NE POPPPRNE» JEPNOTB
leto-
8TBV.—NUMBER 88
iiekposelci pognani v
Kupila bo za deeet m H ijooov dolarjev olj« na leto od R«sri>.
New York. N. Y. — Olje je olje, pa Če je rdeče ali Črno. Tega načela se najbri drži Staan-dard Oil druiba, o kateri gre klas, da ima pri nji glavno besedo stari John D. Rockefeller. Vacuum Oil kompanija, ki je le podružnica Standard Oil kompanija, je napravila pogodbo • sovjetskim oljnim sindikatom, da bo kupovala olje, ki je produci-rano na oljnem polju Baku. Pogodba te je sklenila ta šest let. ; Amtorg. amerižko-ruaka trgovska agencija, naznanja, da bodo ameriške kompanije kupile vsako lato sa deset milijonov dolarjev olja. Ta ruska trgovska agencija je ravnokar obelodanila 92 strani obsegajoče knjižico o sovjetski oljni industriji, v kateri so Jeremijade sir Henry Deterdinga od Royal Dutch kompanije, ker je Standard Oil kompanija kupila »oyi4*ko olje, in odgovori Standajyoil kompanije in Amtorg trgovske agencije, pa komentarji ameriškega časopisja. V knjižici je navedena tudi sovjetska oljna itatlstika. ta katero se isredno interesira-jo kapitalisti, , v j ; r s
Mnenja v senatne« odseku se dele glede stabilizacije premo. govne industrije. — Marsikateri polltičar bi najrajše videl, da se zaslttanje o premogovni industriji odloži za trajno. — Ampak letos je volilno leto.
B	' "Pf»*"*""-
, Washington, D. C — Kako bi
i bilo, ako bi ves kongres interveniral v premogovni industriji ¡n v kaosu napravil red, uredil \ delavne in mezdne razmere? To vprašanje še ni dozorelo v se« i natnem odseku za meddržavno t trgovino. Zaslišanja so trajala ie tri tedne, toda šenatorji Wat-son, Fesa, Bruce in drugi se> ¿e i niso izrekli, kakšni zakoni so po-[ trebni, da se premogovna indu-! atrija stabilizira.
Senatorji Wheeler, Wagner in I Gooding so naklonjeni misli, da pride premogovna indastrija pod zvezno nadzorstvo.-Oni mislijo, i da se ds vzpostaviti premogovna komisija, ne da bi bilo treba kakšnega ustavnega amendmen-ta k ustavi, da uravna produk-I cijo in distribucijo premoga s kontrolo nad stroftki za delo. Zdi ie, da je senator Couzens tudi naklonjen tej ideji.
Na nasprotni strani so pa zopet trdi senatorji, ki so nasprotni takim načrtom. Senator Ssck-ett je pri volji V9diti skupino senatorjev, ki so mnenja, da je vsak tak poizkus protiustaven. Senator Watso» bi najrajée videl, da se zaslišanje za trajno odloži. Ampak politični vzroki so taki, da »e ne upa priti s tako nPOUmiU	- -, nrWi
Zgodilo as Je pod pretveeo Javnega adravja.
New Yariu N. Y. — Spati v misijonski prenočiščih ali dremati na stoleh je nesanitarno. To je vsvok, da Je newyoriki sdravstvcid department zvečer ob deseti fc. pognal 1,100 brezposelnih siromakov ven v mrtlo aprilsko
Urban l*doux, kl je znan bo*' lje pod irijgaom kot mister ftart! lastnik poSopJa 'The Tub", «nega Izmed ^tflpfffenočlšč, Ji / zmoti. Vprašal Je zdravstvenega komisarja: "Ali Nravstveni komisar misli, da j« veliko bolje «a zdravje, ako se prebije noč pod rtsbri n*dullčne šelet-nlce?" .
- ZdravsMaM> komisar se je spomnil, da želje Tammanitsko-ga dvorca legajo v Belo hišo In sa je ustrašil, ko Js pričela Javnost renčati zaradi ravnanja • bresposelnimi delavci. Razlagal J«, da je zaradi tega pognal brezposelne delavca v mrzlp noč, da Izzovejo Javno simpatijo. . "Razmere so take," Ja dajal komisar, :^Mda niso ti lokali sa prenočevanje osab, ki nekaj nase drž«. Prav gotovo so najbolj nesrečni ljudje opravičeni, da spe na dostojnem prostoru. Spati bi ne smoli na klopeh in tako bliso ttkupai da se dotikajo njih komolci. Vprašam on«, ki se bahajo « bratstvom, ako ja preveč voJaAka4>o*teM sa te brez-
VVaahlnitoa, D. C. — Monopolisti in trustovci stesajo po vsem svoje roke. kar se da pograbiti. V Združenih državah Je veliko mostov, pri katerih mora potnik plačati mostnino, ako gre ali če se pelje čez nje. Ta mostnina, ki se pobira pri mostovih, tvori dober vir dohodkov. Ljudje, ki so to opasili In sapopadU, da mostovi nosijo dobička, kot tovarna, kl « uspehom prodaja svoja produkte n» fcjgUj so »
Uri^1*^ veUk. Pravilno bi bilo, da bi bjll mostovi občinska, državna ali pa avoana lastnina In dobiček, ki bi prihajal od Itohiranja mostnin^ naj MiJ*t * Javno blagajno, Ampak toga smo nnjbrt še ravno tako daleč kot od nacijonallsiranja ameriških šeleznlc aH premogovnikov.
ii^k^ nioitii® monopoll^l^ m<* tudi neki Bugene M. KM-ott. Ta nI sadovoljen samo t, o-nlm dovoljenjem, ampak imel bi Jih najrajše kar na tucate a)l pa šrfveč. O nJem grs glas, da Je |a-poaloval več kot dvajset dovoljenj m zgradbo mollov. Neka vzhodna banka pa financira njegova mostna podjetja, kot na pr. druge banke financirajo indt» str i Jak s podjetja. Ta banka Ja ladala vrednostne paprije na podlagi, da nekateri mostovi nosijo od 100 do 180 odstotkov na leto od kapitala, ki Je bil potr»
MlflUm. tpppv^^^^' • 1 • ****	^^
Kamnoseki priborili pet dni dela v tednu v zimskem časa. V Pb-tersonu stavkajo stavbinski delavci za pet dni dela v tednu.
Horton, Mass. — Kamnoseki, ki obdelavajo granit v novoan-gleških državah, so podpisali novo pogodbo za tri leta. Mezda je devet dolarjev na dan. Kamnoseki v New Bedfordu se še pogajajo.
Pet dni v tednu bodo delali od meseca novembra do meseca a-prila, v drupih mesecih pa po 44 ur v tednu.
Paterson, N. J. — Tukaj je za-stavkalo 1,500 atavbinskih delavcev na 30 velikih stavbah. Stavbinski delavci zahtevajo, da delajo le pet dni v tednu.
Na stavki so stavbinski težaki, tesarski delavci in zidarji. Nekatere podjetniške tvrdke so pri volji se pogajati z delavci.
Neoiki delavci od*
MHSIilAM «aummIIA
siuzujejo reparacij«
Več tisoč nemških delavcev hodi v Francijo gradit Javne naprave na račun vojne odškodnine.	'
-
Berlin, 6. apr. — Nemčija in Francija sta našli nov način poravnavanja vojnih reparacij. Dogovorili sta se, da Nemci zgrade
. ■___lam-. «,uiiiu1«i» —* iaxjw
fc uevTmKiui w«»u«rij»iv*fT	/m■
nih konstrukcij v Franciji na račun vojne odškodnine. Enš teh konstrukcij je vrsta jezov za nabiranje vodne sile pri Ver-dunu v južni Franciji.-Pogodba se glasi, da Nemčija da ves svoj gradbeni materijal in pošlje več tisoč nemških delavcev na delo, in ko bo zgradba dovršena, dobi Nemčija 15 milijonov zlatih mark kredita na svoj reparacij-ski dolg Franciji.
Na enak način bodo Nemci pomagali Franciji poglobiti nekatere reke in Izvršili rszns dru-gs dels. Nemški vladi se zdi to praktično, ker uposli svoje brezposelne delavce (plačuje Jih nemška vlada) in zniža svoj dolg. Francoska vlada je tudi zadovoljna. Vprašanje pa je, kako so zadovoljni francoski delavci, ki računajo na takšna dela.
' "" • —^^mimmmi	* i
Akcija proti trgovini s narkotičnimi Otrupi. Washington, D. C. — Državni department Je podvzel korake, da se prepreči nepoitavna trgovina z narkotičnimi strupi, ki je zelo razširjena v Ameriki kakor tudi po drugih državah.
Združene države so sklenile z Anglijo, Francijo in Nemčijo pogodbo, ki določa, da te države v svojih mejah skrbe, da se uničijo mednarodni krožki, ki trgujejo z narkotičnimi strupi. Kjer-koli katera imenovanih držav zasledi tak krožek, mora o tem obvestiti druge države.
Državni department upa. da se bodo enake pogodbe sklenile tudi z drugimi državami.
Pet arinjenov dolarjev v zlatu gre sa nemUri kredite, ker » Amerika noie.
v Wédnóstr¡>étíh milijonov do-' larjev, ki je leftalo v dveh bankah v New Yorku oil 81. februarja, js bilo te dni naloženo na nemški parnik "Dresden** in odpeljano v Nemčijo, kjer bo Izročeno nemški državni bsnki v Berlinu za kritje trgovskih transakcij.
Sovjetska vlada je poslala zlato v Ameriko kot podlago kredita za nakupovanje blaga, predvsem strojev v Ameriki. Chase National banka" in Equitable Trust banka v Wall Streetu sta vzeli zlato v shrambo. Tedaj so prišle sitnosti. Ameriška zvezna zakladnica ni hotela dati sovjetskemu zlattt^jwt robne valutne vrednosti. Kmalu potem Je Francija vložila tožbo v New Yorku za zarubitev tega zlata pod pretvezo, da Je del njene zlate zaloge, kl Je bila zaplenjena v Pe-trogradu po izbruhu revolucije. Teh sitnosti je zdaj konec, ko so sovjeti. vzeli zlato iz Amerike.
gamomor gfanbenega direktorja.
New York, N. Y. — Perke Hamburg, glasbeni direktor, se je v četrtek ustrelil v svoji sobi v hotelu. Poleg njega Je bil najden revolver, Is katerega Je bila izstreljena ena krogla. Policija je našla med njegovimi papirji pogodbo, katero Je prejšnji dan podpisal z nekim gledališkim ravnateljem, v kateri Je bilo rečeno, da bo prejemal $600 tedenske plače kot gledaJiščni glasbeni direktor.
laper 200,000 delavcev preti v Nemčiji.
Berlin. 6. apr,—Nemški tovar-! atrjl v kovinski Industriji so da-nos zagrozili, da 12. aprila izpre-jo 800,000 kovinarskih delavcev na Saksonskem, ako se do tega dne ns vrne na delo 80,000 dela v-cev, ki stavkajo. BUlvkarJI zahtevajo fiksno minimalno mezdo In
sourUa Jo pričel a bojem proti takim mostnim pradloyam. NJemu sta se pridružila kongresni-ka flbafcr is Wiscooslna in La Guardia is New Yorka. Ti ton-grešniki so priporočali zbornici, da lahtevs garancij«, da se takih dovoljenj sa «gradbo mostov ne polaste špekulantje, Id prodajo dovoljenja zopet fltaftMMIK trust u. Dasiravno Ja koagrosnik Denison, predsednik odseka, protestiral proti takemu Isvajanju, sa Ja kongresnikom posrečilo preprečiti take mostno pradlofs, ds niso bile sprsjete.
pognani v mrzlo noč so bili ras-kačanl. Kdfn teh delavcev Je dejal: "JjpkaJ nam mestna ok čina ne preskrbi strupa, da lahko napravimo, sami'sebi konec. Pri tem s* Je nesrečni dslavet tressl mraka, ko Js slonel od stebru nadultfne železnice. "Ali mislite, da Ja bolje sa nas, ako smrsnemo/JUkoi J11 spimo v misijonskih prenočiščih T"
Neka ateistična družba se Ja pritožila mrl sdravstvsnem komisarju, m •• brezposelni delavci slaba podpirajo od strani mieijonov, dasiravno ti mlsljoni ppejemajo bogata darila v pomoč bntposelnfm.

Ima kot občinski svetovalec $ dodti dela. '4
Reading, Pa. — James H. Maurer je naznanil, da ne bo «prejel predsedniške kandidaturo v socialistični stratrki. To je povedal James Onealu, uredniku socialističnega tednika "New leader.**
Maurer meni, da ima dosti (i< 1». ker je socialistični občinski svetovalec v Readingu. V svoji izjavi pravi, da bi rad služil stranki kot predsedniški kandidat, ako bí he bil prepričan, da i veliko bolje socialistični stranki, le delaven za stranko v mefttttfa okraju, v katerem " 'oma. Norman Thomas se "«davno umaknil kot kandidat za predsedniško nominacijo, "«■ialiatični stranke, ker Je mat ral Maurerja sposobnejši «a (Ki aebe za predsedniško kam-«li'laturo.
i
Ameriške suhaške krogle peda-Jo v Kanado. .
I>(troit, Mkh. — Ameriška prohibična Straža v mali topniški na Detroitski reki Je v no-n «»<1 četrtka na petek streljsls n;' neki tihotapski čoln. Krogle ,1K" nadele čolna, pač pa so pada-lo v Sandwich na kaiiadakem hrp«ru. Nekaj krogel se Je zspi-' v Rteno hiše. v kateri sta-miie Arthur Powers. Na drugi rani stene je spala Powersoft i ril et ha hčerka. Kanadaka '»""»cija je i^MOia oster protest proti streljanju v kanadsko me-
Admlnlstrsrljs Je sa i dohodninskega davka

ChlcagOw — Dne 5. aprila so imeli sastopnikl izprtlh rudarjev v Illinoisu in lastniki premogovnikov separatna zborovanja, toda rezultata ni bilo nobenega. Lastniki In zborovali v Chica-gu, zastopniki rudarjev pa v 8pringfieldu. Flshwick, predsed-nik rudarske unije v Illinoisu, Je poročal, da se število lokalnih pogodb na podlagi Jacksonvillske lestvice množi dnevno. „
W. J. Jenkins, novi predsednik organizacije llllnoiskih premogovniških aperatorjev, Je dejal po zborovanju, da rudarska unija še ni prsdložila nobenega načrta, na podlagi katerega bi bilo mogoče misliti na novo pogodbo.
Osslning, N, V., aprila. — Frank Baldwln. 221etni zamorec. Je bil saoH eksekutirai^ na električnem stalo radi umora John W. Dicklnsons. farmarja Is o-kraja Senata. Morilec Je bfl zaprt v mrtvaški celici IS meee-cev, dalj kot vsak drugI Jetnik pred nJim, ta Je v tem časa vide) več kot dvajset oseb korakati mimo njegove celice v smrt
Kansas City, Mo. — Veliki vr-t'ncl, ki so zadnje dni ryssjsli J /nozapadnih državah, so "rodil manjšo izgubo življenj '1 »Jfromno materiJalno škodo. ' ''kor Je doalej snaao, Je se-oseb mrtvih, mnogo ršnje-'in nekaj Jih pogrešajo. O-k' »x 1000 oseb Je oetalo brez -'-ha. Središče viharjev Je Ml ^ s«rnee. Okla., kjer so štiri o-
Hurley. Wis. - Vsiof nepre-Rtanegs deževje so naraetll po-U>W lo reke v tukajšnji okolici In poplavili pri* v dolini. V* lik mo-* na «iriavnl cesti med nmmlbinoms OUem la Montres-lom Je povodsaj sdnssls
be izgubile
JMVMM»U$ NABODM1 rOPFOttgl
j StpVTOggE NAMOtMB PODPORNE
J KftroCallUi: Z*dinJ«-ne J rtov« p«t toto; CKfc*fo In Cfcero fl.W
fjtozofov je i narobe, toda tal i potreben. Ni i IM*€ .»e moremo
flffflfft
Ali solnčna
35, SUtioo
-riiE EWL;O
fc, ki ste nepreneh i-sjfcr Yorka v Los An-ij, je hud, ker žen-
aa u^NDAUr+vK« cmcAco,

V jtg„I nje» turatu

fijaoec, ki ni nikoli v življenju poku sil vode, popro.1 na smrtni postelji kupico studenč-nice, češ: "Na smrtni postelji w mora človek spraviti tudi a takimi, ki jih je najbolj aovra-
ObtoŠenec: "Svojo ieno « prignal. Ona ima boljši jwfll j kor trije advokati."
r«4i. «Uvobolu. omotici. todvtoniml *H n» burnimi ner«li. 1 lir*« n ta i Uvel in •»Miti Mtob«to«i. Kupit« «M> st«kto*ieo v toktrnl in ixMku.it« te oJ»i«v«Jno .dnviio. t«* nit« to MuSa-Tono, kmr nobena drur* s«ra-vito niso ^uUm.	(A4v.)
naročite, 81 knjigo ameriški slovenci"
kjer 10 bile le tri generacije privedene k neodvisnosti,
Chicago, 111
OTTO KASPAR, predsednik
Vama banka ta vlaganje Vaftega /fA denarja v i
Potujte v Jugoslavijo z našim posredovanjem
■ H aaa^^^aiah^aaTT
■J1	*-~i ~ - 1 h
SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
Tiska vabila za veselice in shode, vratnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd, v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, Češkem, nemškem, angleškem jedcu in drugih
VODSTVO TISKARNE APEIIRANA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
cene zmerne, uiujsko aeio prve vrne. vsa pojasmiittoe vooacvo asirame
S. N. P. J. PRINTERY