečat združbe je okrogle* oblike in navaja naslov in kraj, kjer ima združba svoj sedež. Združba je pravna oseba. II. Naloge. Člen 2. Naloga združbi je: » 1. da goji in razvija med svojimi člani duha skupnosti in vzajemne pomoči in da vzdržuje ter pospešuje 1 spoštovanje stanovske časti; 2. da zastopa in pospešuje koristi trgovine (obrtništva), da skrbi, da se odpravijo običaji, postopanja in delovne metode, ki ovirajo, da se razvije med člani samo solidna tekma, da skrbi za to, da obiskujejo učenci in pomočniki njegovih članov šolo redno, in da opo-zarja cblastva na neupravičeno obratovanje kakor tudi na zanemarjanje dolžnosti svojih članov nasproti pomožnemu J osebju; 3. da skrbi za to, da se vzdržuje dobro razmerje med člani službcdavci in njihovim pomožnim osebjem, kakor tudi lastno dobro razmerje nasproti ostalim gospodar' skim ali kulturnim združbam; 4. da skrbi za moralno vzgojo ter obče in strokovno Izobraževanje svojih članov in njihovega pomožnega osebja s tem, da prireja tečaje, predavanja in razstave, da osnavlja muzeje, vajeniške in pomočniške domove, da ctvarja šole itd.; 5. da vrši vse funkcije, ki so v zvezi s pogodbami o vajeniškem, odnosno službenem razmerju med člani in pomožnim osebjem po odredbah zakona o obrtih (§ 258.), da skrbi, da dobe pomočniki službo, in da skrbi za pouk učencev (vajencev) (§ 278. zakona o obrtih) in da so-deluje v ta namen z javnimi borzami dela; 6. da vrši vse funkcije, ki so v zvezi s poslovnimi knjižicami (§ 307. zakona o obrtih) in z izpričevali pomožnega osebja (§ 249. zakona o obrtih); 7. da odpravlja na zbornico prošnje za potrdila skladno z odstavkom (r>) § 95. zakona o obrtih; 8. da organizira z odobritvijo bana svoj razsodniški ■ odbor po § 385. zakona o obrtih, da ustanovi častni odbor za razpravljanje sporov med svojimi člani (pri obrtniških združbah: da voli člane izpraševalnih komisij in člane v okrožne odbore)'; 9. da si prizadeva osnavljanje gospodarskih podjetij in gospodarskih z: g za dajanje predjemov in v druge gospodarske nann - kakor tudi za skupno nabavljanje, predelavanje, sl pno proizvajanje in prodajanje izdelkov, kakor tudi dr..gih nstanov, koristnih za proizvajanje ali prodajanje; 10. da pospešuje tudi gospodarske koristi svojih članov s popolnejšimi delovnimi metodami in prirejanjem stalnih vzorčnih razstav; 11. da osnavlja človekoljubne sklade in druge ustanove za podpiranje svojih članov in njih rodbin v sili. starosti in ob smrti; 12. da sklepa o zavarovanju za bolezen, onemoglost, smrt in nezgode (§ 384. zakona o obrtih); 13. da daje na zahtevo državnih upravnih in samoupravnih oblastev in zbornice zaprošene' podatke, mnenju, poročila in predloge iz lastne pobude o gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo trgovine; * .V izvirniku pač pomotno: krupnog oblika. — Op. ur. 14. da vodi razvidnost, vpisnike in statistiko trgovinskih obratov svojega področja kakor tudi statistiko v njih zaposlenega pomožnega osebja; 15. da vrši tudi vse druge naloge, ki inu pripadajo po zakonu o obrtih kakor tudi po drugih zakonih, uredbah, pravilnikih in naredbah. Združba ne sine trgovati niti kakršenkoli obrt izvrševati. III. Člani združbe. Njih pravice in dolžnosti. Člen 3. Člani združbe so vsi trgovci (obrtniki), ki izvršujejo na področju združbe trgovinski (rokodelski) obrt. Isto-tako so člani združbe tudi osebe, ki izvršujejo na istem področju obrt, ki spada pod zakon o obrtih, ki pa nima izrazitega značaja trgovinskega (rokodelskega) obrta, če sklene pristojna zbornica, da te osebe tej združbi pripadajo. Člani združbe morajo biti tudi trgovinska (obrtna) podjetja državnih in javnih samoupravnih teles, kolikor izvršujejo obrt, ki spada pod zakon o obrtih. (Za trgovinske združbe: Združbi smejo pristopiti tudi imetniki obrtov iz točk 4., 5. in 6. odstavka (2), § 1. zakona o obrtih kakor tudi zadruge, ki so po odredbi odstavka (3), § 1. izvzete od odredb zakona o obrtih). Članstvo v združbi se začne obenem s pričetkom izvrševanja obrta. Člen 4. Za obrt, odnosno podjetje po členu 3. teh pravil se smatrajo tudi pomožni obrati (prodajalnice, poslovalnice, pisarne, delavnice) ter podružnice (filialke) in morajo potemtakem njih lastniki biti člani te združbe, dasi imajo glavni obrat zunaj področja te združbe. Neglede na število glavnih in pomožnih obratov in podružnic na področju te združbe ima ista oseba pravice in dolžnosti samo enega člana. Člen 5. Če se vodi obrt po poslovodji, vrši članske pravice imetnik obrta, toda jih sme prenesti s pismeno izjavo na poslovodjo. Za obrte iz §§ 15., 16. in 135. zakona o obrtih vrši članske pravice poslovodja, če se pa izvršuje obrt brez poslovodje, oseba, ki vodi obrt. Za pravne osebe izvršuje članske pravice in dolžnosti poslovodja ali oseba, ki jo podjetje pooblasti, da ga zastopa. Pri javnih trgovinskih in komanditnih družbah morajo biti člani združbe vsi javni član* družbe, ki so upravičenj družbo podpisovati. Člen 6. Vsi člani imajo enake pravice in dolžnosti. Od tega so izvzeti primeri iz četrtega in petega odstavka člena 14. teh pravil. Vsi člani se smejo, če ne nastopi primer iz točke 3., prvega odstavka, člena 9., koristiti z vsemi občekoristnimi ustanovami združbe. Člen 7. Člani so dolžni, ob vsaki priložnosti čuvati ugled in dostojanstvo združbe in izvrševati vse sklepe skupščine in uprave, kadarkoli se to od njih zahteva. Semkaj spada tudi dajanje vseh obvestil in podatkov, ki jih zahteva od njih skupščina ali uprava. Istotako morajo prijaviti člani združbi v 8 dneh sprejem ali odpust pomožnega osebja, in to tudi, če po zakonu vodi razvidnost občina. Za tako prijavo ne pobira združba nobene takse, Člani so zavezani svoje članske vloge (članarino) redno plačevati. Novi člani morajo plačati ob vstopu v združbo pred-pisno vpisnino. Člani morajo plačevati tudi prispevke za sklade in ustanove, ki se osnujejo po točki 11., členu 3., teh pravil in na osnovi § 384. zakona o obrtih. Člen 8. Zoper člane, ki se pregreše zoper ta pravila ali zoper korist združbe, sme izreči uprava naslednje disciplinske kazni: 1. pismen opomin; 2. denarno kazen do 1000 dinarjev; 3. izključitev cd uživanja človekoljubnih skladov in ostalih ustanov, naštetih v členu 2., točki 11., teh pravil; 4. odvzem pravice, govoriti na skupščini, ter aktivne in pasivne volilne pravice. Kazni po točkah 3. in 4. se smejo izreči za največ leto dni, ob ponovitvi pa za dve leti. Denarne kazni gredo v korist blagajne združbe in se lahko izroče človekoljubnim skladom združbe ali uporabijo za druge človekoljubne namene. Kazni se morajo plačati v 15 dneh od priobčitve, odnosno vročitve razsodbe. Drugače jih izterja obče upravno oblastvo prve stopnje z izvršbo. Zoper razsodbo se sme kaznovani član pritožiti v 15 dneh od priobčitve, odnosno vročitve razsodbe na prihodnjo redno skupščino. V takem primeru prione teči rok za plačilo kazni od dne priobčitve, odnosno vročitve skupščinske odločbe o potrjeni razsodbi. Člen 9. Članstvo ne more prestati niti s prostovoljnim iz* stopom, niti z izključitvijo, članstvo prestane samo: 1. če prestane obrt, odnosno pomožni obrat ali po* družnica na področju združbe; 2. če se uvede stečaj; 3. z vstopom v članstvo nove strokovne združbe, osnovane skladno s § 357. zakona o obrtih. Če prestane obrt, ostane vendar oseba, ki je izvrševala obrt, lahko član združbe, če se prijavi za člana. (Pravila lahko določijo, da ima tak član samo aktivno volilno pravico.) Člen 10. Združbe smejo imeti tudi častne člane. Častne člane voli skupščina na predlog uprave izmed oseb, zaslužnih za napredek in razvoj trgovine, neglede na njih poklic. Častni člani imajo pravico, dajati na skupščinah nasvete in pojasnila, nimajo pa ne aktivne ne pasivne volilne pravice. Častnim članom izda združba diplomo. IV. Organi združbe. Člen 11. Organi združbe so ti-le; 1. skupščina; 2. uprava; 3. nadzorstveni odbor; 4. strokovni odbor ali odseki za....... 5. poverjeništva; 6. (častno sodišče); 7. (eventualni posebni odbori). -M Skupščina. Člen 12. • Skupščina je vrhovni organ združbe. Skupščine so redne in izredne. Redna skupščina se vrši praviloma enkrat v letu, in to v prvem tromesečju vsakega leta, izredna pa, če to uprava spozna za potrebno ali če to nadzorstveni odbor ali ena desetina članov združbe pismeno zahteva in če označi, o čem naj skupščina razpravlja. Če predsedništvo združbe ne skliče skupščine v 14 dneh od dne, ko je zahteval nadzorstveni odbor sklic ali ga zahtevala ena desetina članov, skliče skupščino na zahtevo nadzorstvenega odbora, odnosno ene desetine članov, zbornica. Člen 13. Skupščino skliče predsednik, če pa je zadržan, podpredsednik uprave. Če sta oba zadržana, skliče skupščino najstarejši član uprave. Če ta tega ne more ali noče . storiti, skliče skupščino zbornica. Skupščina se skliče ali s pismenim vabilom vsakemu elanu ali s pismenimi razglasi v vseh občinah, kjer ima združba člane, ali po časopisih, ki jih skupščina vsako leto določi, in to najkesneje 15 dni pred zborovanjem. V sklicu morajo biti označeni datum, čas pričetka, lokal in dnevni red skupščine. Sklic se mora priobčiti istočasno tudi zbornici in pristojnemu občemu upravnemu oblastvu prve stopnje. Člen 14. Skupščino sestavljajo člani združbe. Vsi člani združbe, brez razlike spola, (izvzemši one iz člena 8., točke 4., teh pravil) imajo pravico do besede, Praviloma pa tudi aktivno in pasivno volilno pravico. Člani izvršujejo svoje pravice osebno in jih ne morejo Vršiti po pooblaščencih. (V pravilih se lahko določi, da sestavljajo skupščino namesto članov voljeni delegati in kako se vrši volitev teh delegatov po odstavku (2) § 371. zakona o obrtih. Z& sklepe po točkah 11. in 12. člena 2. teh pravil je tudi v takem primeru potrebno, da sestavljajo skupščino člani, ne ph delegati.) Nimajo pa pravice glasovati in ne morejo biti voljeni člani: 1. ki jim je odvzeta ta pravica z disciplinsko razsodbo, skladno s členom 8. teh pravil; 2. ki so bili obsojeni na izgubo častnih pravic, dokler ne predlože sodnega potrdila, da je v obsodbi izrečena izguba častnih pravic po zakonu prestala. Ne morejo voliti niti biti voljeni člani, ki niso jugoslovanski državljani; toda ti Člani imajo pravico glasovanja ob reševanju drugih vprašani, ki spadajo v pristojnost združbe. Člen 15. Skupščini predseduje predsednik združbe, če pa je zadržaq, podpredsednik; če pa je tudi podpredsednik zadržan, predseduje skupščini najstarejši član uprave. Če ta tega ne more ali noče storiti, kakor tudi če skliče skupščino zbornica po členu 13. teh pravil, predseduje skupščini oni, kogar skupščina sama izvoli izmed prisotnih članov. Predsedujoči vodi delo skupščine, skrbi za to, da se drži skupščina objavljenega dnevnega reda, daje in odvzema članom besedo in vobče skrbi za red pri skupščinskih razpravah. Pri izvrševanju svoje naloge ima pravico, opominjati, po ponovnem opominu pa tudi od- straniti one člane, ki motijo red ia žalijo dostojanstvo skupščine. Člen 18. Skupščina sklepa z absolutno večino glasov prisotnih članov. Ob enaki razdelitvi glasov odloči glas predsedujočega. Za pravnoveljavno razpravljanje in sklepanje skupščine je potrebno, da je prisotna vsaj ena tretjina članov. , Če ne pride na skupščino zadostno število članov, sme skupščina eno uro po času, določenem za pričetek skupščine, razpravljati in sklepati o predmetih, ki so na dnevnem redu, neglede na število prisotnih članov. O predmetih, označenih pod točkami 5., 11. in 12. člena 19. (pri obrtniških združbah: pod točkama 5. in 12. člena 19.), sme skupščina sklepati, če je prisotna najmanj polovica vseh članov združbe. Za sklepe, da se izdajo posebna pravila za poedine namene združbe iz točke 1. člena 19., je potrebno, da je na skupščini prisotna vsaj ena četrtina vseh članov združbe. Glede izprememb in dopolnitev pravil velja odredba člena 46. teh pravil. Člen 17. Skupščina sme sklepati samo o predmetih, ki so postavljeni na dnevni red ali ki so jih poedini člani vsaj tri dni pred zborovanjem pismeno prijavili upravi združbe. O predmetih, ki niso postavljeni na dnevni red, se sme samo razpravljati, ne pa sklepati. Istotako se sme odločiti o sklicanju nove skupščine, ne da bi bilo to vprašanje postavljeno na dnevni red. O vprašanju zunaj dnevnega reda se sme razpravljati samo pri poslednji točki dnevnega reda, ki se mora vedno pridržati za taka vprašanja. Člen 18. Glasovanje je javno. Za volitev organov združbe kakor tudi o vseh osebnih vprašanjih mora biti glasovanje tajno. Če ni ugovora, se vrši volitev lahko tudi i vzklikom. Tajno se glasuje tudi, če to zahteva ena tretjina prisotnih članov. Poimensko glasovanje se vrši, če zahteva to ena tretjina prisotnih članov. Člen 19. Skupščina je pristojna, da odloča: 1. o izpremembah in dopolnitvah teh pravil kakor tudi o drugih posebnih pravilnikih za poedine namene združbe; 2. o volitvi članov uprave in nadzorstvenega odbora in njih namestnikov kakor tudi častnih članov; 3. o odobritvi proračuna razhodkov in dohodkov za prihodnje leto, sklepnega računa in poročila o poslovanju uprave in nadzorstvenega odbora, o podelitvi raz-rešnice upravi in nadzorstvenemu odboru in o določitvi vpisnine, kakor tudi višine eventualnih posebnih prispevkov za združbo; 4. o naknadni odobritvi razhodkov, ki v letnem pro računu niso določeni; 5. o nabavljanju, odsvojevanju in obremenjevanju nepremične imovine in o zadolževanju združbe, če se tak dolg ne da izplačati iz rednih dohodkov v dveh poslovnih letih; 6. o zahtevah združbe proti članom uprave, ki so nastale iz opravljanja poslov, in o volitvi pooblaščencev"’ za uveljavljenje in vtoževanje teh terjatev; * V izvirniku pomotoma: »pomočnika«. — Op. ur; 7. o reševanju vprašanj, ki se tičejo ureditve razmerja učencev (vajencev); 8. o postavljanju stalnega osebja združbe kakor tudi o njegovih prejemkih; 9. o osnavljanju strokovnih šol združbe in o njih organizaciji; 10. o osnavljanju in vzdrževanju muzejev, vajeniških in pomočniških domov itd.; 11. o osnavljanju in organizaciji zavarovanja za bolezen, onemoglost, smrt in nezgode; • 12. o osnavljanju in organizaciji podpornih in drugih človekoljubnih skladov in ustanov; 13. o volitvi članov razsodniškega odbora, članov častnega odbora in članov drugih posebnih odborov (pri obrtniških združbah: članov izpraševalnih komisij kakor tudi članov v okrožne odbore); 14. o vseh predmetih, ki sicer spadajo po teh pravilih v področje združbe, kakor tudi o predmetih, ki jih ji predloži v rešitev uprava; 15. o pristopu v Zvezo združb in izstopu iz nje. Glede organizacije zavarovanja in osnavljanja podpornih in drugih skladov in njih upravljanja ter vplačevanja prispevkov se predpišejo posebna pravila. Sklepi po točkah 1., 3., 4. in 5. se morajo predložiti zbornici v odobritev. Sklepe po točkah 11. in 12. odobru- je ban po zaslišanju zbornice. Dokler se sklepi ne odobre, jih združba ne sme izvršiti Clen 20. Člani uprave in njih namestniki se volijo tako, da »o zastopane v upravi sorazmerno vse stroke. Izvolitev smejo odkloniti samo člani: 1. ki so prekoračili 60. leto starosti ali ki zaradi bolehnosti izvolitve ne morejo sprejeti; 2. ki dokažejo, da morajo zaradi svojih poslov biti Deizbežno dalj časa od rednega prebivališča odsotni; 3. ki so že opravljali dolžnost člana uprave. Člani se lahko iznova izvolijo za Sane uprave. Clen 21. O delu skupščine se mora voditi zapisnik, v katerem je treba navesti vse važnejše točke zborovanja, imena vseh prisotnih članov, vse predloge in sklepe, število glasov, s katerimi so bili poedini sklepi sprejeti; če pa je bilo glasovanje poimensko, tudi imena članov, ki so glasovali za in zoper predlog, kakor tudi imena onih, ki so se morda glasovanja vzdržali. Zapisnik vodi zapisnikar, ki ga odredi predsednik. Skupščinski zapisnik overavljajo overovitelji, ki jih izvoli skupščina. Združba mora vročiti zbornici v 15 dneh po zborovanju skupščine overovljen zapisnik o skupščini. Prav tak zapisnik je vročiti tudi banski upravi po prvostopnem občem upravnem oblastvu. Clen 22. Zoper sklepe skupščine se smejo pritožiti v 15 dneh na zbornico sam6 oni člani, ki so prisostvovali skupščini. Vsak sklep skupščine, s katerim nastanejo pravice in obveznosti za vse člane združbe, se mora objaviti že prihodnji dan po skupščini v prostorih združbe z razglasom, ki mora biti tako izvešen 15 dni. Uprava. Clen 23. Uprava je izvršilni organ združbe. Uprava se voli na skupščini z absolutno večino prisotnih članov za tri leta. Konstituira se v prvi svoji seji po izvolitvi uprave in je sestavljena iz predsednika, podpredsednika in .......... članov. Večina članov uprave mora bivati na sedežu združbe. Prav tako se volijo tudi namestniki članov uprave, ki jih je ..... (Uprava sme imeti največ 12 članov, mora pa Jih imeti najmanj 5.) Clen 24. Uprava opravlja vse posle združbe, kolikor ne spadajo po zakonu o obrtih in po teh pravilih v pristojnost kakega drugega organa združbe. V področje uprave spada zlasti: 1. vpisovanje in evidenca članov, izvrševanje sklepov skupščine, predpisovanje članskega vloga (članarine) in določenega prispevka poedinim članom in skrb za njih izterjanje; 2. zastopanje združbe pred upravnimi oblastvi in sodišči, nasproti članom in drugim osebam; 3. sestavljanje proračunskega predloga in sklepnega računa in potrebnih poročil in predlogov za skupščino kakor tudi upravljanje imovine združbe; 4. upravljanje dohodkov in imovine združbe v mejah zakona o obrtih in teh pravil; 5. nadziranje ustanov in zavodov združbe; 6. postavljanje in odpuščanje začasnih nameščencev združbe, določanje njih prejemkov, skrb za celotno sta* nje in delovanje združbe; 7. oddajanje mnenj, predlogov in pojasnil v primerih, ko to zakon o obrtih določa. Clen 25. Uprava rešuje posle svojega področja v sejah, ki jih sklicuje predsednik, odnosno podpredsednik, če pa sta zadržana, najstarejši član uprave. Predsednik, odnosno podpredsednik, odnosno najstarejši član uprave mora sklicati sejo, kadar nadzorstveni odbor ali ena tretjina članov to zahteva. Te seje sklepajo polnoveljavno, če je na njih prisotnih najmanj polovica članov uprave. Sklepa se z absolutno večino prisotnih glasov. Ob enaki razdelitvi glasov je odločilen glas predsedujočega. Glasovanje je javno, razen o osebnih vprašanjih. O delu seje se vodi zapisnik, ki ga podpisuje predsedujoči obenem z zapisnikarjem. Uprava mora vršiti svoje posle vestno in hitro. Clen 26. Za združbo podpisuje pravnoveljavno in jo zavezuje predsednik združbe s še enim članom uprave ali tajnikom, šefom urada združbe. Vsi spisi združbe morajo imeti poleg teh podpisov uradni pečat združbe in biti vpisani v vložni zapisnik. Za legitimacijo uprave pri opravljanju pravnih poslov zadošča potrdilo zbornice, da so v izkaznici navedene osebe resnično člani uprave združbe v času, ko se izkaznica izda. Clen 27. Vsi člani uprave vršijo svoje posle brezplačno. Za protizakonito in nevestno izvrševanje poslov odgovarjajo člani uprave nerazdelno s. svojo jdnovino. To n« velja za člane, ki so se v zapisniku zavarovali proti dotični odločbi, kakor tudi ne za člane, ki dotični seji m*o prisostvovali in s svojim naknadnim ravnanjem niso pokazali, da soglašajo z dotično odločbo. Clen 28. Ce se izprazni člansko mesto v upravi, preden mandat preteče, se popolni z namestnikom po vrstnem redu v listi izvoljenih namestnikov. Mandat člana upra-Ve, ki je to tako postal, traja toliko časa, kolikor bi trajal mandat njegovega prednika, čigar mesto je zasedel. Ce se izprazni člansko mesto v upravi in je celotna lista namestnikov izčrpana, mora uprava takoj nato sklicati skupščino združbe, na kateri se izvrši popolnitev Spraznjenega mesta kakor tudi volitev vseh namestnikov. Tudi za to popolnitev veljajo glede trajanja mandata odredbe predhodnega odstavka. Ce se izpraznijo naenkrat vsa mesta v upravi, imenuje ban na predlog zbornice komisarja, ki takoj skliče skupščino, ki izvoli novo upravo skladno s členom 45. teh pravil. Nadzorstveni odbor. Clen 29. Nadzorstveni odbor je kontrolni organ uprave združbe za vse vrste njenega poslovanja. Nadzorstveni odbor sestoji iz najmanj treh članov. Člani nadzorstvenega odbora se volij.o na letni skupščini z absolutno večino glasov prisotnih članov za tri leta. Na isti način se volijo tudi namestniki članov nadzorstvenega odbora. Clen 30. Dolžnost nadzorstvenega odbora je, cla pregleda Pred letno skupščino poslovanje uprave, zlasti v stvareh finančnega značaja, da pregleda blagajniške knjige in preizkusi proračun in sklepni račun in da poda o njih m o vsem poslovanju združbe kakor tudi o delovanju nprave redni skupščini svoje poročilo. Nadzorstveni odbor sklepa polnoveljavno, če je v seji prisotna večina njegovih članov. Vsak član nadzorstvenega odbora ima pravico, prisostvovati vsem sestankom uprave, kjer ima tudi pravico govoriti. Odredbe členov 25., 27. in 28. teh pravil veljajo smiselno tudi za nadzorstveni odbor. Odbori ali odseki. Clen 31. Združba sestavi stalne odbore ali odseke za nasledke stroke (branše) svojih članov: Ti odbori ali odseki razpravljajo o vprašanjih, ki zanimajo posebno dotične stroke, a ne segajo v obče interese združbe, kakor tudi o vprašanjih, ki jim jih uprava poveri. Člane teh odborov volijo člani združbe, ki pripadajo dotični stroki. Po teh vprašanjih lahko izdajajo sklepe, ki jih izvršuje uprava združbe. Za delovaje teh odborov ali odsekov sme predpisati združba poseben pravilnik. Ta pravilnik odobruje zbornica. Clen 32. Združba lahko ustanovi po potrebi tudi začasne °dbore za razpravljanje poedinih konkretnih vprašanj. Ti odbori so samo pomožni organi uprave. Pri seji uprave, na kateri se sklepa o kakem predlogu odbora, sme biti navzoč poročevalec odbora s pravico do besede. Poverjeništva, Clen 33. V krajih, kjer je najmanj 25 članov združbe, v ostalih krajih pa, če smatra uprava to za potrebno, se ustanove poverjeništva združbe. Naloga teh poverjeništev je, da podpirajo upravo pri vpisovanju in evidenci članov, pri sklepanju učnih pogodb, pri izvrševanju sklepov skupščine in uprave, pri skrbi za pobiranje članskega vloga (članarine) in članskih prispevkov, pri zastopanju združbe v vseh upravnih j poslihf kolikor to uprava od njih zahteva ali jih za to I pooblasti. Člen 34. Poverjeništvo sestoji iz treh oseb, ki jih voli uprava izmed članov združbe iz doličuega kraja in eventualno temu prideljenega področja. Mandat članov poverjeništva je po trajanju nedoločen. Poverjeništvo sme biti po potrebi pozvano na sejo uprave; toda v teh sejah člani poverjeništva nimajo pravice glasovati. Imena izvoljenih članov poverjeništva se morajo takoj po izvršeni volitvi priobčiti z objavami v vseh krajih področja dotičnega poverjeništva. Ta imena se morajo priobčiti tudi zbornici, preko občega upravnega oblastva prve stopnje pa tudi banski upravi. Častni odbor. Clen 35. Častni odbor za razpravljanje sporov med člani združbe je poklican, da rešuje spore med člani združbe po vprašanjih, ki izvirajo iz medsebojnih odnošajev članstva. Ta odbor ima ......... članov, ki jih voli skupščina. V. Sodelovanje s pomočniki. Člen 36. Če se ustanovi za področje združbe po § 386. zakona o obrtih pomočniški odbor, mora združba pri vzdrževanju dobrih odnošajev med njenimi člani kot službodavci z ene strani in njihovim pomožnim osebjem z druge strani, kakor tudi pri pospeševanju stanja in razmer pomožnega osebja njenih članov, sodelovati s pomočniškim odborom skladno s § 386. zakona o obrtih. Če se pomočniški odbori ne ustanove, lahko združba sodeluje z drugimi organizacijami pomožnega osebja, kjer jih je kaj. Uprava združbe in pomočniški odbor se lahko na predlog ene ali druge stranke sestaneta zaradi skupnega posvetovanja in razpravljanja vprašanj, omenjenih v prvem odstavku, kakor tudi zaradi osnavljanja in upravljanja onih ustanov, ki jih osnavlja združba in pri katerih je tudi pomožno osebje udeleženo. Pomočniški odbor sme odrediti dva zastopnika na skupščino združbe. Pravico imata, govoriti v vprašanjih, ki se nanašajo na pomožno osebje. Uprava združbe in pomočniški odbor smeta na predlog ene ali druge strani skleniti, da se sestajata na skupno posvetovanje o važnih vprašanjih skupnega interesa. VI. Imovina. Člen 37. O vse] premični in nepremični imovini združbe mora voditi uprava združbe inventar. Podporni in drugi čl(^ vekoljiAini skladi sestavljajo del imovine združbe, njih stanje pa je treba izkazovati posebej. Pri upravljanju imovine se mora držati uprava proračuna, ki ga je odobrila skupščina. Uprava združbe mora predložiti redni skupščini v odobritev proračun razhodkov. in dohodkov za naslednje leto. Izdatki se smejo činiti za redno poslovanje in za opravljanje poslov, ki spadajo v področje združbe po zakonu o obrtih, kakor tudi za kulturne, človekoljubne in socialne namene. Gotovina združbe se mora nalagati tako, da je imo-vina združbe čim bolj zavarovana. Clen 38. Združba dobiva svoja materialna sredstva iz: 1. dohodkov od svoje imovine; 2. članskih vlogov (članarine) in članskih prispevkov; 3. prostovoljnih prispevkov; 4. drugih dohodkov (volil itd.). Članski vlog (članarina) znaša Din ............— na leto [ali: Članski vlog (članarino) odreja za vsako leto skupščina združbe] in se plačuje polletno ali letno, in sicer naprej. Če član kljub pismenemu opominu svojega članskega vloga ne plača pravočasno, ga izterja na zahtevo uprave obče upravno oblastvo prve stopnje z izvršbo. (Članski vlogi se lahko določijo za poedine člane različno po jačini in gospodarski moči. Vpisnina, ki jo plačujejo novi člani ob vstopu v združbo, znaša Din ......... Če se izdatki združbe ne morejo kriti iz rednih dohodkov, sme skupščina ždružbe na predlog uprave skleniti, da se predpiši članom poseben prispevek, ki se pobira od članov poleg članskega vloga (članarine). Pravila posebnih skladov in ustanov odrejajo, kolikšen je prispevek v korist teh skladov in ustanov. Člen 39. Naloge za izplačila iz blagajne združbe podpisuje predsednik z enim članom uprave ali tajnikom-šefom urada združbe. Za izdatke, določene z letnim proračunom, ki presegajo vsoto Din 1000-— (tisoč dinarjev), je potreben sklep uprave. Za izdatke, ki niso določeni z letnim proračunom, je potrebna predhodna odobritev skupne seje uprave in nadzorstvenega odbora; ti izdatki pa se morajo po členu 19.,* toč. 4., teh pravil predložiti naslednji skupščini v naknadno odobritev. Člen 40. Uprava združbe mora predložiti redni letni skupščini sklepni račun za preteklo leto obenem s poročilom o svojem poslovanju v minulem letu in o stanju imovine. Sklepni račun kakor tudi letni proračun morata biti objavljena v prostorih združbe najmanj 15^ dni pred skuDŠčino. da ju člani lahko pravočasno prouče. Člen 41. Nadzorstveni odbor predloži skupščini svoje poročilo posebej. Poročilo podpišejo vsi člani nadzorstvenega odbora. VII. Urad združbe. Člen 42. Za opravljanje vseh administrativnih poslov združbe lahko ustanovi skupščina urad združbe. Urad sestavlja pisarniško osebje združbe. * V izvirniku po motno: 18. == V; Tajnika kot šefa urada in vse stalno osebje postavlja na predlog uprave skupščina združbe. Začasno osebje postavlja uprava in mu odreja njegove prejemke. Nadzorstvo nad poslovanjem urada vrši predsednik združbe. Vrši tudi disciplinsko oblast nad osebjem združbe. VIII. Nadzorstvo. člen 43. Nadzorstvo nad združbo vrši zbornica v............... - Za zbornico po teh pravilih se smatra samo ta zbornica. Zbornica sme vsak čas odrediti pregled celokupnega poslovanja združbe. Vsaki skupščini kakor .tudi vsakemu sestanku poedinih organov združbe sme prisostvovati odposlanec zbornice, ki ima pravico do be=ede. Zbornica je upravičena zahtevati od združbe, naj v ' ločenem roku odpravi ugotovljene nedostatke. Če združb: tej zahtevi ne ugodi, postopa zbornica po členu 45 teh pravil. Če zbornica v 15 dneh, odkar je zanjo zvedela, spozna, da nasprotuje odločba uprave ali skupščine zakonu, zakonitim naredbam in predpisom ali tem pravilom ali če se je z njo vobče prekoračilo področje združbe, ustavi njeno izvršitev. Zoper vsako odločbo, ki jo izda zbornica ob izvrševanju svojega nadzorstva, se sme oritožiti združba na bansko upravo. Člen 44. Ban sme odrediti, da prisostvuj vsaki skupščini združbe predstavnik* oblastva, ki obvešča bansko upravo o poslovanju skupščine. Banska uprava ima pravico, razveljaviti v 15 dneh, odkar je doznala zanjo, vsako odločbo uprave ali skupščine, ki nasprotuje zakonom, zakonitim naredbam in predpisom ali tem pravilpm ali ki se je z njo prekoračilo področje združbe, če ni zbornica tega že prej storila. Člen 45. Če se pregreše uprava ali poedini njeni člani pri svojem poslovanju zoper svoje dolžnosti, zoper odredbe zakona o obrtih ali teh pravil, jih sme kaznovati zbornica z disciplinsko kaznijo do Din 1000-— (tisoč dinarjev). To kazen je izročiti človekoljubnim skladom združbe ali pa porabiti za druge človekoljubne namene. Če se izkaže uprava ali član uprave nesposobno ali nesposobnega za voditev poslov združbe ali če se ponovno pregreši zoper pravila ali zakon, disciplinske kazni po prednjem odstavku pa ne zadoščajo, da.bi .se zavarovalo pravilno poslovanje uprave, sme ban po službeni dolžnosti ali na predlog zbornice upravo združbe ali poedine njene člane dolžnosti razrešiti, za voditev poslov združbe do izvolitve nove uprave pa postaviti komisarja. V tem primeru mora sklicati komisar v treh mesecih skupščino, da se izvoli nova uprava. IX. Izpremembe in dopolnitve pravil. Člen 46. Za izpremembe in dopolnitve teh pravil je potrebno, da je prisotna na skupščini najmanj V4 vseh članov združbe. Tako usvojene izpremembe in dopolnitve postanejo polnoveljavne, ko jih odobri zbornica. * y izvijnik)! pamotoma; predsednik. — Op, ur. X. Prestanek združbe. C len 47. Združba sme prestati, če zbog nizkega števila članov ne daje možnosti za uspešno delo in če se z uporabo odredb odstavka (*) § 356. zakona o obrtih njeno področje spoji s področjem druge združbe. Prestanek združbe odreja zbornica. Imovina združbe, ki je tako prestala, se uporabi predvsem, da se likvidirajo njene obveznosti, ostanek pa prevzame nova združba. Če se ustanovi nova združba ali izloči področje združbe v druge ali nove združbe, pripada novi združbi, ali združbi, ki ji pristopijo bivši člani, sorazmeren del dotedanje imovine. Ko se odreja velikost tega dela, se mora upoštevati število izstopajočih članov. Če so pasiva večja od aktivov, je treba pokriti primanjkljaj iz posebnega prispevka, ki se predpiše vsem prejšnjim članom združbe. Če se ne doseže v tem pogledu sporazum, odloča zbornica. Če bi bila delitev škodljiva koristim imovine ali sklada samega ali če bi nasprotovala interesom njune namembe, odredi zbornica po zaslišanju prizadete združbe, naj se imovina ali sklad ne delita in naj se skupno vodita in upravljata. V teh pri-rih je postopati po posebnih predpisih, ki jih predpiše ban po zaslišanju zbornice. XI. Končne odredbe. Člen 48. Ta pravila so se usvojila na ustanovni skupščini združbe trgovcev (obrtnikov) za srez (mesto)..................... ~........., ki je bila na dan -.......... 1932. v..........-..., postanejo pa polnoveljavna in stopijo v moč, ko jih odobri po § 364. zakona o obrtih............................ .... .V Beogradu, dne 31. marca 1932.; br. 9805/u. Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r. Banove uredbe. 428. V—No. 13/187. Predmet: Oprostitev ljudskega dela in odkupnine za nedržavne ceste. Razglas. Ministrstvo za gradbe je z odlokom M. G. br. 8049/32 z dne 6. aprila 1932 oprostilo obveznosti ljudskega dela, odnosno odkupnine sledeče ustanove in društva; 1. Vse knjižnice in čitalnice ter njih fonde, 2. narodne univerze in njih fonde, 3. fonde za podpiranje siromašnih dijakov vseh šol, 4. Jadransko stražo — Split, 5. narodno odbrano — Beograd, 6. zvezo trezvene mladeži — Beograd, 7. strelsko zvezo, H- ^edaieždlsklji društev, 9. zvezo izvidnikov, planincev in skavtov^ 10. ferialno zvezo, 11. Sokol kraljevine Jugoslavije, 12. društvo Rdečega križa, 13. pomladek društva Rdečega križa, 14. sportsko zvezo, 15. vsa ženska humana in kulturna društva, 16. pevsko zvezo in pevska društva, 17. Matico srbsko — Novi Sad, 18. Hrvatsko Matico — Zagreb, 19. Jugoslovensko matico, 20. Rusko matico — Novi Sad, 21. Prosvetno zvezo — Ljubljana, 22. Književno zadrugo — Beograd, 23. kulturno in prosvetno društvo »Prosveta« — Sarajevo, 24. kulturno in prosvetno društvo »Gajret« — Sarajevo, 25. kulturno in prosvetno društvo »Napredak« — Sarajevo, 26. društvo »Zmijanje« — Banja Luka, 27. dobrodelne ženske zadruge, 28. društvo za gradnjo liulturno-prosvetnih domov, 29. muzeje, 30. prostovoljna gasilska društva, 31. Aero-klub. Ta odlok je bil priobčen po ministrstvu prosvete vsem imenovanim ustanovam in društvom in vsem ban* skirn upravam. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. junija 1932. Po pooblastilu bana, načelnik tehničnega oddelka: Ing. M. Krajc s. r. 429. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. II. No. 31165/1. Objava. Občina Bloke, v srezu Logatec, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 180-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 12-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25’—, e) od goveda pod 1 letom Din 15’—, f) od prašičev Din 15’—, g) od drobnice Din 5’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, f(ne 31, maja 1932. II. No. 105/2. Objava. Občina Brezje, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25’—, c) od 100 1 piva Din 50'—, č) cd hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 10’—, e) od goveda pod 1 letom Din 5-—, f) od prašičev Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. maja 1932. II. No. 117/1. Objava. Občina Ceršak, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 I vina Din 50'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25'—, c) od 100 1 piva Din 15'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. junija 1932. II. Na. 3695/1. Objava. Občina Krčevina, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 60'—, b) od 100 1 piva Din 50’—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, č) od goveda nad 1 letom Din 10'— (tudi od uvoženega), d) od goveda pod 1 letom, od prašičev in drobnice Din 5'— (tudi uvožene), • e) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20•—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. junija 1932. II. No. 31577/1. Objava. Občina Orehova vas, v srezu mariborskem desni breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« za leto 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 25'—, c) od 100 1 piva Din 25'—, č) cd hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, • d) cd goveda nad 1 letom Din 20'—, e) cd goveda pod 1 letom Din 10'—, f) od prašičev Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. maja 1932. II. No. 30201/1. Objava. Občina Skale, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 60-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—, d) od goveda nad 1 letom Din 30-—, e) od goveda pod 1 letom Din 20-—, 1) od prašičev Din 20'—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30—• Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. maja 1932. II. No. 4452/1. Objava. Občina Žiče, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932 naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75’—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—. | Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, * dne 30. maja 1932, da Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, .Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« s Ljubljani: njen predstavniki Otmar MicMlek V Ljubljani. SLUŽBENII LIST KRALJEVSKF BA1SKE UPRAVE DRAVSKE BAN0VI1E Priloga h kosu 45. letnika III. z dne 8. junija 1932. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 14.274/1. 1995 Odločba. Mag. pharm. Žabkar Jože, zakupnik lekarne Koželjevih dedičev na Jesenicah (Gorenjsko), je pokrenil ustanovitev nove javne lekarne na Jesenicah (Gorenjsko). Za okoliš te nove lekarne se določa severozapadni del Jesenic, počenši pri kolodvoru, za lekarno Koželjevih dedičev pa južnovzhodni del Jesenic, tako da loči oba okoliša črta, ki gre pravokotno preko kolodvora. Otvarjam s tem predhodno postopanje radi ugotovitve pogojev za otvoritev te nove javne lekarne. Pozivljem vse prizadete stranke, da tekom 15 dni po objavi te odločbe vlože morebitne ugovore pri tukajšnji banski upravi. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Ljubljana, 28. maja 1932. Ban: dr. Marušič s. r. jj. V-No. 245/171. 2001-3—1 Razglas. Kraljevska banska uprava bo oddaia na Din 30.283'70 proračunjeno instalacijo električne razsvetljave v novih objektih bolnice za duševne bolezni v j Novem Celju najugodnejšemu izmed ' vsaj treh ponudnikov, ki ga bo ugoto- J vila tročlanska komisija pri tehničnem oddelku. Zapečatene in s kolkom za 5 Din kolkovane ponudbe z navedbo popusta na proračunsko vsoto je predložiti tehničnemu oddelku najkesneje do 14. junija t. 1. Vse potrebne podatke prejmejo interesenti v sobi št. 28, v III. nadstropju tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. junija 1932. Po odredbi bana, tehnični inšpektor: Ing. Zajc s. r. •j* IT. No. 13.359/1. 2010 Uradni razpust društva. Društvo »Katoliško bralno in izobraževalno društvo v Žetalah« je razpuščeno na psnovi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih, »Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 3. oktobra 1931. št. 403/60, ker že več let ne deluje, nima ne članov, niti imovine in torej ne more več izvrševati svojega statutarnega delovnega - področja......... Kraljevska banska uprava Dravske banovine. ,V Ljubljani, dne 1. junija 1932. vi. No. 6675/20. 2015 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. maja do 31. maja 1932. Ho naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. 1 = iS=s a> I i-l « k. ■e M O k E 3 Skupina tifuznih bolezni. Krani ... 1 — l — __ Ljubljana (mesto) . . . 1 — — — 1 Maribor desni breg . . — 3 — — 3 Vsega . . ■ 2 3 1 — 4 Škrlatinka. — Scarlatina. Gornjigrad 1 — 1 Kamnik 1 — — 1 Kranj 3 — 3 — — Kocev,e ......... 8 — — — 8 Krško 1 1 — — Litija 1 1 — 1 i Ljubljana (srez) .... 2 2 1 — 3 Ljubljana (mesto) . . . 4 1 2 — 3 Ljutomer 2 — i — — Maribor desni breg . . 2 — — — 2 Maribor levi breg . . . 13 8 6 — 15 Maribor (mesto) .... 3 — — — 3 Vlurska Sobota 1 1 — — 2 Novo mesto . 12 — 4 — 8 Prevalje 1 - — 1 — Ptuj — 1 — — 1 Radovljica . 1 — — — 1 Slovenjgradec 6 — 5 — 1 Vsega . . . 62 14 24 2 50 Ošpice. — Morhilli. Celje (mesto) — 1 — — 1 Kočevje — 8 6 — 2 Konjice •••••#•«•• 28 - 20 — 8 Krško 0 2 2 — 6 Laško 216 8 19 — 805 Litija — 8 — — 8 Loeatec 33 35 — — 68 Murska Sobota 1 — — — 1 Novo mesto — 9 — — 9 Prevalje 7 — 7 — — Šmarje pri Jelšah .... — 1 — 1 Vseea . . . 291 72 54 — 309 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica. Ljubljana (mesto) . . . Maribor (mesto) .... Murska Sobota 1 1 Vsega . . . 1 - - — 1 Krčevita odrevenelost. - - Tetanus. Cel,» -. , . . .... . « 1 — -r* . 1 Ljutomer ......... 1 1 Radovljica ~*r 1 — ~ 1 .Vsega . • . 1 2 - - 3 Srez Ostali Na novo oboleli > 35 k* T3 SJ Umrli n §■* "3 © O *• o Davica. — Diphteria et Group Brežice ..«•••••• 2 2 1 — 2 3 1 1 1 1 Gornjigrad ........ 1 1 Kamnik 1 1 1 1 Kranj 7 3 4 Kočevje 1 1 , Konjice . 2 2 2 2 Krško .......... 2 1 — 3 3 3 Logatec Ljubljana (srez) .... Ljubljana (mesto) . . . Ljutomer . Maribor desni breg . . Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) .... Murska Sobota 2 5 6 3 3 3 1 1 2 3 1 2 3 1 2 2 1 4 2 3 1 1 5 9 1 2 1 2 Prevalje 1 1 Ptuj 1 - 1 Šmarje Dri Jelšah . . . 4 4 1 — 7 Vsega . . . 48 26 26 3 45 Dušljivi kašelj. - - Pertussis. Ptuj 38 19 21 - 36 Vsega • • 38 19 21 36 Šen. — Erfsipelas. Celje 1 1 — .1 Celje (mesto) 1 — 1 — Črnomelj 1 — ‘ 1 — Dolnja Lendava ..... 1 — 1 — ’ Krani 2 1 — — Krško . 2 1 — — Ljubljana (mesto) . . . 2 2 — — Maribor desni breg . . — 1 — — Novo mesto ...... 1 2 1 — Prevalje 1 — 1 — 1 1 1 — Radovljica — 1 — — Slovenjgradec 2 — — — Vsega 15 10 6 1 Steklina. — Lyssa (rabies). Novo mesto . . ■ . . . ! 2 j i 2 ! — ( — Vseea . . . I 2 | — | 2 | — | — Otročniška vročica. — Sepsis puerperalis. Krani Kočevje . 1 11-1 -l-i i 1 Vsega . . I 2 i — | — | — | 2 Rdečica. — Rubeola. Ptuj (mesto) . I — I 2 | 2 | — | — Vsega . . . | -| 2 i 21— j — Ljuhljana, dne 6. junija 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. ' VIII. No. 91/4. 2003 Objava. Glede na odlok ministra za trgovino in industrijo z dne 19. maja 1932, II. br. 14.871/u, sem odobril proračun Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za upravno leto 1932 s pre-liminiranimi dohodki Din 3,601.330-— in izdatki Din 3,518.787'—, torej z Din 82.543'— proračunske blagajnične rezerve. Minister za trgovino in industrijo je odobril sporazumno z ministrom za finance, da se v kritje zborničnih potrebščin v letu 1932. odmerja in pobira 10%na doklada od osnovnega davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev, kakor tudi od osnovnega davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov, in od minimalnega davka po 1-2%, ki ga morajo po čl. 86., cdst. 2., zakona o neposrednih davkih plačevati podjetja, zavezana javnemu polaganju računov. Predpisane doneske za Zbornico za trgovino, obrt in industrijo so zbornični volilni upravičenci zavezani plačevati v istih rokih kakor davke, ki so podstava za njih predpis. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 3. junija 1932. * I. No. 4365/1. 2013 Razpis. Na podstavi § 21. zakona o bolnicah in § 43. zakona o zdravnikih se razpisuje pri javni bolnici v Slovenjgradcu mesto primarnega zdravnika v staležu banovinskih uslužbencev. Prosilci morajo dokazati, da izpolnjujejo splošne pogoje, ki jih določata §§ 3. in 4. zakona o uradnikih za sprejem v državno službo ter da imajo kvalifikacijo po §-u 20. zakona o bolnicah. Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene z zahtevanimi listinami, je vložiti do 20. junija 1932. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. V Ljubljani, dne 6. junija 1932. I. No.’ 4231/1. 1969 Razpis. A a podstavi pooblastila ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, sanitetnega oddelka z dne 23. maja 1932, S. br. 8809, se razpisuje pri državnem zdravilišču za tuberkulozo v Topolšici služba zdravstvenega pripravnika v stroki. v kateri so zvanja razvrščena od VIII. položajne skupine. Prosilci za to službo morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno službo, ki jih navajata §§ 3. in 4. zakona o uradnikih ter morajo dokazati, da so dovršili zdravniško pripravljalno službo (staž). Predpiano kolkovane prošnje, opremljene z zahtevanimi in zadostno kolko- vanimi prilogami, je vložiti neposredno pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, sanitetno odelenje, do 15. junija 1932. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. junija 1932. •j. K V No. 66/28. 2000—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo podaljška vodovoda iz Koroške Bele na Javornik II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. julija 1932 ob 11. uri dop. v prostorih odseka za hidrotehniko v Ljubljani, Stari trg št. 34/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri odseku za hidrotehniko. Naročila po pošti se bedo odpravila le preti predplačilu Din ICO-—. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 219.795 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »SJužbenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. v Ljubljani, dne 3. junija 1932. Razglasi sodišč in sodnih oblastev A V 232/32—6. 1905—3—3 Oklic, s katerim ss sklicuiejo sedišču neznani dediči. Rossman Neža, rojena Eissner, vdova po krojaču in hišnica v Mariboru, Slovenska ulica št. 7, je umrla dne 28. februarja 1932 in ni zapustila nobenega sporočila poslednje volje. Je li kaj dedičev, sodišču ni znano. Gosp. Goloba Franja, notarskega kandidata v Mariboru, postavlja sodišče za skrbnika zapuščine. Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes naprej javiti sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor so zahteve izkazane, izročila, v kolikor se to ni zgodilo, se bo državi v prid zasegla. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 17. maja 1932. * P 20/32—1. 2014 Oklic. Dejak Ignacij, posestnik in gostilničar v Dolenjih Lazih št. 39, je zaradi zapravljivosti in pijančevanja omejeno preklican. Pomočnik mu je Prijatelj Ignacij, posestnik v Dol. Lazih štev. 17. Okrajno sodišče v Ribnici, dne 4. junija 1932. C II 723/32—1 1970 Oklic. Tožeča stranka: Sodin Blaž, lesna industrija v Celju, zast. po dr. Karolu Laznik, cdv. v Celju je vložila proti toženi stranki: Ležeča zapuščina po Biirgi Osvaldu, bivšem lesnem trg. v Celju, v roke kuratorja za čin, radi 3.739’80 Din s prip. k opr. št. Opr. št. CII 723/32 tožbo. ,. Narok za ustno razpravo se je določil na dah 24. junija 1932 ob 9. uri dop. pred tem sediščem v izbi št. 6 razpravna dvorana. Ker se k toženi zapuščini niso priglasile dedne prijave, se postavlja g. Vi-demšek Josip, upok. sod. ofic. v Celju, za skrbnika, ki jo bo zastopal nr -no nevarnost in stroške, dokler ne . pi sama ali ne imenuje pooblaščen: .. Okrajno sodišče v Celju, odd. II., dne 21. ni3ja 1932. & C 135/32—1. 1990 Oklic. Tožeča stranka: Turzanski Regina, trgovka v Kočevju, je vložita proti toženi stranki: Zap. masa po pok. Gaber Fani, maserki v Kočevju, radi Din 1346 s prip. k opr. št. C 135/32—1 tožbo. Narek za ustno razpravo se je določil na 30. junija 1932 ob 9. uri dop. pred tem sodiščem v izbi štev. 3, razpravna dvorana. Ker je tožena stranka -umrla, se po-1 stavlja Čerček Matija, sodu. sluga v pok. v Kočevju za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pb-c-blaščenca. Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 3. junija 1932. * C 70/32—1. E 424/21—2. 19S9 Oklic. Tožeča stranka Kraševec Marija, roj. Petrič, vdova pos. v Rosalnicah hšt. 17, je vložila proti toženi stranki Kraševcu Janezu, posestniku iz Rosalnic hšt. 17, sedaj neznano kje v Ameriki, radi dajatve vžitka k opr. št. C 70/32—1 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 4. julija 1932. ob poloemih dopoldne pred tem sodiščem, razpravna dvorana, štev. 20. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Vraničar Martin, posestnik v Rosalnicah hšt. 19, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Metliki, odd II., dne 31. maja 1932. C 597/32 1982 Oklic. Tožeča stranka: Špolar Ivan v Mur. Črncih 21, je vložila proti toženi stranki: Bokanu Matiji v Mur. Črncih 48, radi pregraditve prostora k opr. štev. C 597/32' tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 6. julija 1932 ob %12. uri dop. pred tem sodiščem v izbi št. 23, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Bokan Alojz, pos. sin v Mur. Črncih št. 48, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. II., dne 1. junija 1932. T III 42/32- 1991-3-1 Amortizacija. Na prošnjo Urbajs Marije, služkinje pri kinu Central v Beogradu, ki jo zastopa dr.,Ernest Kalan, odvetnik v Celju, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši 3. junija 1932., svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Vložna knjižica Celjske mestne hranilnice št. 67.341 na ime Urbajs Marije, z imovino 28.496 Din 26 p. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 2. junija 1932. •j* T 43/32—3. 2018 Amortizacija. Na prošnjo Černeta Jožeta, orož. narednika v pok. v Dobrunjah št. 71, se uvede postopanje zaradi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od dneva objave v »Službenem listu« svoje pravice: Sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani št. 30898/22, glaseča na ime Ivan in Franja Černe, z vlogo Din 14.000'— in vinkulirana na geslo. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 1. junija 1932. *}; T 41/32—3. 2017 Amortizacija. Na prošnjo Alariha A. Deskoviča, po-ručnika-vodnika 22. pešad. polka v Ku-manovem, se uvede postopanje zaradi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev od dneva objave v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani štev. 38054, glaseča se na ime Alarik Deskovič. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V.. „dne 1. junija 1932. E 256/32—4 1972 Dražbeni oklic. Dne 13. junija 1932 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cerovec, vi. št. 1775 in Hrušica, vi. št. 200. Cenilna vrednost: Din 2295'—. Najmanjši ponudek: Din 1530-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Novo mesto, dne 25. maja 1932. E 1859/31—24 1992 Dražbeni oklic. Dne 11. julija 1932 dopoldne ob 9. uri bo pii podpisanem sodišču v sobi št. 6. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Paradiž, vi. št. 14. Cenilna vrednost: Din 38.459. Vrednost pritikline: Din 1.710'— Najmanjši ponudek: Din 30-000'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 7. maja 1932. * E 3434/31—11 1987 Dražbeni oklic. Na predlog zahtevajoče stranke Savinjske posojilnice v Žalcu r. z. z n. z., bo dne 21. junija 1932 ob 9. uri pri tem sodišču v sobi št. 4 na temelju s tusod-nim pravomočnim sklepom z dne 17. marca 1932, E 3434/31—10, odobrenih pogojev dražba nepremičnine vi. št. 154, .k. o. Gotovlje, in sicer v sledečih skupinah: I. skupina: 1. hiša štev. 110 stavb. pare. št. 86 Din 18.000'— 2. gospodarsko poslopje pare. št. 86 » 20.000'— 3. travniki s parcelami št. 62, 66/2, 74, 76, 84, 529/1, 532. 533, 63/3, 63/1 » 42'261’25 4. njive s parcelami štev. 67, 73, 75, 78/1, 64/2 » 31.522'25 5. gozd pare. št. 807 » 4.538'50 6. vrt pare. št. 520/2. » 110'— 7. pritikline pri gospodarskem poslopju št. 86 > 382'— Skupaj Din 116.814 — Najmanjši ponudek: Din 77.876'— Vadij: Din. 7.788'—. II. skupina: 1. stavbna narc. št. 91 go- spodarsko poslopje Din 25-000'— 2. stavbna pare. štev. 274 kozolec » G.COO'— 3. njive 'pare. št. 523/7, 523/5, 572, 541, 544, 546, 547 » 37.245'— 4. travniki pare. št. 543, 545, 571, 573 » 22.993;75 5. gozd pare. št. 584 » 2.665 — 6. pašnik pare št. 523/10 » 73'95 7. pritikline stavbne parcele št 91 » 1.085'— Skupaj Din S5.082'70 Najmanjši ponudek: Din 63.375'12. Vadij: Din 9508'—. III. skupina: 1. stavbna pare. št. 195 klet pri vinogradu Din 1.500'— 2. travnik pare. št. 1502, 1508, 1509/2 » 3.933-75 . 3. vinograd pare. št. 1501, 1507 » 1.780'50 4. gozd pare. štev. 1503, 1505, 1509/1 », 7.371'25 5. pašnik pare. št. 1508______________117'60 Skupaj Din 14.703'10 Najmanjši ponudek: Din 14.703 10. Vadij: Din 1.461'—. Najprej se bo vršila dražba po skupinah v gornjem vrstnem redu, nato pa za celo posestvo, čegar cenilna vrednost znaša 226'579 Din 80 p. Najmanjši ponudek znaša skupno cenilno vrednost. Vadij znaša Din 22.658'—. Dornik se podeli onim ponudnikom, kjer se bo dosegel večji izkupiček. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo predajalo. Okrajno sodišče Celje. odd. III., dne 10. maja 1932. ❖ E 2/32—14 . * 1981 Dražbeni oklic. Dne 15. julija 1932 dopoldne ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v. sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zagrad, vi. št. 7. Cenilna vrednost: Din 34.180'—. Najmanjši ponudek: Din 22.787. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mokronogu, dne 20. maja 1932. * E 216/32-9 1958 Dražbeni oklic. Dne 18. julija 19.32. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin (hiša v Vrbovcih, vrt, vinograd in pod): zemljiška knjiga Št. Jernej, vi. št. 595. Cenilna vrednost: Din 1562-10. Najmanjši ponudek: Din 1174-72. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču naioozneie nri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine' v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kostanjevici, dne 23. maja 1932. E IX 1424/32 ' 1985 Dražbeni oklic. Dne 27. julija 1932. dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pobrežje, vi. št. 684. Cenilna vrednost: Din 42.460'—. Najmanjši ponudek: Din 21.230'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 1. junija 1932. E 466/32—6 1988 Dražbeni oklic. Dne 29. avgusta 1932 dopoldne oh pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studa, vi. št. 7. Cenilna vrednost: Din 121.842. Najmanjši ponudek: Din 62.437'66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kamniku, dne 1. junija 1932. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 739. Sedež: Mokronog. Dan vpisa: 21. maja 1982. Besedilo: Mokronoška tovarna usnja, preje F. Penoa, družba z o. z. Besedilo firme se glasi: Mokronoška tovarna usnja, družba z o. z. Obratni predmet: neizpremenjen. Izpremenili sta se točki »Prvič« in »Petič« družabne pogodbe. Za namestovanje upravičeni: Družba ima enega ali več poslovodij. Dokler ima družba samo enega poslovodjo, zastopa ta družbo samostojno ter podpisuje tvrdko družbe, k.i je lahko od kogarkoli napisana, s strojem ali s štampiljko vtisnjena ali natisnjena, na ta način, da pristavi pod besedilo tvrdke svoj lastnoročni znak. — Če je več poslovo- dij imenovanih, zastopata družbo in podpisujeta tvrdko kolektivno po dva poslovodji na ta način, da pod gori navedeno besedilo tvrdke pristavita skupno vsak svoj lastnoročni znak. Postavljen prokurist za celokupno podjetje podpisuje tvrdko, če je postavljen samo eden poslovodja, samostojno, če pa je postavljenih več poslovodij, pa vedno kolektivno z enim poslovodjo na isti način, kakor je gori izražen, samo da pristavlja prokuro označujoči pristavek. Izbriše se poslovodja Franc Penca. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II. dne 21. maja 1932. Firm. 73/32. — Reg. C I 106/4. * 740. Sedež: Novo mesto št. 77. Dan vpisa: 4. junija 1932. Besedilo: A. Kržišnik & Co. Izstopila je družbeniea Hrovat Hermina. Odslej besedilo firme: Anton Kržišnik. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 4 junija 1932. Firm. 87/31 — Reg. A II 49/2. Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: 741. Sedež: Hrastnik. Dan vpisa: 1. junija 1932. Besedilo: Zadružna pekarna v Hrastniku, registrovana zadruga i omejeno zavezo. Obrat in predmet: Izdelovanje in prodaja kruha, drobnega peciva kakor tudi slaščičarskih in kolačarskih izdelkov. Zadružna pogodba z dne 27. V. 1932. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z nabit jem v zadružnih prostorih ter z objavo v listu, ki ga določi načelstvo. Načelstvo obstoja iz treh zadružnikov, člani načelstva so: 1. Majer Franc, poslovodja pekarne v Hrastniku, 2. Hoič Stjepan, poslovodja pekarne v Ljubljani, Postojnska ul. 11, 3. Račič Rajko, pek. pomočnik, Ljubljana. Rožna dolina c. 17. Pravico zastopati imata in besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelstva, od katerih mora biti eden načelnik, na ta način, da podpišeta pod zadružno štampiljko. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, dne 1. junija 1932. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 742. Sedež: Dobrepolje. Dan vpisa: 28. maja 1932. Besedilo: Kmetijsko društvo v Dobre-poljali, r. z. z o. z. V zadružnem registru se zaznamuje podružnica na Sušaku. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 28. maja 1932. Firm. 342/31 — Zadr. I 35/22. * 743. Sedež: Dobrepolje. Dan vpisa; 31. maja 1932. Besedilo: Kmetijsko društvo v Dobre- poljah r. z. z o. z. Izbrisali so se načelstveni člani: Kaplan Franc, Korošec Franc, Žgajnar Jože, Novak Anton in Dren Ivan. vpisali pa novi člani načelstva: Samec Matija, posestnik iz Kompolj št. 61, Prijatelj Anton, posestnik iz Vidma št. 29, Žgajnar Anton, posestnik iz Ceste št. 53, Ponikvar Franc, posestnik iz Male vasi št. 18 in Levstek Andrej, posestnik iz Ponikev št. 5. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. I., dne 31. maja 1932. Firm. 84/32. — Zadr. I 35/24. * 744. Sedež: Gor. Straža. Dan vpisa: 24. maja 1932. Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Gor. Straži r. z. z o. z. Vpiše se razdružba zadruge in uvedba likvidacije. Likvidator je dosedanji načelnik Rakoše Ivan, posestnik in trgovec v Gor. Straži, njegov namestnik pa Drčar Anton, posestnik v Selu. Zadružna tvrdka ima odslej pristavek »v likvidaciji«. Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi. Okrožno sodišče v Novem mestu odd. II., dne 24. maja 1932. Firm. 61/32. — Zadr. II 214/3. * 745. Sedež: Metlika. . Dan vpisa: 28. maja 1932. Besedilo: Kmetijsko društvo v Metliki r. z. z o. z. Izbrisala sta se načelstvena člana Matkovič Anton in Kočevar Jože, vpisala pa načelstvena člana Jakljevič Anton iz Gabrovca in Gršič Janez iz Bojanje vasi. Nadalje se vpiše izprememba pravil: § 2. Zadruga ima namen: a) razpečavati in predelavati kmetijske pridelke in obrtne izdelke svojih udov, b) oskrbovati svojim udom gospodarske in obrtne potrebščine vsake vrste, c) ustanavljati in vzdrževati zadružna skladišča, d) nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati udom, e) pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem da: 1. snuje naprave in naredbe v po-vzdigo kmetijstva in domačega obrta svojih udov, 2. daje v gospodarskih zadevah svojim članom svete, 3. prireja podučne gospodarske shode in razstave ter izdaja primerne knjige in tiskovine. § 7. Delež znaša 50 Din. § 11. Vsak zadružnik jamči za društvene obveze s svojimi zadružnimi deleži in poleg tega še s štirikratnim zneskom deleža. § 19. Načelstvo obstoji iz načelnika, njega namestnika in sedmih odbornikov. § 21. Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami in dolžnostmi, katere določuje zakon z dne 9. aprila 187)!, d. z. št. 70, in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uda pod zadružno tvrdko, ali pa oni, kogar načelstvo za to pooblasti. § 17. Javna razglasila se vršijo po enkratnem objavljenju v glasilu Zadružne zveze »Narodni Gospodar«, ki izhaja v Ljubljani. Okrožno sodišče v Novem mestu odd. II., dne 28. maja 1932. Firm. 76/32. — Žadr. I 53/47. * 746. Sedež: Radeče. Dan vpisa: 28. maja 1932. Besedilo: Okrajna posojilnica v Radečah r. z. z n. z. Izbrisala sta se načelstvena člana Pogačnik Anton in Simončič Janez, vpisala pa nova načelstvena člana Novak Anton, posestnik iz Njivic, in Sotlar Anton, posestnik iz Žebnika. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 28. maja 1932. Firm. 75/32. - Zadr. I 13/29. * 747. Sedež: Ribnica. Dan vpisa: 28. maja 1932. Besedilo: Živinorejska in prašičerej-ska selekcijska zadruga v Ribnici z okolico r. z. z o. z. Izbrisal se je načelstveni član Joras 'Anton, vpisal pa novoizvoljeni elan načelstva Petek Franc, posestnik v Ribnici Št. 169. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 28. maja 1932. Firm. 80/32. — Zadr. II 114/16. * 748. Sedež: Št. Peter pri Novem mestu. Dan vpisa: 28. maja 1932. Besedilo: Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Št. Petru pri Novem mestu. Izbrisala sta se načelstvena člana Gorenc Franc in Rataj Josip, vpisala pa kot člana načelstva Rifelj Anton, posestnik v Lešnici št. 1, in Hrastar Jože, posestnik v Dolenjem vrhu št. 8. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 28. maja 1932. Firm. 77/32. — Zadr. II 46/17. Izbrisali sta se nastopni zadrugi: 749. Sedež: Rogoznica pri Ptuju. Dan izbrisa: 27. maja 1932. Besedilo: Vodna zadrug;: v Rogoznici pri Ptuju, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Radi končane likvidacije. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, . dne 27. maja 1932. Firm, 362/32. — Rg. Zadr. III. 21/5. ❖ j 750. Sedež: Tržič, j Dan izbrisa: 6. maja 1932. Besedilo: Stavbna zadruga v Tržiču, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. Radi končane likvidacije. Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 29. anrila 1932. Firm. 409. — Zadr. VIII 249/10. Konkurzni razglasi S 15/32—2. 1983 751. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Saks Franca, elektrotehnika v Mariboru, stanujočega v Erjavčevi ulici št. 12. Konkurzni sodnik: Dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Upravnik mase: Dr. Tomšič Franc, odvetnik v Mariboru. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 16. junija 1932 ob 10. uri. Oglasitveni rok do 23. julija 1932 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču, dne 25. julija 1932 ob 9. uri, soba št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. junija 1932. 'S 11/31-95. 1985 752. Odreditev posebnega ugotovitvene#?? naroka. Prezadolženem Gulda Franc, trgovec v Mariboru. Za preizkušanje naknadno prijavljene terjatve in do naroka morda še prijavljenih terjatev se odredi narok na 20. junija 1932 ob 11. uri dopoldne pri tem sodišču, soba št. 84. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. junija 1932. .j* S 17/32—7. 1998 753. Sklep. V konkurzni stvari zapuščine pok. Zorca Ivana, trgovca v Ljubljani, Dunajska cesta 36, se v smislu predloga prvega upniškega zbora mesto dosedanjega upravitelja konkurzne mase postavi za upravitelja g. Jeras Ivan, ravnatelj tvrdke r Sladkor« v Ljubljani. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1932. ❖ Sa 42/32—2 1973 754. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini škrabana Jane*za, trgovca v Puconcih. Poravnalni sodnik: Dr. Šumenjak Slavko, starešina okrajnega sodišča v Murski Soboti. Poravnalni upravnik: dr. Vadnal Lju- devit, odvetnik v Murski Soboti. Narek za sklepanje poravnave pri okrajnem sedišču v Murski Soboti dne 4. julija 1932 ob 10. uri. Rok za oglasitev do 30. junija 1932 pri okrajnem sodišču v Murski Soboti. Poravnalna kvota: 40 %. Okrajno sodišče v Maribvru, odd. III., dne 2. junija 1932. •j. Sa 24/ 32—2 1977 755. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Vižina Josipa, mizar, mojstra v Dorfarjih. Poravnalni sodnik: dr. Prešeren Jakob, starešina okrajnega sodišča v Škofji Loki. Poravnalni upravnik: dr. Jarc France. odvetnik v Škofji Loki. Narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču, v Škofji Loki dne 9. julija 1932 cb 10. uri. Rok za oglasitev do 5. julija 1932. Prijave na okr. sod. v Škofji Loki. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. junija 1932. Sa 45/32-2. 1984 756. Poravnalni oklic. Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Scluniedingerja Ivana, urarja in draguljarja v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 26. Poravnalni sodnik: Dr. Kovča Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru. Poravnalni upravnik: Dr. Slokar Karl, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84, dne 18. julija 1932 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 13. julija 1932 pri okrožnem sodišču v Mariboru. Poravnalna kvota: 50%. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. junija 1932. •J; Sa 2/32—14. 2008 757. Oklic. V poravnalni stvari Divjaka .Toslpa, trgovca v Ribnici, se v smislu § 55. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja proglaša postopek dovršenim, ker je poravnava pravomečno odobrena. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 28. maja 1932. Sa 3/32-113. 1996 758. Potrditev poravnave. V smislu § 51. zakona o prisilni poravnavi izven konkurza se odobri poravnava, sklenjena med dolžnikom Ferencem Jurijem, koncesijoniranim zidarskim mojstrom v Ljubljani, Komenskega ulica 26, in njegovimi upniki. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. aprila 1932. * Sa 1/32-7. 2005 759. Sklep. V poravnalni stvari Loya Leona, trgovca v Kočevju, se odobri pri naroku dne 20. februarja 1932 v smislu § 46. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja sprejeta poravnava, da dolžnik plača upnikom 50% kvoto njih terjatev v treh četrtletnih obrokih, pričenši s 1. junijem 1932, ob poroštvu Verderber-ja Gustava, gostilničarja v Kočevju 2. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 24. maja 1932. H1 Sa 26/32—8 1974 760. Potrditev poravnave. Med dolžnikom Pemičem Antonom, trgovcem v Slov. Bistrici, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 12. maja 1932 pred okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici sklenjena prisilna poravnava se potrdi. ‘Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 50 % kvoto njihovih terjatev, plačljivo v 12 enakih zaporednih mesečnih obrokih, začenši z dnem pravomočnosti poravnave. Okrožno sodišč^ v Mariboru, odd. III., dne 27. maja 1932. * Sa 13/32-18. 1997 761. Sklep. Poravnalna stvar Sajovica Leopolda, posestnika in usnjarja v Motniku št. 21. Potrdi se na poravnalnem naroku pred okrajnim sodiščem v Kamniku, dne 30. aprila 1932 med dolžnikom Sajovicem Leopoldom in njegovimi upniki sprejeta prisilna poravnava. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. maja 1932. H* Sa 10/32—9. 2012 762. Konec poravnave. Poravnalno postopanje Grošelja Antona, peka in posestnika v Lešah pri Prevaljah, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. junija 1932. 3? Sa 19/32-8. 2011 763. Konec poravnave. Poravnalno postopanje dolžnika Ze-čiroviča Alija, slaščičarja v Murski Soboti, Aleksandrova cesta, je končano. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. junija 1932. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 2975/1. 2004 Razglas. Pudgarju Andreju, roj. 29. septembra 1887 v Crai, pristojnemu v isto občino, samskemu, brezposelnemu delavcu Podpeco štev. 98, je s sodbo okrajnega sodišča na Prevaljah z dne 31. maja 1932, Kps 81/32—8, v smislu § 55. k. z. prepovedano zahajanje v gostilne za dobo dveh let po prestani zaporni kazni. Prepoved stopi v veljavo 1. julija 1932 in traja do 30. junija 1934. To se objavlja po § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb, »Službene novine« z dne 23. januarja 1930, št. 17/VI, »Uradni list« štev. 125/28—1930. Kdor Pudgarju Andreju v prepovedani dobi postreže z alkoholno pijačo, se kaznuje po § 68. k. z. z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5000 Din. Načelstvo sreza dravograjskega, v Prevaljah, dne 3. junija 1932. * No 698/3. 1971 Razglas. Lov občine Lužarje se bo oddal v zakup na javni dražbi za dobo 5 let. Dražba se bo vršila dne 24. VI. 1932. ob 11. uri pri sreskem načelstvu v Kočevju v sobi štev. 6. Sresko načelstvo v Kočevju, dne 21. maja 1932. * Štev. 205 pr. 32. 1913 3—3 Razpis. Na osnovi § 21. zakona o bolnicah in na podlagi odloka gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 19. maja 1932., O. br. 9406. razpisuje .uprava obče državne bolnice v Ljubljani sledeča službena mesta: 1. Sedem mest sekundarnih zdravnikov VITI. položajne skupine, odnosno zdravnikov-pripravnikov za isto skupino; s tem mestom je poleg službenih prejemkov zvezana v smislu § 24. zak. o bolnicah tudi pravica do brezplačnega stanovanja s kurjavo in razsvetljavo ter hrane po režijski ceni. 2. Eno mesto administrativnega uradnika do VIII. položajne skupine s kvalifikacijo po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih. 3. Eno mesto arhivskega uradnika do X/2 položajne skupine, odnosno uradniškega pripravnika za isto skupino s kvalifikacijo po § 45-, odst. 1., zakona o uradnikih. 4. Eno mesto uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino s kvalifikacijo po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih. 5. Eno mesto tehniškega uradnika kot tehniškega vodjo do V111/3 položajne skupine s kvalifikacijo po § 45., odstavek 2., zak. o uradnikih, t. j. z absolvi-rano srednjo tehniško šolo, prvenstveno v strojni in elektrotehniki in z večletno prakso. Prednost imajo tisti, ki imajo poleg tega še prakso v stavbeni stroki. S tem mestom je poleg službenih prejemkov zvezana v smislu § 24. zak. o bolnicah tudi pravica do brezplačnega stanovanja s kurjavo in razsvetljavo ter hrane po režijski ceni. 6. Foo m°sto zvaibčnika-skladiščnika s kvalifikacijo po § 10. u. z. in z večletno strokovno prakso v poslih skladiščnika. S tem mestom je poleg službenih prejemkov zvezana v smislu §24. zak. o bolnicah tudi pravica do brezplačnega stanovanja s kurjavo in razsvetljavo ter hrane po režijski ceni. 7. Eno mesto služitelja-kurjača s kvalifikacijo po § 11. uradniškega zakona in s predpisanim kurjaškim izpitom; prednost imajo prosilci, ki so izučeni ključavničarji ali monterji. 8. Eno mesto služitelja - vratarja s kvalifikacijo po čl. 11. uradniškega zakona in s potrebno predizobrazbo za to službo. 9. Eno mesto služitelja - bolničarja z dovršeno dvoletno bolničarsko šolo. S tem mestom je poleg službenih prejemkov zvezana v smislu § 24. zak. o bolnicah pravica do brezplačnega stanovanja in hrane. Službeni prejemki za zgoraj razpisana mesta so razvidni v §§ 22. do 27. uradniškega zakona. Pravilno kolkovane in po določilih § 3. zakona o uradnikih opremljene prošnje je vložiti pri upravi obče državne bolnice do 1. julija 1932. Uprava obče drž. bolnice v Ljubljani, dne 28. maja 1932. * Štv. 1715/E-K. 1968 Razpis. Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo sledečega električnega materiala: 3000 m žice NGAW 6 mm2 2000 m žice NGAW 10 mm2 2000 m žice NGAW 16 mim2 1000 m žice NGAW 25 mm2 500 m žice NGAW 35 mim2 300 m žice NGAW 50 mm2 3000 m žice NGA 2-5 mm2 2000 m žice NGA 6 mm2 5000 m žice N 6 mm’ 3000 m žice N 10 mm2 1000 m žice N 25 mm2 1000 m žice N 35 mm2 500 kg gole bakrene žice 6 mm2 poltrde 1000 kg gole bakrene žice 10 mm2 poltrde 1000 kg gole bakrene žice 16 mm2 poltrde 20C0 kg gole bakrene žice 25 mm2 poltrde 2000 kg gole bakrene žice 35 mm2 poltrde 2000 kom. opor za izolatorje N 80 ravne 600 kom. opor za izolatorje N 80 za les. Vzorci za opore so na vpogled pri ravnateljstvu mestne elektrarne. Dalje razpisuje mestna elektrarna sledeče žarnice za javno razsvetljavo! t rez trošarine: 100 žarnic 150 voltov 60 vat 100 žarnic 150 voltov 100 vat 1000 žarnic 150 voltov 60 vat Ves material mora odgovarjati najnovejšim predpisojmLjav^zigL nemških, elektrotehnikov. Ponudbe z vzorci je vposlati do inkl. 10. junija t. 1. Brez vzorcev se ponudbe ne bedo upoštevale. Na ovoju ponudbe naj bo označba: Ponudha za električni material«. Ravnateljstvo ljubljanskega mestnega vodovoda in elektrarne. Ljuhijana, dne 2. junija 1932. ❖ Narod!?** banka kraljevine Jugoslavije. 1^6 Stanje 31. maja 1932. Aktiva Omarjev Metalna podloga . 2.0'7,914.706-79 (:— 2,774.65694) Devize, k i ni so v podlogi 81,425.380-80 (— 1,073.485 15) K'iv ni novec v niltlu 4^,753.892'— (-)- 627.833'50) Demoneti/.i rano srebro 33,907.917-55 Posojila . . 2.345,755.420-51 (- 2,680.796-33, V red nostni papirji . . 27,420.000'— PrejšiOi predujmi državi 1.804,779.923-97 1-j- 334.351'—) ZaČ-asnl predujmi sl. drž. bla^aini . 600 000.000" — Vrednostfre- zervn. fonda 79,785.472'29 ( 481.580'19) Vrednosti 1 ostalih fondov . . . 546.364'OB (- 2,390.948'17) Nepremičnine ... . Razna aktiva__________________ 7.275, 88.280-84 Pasiva Kapital . . ' Rezervni fond . . . j Ostali fondi Novčanice v ohtoku . . 4.941,524.385'—(-Obveze na pokaz . . 617,279.471-03 (— 45,155.367-901 Obveze z ro-| kom . . . 1.339,970.785-41 (+ 1«,748.537-97) j Razna pasiva 10 >.579.644"93 (-j- 3,216.540"47j 7.275,688.280-81 I Obtok in obveze .. . . 5.558,803.856"03 Celotno kritje . . . 36"12°/o Kritje v zlatu . . . 31"72°/0 Obrestna mera: po eskomptu 1M% po lombardu 9% Dinarjev 180,000.000'— 87,327.523-15 (+ 4,006.471-32 (— Razne objave Popravek. 1994 V vabilu na VIII. redni občni zbor, ga bo imela Jugočeška, jugoslaven-jka češka tekstilna industrija d. d. v Kranju, se mora pravilno glasiti, da se 'Tši občni zbor v četrtek, dne 16. junija 1932, in ne kakor je bilo pomotno objavljeno v sredo, dne 16. junija. * 151,438.108 1 3 (-j- 612.896-10) 93 951.094-74 (-4-18,246 094-28) 80.544'90) 460.886-96) 36,953.500-—) 2669 Vabilo na občni zbor Ljudske tiskarne d. d. v Mariboru, ki se bo vršil v soboto, dne 18. junija 1932. ob 16. uri v sejni sobi Delavske zbornice v Sodni ulici štev. 9/1. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o bilanci. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Glasovanje o bilanci in absolutorii. 5. Volitev upravnega odbora za dobo treh let. 6. Volitev nadzorstva. 7. Samostojni predlogi. 8. Slučajnosti. Izpisek iz družbenih pravil: § 26. Vsaka delnica daje pravico do 1 glasu. § 27. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki so vpisani v delniško kniigo drižbe. § 28. Občni zbor -je sklepčen, če je zastopana na njem vsaj 1 desetina vsega delniškega kapitala. Upravni svet. * 2006 Vabilo na Y, redni občni zbor, ki ga bo imela črna-Kaclin d.d. v Lfubljasii, dne 25. junija 1932 ob enajstih v poslovnih prostorih v Ljubljani, Kralja Petra trg 2/1, s tem dnevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva o družbenem poslovanju v poslovnem letu 1931. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o odobritvi računskih zaključkov za leto 1930. 3. Volitev članov ravnateljstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Po § 11. družbenih pravil morajo položiti delničarji, ki hočejo vršiti glasovalno pravico, najmanj šest dni pred sestankom občnega zbora svoje delnice pri družbeni blagajni v Ljubljani. Ravnateljstvo. Vabilo na IX. redni občni zbor, ki ga bo imel „NOVOBOR” splošna industrijska delniška družba v Ljubljani, dne 25. junija 1932 ob 10. uri dopoldne v svojih poslovnih prostorih Kralja Petra trg 2/1 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva o poslovanju družbe v letu 1931. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta in sklepanje o odobritvi računskih zaključkov za leto 1931. 3. Volitve članov ravnateljstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. V smislu § 11. pravil morajo delničarji, ki hočejo vršiti glasovalno pravico, položiti najmanj 6 dni pred sestankom občnega zbora svoje delnice pri družbini blagajni v Ljubljani. Ravnateljstvo. * 1980 Akcijska družba za kemično industrijo v Ljubljani. Račun bilance z dne 30. septembra 1931. Aktiva; Investicije: Din 838.578/38, efekti: Din 21.880-—, kavcije Din 3000, pisarniška oprema: Din 1'—, zaloge blaga: Din 1,982.649-—. zaloge materiala: Din 2,480.221'80, gotovina: 104.434-22 Din, debiterji: Din 1,497.526-23, skupaj 6,878.270-63 dinarjev. Pasiva: Kredite rji: Din 6,456.254-26, prenes dobička: Din 29.933-63, dobiček za leto 1980./31.: Din 392.082-74, skupaj 6,878.270’63 dinarjev. * 1931—3—2 Objava. Robnik Hinko, podpregl. fin. kontrole na Prevalju, sem izgubil legitimacijo za nesenje orožja, ki mi jo je izdala sre-ska uprava v Mariboru dne 3. VI. 1927 pod štev. 2450. Proglašam jo za neveljavno. Robnik Hinko s. r., podpregl. f. k. Prevalje. * 1993—3—1 Poziv upnikom. Agrarna zajednica v Zg. sv. Kungoti r. z. z n. z. se je razdražila in stopila v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, da prijavijo svoje terjatve v enem mesecu. Šedivi Avgust s. r., Zg. Sv. Kungota, kot dosedanji poslovodja zajednice in likvidator. * Objava. 1999 Izgubil šeni imatrikulacijsko svedočbo juridične fakultete univerze v Ljubljani na ime Lenard Adolf, Celje. Proglašam jo za neveljavno. Lenard Adolf s. r. * 2002 Objava. Izgubil sem orožni list št. 345, izdan dne 9. januarja 1929. od sreskega načelstva v Litiji, za dovolitev in nošenje ene lovske puške dvocevke, ter ga proglašam za neveljavnega. Perme Ludvik s. r. * 1967 Objava. Izgubil sem izpričevalo, za 3 letnike obrtnonadaljevalne šole v Ljubljani, glaseče se na ime Štefančič Franc. Proglašam ga za neveljavno. Štefančič Franc s. r. strojevodja kurilnice Velenje. Računski zaključek CELJSKE POSOJILNICE D. D. V CELJU 1975 Aktiva Cista bilanca dne 31. decembra 1931. Pasiva Din Din 1 Blagajna ........ i Delniška glavnica .... 2 Devize in valute .... 134 893-39 2 Rezerve: 3 Vrednostni papirji .... 7,630 914-80 Splošna Din 3.466.072-30 4 Menice 5,990.049 90 Specijalna za dubijozne 5 Dolžniki: terjatve * 1,727.230'— a) denarni zavodi . . . Din 5.829.890-42 Specijalna za valutne spre- b) ostali 62,890.636-44 68.720.526-36 membe .. 870.407-02 6,063.709-32 6 Dolžniki za garancije in žira 4,469.442 86 3 Hranilne vloge na knjižice . 57,605.390-51 7 Nepremičnine: 4 Upniki v tekočem računu . 37,112.451-31 Narodni dom v Celju . . Din 1.841.047-62 3 Reeskompt pri Narodni banki 523 634-98 Hiša Kralja Petra cesta 16 1,207.247-27 6 Dividenda: nevzdignjena . . 296 — Slom in Cremožiše . . . 1.100.000 — I Upniki za garancije in žira 4,469.44286 Hiša v Šoštanju .... 163.558-60 4.311.853-49 S Cisti dobiček Din 1.456.100-99 8 Inventar 3 Odpis drž. vred. papirjev 616.100-99 840.000 — 9 Račun razlike tečajev pri drž. papirjih Din 2.043.907-17 Odpis 616.100-99 1,427.80618 94,614.924-98 94,614.924-98 Zguba Račun zgube in dobička z dne BI. decembra 1931. Dobiček Upravni stroški.................. Davki............................ Odpis nepremičnin................ Odpis drž. vrednostnih papirjev Cisti dobiček.................... Din 1,280.625-57 242.185 25 50.79085 616.100-99 840.000 5,009.700-66 Obresti.................. Dohodki bančnih poslov Dohodki nepremičnin . Din 2.149 92022 697.948-47 161.83197 3,009.700-66 V Celju, dne 31. decembra 1931. Primerjali s knjigami in našli v popolnem soglasiu: Revizijski odbor: Ravnateljstvo: Franjo Roblek I. r. Franjo Piki 1. r. Jože Smertnik 1. r. Drago Kralj 1. r. Stanko Gologranc 1. r. Ivan Ravnikar i. r. Za Službeni lisi kraljevske banske uprave Dravske banovine ————————■C— znaša naročnina: mesečno Din 16'—, četrtletno Din 48’—, polletno Din 96'—, letno Din 192'— in se mora plačevati vedno naprej. Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo! List objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade, banove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne občeveljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«, izpremembe v osebju itd.; razen tega pa še vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklice, licitacije! razpise služb in razne objave. List j e važen za vsakogar; trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd. Upravništvo »Službenega lista kraljevske banske uprave Dravske banovine« v Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 23. Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani^ njen predstavnik; Q. Michdlek v Ljubljani