]nsorati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dieija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje. VredniStvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Po poŠti prejemali veljii: Za celo loto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — Za četrt leta . . 4 „ — Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji veljii: Za celo leto Politimi list za slovenski naroa, Za pol leta Za četrt leta . Za en mesec . V Ljubljani velja 1 • 13 gl . 6 „ . 3 „ • 1 „ na doni več na leto. . - kr 50 „ 30 „ 10 „ pošiljan Izba j a vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >/a0 popoldne. •v,-, nim dnevnim redom; tudi volilna reformjt če ne bote zopet preloženi. Deželni /bor kranjski imel je danes, 3. oktobra, svojo sedmo sejo. Napovedana je bila ob desetih dopoludne, pa se je pričela še lo okoli polu dvanajstih. Poslušalcev je bilo zgodaj prišlo prav obilo, ker ste na dnevnem redu stali prememba volilnega reda pa poveritev volitev velikega posestva. Čakali so že komaj, kdaj se bode zborovanje pričelo in kaj bo prišlo, pa zastonj, poslanci so ostali dolgo zunaj dvorane, kjer so se živahno razgovarjali, in ko so posamezni prišli v dvorano, so še dolgo čakali, preden so se odprla vrata sob, v kterih so bivali naši veliki posestniki. Kaj se je obravnavalo, ne vemo, ali sklepamo, da so se vršili med strankami razgovori o volitvah velikega posestva in o pre-membi volilnega reda, in da ti razgovori še niso dovršeni, ker ste se omenjani točki po nasvetu gosp. Sveteca odstavili z današnjega dnevnega reda. Ob polu dvanajstih se odpro vrata in dvorana se napolni s poslanci. Gospod deželni glavar grof Thurn prične sejo s tem, da veli prebrati zapisnik zadnje seje, ki se potrdi. Potem pa se deželni glavar v slovenskem jeziku stoje spominja jutrajšnega godu presvitlega cesarja ter si izprosi pooblastilo, da bi jim čestital v imenu deželnega zbora. Voščimo svojemu preljubljenemu vladarju to, rekel je glavar, kar si želo sami, srečo in zadovoljnost med narodi. Poslanci, ki so bili med glavarjevim govorom vstali, so z živahnimi dobro-klici odobravali to besede in konečno navdušeno trikrat zaklicali „živio" in „slava" ! Po razdelitvi nekterih prošenj ali peticij med odseke, prične se razprava dnevnega reda in dr. Vošnjak dobi besedo za vtemeljevanje svojega predloga glede zboljšanja materijalnih razmer kmečkega stanu. Govori dolgo in ob- širno o že znanih ovirah, ki so na poti blagostanju kmetiškemu, in konča z odobravanjem. Predlog njegov izroči se gospodarskemu odseku. Za tem so oglasi poslanec Suklje za vteine-Ijenje svojega predloga o napravi poljedelske ali vinorejske šole na Dolenjskem. Za to šolo se je bil že ranjci blagi dr. Bleivveis v zbornici z besedo, v „Novicah" pa s peresom po-tezal, pa prejšnja večina zborova te šole ni marala, kakor se sploh za gmotni blagor dežele ni brigala. Dr. Bleivveis je svoj čas potrebo te šolo tako temeljito in obširno dokazal, da to, kar je govoril profesor Suklje, ni moglo nič novega biti; vendar govoril je dobro in zbornica je to pripoznala z odobravanjem. Predlog se izroči gospodarskemu odseku. Zdaj predlaga poslanec g. Svetec, da se — kakor zgoraj omenjeno — točki 5. in 7. odstavite iz dnevnega reda in denete na dnevni red prihodnje seje, ker se o tem vrše še pogovori med poslanci; zbor temu pritrdi, a poslušalci odidejo večinoma s smehljanjem in raznenadeni. Volitev poslanca Deva v črnomeljskem okraji se potrdi. Slede ustna poročila finančnega odseka opravilnega pomena, med njimi tudi poročilo deželnega odbora o mostu čez Kolpo pri Vinici, ki se vzame potrdilno na znanje. Slednjič se je dovolilo še: vodji slapenske šole, Bih. Dolencu, za podučevanje učiteljev v kmetijstvu (vinoreji) 60 gold. remuneracije za 1. 1882 in 1883, njegovemu pristavu A. Lenarčiču pa 20 gold. za 1. 1883; potem ubogim učencem kočevske gimnazije podpore 100 gold., novomeškim pa 200 gold. Na to je bila sklenjena seja in poslušalci, kar jili je sploh še čakalo konca, so odšli z godrnanjem. Osma seja bo v soboto 6. t. m. z obšir- pa volitev velikega posestva ste na vrsti Politični pregled. V Ljubljani, 3. oktobra. Avstrijske dežele. Deželni zbor gornje - avstrijski. Med vlogami so peticije za zlajšanje šolskega obiskovanja in za omejeno prepoved ženitovanj; daljo dopis vlade, kar se tiče brezobrestnih državnih posojil za namene zemljiščine odveze. Peticija, da se vstanovi podporna kasa za prostovoljno požarno stražo na Gorenje-Avstrijskem, odda se deželnemu odboru za poročevanje, v podroben pretres se vzame načrt postave, da se privzeino zavarovalna društva za prineske gasilni straži. Odstotek premij ima biti prinos k temu. Posvetovanje o tem so ima jutro nadaljevati. Iz deželnega zbora nioravskega. Med vlogami je več peticij za vstanovo deželnega kulturnega sveta in za vpeljavo politiškega ženitovanjskega privoljenja, potem so predloge deželnega odbora, kar se tiče osnove zdravstvene službe po občinah. Volitve grofa Spiegelna in Vetter-a, potom pl. Skeneta se odobre. Iz deželnega zbora gališkega. Minister baron Ziemialkovski pride v zbor in se vsede poleg grofa Alfreda Potockega. Predloga deželnega odbora, ki ima načrt novele k de-želski šolski postavi, odda se šolskemu odboru; predloga o nekterih denarnih olajšavah za komunalno obligacije deželne banke pa bankinemu odseku. Vtemeljujojo in oddajo se dotičnim odsekom nasveti v prejšnji seji predloženi. Gro-holski, vtemeljovaje svoj predlog o prosti razdelitvi zemljišč, kaže, kako kmetijsko prebivalstvo to privoljenje v zlo rabi, ako se to še tako pušča, Galicija kmalo ne bode imela kmečkega stami, marveč celo tolpo nevarnih ničmaničev. Poljedelski minister se resno prizadeva, da bi odvrnil ta zleg določevaje red nasledništva po kmečkih posestvih. Deželni zbor mora podpirati tako prizadevanje. •—• Nasvet Groholskega Msfsfe® Vaticinium Lehninense. (Dalje.) Od tega llohenzollernca tedaj dalje govori prerokovanje ter trdi, da te bo krivovera ko-šatila v marki do ednajstega rodu ali do odnaj-stega vladarja: ,,Hoc ad undeniun durabit stemma venenum" (v. 49.) Kaj pa poreče k temu zgodovina? Ne ve li vsak, ki se je nekoliko učil zgodovine prusko države, da je sedaj vladajoči nemški cesar Viljem od tistega časa že trinajsti vlad a r? *) *) Vladali so namreč: Joahim II (1535—1571), Jan Jurij (1571—1598), Joahim Miroslav (1598-1608), .Tan Žiga (1008—1619), Jurij Viljem (1619-1640), Mir. Viljem I (1640—1688), Miroslav I. prvi kralj pruski, (1688-1713), Mir. Viljem I (1713-1740). Miroslav JI (1740-1786), Mir. Viljem II (1786-1797), M. Viljem III (1797-1840), Mir. Viljem IV (1840-1860), Viljem 1 (1860). In vendar je Prusija še protestantovska; da, še vedno nosi po konci glavo krivoverstvo, ka-toličanstvu pa se stavijo najhuje zapreke. Letos novembra meseca hoče se celo praznovati po vsi Nemčiji štiristoletnica Lutrovega rojstva, ki jo v verskem obziru razdvojil Nemčijo in kraljeva hiša je že pokazala in še kaže svoje veselje nad to slavnostjo. Ni tedaj prerokba Lehninska sleparija? je ni spravil tek časa „ad absurdum"? Mi menimo, da do sedaj še ne. Po našem mnenji oni še ni vladal, kojega zaznamuje prerokovanje „stemmatis ne-timus" (v. 95.). Zakaj, če primerjamo prorokbo z zgodovino preteklih dni, se nekako prečudno vjemate, izvzemši število vladarjev. Vriva se nam zato misel, da bi se dala zagonetka kako drugače rešiti! Ni li morebiti prorokovalec kterega vladarjev izpustili ? Mislimo na proroke st. zakona, ki pogosto v bližnji prihodnosti gledajo dogodke in reči, ki so se dogodile še le v poznih vekih. V našem slučaji imamo vrhu tega še poseben vzrok iz vrste „ednajstih" izločiti dva vladarja, namreč Mir. Viljema II in IV. Prorokovalec nam namreč postavlja pred oči samo ono vladarje, ki so zatirali cerkveno življenje, preganjali sv. Cerkev. A omenjena vladarja sta bila pravična tudi katoličanom in sta skrbela za krščansko nravno življenje svojih podložnih. Co primerjamo namreč prerokovanje, govoreče o prvih sedmih vladarjih, se prečudno vjema z dogodki. Osmega tudi še prav lahko spoznamo: „Mox juvenis freinit, dura magna puerpora gomit" (v. 81.) Kdo če biti drugi, kot 281etni Miroslav II. ki je koj v počotku svojega vladanja („ino.V) pričel vojsko zoper cesarico Marijo Terezijo, da bi jej vzel Šlezijo! Naslednje kitico (85—88) pa zopet dosti očitno kažejo Mir. Viljema III (1797—1840), ki je o preganjanji sv. Cerkve posnemal kato-ličanstvu sovražne prednike: prim. v. 85.: so odda posebnemu odboru. Poslanec Stanislav Madevski je vtemeljeval predlog, da naj se odpravijo vse zastarane vredbe pri civilnem pravosodji in naj se vpelje ustmeno obravnanje. Govoril je poldrugo uro, a stvarno, tako da se je vso zanimalo za njegovo izpeljavo. — Voli se potem poseben odbor k nasvetu zarad vpeljave okrajnih posojilnic. Maks in tovariši nasvetu-jejo. naj se preloži kupčijska zbornica iz Brody v Tarnopol; Antonievič naj se podpira, izdelovanje nove snovi za pokrivanje streh, ki je varna pred ognjem; Merunovič in tovariši inter-pelujejo vlado, zarad judovskih posojilnic, ki ljudstvo odirajo. Grof Henrik Vodicki še na-svetuje. naj se gospodarenje občinskih posojilnic izroča okrajnim odborom, a varuje naj se vendar vlastinska pravica. Odbor so izroča redni obravnavi. lieilekovieevo ostavko je cesar sprejel, toda na njegovo mesto za ministra v trojedini kraljevini še nikogar imenoval, temveč željo izrazil, da naj Bedekovič do imenovanja naslednika službo dalje opravlja. Hrvatje so v Budapešti imeli skupno sejo. pri kteri so izrekli, da jih madjarska vlada polagoma pomadjariti misli. Hvatje pa takemu postopanji odločno oporekajo. Kaj je treba, da si/ jim iz Budapešta v madjarskem in hrvaškem jeziku dopisuje, ako jim je dobro znano, da se Hrvatje ne bodo nikdar druzega, kakor svojega po postavi zavarovanega jezika posluževali. Debate o grbnem vprašanji se ne bodo vdeležili, kajti to je čisto notranja madjarska zadeva, ki jo imajo sami rešiti, kakor so jo sami na dan privlekli. Hrvaško vprašanje bliža se svoji rešitvi. Minister Koloman Tisza bavil se je zopet nekaj dni na Dunaji, kjer je cesarju o re-šenji hrvaškega vprašanja osobno poročal in cesarjevo popolno priznanje dobil. Vprašanje se bode tako rešilo, k a k o r s i H r v a t j e sami žele. Sedaj bo Tisza pri ministerskih konferencah stvar predlagal in koj na to hrvaško deputacijo sprejel. — Tako časniki; naj bi se le tudi vresničilo! Vnanje države. Francoski listi skušajo žvižganje, s kojim so španjskega kralja v Parizu sprejeli, s tem opravičiti, da so Parižani pse s saboj vzeli in ti psi da so se potem raztekli in Parižani so jih z žvižganjem zopet privabiti hoteli. Zopet drugi listi, osobito republikanski, pa kralja javno zasramujejo in Rochefort piše: „Mon colonel es-tu content? (Moj polkovnik mar li si zadovoljen?) Zasramovanja so se popoludne ob (j. uri ponavljala; ko se je kralj h predsedniku peljal, bruhnila je iz nekega trga množica postopačev in kričala: A bas T uhlan, a bas Alfonse! (Ob tla z ulanom, ob tla z Alfonzom I) Neka ženska je celo svoj „Qui 6cquitur pravos imitatus pessimos avos". On je namreč oni vladar, pod čigar žezlom je bilo Cerkvi odvzeto premoženje, samostani izpraznjeni, duhovske knežije spremenjene v posvetne in preobrnjen ter razdejan ves cerkveni red. *) Tak pa ni bil Mir. Viljem II, ki je bil tudi katoličanom pravičen. Dalje toži prorok o tem vladarji, da nima biti posebno prebrisan; govori celo še natančneje; da bo pomoči iskal pri mogočnjaku, ki ga bo pa v odločilnem trenotku zapustil in da bo zato nesrečno mu ljudstvo: .,Xec rolius menti. nec nuraina genti. <.'uiu8 opeiu petit, contrarius liic sibi stotit." (v. 8G, 87.) Ni to dosti natančno opisano, kar se je zgodilo 1. 1805 v vojski rimsko-nemškega cesarja Franca z Napoleonom, v kteri se je družil Mir. Viljem lil s Francozom, a naposled vendar bil potolčen pri Jeni? *) Prusija je namreč v tako zvani „sekularizaciji" (1801—1803) dobila za 48 □milj z 127.000 prebivalci in 1,400.000 gld. letnimi dohodki 235>/a [Umilj z 558.000 prebivalci in 3.800.000 gld. Cf. lliiick. Kirchongeschiehte, ed. 2. 1877 pg. 771. Cf. et. Alzog. Univrg. d. chr. Kirelie, ed. 7. 1800, pg. 1004. solnčnik proti kraljevem vozu vrgla; tu pa tam so se pa celo spoprijeli. Neki Spanjol stopil je h kralju in rekel: „Sire, v imenu našega naroda Vas prosim, da so več no raz-postavljate zasramovanji!" „Le hladno kri je treba obdržati", pravi na to kralj, „in stvarem ne preveč pomena pripisovati. Saj ti ljudje niso ves Pariz in ne ves francoski narod." Tudi proti ministerstvu culi so so sovražni glasovi. Iz Hirna. „Moniteur de Rome" razglaša sodnijski red sodnijam, ktere so sv. Oče preteklo leto vstanovili. — Isti list preklieuje tudi vest, da bi so bil Ledohovski odpovedal nadškotiji Poznjanski. Iz Haaga, 1. oktobra. Vlada je predložila zbornici načrt postave zarad pomnoženja dohodkov. Vvozni col na žito in les se zopet vpelje, vžitni davek na vpijanljive pijače se zviša na 3 gold., priklada na osebni davek za 30 odstotkov in na dedščine za 20 odstotkov. Kamori se bode predložila šo dalje postava, v kteri se ima določiti, da imajo občine dobivati iz personalnega davka tri petine, namesto štirih petin. Iz Kodanja, 1. oktobra. Državni zbor je bil danes otvorjen. Folkething je volil vodjo radikalne levice, Berg-a, z 62 glasovi za predsednika. V Landsting je bil voljen sedanji predsednik Srebe. Izvirni dopisi. Z Gorenjskega, 30. sept. Če je tudi bilo prav grdo vreme in je šel dež, kakor bi iz škafa lilo, se nas je vendar na vabilo deželnega poslanca gosp. dr. Poklukarja zbralo blizo 30 njegovih volilcev, da poroča o svojem delovanji, kot poslanec deželnega in državnega zbora. Že pred minulimi volitvami je bil svojim volilcem poročal pismeno o svojem delovanji, toraj mu jo bilo danes lahko se sklicati na to. Da je bilo delovanje naših deželnih poslancev sploh skoraj brezvspešno v poprejšnjem nemčurskem zboru, je znano, in je menda resnica to, da bo dežela dalj časa hude nasledke poprejšnjega gospodarjenja čutila, da le opomnim edino Vestenekovo šolsko postavo. Upati je pa po vsem, da bo zbor sedanji popravil, kar je poprejšnji zagrešil, kolikor se bo dalo, in čas zvesto porabil v blagor dežele. Naštel pa je gospod poslanec nekaj bolj imenitnih postav sklenjenih v državnem zboru, ter narisal delovanje večine državnega zbora in s tem tudi delovanje svoje. Naj omenim le zni- Nas ne spominja ravno tako naslednja kitica 88.: „Kt perit in undis, qui miscet ima profundis." (In pogine v valovih, ki tlači podlago v nižave) tega vladarja postav o „mešanem" zakonu, ki je podlaga družine in tako človeške družbe, s ktero pa je hotel oropati verskega značaja? Po tem soditi, tedaj' lahko trdimo, da je Mir. Viljem II v vrsti „ednajsterih" izpuščen; kar pa je v prerokovanji rečeno o nasledniku Miroslava II, očitno meri na Mir. Viljema III. Mir. Viljema 111 naslednik se tako-le opisuje: „Natos florebit, (jnod non sperassct habebit; Sed popnlus tristis flebit tomporibus istis. Nam sortis mirae videntur fata vcnire, Et princeps nescit, (|iiod nova potentia crescit". (v. 89, 92.) Sin se mu bo tedaj narodil, ki bo dosegel, kar bi sam ne bil pričakoval. Ljudstvo (katoliško) pa bo žalosti jokalo, zakaj priti imajo časi prečudno usode in vladar sam ne bo verjel, da to vzdiguje nova moč (Konec prih.) žanje gruntnega davka, zložbo zemljišč, vrav-navo gruntnih bukev in katastra, prepis pri gruntnih bukvah, o poškodovanji zadolženih posestev, šolsko novelo, premembe obrtuijsko postave, ktera je ravno včeraj 29. v veljavo stopila. K sklepu svojega govora je omenil tudi občespoštovanega in ljubljenega deželnega predsednika, blagorodnega gosp. barona \Vink-lerja, kterega srce po očetovsko bije za blagor domovine, ter smo vsi s popolnem prepričanjem klicali: Bog ga živi in ohrani po milosti Njih Veličanstva domovini naši še mno-gaja leta! Bil je potom razgovor o posebnih potrebah radoliškega okraja. Splošna pritožba in prošnja jo bila skorej le zarad planin, in res, skrajni čas je, da se v tej zadevi kaj zgodi. Deželnemu zboru, in posebno našemu poslancu mora biti na tem ležeče, da se vravnava pašna in planinska pravica. Res žalostno je, da mora kmet toliko kazen plačevati. Pred tremi leti bilo je kazni že 31.000 gld. Zraven tega, koliko je bilo že zapora, koliko zamude časa zavoljo hoje v „kanclijo" — kdo bi vse to naštel !! Povsod na Kranjskem so se gozdne in planinske zadeve kmetu bolj ugodno rešile, ka-' kor v okraji radoliškem, kjer obrtnijska družba gospodari. Torej rešite kmeta radolškega iz teh verig, ter mu pomagajte, da mu ne kratijo starih pravic — in če mu jih hočejo dati, da zopet po drugi strani vse to iluzorično ne delajo s tem, da mu s posejanjem gozdov pota zaprejo, da do planin ne more, ali da živine pasti ne more, nego, da bi imel pri vsaki pastirja, da bi v škodo ne mogla. Dalje je bil razgovor o cesti med Lescami in Bledom. Ta cesta je do zdaj že veliko stala in bode vedno veliko stala, ker se bo vedno zahtevalo, da mora biti, kakor velika cesta v dobrem stanu. Krivično se dozdeva mnogim srenjam radolškega okraja, da bi morale ono toliko za to cesto storiti, ter so že poprejšnji čas sprožile misel, da bi se napravila šranga — ali da bi se cesta vverstila med deželne ceste. Bazgovarjaje se potem še o eni in drugi reči, je poprijel za besedo g. Andrej Jurgelc, župan mošenjski, rekoč: Volilci radolškega okraja smo se držali vedno gesla: „Vse za vero, dom, cesarja" in pod tem geslom tudi vas, gospod doktor, za deželnega poslanca volili. Prepričani smo vsi, da ste se tega gesla vedno držali in pod tem geslom tudi delali za blagor domovine, dovolite torej, da Vam izrečem v imenu vseh naše popolno zaupanje. Poprijel je za besedo tudi gospod župnik Štefan Gnjezda rekoč: Naj mi bode dovoljeno, blagorodni gospod doktor, da Vam ob enem v svojem in v imenu vseh pričujočih čestitam k visokemu odlikovanju, ktero vam je došlo, ter izrečem, da se tudi mi v tem z Vami srčno veselimo. Gospod dr. Poklukar se je na to prav prisrčno zahvalil. Rekel je tudi med drugim: Držal sem se vedno gesla: „vse za vero, dom. cesarja", in se ga bom držal vse svoje dni, ter mu no bodein nikdar nezvest postal. Res jo, ako kdo svoje verske dolžnosti spol-nuje, da mora marsiktero zasmehovanje slišati, ali upam, da! smem reči, da sem sek atoliške vere vedno držal, in da ji ostanem vedno zvest. Da sem odlikovan, se imam tudi Vam zahvaliti in moje odlikovanje volja tudi Vam". Take besede človeku dobro denejo, in želimo le. da bi bili vsi poslanci naši verni sinovi svete katoliške cerkve in da bi se vsi držali neomah-ljivo gesla: ..Vse za vero, dom, cesarja". Žalibog, da moramo tu umolkniti, sicer —. Od Celja, 20. septembra. (Državni zakonik in naša postavodaja.) Kakor iz »Slovenca" (štev. 144) vidim, se tudi Vi jezite nad izrazom »sodišče" za »sodnija"; pa menda nama ne bo nič pomagalo, ako se gosp. Cigale na Dunaji ne dajo spreobrniti. V državnem zakoniku in tako tudi v »Pravniku" bero se sodišče za »Bezirksgericht" — in tako dosledno pišejo tudi nekteri štajarski juristi, ki slovensko uradujejo. Krivda, če je ktera, zadeva toraj g. Cigaleta, ne pa onega g. c. kr. okrajnega sodnika, ki se jo bolj strogo držal izrazov »državnega zakonika", kakor drugi. Zastran slovenskega izdavanja državnega zakonika leži mi marsikaj na srcu; danes le eno. Te dni prejeli so njegovi naročniki že XLIV. kos drž. zak.; 13, 18, 19, 25, 31, 42 in 43 pa še ni na svitlo. Kaj neki temu vzrok? Na poslednji strani »drž. zak." se sicer bere to-le: »Drž. zak. listi, ki naročniku celo niso došli, ali ki so mu nedostatno došli, morajo se zadnji čas v štirih tednih zahtevati"; ako jih pa zahtevaš, se ti odgovori, da iz Dunaja se redno odpošiljajo, kakor hitro izidejo, da pa v nenemških jezicih jako neredno izhajajo. Kdo se bo toraj čudil, da šteje slovenska izdaja »drž. zak." tako malo naročnikov. Nimajo li g. dr. Scliroy in njegovi tovariši nobenega drugega predmeta občinstvu naznanjati, da še životarijo, kakor ubogo postavo o odkupu bire? A*edo li, kako hudo da so se pregrešili nad kranjsko zemljo, ker so ji to postavo naložili ? Kje najdeš varnejše poroštvo, kakor so zemljišča? kje najdeš več negotovosti, kakor pri premakljivih kapitalih? Vendar ti gospodje, dokler so imeli krmilo v rokah, niso dali miru, dokler niso dohodkov tudi kranjske duhovščine (kolikor toliko) odluščili od najvarnejših hvpotok, od zemljišč, ter jih na novošegnega malika, »kapital" imenovanega, obesili. Predlog gosp. poslanca Kluna za novo postavo o izdavanji ženitovanjskih oglasnic zdi se nam štajarskim sosedom nekako čuden, ker smo že doslej bili zavezani od vsakega Kranjca, ki se je hotel tukaj ženiti, zahtevati ženitovanjsko oglasnico. Mar ta stvar ni bila doslej v postavi vtrjena? Da bi pač tudi mi na Stajarskem kmalo enako postavo dobili! Koliko stroškov bi se utegnilo občinam prihraniti! Potreba bo pred vsem postavo zastran domovinskega prava in pristojnosti prav do dobrega pregledati. Oujte izgled! Iz Sk . . nad Celjem šel je pred mnogimi leti rudokop, kakor se reče: »s trebuhom za kruhom!" V »državi strahu božjega iu lepega vedenja", kakor Prusi radi svojo državo na-zivljajo, dobil je neki, Bog ve kjo, družico svojega življenja. Slovenec, ki nikdar ni nemških šol obiskoval, prišel je do Kolina ob Renu (Čoln am Rliein), ter je tam s svojo ženo vred to leto umrl. Zapustila nista drugega nič, kakor čvetero nedoraslih otrok, od kterih naj-starši utegne še le 12 let šteti. Sk . . ska občina dobila jo nenadoma iz Kolona poziv, poslati zanesljivega človeka po otroke, ali pa 200 gld. odšteti, da od tam kdo otroke domu (to jo v občino, kteri je pripadal njihov oče), prepelja. Da bodo Kolončani šk. . ski občini zaračunili tudi še druge stroške, ktero med tem za otroke imajo, ni dvomiti. Stajarska občina bi se njih utegnila le tedaj vbraniti, ako bi zamogla dokazati, da očetov zakon po avstrijskih državnih postavah ni bil veljaven. Pa kdo so bo takšne pravde lotil? »Plačaš pa greš" ! bo menda tudi tukaj najkrajši pot. Od Vojnika, 28. sept. (Slovenska zastava.) »Svet je samo ljuto borolišče; — Koder glodaš, povsod vam je roblje, — Jedno namreč drugo shrvat išče — Ter u večno srušit tainno groblje." Tako pojo nek mladi Hrvat. Res, da na svetu se mora več ali manje vsakdo boriti ali vojskovati, pa to je žalostno, ako so človek mora potegovati celo za svojo pravico, za to, kar mu gre po naturnih postavah. V tem oziru vzlasti Slovenec na zeleni zemlji štajarski skoro »povsod nam je roblje", malone povsod mora siromak predstavljati vlogo roba ali sužnika. Tujčeva peta si na vse kriplje prizadeva, da se slovenska duša vklone v neljube verige robstva, sužništva. Poglej lo naš trg! Kje so domačini, ali vsaj koliko jih še? Oglodal jih je žalibog zob časa, delali so za ptujca. Kar še jih imamo, ti bi pa naj plesali, kakor — jim priseljenci godejo! Sedaj že ptujec hoče pri nas zvonec nositi. — Preobširno bi bilo, ko bi hoteli opisovati vse okoliščine, ki so povzročile, da nekteri zapeljanci v lastno skledo pljuvajo, da si sami nož na vrat nastavljajo, . . . omenimo le to, kar je celjska »nahtvahtarica" obesila na veliki zvon. Naši pobožni in slovenski predniki so si kot svojega posebnega varuha in priprošnika izvolili sv. Jarneja. Letos so, kakor navadno o tem prazniku, naši pridni fantje pred cerkvijo postavili troje majev ter pri ti priložnosti zraven štajarske zastavo nataknili iz lastnega nagiba tudi slovensko trobojnico in s tem raz-odeli, da tukaj prebivajo za milo domovino vedno vneti štajarski Slovenci. To je bilo našim okstra-nemcem pravi trn v poti. Eden jo mladenčem obetal denarja in vina, če bodo narodno bandero odpravili; ti pa svojega poštenja niso hoteli sramotno prodati. Iu ko se je bila še neka deklica za zastavo poskusila, so »nemci" pete pobrali. Sovraštvo do slovenske krvi gnalo jih je z doma; odpeljali so se v Celje, tam so o »zatiranji nemštva" tožili pri slavnem vredništvu slaboglasne »vahtarice", ktera jo čez nekoliko časa potem tukajšnjim Slovencem šibo — kaj še — gorjačo pokazala. Nok ekstra-nemški priseljenec s poljslco-slovanskim imenom in njegov po mišljenji tovariš, kteri še ne duha ne sluha ni imel o nemščini, dokler je okoli kovačnice pri Zavci še v hlačicah skakal, — ta dva »urgennana" sta po pretečenem prazniku pred sicer navadnim časom dala maj podreti, ker jima drugače ni bilo mogoče segniti do slovenskega prapora. Takšni po-sili-nemci, kterim samo slovenski kruh dobro diši, si prizadevajo svoje reditelje »shrvati", v tla pomandrati »ter u večno srušit tamno groblje", t. j. da so kedaj tukaj živeli Slovenci na lastnih tleli, ta spomin naj bi po njihovi želji čem hitreje tem bolje pokrivala črna zemlja, temno grobje! Domače novice. (Imenitna gosta) so imeli te dni mil. škof na Goričanih. Prišla sta v pondoljek popoludne ter prenočila mil. škofa Tržaški g. dr. Janez Glavina in mil. nadškof Goriški, g. dr. Alojzij Zorn. (Iz današnje seje, deželnega zbora), ki je posneta na prvi strani, je poročati še to, da so poslušalci, ko so slišali, da se imate glavni točki dnevnega reda, to je volitev velikega posestva in pa deželni volilni red, preložiti do druge seje, odšli jako nevoljni; veliko jih jo bilo namreč prišlo od daleč, zapeljanih po poročilih v časnikih in ti so zgubili časa in na- redili si stroškov. Kogar koli krivda takega za-vlekanja zadene, — lepo to ni in priljubljenosti poslancem tudi ne pridobiva. Volilec ima pravico poslušat hoditi obravnave zborove, če se mu pa najvažnejše reči tako rekoč pred nosom odpeljejo, mora biti nevoljen, ker ne utegne vsak dan priti poslušat obravnav, če prav bi bil še v mestu, ne pa zunaj, kakor je bilo takih ravno danes veliko. Zvedeli smo, da so današnjo prevleko zakrivili nemškutarji, ki hočejo imeti volitev potrjeno, popravi volilnega reda pa niso naklonjeni. Ue je to, naj bo, kajti takih reči bi ne rezali radi našim poslancem na rovaš. (Klub narodnih poslancev) ima danes zvečer ob šestih sejo. (Dr. Schreg) se misli, kakor smo slišali, odpovedati poslanstvu v deželnem zboru. Dobro, če je res! Naj bi ga posnemal še gospod Dežman, potem bi bi bilo mnogo nepotrebnih homatij v zboru konec in obravnave bi se nagleje razmotavale. (Državni poslanec gosp. A. Obreza) je, kakor vsako leto, tudi letos podal svojim vo-lilcem tiskano poročilo o delovanji državnega zbora. Lične knjižice bodo volilci gotovo veseli, samo želeti bi bilo, da bi bila pisana v bolj navadnem jeziku, ker gosp. Obreze volilci niso ravno učenjaki ali celo jezikoslovci. To v prijazen opomin, pa brez zamero! (Pritožbe.) Prav sitno je poslušati ljudi, ki se hodijo pritoževat za to in ono možem, o kterih mislijo, da jim bodo pomagali. Zameriti se jim pa tudi ne sme, ker vsak se zateče tje, kjer misli, da mu bo pomoč. In to ste zdaj južna in Rudolfova ali gorenjska železnica, posebno pa zadnja. Na južni železnici pretrpe ljudje, ki nemški no znajo, po konduk-terjih toliko, da ne marajo povedati. Ravno oni teden je tak surovi konduktor^v Borovnici porinil gospoda iz Ljubljane v poln voz pijanih ljudi, akoravno je bilo drugje dosti prostora, in to zavoljo tega, ker je slovenski govoril. Ko se je potem pritožil videč, da je drugje bilo še dosti prostora, rekel mu je kondukter: »Hattens halt deutsch reden sollen". Morda pomeni to, da bi bil moral pokazati kaj cvenka? Se huje pa je bilo na Rudolfovi ali gorenjski železnici, ker tu se nahaja marsikaj, česar bi človek, ki svojo vožnjo plača, ne pričakoval. Je pač še tu in tam kak kondukter, ki na postajah kliče tudi slovenska imena, vsak pa ne, ker mu tega menda železnično vodsto ne ukazuje; videti je sploh, kakor da bi se po tej železnici vozili le Nemci, drugi narodi ne. Pa da povemo pritožbo. Iz Dolenjskega peljal se jo mož, pošten kmetič, pa ni znal nič nemški; vendar se jo pripeljal srečno do Ljubljane in tu kupil si karto ali vozni list naprej do Jesenic, kjer ima prijatelja, kterega je hotet obiskati. V Ljubljani jo dobil list in ko jo sedel v voz, mu ga je kondukter tudi po navadi pravilno preščipnil. JIož se je potoni peljal v gorenjsko stran brez skrbi, češ, bom že slišal, kdaj smo na Jesenicah, ker kraj mu jo bil čisto neznan. Pa vozil se je in vozil, nazadnje jo zaspal in--zbudil ga je kondukter v Trbižu. Konec tega je bil, da je mož moral plačati vožnjo do Trebiža in od tam nazaj do Jesenic, in to še po prizaneslji-vosti, ker je izgovarjal se s tem. da ne zna nemški, na celi poti pa kondukter ni nikdar klical: »Jesenice". Mi pristavljamo temu le to: (Je se po naših železnicah ne voziš v prvem ali vsaj drugem razredu, ravnajo s tabo kondukterji kakor mesar s teleti — posebno, če nemški ne znaš. Kdor ne verjame tega, naj le poskusi, če prav ni v oguljeni kmetiški ali delavski obleki. In najhuje pri vsem tem je to, da nobena pritožba o tem nič ne pomaga; je prav tako, kakor da bi bob metal ob steno ali trkal na zaprta vrata hiši, v kteri ni nikogar doma. Razne reči. — D u h o v s k e spremembe v lava 11-tinski škofiji. Čast. gosp. Val. Kranjec je prestavljen v betale, čast. gosp. Jan. Wolf pa v I.uče. — Iz Maribora se nam poroča: Kakor se čuje, bo gimnazijski vodja, g. Gutscher, Iz Maribora v Gradec prestavljen. Dijaki ga bodo neki pogrešali. — S v i 11 i cesar so dali za popravo cerkve čč. 00. frančiškanov v Zagrebu 500 gl. To bo menda tista cerkev v Zagrebu, ktera je bila o potresu pred dvemi leti močno poškodovana, in ki je die časa bila razrušena, dokler je niso 00. frančiškani z milodarovi popravili, vlada v Zagrebu je obljubila lepo svoto za to cerkev, a se le obotavljala kaj dati za to, so bili redovniki sami prisiljeni popraviti cerkev, kakor so vedli in znali. Za notranjo vredbo katoliške cerkve v Gospiču so cesar dali 300 gld. — A" Petrogradil so policijskega načelnika podpolkovnika Mironoviča zaprli, ker je mlado igralko zavratno vmoril. Ta vredni policist je imel za jedno tudi zastavnico na ime svoje priležnice in je bil jeden najsilnejših ljudstvenih pijavk v Petrogradu. — Turgenijev in Lassale spoznala sta se le malo pred smrtjo poslednjega prav slučajno pri obedu, kjer ju je obojin znanec druzega druzemu predstavil. Jedva deset minut sta se pogovarjala in že sta si bila všeč in jeden drugemu se klanjati jela. Koj na to rekel je Turgenijev, tla se mu Lassalle jako duhovit človek dozdeva in je odpotoval. Ko je čez nekaj o nagli smrti Lassalevi zvedel, poslal je sto frankov v Geuf s prošnjo, naj se na Lassalov grob venec položi od »neznanega občudovalca". Telegrami „Sloveiinr. Budapešt. 3. okt. V zbornici poslancev je mini-ter Tisza razvijal stališče vlade o hrvaških, zadevah ter predlagal: Zbornica naj bi izjave vlade o dogodbah na Hrvaškem zavoljo grbov in pa zarad tega vkrenjene naredbe odobrovajo sprejela, ob enem pa pooblastila vlado, da v smislu postave od 1. 1868 nabite grbe pusti še dalje, namesto novih pa v prihodnje — v soglasji s postavo — obeša le grbe brez napisov. Ta predlog je bil s privoljenjem ministra Tisze vvrsten na dnevni red sobotne seje. Beligrad. 3. okt. Novo ministerstvo: Nikola Christic predsednik in za notranje zadeve: Milan Bogielvic za unanje zadeve: dosedanji minister za zgradbe, obrist Petrovič, bojni minister; Pantelic za pravosodstvo (začasno za uk); obrist Protič minister za zgradbe: Aleks. Spasic denarni minister, začasno tudi za kmetijstvo. Svojeročno pismo kraljevo Pi-rošancu obžaluje zelo odstop njegov, izraža vsemu ministerstvu najtoplejšo zahvalo za izgledno delovanje, ter pravi, da domoljubnih zaslug ne bo nikdar pozabil: pravi, da je vnanja politika mi- nisterstva bila zmiraj poštena in pravih nazorov ter je dokazovala Evropi, da jo Srbija hotela biti pojim sainosvojnega razvitja v miru. Pariz, 3. okt. Spanjski kralj podaril je tukajšnjim ubogim 100 frankov. — Časnik „Republique Voltaire'- naznanja, da do shoda kamore ne bode minister-sko krize. Madrid, 3. okt. Kralj jo dospel sem in bil navdušeno sprejet. Na kolodvoru so bili ministri, diplomatična skupščina, senatorji, poslanci in okoli 200.000 ljudi. Množica obsula je kraljev voz. ki je bil brez vse straže. Francoskih odličnjakov prišlo je več s črnimi trakovi, kar je napravilo ugoden vtis. Ni bilo ne Nemčiji prijazne, ne Francoski nasprotne demonstracije. Častniki, senatorji, poslanci podali so se v kraljevo palačo zagotovit kralju zvestobo. .A a «• 1 a m* Compendium Juris Ecclesiastici editio (iitnrta movis curis recognita et expolita. Cena 4 gld. 80 kr., po pošti 4 gld. 95 kr. Pole 1 do 30 so dozdaj izšle, konečno pole sledijo do konca tekočega leta in se bodo brezplačno dopošiljale. Dobiva se v Katoliški bukrarti i. Piceoli, liomeopatičen in aleo- patičen lokav „Pri V fjjllb/j(l n i, na Dunajski cesti, priporoča p. n. občinstvu po 10 let ni skušnji sledeče izborne zdravila. Antirrheumon. najboljše zdravilo proti I>10-blajenji, kostobolji, liroinoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr. Dr. Mora-vo sredstvo zoper mrzlico jo najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti spridehju prchajalne mrzlice. Steklenica 80 kr. Marija pomagaj želodečne kapljice. Omenjeno zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo. ako ga napenja, ako se 11111 peha in ga vije, proti želodečneinu prehlajenju, zlatenici, ako so komu hoče vzdigati, ako boli leoga glava (če to no izvira iz želodca), proti zgagi, ako so dela komu kamen in nabira sluz. proti želodečneiuu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili. in v različnih mrzlicah. Steklenica 20 kr. Najboljše in najvplivnejše pravo norveško pomullljevo jetrno Olje proti mramo-rici, rhahitisi, plučnici, kašlju itd. Steklenica 00 kr. Pastile iz sladnega ekstrakta 15 „ ,, papirna renta 5 % 85 85 „ Kreditne akcijo 160 gld.' 291 60 Akcijo anglo-avstr. banko 120 gld. 108 75 „ „ avstr.-ogersko banko 840 „ Liinderbanko 104 75 „ ,. avst.-ogor. Lloyda v '1 1'Stll 040 „ državno železnico . 319 _ „ Trannvav-društva veli. 170 gl. . 228 40 ',', Prior. oblig. Elizabetine zap. železnico 103 20 ., „ „ Ferdinandove sev „ 105 4 državne srečke iz 1. 1854 250 gl. 120 — 4% „ „ .. ,. 1800 Državno srečke iz 1. 1804 500 „ 132 30 l 100 „ 1(57 25 „• „ „ „ 1864 •r»o „ 166 75 „ Kreditne srečko 100 „ 168 50 Ljubljanske srečko . 20 „ 23 Rudolfove srečke 10 „ _ _ 5 »i štajerske zemljišč, odvez. obligac. 104 _ London .... 119 80 l Srebro .... _ Ces. cekini 5 69 " Francoski napolcond. 9 50 „ Nemško marko . 58 „ 70 „ Varstvena /naniku. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovano, ima so to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno. Gvet zoper trganje, po dr. Maliču, je odločno najboljše zdravilo zoper proti n ter rermatizem, trganje po udih, bolečine r križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in hite itd., malo časa če so rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo »cvetu zoper trganje po dr. Maliču" s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. £ R ■ sm. Gospodu J. pl. Trnkoezjju, lekarju v Ljubljani. Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko jo pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maiičev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. I11 res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maiifev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani Franc J>xj, (1) posestnik v Šmarji p. Celji. Planinski zeliščni strop krniti, izboren zoper kašelj, hripavost. vratobol, prsne in pljučno bolečino: 1 stekl. 50 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Poni ta Sni j ev» ( norscli) jetrno najboljše vrsto, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Nnlinlnn ustna voda, aromatična. vpliva oživljajoče, zapreei pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice, <•. It. j)i"iv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zaba-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatijah a 21 kr.: jeden zavoj s 0 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se jo jeden zavoj. JUP Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. Naročila iz dežele izvršž se takoj v lekarni pri „»amor«gu" Jul. ])1. Tr»k6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. ■HMHHHiHBMHBB