3S3. itMM f um* i kml zi mm m itnarfer. HJILleft. dostavljen . . K T4 . . . 12- . . . 2- Narod" vcJja: v afnvnistvii prejema* .etit Dopist naj m Cresnlitvo: InllOTJ altca »L 5, ■ 11 — 550 : a s ac vračajo. (y zfMafja Irvot, tal« tC »4. InMiati vei>aj4 jiUi* -n pr.a petit vrsta za enkrat po 14 via., za dvakrat po 12 \m , za trikrat ali itekrat p*. 10 /in Pri \tnin uKertuan po uiu. Lpcaviu&ivu naj &e pošiljajo turoemae, reklamacije, loseratl 1U1 to je diiniim^uauvne stvaji Na .Slovenski Narod" velja po pošt': za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: «*°kt°.......K 25r- celo leto...... pol leta........13-- četrt Jeta.......„ 6 50 " Ameriko in vse drag^ dežele: na mesec........ 2*30 cek> leto......K 30— K 2*— na ran ciU tre*: ist<-dobne v poalatve naročnine se £ t. SS. ozira Vprašanjem glede inseratov naj s? priloži za odgovor dopisnica aH znamka Opravaiitva: zaaflova allca zt. S, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85 Deželni zbor knnfikl. (Seja dne 21. oktobra 1310- aH It. dopoldne.) Današnja seja ae je pričela zelo ^na Ob 1 «11- je prišel v zbornico ■ieželni glavar pl. Suklje. Je! je takoj zvoniti, a dasi je zvonil »koro 10 mi-ant. vendar ni bilo nobenega klerika !ca v dvorano. Ob 10 20 je prihitel k Sukljcttt • -Unec Mandelj. ter konferirai z :n par sekund. Nato je šukljo pre-tl zvoniti, ter sam odšel iz zbor- | Seja *e je prišla šele ob 10 * 25 • 'Uine. Otvorivši sejo je naznanil, je dobil poslanec Lenarčič eno- ni dopust, poslanca dr. Triller «lr. Pegan pa sta zadržana. X a daljo je naznanil, da so po- - ianci Mandelj in tovariši vložili sa- - jen predlog za kreiranje mesta 7i vinozdravnika za okraj Zužem- Poročilo deželnega odbora glede dovolitve višjih nego 20^> priklad za cestne namene, se je izročil finančnemu odseku. Lenarčičcv predlo* rlede izvolitve zastopnikov v dežela! železniški svet. O tem predlogu je poročal poni. Jaklič, ki je stavil ta - le pred- IV žel nem ti odboru se naroča, da rdela organizacijski statut deželnega železniškega sveta sedanjim raz-• ram primerno in ga predloži de-relnemu zboru v potrjen je. Predlog je bi I sprejet soglasno brez debate. Reorganizacija deželnega zdrzvU\e-nega sveta. O tem predlogu je porami tudi ; -t. J a k 1 i č. Stavil je U - le pred- C. kr. vlada se poživlja, da reorganizira e. kr. deželni zdravstveni « - • vojvodine Kranjske tako. da v »Iti zakona z dne -IO_ aprila lGTO. -* *> zviš.-* število članov te racije na svat. 2. Pri imenovanju udov v c. kr. svH ^e vlada oziraj na poke zdravstva in pa na na- - :r*> p re težje slovenskega prebival-s? a dežele. LISTEK. Hina. Romaa; spisal A. P. Basic XXXI Miaa je povila Carluttiju zdravo • —rko. Ta porod je le povečal njeno jo, pontati legitimna žena. Mislila msofo o tem in naposled ta trdno členila, da poizkn«i spraviti to zadevo v red, posebno ker ti njen. r arlutti ni ugovarjaj. Da skrije . vetom svoje dosedanje razmerja, ze napotila k neznanemu, mlademu advokatu. Toda kako se je začudila, * - ie nasla v uliri, v kateri je ta ad-*at stanoval, napis K zzrznki aa- rnik dr Janko Trebar.« Ta napis jo je zaskelel. Spomnijo njega, ki je že davno pozabila zato ker je pozabil na njo oa, i je ljubila. Grenak in neprijeten 1 ta spomin na preteklost. Dolgo •»lila po tisti ulici gorindn4 m lijevala. Ob je torej tuka„. po-i je gospod in se je morda ie sisani bolj pa je premišljevala, trm . je bila n ver jena. da svojo za-pravzaprav najlažje zanpa nje Naposled se je po dolgem raznii-vanjn odločila, sla 01 obiše*. rabila ga je v pisarni sedečegra ujo. Ravnokar je odložil pero in r "rrzfaJ cigareto. Ko je ▼atopUa, se I*roti govoril deželni o«it*»r nik grof Barbo, ki je izjavil, da proti prvemu delu predlogra nima bi- Mveuih pomislekov, ne more pa >e navdušiti a drugi odstavek, \ kate a hu \ a, aaj se pi i i men«o ■ udov v zdravstveni >\-t ozira na nannluo prete^žje sloveu>kega prebivalstva dežele. Končno je izja\il. da bodo velep<^>«*^tniKi ^rla>4»vali t »roti i »red logu. \i HarlH>ti»\a iz\ajan.|a . •• r« a giral poaL dr. Krek. Naglašal je, da na Kranjskem vesmo respektira- i t»rH\*tcie nemške manK^n*' ta da se i Iiicm zlioru kraiiw>t.«ui ni nikdar Nemcem vračalo nemilo za ue-drag«». Zato zavraia z odločnostjo izvajanja Rarbotova. iz katerih diha samo nemški šovinizem. In samo ta netilki >o\ ltuzem je kriv. «la ue pride «» sloveu- • iravmki prav tako usposobljeni, k:tk.»r nem-ki in ker tvorijo Nemci ■ '. \ t-'. jtri \>i v i l-f . a r;;i Krati iskem Ta zahteva torej ni n«»-I •« ■ 11 i h * 1111 k 11 m. Ak i de/elni predsednik baron Sel i w ur/, pravi, da so zapisniki dežel-ri\'st v»*nega s\»*t;i u a men jeni sam«. \ intt»rmaeijo vlad« m njenih rgamav, pra\. \'prasa 1 pa bi g. Kamna, komu je n. fir. namenjen uradni li^t Laiba4*her Zeitung t Memla pr« lu\alstvu. (V pa je uradni list namenjen prebivalstvu, ki je na KraT.jskem |h» i*7 slovenske na-ilii'"*ti, |K»tem bi moral vzpričo -prejet s sloven-- rni glaeovi. j»roti so glasovali Nemci. akcija i< vin«»gradnike. O nujnem pr.-«llogn posl. Matja-glede pomožne akei.i«> za vino-irrajil. ki so bila izplača-itev upost*>š*»nih vinofrra-dve leti ali vsaj za eno leto, 'J. da iata udpiat zemljiški davek in da da izdatno iM«dporo prizadetim % i nog radnikom. da se jim omog'oči ?*abaviti vkorenieene trte. umetna trnnjila. modro galieo in žvepla. \ debato so posegli: Matjašie. i»ular in Perbavc. F^redlog je bil ^ irlasno -pr« »et. Kazni i»rrvJb>ci. • up.instv;! «r>šnjih požiralni-k«»\ i« t*"r«-al poslance Pr. P o v š e. Stavil je ta-le predlog Prošnja >k uvaževanja vredn-i ter »*e izwia de/ .Mlboru / naročilom, sla pa sV*/'dnem stavb uradu da iz- trebiti glavna požiralnika ter v to , 'udi interesente k primernemu pri-, ^pevku pritegne ter občino zaveže, da pravoniočno zagotovi vsakoletna ledno trebljenje. oziroma \-z^lrže^ a-aje naprave v dobrem -tanju. K predlogu so govorili poslaiK-i Košak. Mandelj, dr. Šustersie in Dimnik. Mandelj .je trdil, da je regulaei ;a požiralnikov v radenski dolini r.riva povodnji v lučenski dolini. Pr; ■em («• naglašal. da *»e ne sme docela /aiieMi na mnenja ijeielnih tehnikov Pr«/ M/ind!.;:: ie pr^-ej «,stro nasto-piJ oi. >>usterfeič ter zavračal izvajanja Mandlje. ^ da ni upravičen karkoli očitati deželnim tehnikom. Nastop fiusteršieev proti Mandlju je bil dokaj oster, zato je bil Mandelj vidno depremiran, ni pa si upal s šusteršičem polemizirati. Predlog je V»il z Mandljevo in Šti6teršičevo resolucijo vred sog-lasno sprejet. O prošnji občine Dragatuš za uravnavo potokov Turnšiee, Neraj-«i«-e in I^ahine je poročal ]»osl. Pov-ee. Stavil je ta-le predlog: Prošnja >e odstopi deželnemu odboru z naročilom, da odredi ogled teh potokov po tehniku in ako dožene oziroma osigrura tudi prispevanje interesentov k pokritju troškov, izdela v to potrebni načrt. K predlogu je govoril posl. Matjašie. Predlog je bil soglasno sprejet. O prošnji občine Žilice pri Št. Vidu za zvišanje prispevka za preložitev «'e»ste Begnnje - Št. Vid je poročal posl. pl. Schollmaver-Lichtenberg ter stavil v imenu upravnega odseka ta-le predlog: Dež. i»dboru se naroča, naj uvede \ otrebne poizvedbe glede zvišanja subvencije in o tem rsoroča. Po govorih Drobnica in Kobija je bil predlog sprejet. O prošnji katoliškega politične ga druš:\.-t za idrijski okraj radi pro-«iaje eipk je j>oročal posi Hladnik. Sprejet je bil ta-le predlog: Prošnja katoliškega političnega društva za idrijski okraj se odstopi • i« /ehieinu odboru, da stori potrebne korake v smislu prošnje. Posl. K. Gangl: Da se pospeši obrt s čipkami, se je ustanovila v Idriji čipkarska šola. ki se je jela tudi baviti s prodajanjem čipk. S tem so bili o<*k• močno preble- *Mnazw ti si?« je kriknil ia «aaV škočj 1. Njegovo pi t aeamte nje je bita tem \eeje. ker že davno ni več mislil na njo. Obenem se ma je doz ie val o te srečanje mučno in tudi zaskrbelo ga j» }U ~eda mu je zastala v grlu in bi! >* povsem z mesna. Mina je močno zardevala. videla je njegov obraz, poki «|edi bede in pomanjkanja; toda na njem so nastale pote^. ♦ n* r^i»e m rr,.. - . . ,ra j \ en je bi i izpfZZZjzZjjen. »D*, jaz aazz! Ne misli, da sem te prišla nadlegovat. Prišla nem k te bi k*** advokatu m Njene beaede no bile tako mrzle in jasne, rta se je takoj streznil. ■ Pr—im te. sedi!« je dejal in se tudi sam vsedel. Ko je sedla, se je ozrla p« skoro prazni s>4n. Na «*tem ni bilo nobene pj«4o)»e. ^amo na polici poleg okna w ležalo kup i«pirja in pisalna miza je bila obložena s knjigami. Torej p red no začnem.« je po-/opH r*na. *naj ti povem, oa je pozabljena- Molči tudi ti o tem. Ne budimo spominov, ki so ne prijetni Bila sean tudi jaz kriva in tebi asm odpast ila že davno. Ali boš molčal. Janko?« »Molčal t« je zaječi jal. sedeč nemirno na stolu. Oaa je zastala Tešim ji je bilo tus«*deti naaproti človakn, ki je nekoč Ktrah*»p#* ipustil Ze se je ke- sala. rla i« pri-In. On jo je molče opazoval »Prišla sem k tebi le po avet. Ti p*r/ -»stavo in labk«» razložiš v*se, kar h«H . m \edeti. je nadaljevala čet doliro. »Mina za tebe storim vse« . . . «e je vmešal in nemirno wtal, a takoj 7oj*»t .»brejra »i i/t fiAeneir* .'k»\**ka T« »da ta nw>i mož. pravzaprav še ni či«to moj mož. Njegova pr\*a ženn še živi; nta sod nijeko loč-ena. midva pa *e ne moreva - r... • V napi«- p-t, 4a su» r»o počiva?« . . . Trebar je strmci v njo. kakor bi hotel vo|«.t j v njeno notranjost. j»To ni možno! .je rekel čez dol gv». »Popolnoma izključeno« Vstal ie in iskal med knjigami. Naposled >e I /a/>ljeno knjig«» in brskal po njej. Pri nas tega ne dovoljuje postava. Ta postava je stara. Pač je pri nas dovoljeno se civilno poročati, ako izstopita zansVnca iz cerkve. Toda katoliki, čeprav so se sodnijsko ločili. •*#• ne -meto zopet ženiti, dokler oba živita. Tu je vsaka pomoč izključena m nobeden jurist ne more pomagati. Postava je jasna in tudi odločbe višjega sodišča glede tega so nedvomljive!« Pogledal jo je aopet vprašujoče. Ona je gledala v tla. Nobenega izhoda ni bilo zanjo. T«»rej \ sik poizkus bo brez-iw]>eseri*je vprašala. Njune oči so se ujele in «lolgo sta «»e >rpo gledala. I >a ' - povzel zopet on. ko je «ma umaknila svoj pogled. ^Da! Vse brezuspešno Toda. ako ti je na tem ležeče po i«lita čez mejo, tam vaju l»rcz vsakih nadaljmh ovir poroče.«x »Ni mog*>če!« »<*> to ni mogoče, potem morata čakati na smrt prve žene. Samo smrt more biti v tem slučaju usmiljena. Ta naša postava je trda. brezobzirna, zastarana. Toda paragTaf je kamenit; ako se ne jemlje ozira nanj. zapade človek kazni. Vsa teorija je priprosta in življenje se mora ravnati po njej.« Mina je vstala. Tudi doktor je vstal. »Obžalujem zelo.« je nadaljeval, da ti v tem pogledu ne morem koristiti. Nobeden ne more! Potolaži se, zakaj i*>dlaga zakonu je ljubezen in ne forma.« Ona se je spomnila na nekdanjo svojo ljubezen do njega in je videla v tem njegovem govorenju le prazno frazo. Hinavščina ji je donela iz teh besedi. Zato je na*lo rekla: »Ce ni pomoči, ne morem zato. Vendar bi rada »dosegla ta cilj!« »Mi juristi ne moremo pomagati. Lahko pa pornagra cerkev. Ona je tu odločilna in če eerkav prvi zakon proglasi neveljavnim« poten za lahko tudi formalno poročita.« Ona je pazao poalnaala ta in bila odločna, da poizkusi tudi to. Dejala je: »Zahvaljujem se ti za pouk. Ne zameri, če sem te nadlegovala pri delu. In prosim te, naj ostane najin pogovor med nama.« »To rad obljubim! In sicer, kako se razpleta tvoje življenje?« »Dobro se razpleta. Edino to tebi zaupano težavo imam. In ti si Že oženjen?« je vprašala počasi. Doktor je zardel in si v zadregi popravljal brke. » Ne! N i sem oženjen!« Podala mu je roko. On je njeno roko obdržal v svoji in vprašal: »Ali je kako svidenje mogoče?« Mina je široko odprla svoje globoke oči, trdo pogledala vanj in rekla odločno: »Ni mogoče! Z Bogom!« Zunaj je bila zadovoljna, da se je razvilo vse tako mirno in v redu. Toda kmalu je žalost napolnila njeno srce. Niti po otroku ni vprašal, se je spomnila, niti se ni za nekdanja dejanja opravičeval. To jo je jezilo. Toda. potožalila se je kmalu, dobro vedoč da je bolje tako, da se njuna pota ločijo. Od nekdanje plam teče, požrtvovalne ljubezni ni ostalo drugega, kakor grenak spomin in neprijeten občutek, da so osebne tajnosti znane ljudem, ki nimajo nič več skupnega. »Tako naglo beži življenje in le večni Boa; ve, kje konča ta dirka, katero imenujemo življenje!« je mislila Mirna vračajoča ze proti domu. (Kanec prfaotajie.) -I X Lfeielni odbor naj pookrt.i. da jortaz straže, kakor orutai-mi, poljak i. amaami tu lovoki ca vaj:, r**n nedv.oef».fc. n droge* lavno «<*objr ar zdaj v obvirn avojeaja deio-kroaa zpiivzli na azdotoo varstva «*ib snamanitik pieaiaekib itjsU ki ar aajKdj mv. ajeju 4 iJV^laj - -*r a» • (»zimi " isnzmj za javna nabitim rat iikoza m ooe-a. toplo prtoav ulja. omroma *> ■ • * Mi kolskot m graf Barba ja kriti zznst^oazje vadio*, ki je proja | la it« intj zbor. da naj lakaj pr aa#rt zobzzao v v aritn rvetk Dhrftrtni ibue ar jV odzval tema m asakmj a> aoiiza aakrai t bm pulrrba zakona, marveč da jr trrba najprvo prebi v a Nt v o pooriti in itn ar kana sakoa šele. ko Ko pralavalstvo dovolj pooei in. Kdoj na ha U • na i« driala večino tr-1» potem bt» inla priredili toje, kdaj ho te dovolj pozjerz**. presmo za bo izdal zazam v varat v o planinske flore Barko je stavil predlo*, naj ar pradloa; vrne udar k u. Poal. dr. Tavezr: Deželni od-l*»r je predložil zakon, ki nitni * politiko ničesar opraviti. Mislil sr m veied teza. da bo •»prejet brez vaake-rora. Toda upravni «»oS*-k jr tvil iz tega /akon*kera načrta politiknm, se izrekel proti zakonu, ter za uvedi*, nekakih nončnih tečajev planinskih flor. To je poneareče-no. i Dr. Lampe dela neke opazke, t Z dr Lampetofii ne Umi prerekal in se i njim ne Umi meril v duho tib dovtipib. Vsakdo, ki motri stvar r trazneara stališča, mora •ia je zakon v var^p n plani • vetja ntijn«» potreben. I^e niski fi!i-t-tri. ki ii gostilniških sob zm na snežne vrhove. i» tem ne morejo biti poz rani. (Posl. Jare nekaj godrnja. I Nevede tuili profesor Jare o tem ni I* učen. ker gleda samo iz ZatiČne ta skalno* v! *we • •»-VkTriglava f Splošna veselost v zl»*rnici.* T«». kzr je skleni! upravni odsek, ne zadošča Hej je vendar znano, da tisti, ki pustošijo planinsko floro, ne pripadajo našemu preprostemu ljudstvu, marveč < »pustoZevalci -turisti, a ti p:i itak poučeni ° n*1-dopaszaosti svojega postopanja. IVediagam. naj se predlog vrne oprav ne in u odseku, da se zakoa v *arstvo planinskih evetlie sklene ie v tem zaaedanjii. ker o potrebi take ar» zakona smo prepričani vsi — dam i ne i in možje ravnine. (Govor -tiku ploskajo.) Xato je prekinil deželni glavar " u kije ob pol 2. aejo. ter naznanil, da 4- seja nadaljuje ob 5. popoldne. K * iruga točka pride na razpravo ee»U ■i zakoo. Dnevne vesti. K debati v deželnem zboru o nujnem predlogu poslanca dr. Nova-a glede začasnega uvoza argrntia-kega mesa, se nam poroča. Dr. Xt»-ak je omenil, da je nemška agrarna uranka na Gz&eam, katere predzed-lik je dr. Dam in, izjavila, da nima pomislekov proti uvozu argentinske -•a mesa. Tako ae frlaaijo zala i javnosti. Dr. Žitnik jr hotel dr. No aka deaavouirati. čoš, da »e aknama uranka nemška ua Češkem ali nje todatvo nikdar ni tako izrazilo. Se ve IT> žitniku so vsi njegovi prislani na nah verjeli. Kaj jr tedaj na stvari* Dne 15. oktobra 1010 vršila se je aa I Hi naju seja stalnega od borz agrar te eentralne zveze. Poročevzlee v ^ej seji. znani vitez Hobenblum. skozi in skozi fanatičen agraree. intran sigmten zagovornik vv»b agrarnih reženj, kateremu gre tedaj v tazz pogledu vsa verz. je poročal, da je uem--ka aararaa stranka na tenkem izja rila, da ni ugovarjati prt »t i uvozu srgefitiiiskeaa mesa, da sr je predsrd niza te stranke dr Damina pozvalo, naj prekliče to strankino izjavo — da pa dr. Damm tona ni storil. O tej /nameniti seji so listi poročali. Sedaj naj sodi občinstvo — je I i bil dr. W vak opra* ičen k *voji trditvi zli ne. + T* aa kmečki zastopniki! KI-r tkale i torej apoznava>>. da bi bilo kmečkemu ljudstvu zrlo pomaarano. re bi se znižala • snn« na železo. K mat rabi mnogo železnih tzdrlkm m jih mora drago plačati. Cr bi ar t-arma na zotozo odpravila, bi dobil te izdelke za polovično eeao. Sveta toaoiea je to. Klerik a le i jo sedaj prt-»aavajo ia poudarjajo. A kaj za doslej storili ti kmečki zastopniki, da bi dosegli odpravo zli saiianje ezriae n m Železo. Se prav nič! Kako lahko bi bili sklooili tako reaolaeijo gle •ar carine na železo, kakršno «o predlagali narodno - napredni poslan« i trlcde živine in mesa! A Se ga a i 1 i ae nizoioieoat a i so od p r H! Hovraaalki k aorta ha oseb ve. Tg> je dr. Triller v arado v < leze I «V v razmiei V srmto je dr. Trillar frovidsl. da bode* klerskaiei aozazt vpili, da aa aaprodajzki aovrazaiki Zzae- ta ia errkve ia v četrtek ea je ta di» milo la^rvdni svajUi v« eatiev b oi, kakor i zzs to talija tj* Po *>» dr ga c«odrao]| % rnzaik i žita. u> ja> ii v r a ž a i b i l aavzaii za korist in zsmazmli. baiiko Ija pa tadljo bkzibal ^ n»i. sin OZ smi*red b kler ki ga m ■b k trn aarkw 4 ati bujeta lHU< proti •ta bi ^. Wm ! rVazitr be 1 M a zz o s o-klelribalaa kri v iee i m blariba laz iltptri-tioiirili».i|irt|||as » I a z e i In veztai la zvesti laatopziki kuriaii zvojib r • 11 1 e e v N a rod as» napraaaim i^^olazarom gre topla zob vala. da so tako odVn ipdi proti draartnjt bjv zbat i m Zr veo životi ar more, as* si "rta bo brnet ad to aVaginje Zjjjzzzj • par pa tisti zoaaoajabovs i. ki i« koze «le\aj«» m i»ri tem kri re: Vsnmlniaki m» sovražniki kaneta in eerkvo. - Krvavi bameobl zalji. Dr Triller je v »vojetn -vi i i« iir-m g«»\«»ru draarumji klerikalre i menita o Citiral jim je 8u k I je t z lnsaja glavarja ia kazočkeza p%» slanea. ft z k 1 j e je dokazal, tla uosi kmet kvečjemu -5 do 3a^4 dežel ti •r- *i • . 7<» . 7"- t-n utaii h' inert.i in zzzbzztrijalni kraji !s u k 1 j e je bil tisti mož. ki je rekel, da ji* fraza o kmečkih žuljih deplacinzna in ima, tudi druaji stanovi krvave žulje. To je Sakljetova izjava Ker pa ie Sukije klerikalec in ker klenkal«* ia je n ' i h zjzj ta i go\v»iii, se je kol pra\i katoliški - -tohovskega kalibra bitr;. kali. in dr. Lamp** že piše v Sl< venen«. da je dr Triller zaklieal. da je povest o kmečkih žuljih samo bai ka. dočim je dr. Triller !e eitiral Su-kljeta. Kaj se t-»rej klerikab'i in njih '••'»! w ni voMK-i drže J^uklj^t.-. ki jih je tako imenitno ^sfural«. .Naši natijonalni ekonomi. \ •jdnji seji deželnega zbora smo j;h -;iiz\;ii: te naše kati»!iške kazzzciteti na polju uacijonalue ekonomije. Zli iiik, Povše. Jaklič. Lampe, Piber. Demšar in Hladnik. Pri drugih pr likah jih Krek in Su>iersič ne pttsti-ta govoriti, a v soboto se sama nist \ lotela oarla^iti, vedoč, da je neumno govoriti pr ti »sipravi draginje in zato sta v svoji hudomušnosti poslal u struge ]m> kostanj v ognuj in se zdaj -mejeta. kako so si prste opekli. Dzzzšarj**\v čenee je Slovenec*>nv zafrknil s tem, da jih je popolnoma zamolčal, in jih še ironiziral ime**u jih atrokovnjaško izbijanje. Co-čov FVeiiee strokovnjak! Fajmostr-i Piber in Hla.lmk -ta ga tudi pihnila Piber je preglasil predlog, naj vlad h ; •maa;a. da neha draginj«*«, za neu-men predlog. Kaj i>z **uti Pils»r dm " N ' ^ako malo, kakor Hlad pik ali Žitnik. Hladnik je eerkev ; rimerjal z gledališčem — mož bo ž< vedel, kaj počenja v eerkvi. Kot na < ijonalni ekonomi <*o «se pa vsi izka -,->!i! F'čenjaki pa taki! \ajbolj Žitnik, ki je kar z l u m p i metal okrog sebe. Ne zamerimo mu: Zitr l j«. pa< • »za1 :'. •!;• je v d< v peri t:- * •• m n« na kaki sinodi. t«ce« pod a prenobel ii * i, je pri po vedo val k;tu« ni k l«rnaci.i Žitnik »■ deželnem zboru. Kako gos{K»da živi. to je pač postranska stva- CUft-i^lu !*o nolie! ži\»la. dokler lx» mela ' denarja, naj bo drairinja še taka! Pri lx>jii zoper dragi/ijo tu
  • > živeti Ali šteje korar Žitnik del«\ obrtnikr. nrndnike itd. tudi že nel goapofk*. ki prenobel ži\i* - Kzko jr molče pripo*n«l v«-leodlični prišla* Hloveima«« tiuH^a« trankr. kako / -..trujejo ajrgovi pri •»tasi. \ ponedeljek sem ar peljal iitratijim br/»ovlakom v Tr*t. ter |»»> s I osa I sledeei nvvor z /nanim na *» red n a krmi ia odličnim pristašem - Hlovensk*- ljudske stranke«' A lesom i Jezier: »Aleš: No kaj pa, zli bode zmmgral Uanglfu Nanrednzk: »tše mi sliti ni Ako bode dobil i!4 al HI glasov ls> to nai m iztoat veliko.« Alea: »Hnj je voaatar »Narod« to pisal. • Napr.« ujak: j*8e%-eda je »Narcnl to pisal, a je pripomnil, «la Gangi lahko samo tedaj zmaga, ako bi v resa h-i samo ljudska volja tu odločevala' Toda ob takih razmerah, ko se v vsaki vasi aa volilea kar štirje agitatorji apra-\ ijo, t. j. župnik, dva kaplana in me? nar in naposled ga še zetia doma deluje, da naj voli tistega, ki so ga •gespodv priporočili, ni čmla, da ho r'e zmzgal Jare. Na to pojasnilo na prednjaka je veleodlieni član izvr*e '■a I nega odl*ora Hlo venske Ijodske -'ranke ] tri ki maje aanauael ar in mol-čal I!!!) Brez boruoatarjz! + Na z šalov e. br. pastnfgi ravazteljotve v Ti sen. »Narodna ti »karnav* ja poslala aa analov g. J osi i a Perparja. ateojzika v Rtotneah, požtz Kandija. več iztiazw »Slov. I>e Caz toaon dni pa pride ta poai-ljatov nazaj s pripombo: 8e za spre j-zzz. Hmmmi z i^abjjaao Informirali azza zz zdaj pri §. o^Jj»oaa4atiralo as je, da g. V prašinu i zdaj slavno c. kr. poatu* avnoasljzt\o z Ttata. babo ja aa, da jg v tem atoaaja ta p prašta Zamaj * Ali ne kazV \ zz, da zz A- * i »o rala na p*4ta**m aradu v Kaa-diji ua Dolenjskem zajzzttti prav velika nepraviui>s»t * Ia komu na Ijabal *'ijaaz»> kr. poztato ravnatelj fetv«! \ Trstu, da zvadz Uwa4ievao n pr»-i.<»kavo ia krivca za to no bajanuja. bo jz v »Na kzga ta O Utlo aamffZZZjaaZza « * I te h m dotieim pri rodni tkabarai« mm t ■■ki. Več aaaij aa je zz vpeljala, da Zazsi obrtniki dobiva>» razna dela za vontnzrino IV akeije ao imele le dek> zzz ajjazmb stavno v poslsctnj#an oazu so ja zzzazii slučaj, ki nikakor ao od govarja urias-ipo. da mo« pri oozb dobavah ia pri vaob dolih sn vogZOtv« ozira n preti s*-m na dce maee oi.rtiuie Kakor zaazza, je bil ua* iiui4i4> . iioinobi au»* « p«ar d« bi tinti novo uniformo. Do zdaj s-uniforme za ea^liuke i/delovah lin \ adno ti«»iiiaei ohr'mki in sleer \ pit polno uuU»\oljintsl \ »eni shnaju pa ko jo treba za vse eaatnike jm>|x»1i .na novih uniform, ^e in ZZj| vrosli valo domačih, ljiibljznakili obrtni bas/. Poklicali ao baje krojače z Du izja. da napravijo te nove uniform • To pomen ia velik udare** in veliko < skoiiovan>' mise doma«- obrii. 1* naših mislih na>i domaei kroja« ravrtotako sposidm!. i/delati te uni .orme kakor dunajski, kar eo petka/; ii • svojim rb»nedaiijiiu debun. l*pa uao, da bo vojaška oblast izprevidel-to dejstvo in odredila potrebno nai> domači obrtnik ne ls» trpel obe u ne škode - Iz davčne tdtržhe. Imenovat:: m>: davčni ofieijal Josip VardjaJi > Velikih Laseali za davčnega uprav, telja v dovetem činovnein razreda davčna asistenta Rudolf Weixler ir Anton Adamič za davčna ofi<• akl d.eaetem činovnem raznilu: rnčunsV' r-tnli-astnika Josiy> Pink v Beljriku i' Joaip Perse.bak v Celoveu za davčn asistenta v enajstem činovnem ra/ redu. -J- Iz šolske slu/.*>e. Suplon ■\na t*V>t> v Radovljiei pride kot pr<"-v učiteljiea v Kranjsk . gorrs: bivs t čitelj v Ligojni Krnr^t Austerši-le kot prov. učitelj \- Z:ig(>"-"dae učiteljska kaadidalinja Marija Tir'1? :ride kot suplentinjn v Dolen*; /\ iiion: učiteljska kHinli latinja Kar-lina Krn m ar za supIen*inio v Dob njo vaa in učite! ^sVs kandidai Mnrija Sehweicer pride kot snplev i.nja v Veliki Pudlog. Draginja in rne^. ii. era mesarjev in preka aleev v Ljub tJBjZjI i\ip >e: Ztunji ča-.fianj zli več peča z res nezuosu T-*aginjo vseh Živil, osobito z drag njo mesa. To se ne godi samo pri na nego v še večji meri drugod, t > < Avstriji. N"a vseh zlmrovanjih, kale l»ilo m kar jili -<* bo, govor tvorite v m«i ali 74i uvoz arg« v tžzojkearz mesa. Tudi ttii ir.es.Mr ponolr. a pridrr/ujemo siavn« instv.i in želimo, da bi >e na er .Ii na drugi način /e enkra* d-». refliti kak • za žel joti*, primerne eer • •-a Občinstvu se edvta, da bo me postalo eeno, če se dovoli tr nt m-U-e'-n ino*a. A «1< našnji jli Tanji Slov. Nzroib je prinesed p« rt, da velja v Trstu argentin«k( oso prvi del 1 K "J^ v. zadnji pa • krono 6T) v Pri nas a Ljubljani pr. -si*daj prodaja meso prve vrste po 1 V rouo v. drugo veste p° 1 K 4** * in tretje vrste po 1 K *2Q v. Cena a^ gent in^kem u ntesn hrt mor«ii . . — ' iiž,js. če se ho uvažavalo v velikih »nnožinnh. druasAe pa vsi skupaj ne * «.• *-o iTro»li veliko ni v I.inbljani m srgsntin -k on mesom v Trstu je v sokak O po ■ I učno. — Argentinska- meso ne bo ni \ .magalo proti draginji vpijejo go sfsjdje. ki si dzdo ?na>e plačeval; kakor žafran. Meve ne ls> nič piuna gzlo, če »e ga bo lako malo uvažalo, da ga prs le na vsakega dunajskega mesarja samo j*»t kilogramov! A tu di, če bi se ga več uvazevalo, bi n-hilo dost: pouianratio zaradi \ i o k ♦ izrine. V Argrntiniji velja kilo-rram samo 60 vinarjev, vožnja d i Trsta velja povprek 25 vin. od ki lograma. earinz pa znaša 30 v. Tako je vlada umetno onemogočila /manjšanje draginje. Ce bi ne bilo earine. bi argentinsko meso ze vp!i valo na rano. V Ljubljani utanujoei člani od bor & 7m nabiranje narodnih pesmi so imeli dne 13. t. m. sejo, pri kateri so se podala poroeila o dosedanjem uspehu nabiranja narodnih peami. Odbor j* nabral v letošnjem letu 1135 slovenskih narodnih peami, leta 1908 in 1909 pa 6121. tako da ae daaez naba ja v arhiva 7156 pasmi i napevom in hoaedilata. Omeniti je treba, da je Štajerska takorekoč je največ peami; pac pa mora biti ae mnogo blaga na Kranjskem in Primorskem. Odbor bo z intenzivnejšim delom pričeti v imenovanih deželah. ftata Na Pratah je Kila včeraj do podstrešja. Tvrdka je lla ter razol»ožila slo iai aaastno zastavo. Hedaj ao a aitajio- Kar so jz mudilo, ao de lave i ozko poooai delali pri luči. ki je bila tabo svetla, da so bile od njč i iizzvi fljszii \ se PruIs, kar je aoseb no dobro aluz.no pfzbivzlztvu, ki hodi domov ob Ljubljanici, kjer ni no-t/szt javna luči. Joaealea. l*rate k lo nedeljo je 1 prizoru o gledališko društvo K Kltaaariedzrjev ujjrokzz »Iz tovarne*« •prevod E. fichiffrerja), ki je žal po-^btio med delavstvom mt><»go pri /naiija. Snov je vzeta iz življenja to-amishih dela ve •■■v m je radi tega komad kakor nalaŠ4** z-* i'aše razmere. laTrzle zz je, kakor vedno, dobro \u bi bilo želeti, da s« igra ponovi. Pred sodstvo naj ze nikar ne vstraši, če easili obisk ni f*ogv* kako -i. 'k r. zz dobra otvor se mora pač tudi l>olj riskirati. l|»amo. da bo pri reprizi dvo- :ina napoltij» na. Da s«- je - to vpri /oritvijo zadelo v živo označuje dejstvo, da je tovarniški uradnik Ponora t z med drugim dejanjem demonstrativno orlšel, ko je videl živo sliko. ako st^ \ nekaterih tovarnah ravna / delzvei; on jih namreč v tukajšnj tvarni sprejema in odpušča. Ne k d m e trdil, da js*s zacvili, kadar >*• m.i 'opi na rep. Glede |x*^ajne/.nih igral-t v -t- ne hodem fej>uŠ4*a» v jsvlrobn■»-i. ker so l*iie vse večje partije: jak ' bre, samo nastop delavcev v p vem dejanju bi bil lahko boljši, kar -r da do re»prize popraviti z intenziv-i imi skušnjami. ^fevf!o otrok na slovenski šoli v Hrastniku je letos za MS večje ko lan: z!ie temu, da jih ima tudi nemšk •ola več, kakor preteklo leto. Iz nemške šole v Sevnici je še . !at letrts sprejemni izpit za sredn;-ole nek deček (če se ne motimo, rav '.o nadučjteljev sin), pa je padel v — — nemščini. Ker se je enake » rodilo tudi nekemu fantke rastniške šulferajnske šole, bi na-mdje, če imajo le toliko m ožgan k' • etelin. lahko cpornaii. kdo jim sv^ Mije prav in kdo jih farba. Pa saj j* vedno tako. Pred tujeem na kolen:1 lomačina pa po glavi! Nova šulferajnska mhz. V Polže . se je otvorila 15. t. m nova šulfe-ajnska šola. ne da bi bila preje k • sijonalno "gledana, brez vedne-: sele pred kratkii. som oinetazio. In v takem mokre: idovju sedi šolska mladina. Sevedc t so v ogromni večini slovenja ■roci. in slovenski otroci lahko tad ■irinejo. tako si pač misli vodstv ulferajnske šole. Čudno je le, d •rarši puste svoje otroke v tako ne Irave prostore; še bolj čudno pa j«, la se ne g3ne poklicana Šolska ^Ta*i. N»: . -n^ejo res poeenjafi k.*i--čejo. Ta četrto porotno zasedanje > 'sriborn je imenovan predsednikor ' u.lvik Perko. podpredsednikom p.*1 vetniki višjega deželnega s*idiščfl , v'onsek. dr. Fraidl in Anton Moro utti. Lovska smola. V ieposeatnik Je ovnik iz A rje vasi na Štajerske-e naročil svojemu lovcu Žaaarju ■taj mu ustreli v njegovem lovu za j ker g i nujno rabi. Žagar ie tri dn »vil zajca, a ga ni mogel dobiti. » \ i dan je prišel ves izmvtč« r»"z «njea domov. Komaj s«^ je p-" sedel, je ^ zil neki fant skozi kun: Zajea imate v veži!« Psi s; »amree pricn»li nekega zajea in k- -■*e ni mogel nikamor rešiti, je skoe; -kozi oilprta vrata v vezo. Navzoči nt je zaprl vrata in zaje j<* bil ujet Ker pa jo bil s tujega lovišča, ga 7*n rar vendarle ni mocrel izročiti Jezov-niku. To je vendar lovska smola! Prezgodnja aretacija. Kakor smo poročali iz Poljčan, je tarmi^nja žan oartnerija aretirala nekega Henzel-nna, 1 atereara je imela za kupče-' alea s člcneš-kim mesom. Kazensk postopanje zop«»r aretiranegn Her. zelmanna so ustavili, ker se je doka zalo, da ovadba ne odgovarja resnici Henzelmann je poslovodja tovarne zz zlato blaaro. Adolf Feiler v Pforz-heimu in je nabiral delavke za to tovarno. Poskusen samomor ! dublja m a na. V reškem pristanišču je skočil preteklo nedeljo v niorje ljubljanski trgovec g- Ivan Keber. Za Kebrom -ta takoj skočila nek pristaniški delavne in mornar, ki ste ga potegnila na »uho. Keber je hotel skočiti nzzaj v morje, vendar so ga spravili s sik) v bolnišnico. Hziaomor. Anton Stzvt, roj. 1863. nz Rečici pri Celju, nazadnje u služben pri tvrd k i Czeeaowiezka se je snoči ob pol 9. pred stanovanjem svoje žene ustrelil. Najprej je ustrelil v zrak, potem po sam zebe v desno sence. Pzdel je in bil takoj mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v viško mrtvašnico. Štavt je zapustil vdovo in troje nepreskrbljenih otrok. Xe areoaez je bil ovoj čaa iz v u zar ze mu jz oadaj brž kone zopet omračil um. Hlače ukradel. Predvčerajšnjem zvečer je bil pred Gotzljevo prodajalno prijet nek 161etni brezposelni delavce, ko je ukradel tam viseče hlače. Fant se jim je pa iztrgal in zbežal na Franoovo nabrežje, kjer so gra uslužbenci dohiteli in izročili stražnika. Oddal: so ga sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je z t.iiinega kolodvora odpeljalo v Ameriko 45 Macedoncev, 30 Hrvatov in 1 Slovenec, nazaj je prišio pa 9t> Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 45, v Đuchs 29. v Inomost pa 35 Hrva tov. Xa Dunaj se je odpeljalo 25 Ko-čevzrjev. Izgubila je gdč. Olga Gotzejerva zlato zapestnico. — Kolporter Valentin Mihler je izgubil bankovec za 10 kron. Koncert »Slovenske Filharmonijo«. Spored jutrišnjega koncerta v veliki dvorani hotela »Union■< ima tri oddelke in vsebuje drugi del sin-foniČTio glasbo. Opozarjamo na Men-delsohn: godba k -Sen poletne noči« Sommernachtstraum); Liszt: »OgT-^ka rajisodija št. 2<'*, Svendsen: »Romanca za gosli (solo gosp. koncertni mojster M.Kalab) in Czajanek: >-Sin-fonična ouvertura«. Prvi in tretji del prinaća skladbe mojstrov: VVVber. Pticcini, Strau--. Lehar. Komzak in dr. Začetek koncerta ob S. zvečer. — Vstopnina 6*1 vin. Uradne vesti. Dne 8. novembre bo pri okrajni sodni ji v Vel. Laščah dražba posestva vi. Št. 346 in 374 k. o. Cesta. Posestvo je cenjeno 4500 K. pritikline 409 K 50 vin. Najmanj-: ponudek znaša 3273 K. Narodno okrasita. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela iz Amerike sledeče pismo: Slavno vodstvo družbe sv. Cirila ir. Metoda v Ljubljani! — Cenjeni gospodje! Z veseljem Vam moram da-nes poročati, da smo Vam nakazali vsotico 450 K (ali 90 tol. 50 c) koi isti preostanek naše veselice, ki >• je vrši j a 25. zeptembra v Clevelandu, \e. veliko, pričakovali smo več, toda ;;:r je, pošiljamo z največjim veseljem za napredek in razširjenje bi.•-ronosnegz dela naše prekoristne Ci-il - Metodove družbe. Vzemite, bra-!e, oaaiiaa Oceana ta mali dar iz rok naklon jenih vam Amerikancev, ki v »dnih ozirih prav tako čutijo koi •A bili z vami, pri vas. Potrudili se bomo, da pošiljamo še naprej enak« :nesbe, vse v korist Ciril - Metodov^ Inifbc — Če bodo razmere kazale. ■ a redimo po novem letu še eno ve-Hico v korist družbe, in upajmo, da bodemo zopet lahko kaj poslali. Bolite nam pozdravljeni, dragi brat.'o nstran Oceana, v tpžkih bojih zoper :abni nemški naval in bodite pre-ričani. da čutimo vedno z vami. P rzrvijoozo vaš vsi skupaj prav pri-"čno ter končujemo to pismo s slo--kim C. M. pozdravom. Za podružnico, št. 24. Cleveland. O. L -Pire 1. r. predsednik. — Rodoljubi! T.osn^majfe nase vrle Amerikance! Druimena naznanila. »Slovensko zidarsko iu tesarsko društvo v Ljubljani« vabi vse cenjene člane in druge, ki bi mogoče radi nootali člani društva, na sestanek, da M dn:Štvo zopel oživi in okrepi. ^ slogi je nioč!< Sestanek je v nedelja. :1 t. m. ob 10. uri dopoldne v restavraciji Babic« na Dolenjski ee-Mi. »Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju«. Urtanovni obe-Tii zbor dr u šiv a ^e vrši v soboto. 1-l j not iis s 1910 ob 8. zvečer v restavraciji vZur weissen Kose«, IV -\Viedner Hauptstrasse 98. Prijatelji društva dobro doili. — Priprav 1 jalni odbor. Prosveto. Slovensko deželno gleda i-l>a se število predstav izravna. ^ ' rši v aeboto predstava za v. abonente. V prizori se izborna, jako zabavna, humora polna in duhovita Thomova komedija v treh dejanjih »Lokalna železnica« s pctjsni in ffodbo. Pri premijeri te komediji ze je vza publika izvrstno zabavala ter se hrupno smejala. Kdor st1 tore.i v gledališču rad smeje in dobro zabava, naj ne zamudi »Lokalne železnice«! Pred to komedijo se igra fin* psihološka drama v enem dejanju -Punčka«. —. V nedeljo popoldne ob 3. se igra ob zelo znižanih cenah velepriljubljena L^harjeva operet* -K n e ž n a«, ki ugaja občinstvu bolj in bolj, čira večkrat se igra. Ta opereta ima krasno glasbo, fine, elegantne vzlčke, marše, pesmi in plese ter jako zanimiv dramatičen libretta. Brez običajnih trivialnosti in banalj i.osti je ta opereta, zato jo vprizori v kratkem celo kralj ev s k a operav Pešti, kar se ni t g °-diloienobeni opereti! ^a Dunaju pa se je igrala 200krat zapo-izd! Opozarjamo torej na to popol-dojaoko prodztavo operete »Kiioioa« slasti on*, ki iaoarr no ■morejo v z;lo-daliačr ter aroate s dearle in mladinu. r i antika is bua>»rno>i hm irpndtakljiTtk pnani ov bo mladini ax>Covo nrlo vzee. (Pred >tava izven abormetnenta; ia loz»* par). Zveeer ob a e d m I b i ponor! ob 7.!| se mm eplobao sabtrvonje iajra aja vTajfm«, ki je mri aaa vzora«* uprizorjen. t Za p a r - abonente*. — V torrb prvič (ta nepari velika roška rrvolnrijoaaraa drama M o I ob« L- G. Binn«ke$p» it iivtjoaja i ozkih teroristov, ■ihiliztoi in Slovenski log. — Rsazzabi kleeiszHzssz- Siad- lerjevo rtaJaznz jz po zadnjih l*>- u pri teb volit vab so ozvetiii klori kalno, litiko StadU-rjeve M ranke az je. da nadškof dr. StadfVr. katare-aa politično delovanje se ravna po poveljih iz Rima, aima>» zaelosnhr v naroda — doeim uživajo fraarizka-ni. bi so združeni z dr. Maa^ieem v ti traja. ker so narodni. Dr. Stzdler je zaradi Potrebno. » pomor jo »toliee uničiti ia pregnati -mčiikanc. ter tako p.Mati *odjs Hrvatov v Booni. Seveda se to ar bo zarod i I o. čeprav za Rim se tako podpira. Javlja se. da bo prva poeledira Stauflerjevean zahrbtnega pozreoova-njo ta, da bosta franeiakanska škofa P Paakal Boeonjie v Mostar ju ia Marijan Markovič v Banja loki odstavljena, na njijn mesto pa oaj prideta Stadlerjeva gojenra Paikal Boronjič je težko bolan, tn bi ne slo težko. In četudi se to zgodi. bosan*ki narod ne Ho nikdar do* peten rz rim - v pravozlavje. Iz»eljrvaajr A raz % tov v Crao rom. S Cetinja poročajo- Veliko ate-r:b> Arnavtov je pribefc»W» pred nr-\im režimom v Turčiji v Crno g**rv i raogorska vlada ne ve. kaj moj stori » temi emigrantu Arnavtzki bat . - Vl iil ija v Skadra, priznava, da se je t skadrski okoliei noja vU ver nego 160 zrna v takih rodbin pobeglo v Crno goro. Po sloonntfem tm Pregaajzaje Mo%zkov. Pri peelednjih drzavnoibors-. . volitvah r>a fajrrskem je nastop« 1 kot zlovoaki vandidot Mihael Bojor v berzkem okraja, ali vzled madžarskega kandidata je To pa Mziizoroaz io >rr za ga obsodili no it in na 300 kron globe. Ruski zakoniki načrt, da se r.meji i I »ooi/arljo. Porooali smo ar. do pripravlja ruska vlada za zimsko zasedanje dume za k oazi načrt, ki ima nam* n omejiti tujo kolonizacijo, ki je posebno razvita v zo-::h aru beru ija h Rusije: v volin-ski. kijevski in podoLski. Nzlznenej-nega o tem načrtu sr nismo poročali. Kakor je razvidno iz zakonskega načrta, gre ruski vladi predvsem za to. dz omeji v omenjenih ru!«ernijab predvsem nemško in pa poljsko kolo rizacijo. Nemci so si v teh guberni-;ab prilastili 700.000 dejaotio ali vseh zemljišč. Poljski zristo-krzti so pa v poslednjih letih naselje- * «i!i poljske koloniste iz Galicije »n ii kraljestva, da s trm okrep* poljsko narodnost na zahodnem Buskam. Poljski aristokrati imajo v onih krajih še iz minulih ztoletij mmj»o m»stev, toda naseljenih je pa razine oma malo Poljakov. Nemški koloni sti imajo svoje državljanstvo: rusko in nemško. Rusko zi pridobe samo navidezno. čutijo se pa somn Nemce in ne le glede narodsvoati,iem-več tudi glede državljanstva. Na nabor hodijo v Nemčijo in odslužijo tam tudi svojo vojaško službo. Ko so prsti vojaščine, se vrnejo v Rusijo io tvorijo tam. v kolikor spadajo v nemško armado, vojaške posadke Nemčije. Imajo »kupno organizaeijn. \ Nemčijo hodijo k vojaškim vajam in prinašajo rad tam instrukcije, ki se skrivoma »poročajo vsem oaroizi-am, ki so skrite a mirnih kol* stih * bi priftlo do vojne med Rusijo in Nemčijo, tedaj bi t** nemške posadk irn« hitro pokazale, kaj so v rosni * : m*mške predstra/*. .<» /da\ naj vdrle v Rasi jo. Nekateri nemški kolonisti so prestopili celo v pravo e ter so »-i hoteli s tem pridobili m pat i j Rusov. Toda vsled izkuš^no->ti zadnjih let so Rusi začeli prav ♦niti svoje »prijatelje«. Dokaz nam ta no\ ; zakonski načrt, po kate reni je pref»ovedano Nemcem, četudi ravoalavni, kupovati v omenje aib treh zahodnih gnbernijab zemlji Izvzeti so Rusi in Cehi. Ti se >mejo naseljevati v omenjenih treh gabernijzh, če prestopijo \ pravo slavje ia ee zi vo. Krakovsko potjzko drnotvo, ki skrbi za poljake imeiaiba. jz zna radovalo pri su nanje m ministrstvu aa Du i v -graki konzulat, btga naj bi bila akrb I rad ai ki t tudi poljak i glavna oa- azzelaibe. — oaj bt saoii v H*n>tnh pn Ljubljani Ztvt poaozeti mož i inzonom Jaza Oraaevn, ki je tz di aačaaai naeelaik napredne obeint* V joge v rek o sebi snzzem ta 0 jogo vam potehau je M<^"<.ni do vnO znan Ukazalo zz je pa, da do lični Oraame*- rob o zjotovib ojagn vib prav arah ia pravu-ab njeg«»vegM 1 ote lin a nie ao veljav Nedavno stn s»» namreč čez roč izgubila v Oražniovi biai dva ss kozo k s m miz V optični bi ži stanujeta d%e poU*zni Marijini *i» \ *ri, čedna ■ ibnloj io njena sestra Jo poč slučaj nanearl tako, do sta možakarja zašla v Oraintovo h is in da sta Marijini devici zzožz pre * i ili )* pač ob »r* i pzze\uo Saj bi bilo tudi oekrVam*ko, ako bt se po * 1 ha i ara h-i ne usmilili za prenočišč prozečih ljudi Z usmiljen.-tki st s. , 'kazali Marijini devtei izgubljenima aaaaV esn. pa njuni ženi. ki st • 'o ti s.f . sp.*. r. avta bih 'ad ni. Zlasti ena je bila vsa div j. Priletela je v«a razjarjena nad proz, ter jo začela p-za laze vlačiti srmtertie. Sevoda JI je pri tem izravala preeej drzgor* nih Ia*. Vdova pa s takim ravnan jen ni bi Iz zadovoljna. Pobrala iz looe skupaj, zložila jib v erkzr ter teki « ž njimi na *»nd*«ee. dz vloži tožbo pro ♦i m val ki lan Pred par dnevi se ie •krajaum so d iščem kazenska razprava, h kater-ie vdova zopet priueala eekar lav* Aednika so je seveda reva omilila zato je kra^o rovalko laz ob*«»dil *. * r.merno d»-narno globe. doz 39 trt otara Marijo 2lof. poaev zzeo v Hrastja pri Čmarja. Obtožr na je bi'z. da > dne 1- zprilz t I dala svojemu azozn aa solato tolik* arzeaika. šm jz oaz dsoet dni um rt je bilo. da «e 2lofova vedn« lete sploh ni#f. več živela »knpav marveč ar je pr» Jožef tkmt iz svoje bale v bliio> ajZa> Ziof je bil velik pijanec m ne szzonzzu on Hi opravljal za k on« V V ^ ^e; > za zrno Marijo 2lef je bilo dejstvo, da |e večkrat s svojim ljubimcem C ver •jeza pretepalo svojega moža. ^ »-r le jem je živela Sofova v zrb * znam pfijntezjotvz. Ljndjz so r dobili tndi v njeni postelji. Ko je ** oazi prod Žlofovo smrdio C vario w A mi riko, oz jz Morijo ŽW pri lo ritvi jV.kala ter svnjzgo ljubimca pe Ijajbova'a Zar I i sani h je bilo nad #0 Fna pričo je izpovedala, dz fj % i dela 2lofa. ko je večkrat jotnal nek *^«el nraš.-k iz *katljiee. 2lof ga je pro »iL naj nikomur ne przvi o tem. ker tf je njegova mod iein^, katere ne d* nikomur pokiršiti 2lof ie mnogokrat * ožil o bolečinah v bHodru \ Ved t. izpovedbe «o bili porotniki j*r+x*ritn Zi, dz je 2lof jed^f arrenik l* »rofn; ki so se soglasno zarekli za n»-krivde •'vženVe v^led ee«ar je bi! Marij** £'of prti^lnoma oproščena Razne stvori. • Tatvina sobo|o\ih kož. \" Frsn-»d bi imel te dni dospeti trzn -P^>rt soholov kož is Kuaije. Med jiotjo so tatovi ukradli 200 dragoee V ? W: so bile vredn*« nzd ^» mzrk. * Ta tri zznsniee tri sv lačen k e ri * ar \'aso Pop«»\iC iz vasi Trnje se je pred tremi leti porozni s • **rjo prem"žn*ira o^ilškeara mesca i ■ Poro Malariča, Popovič je bi! /dva ^iaoč kron Z«kon pa n srečen Med moz>m in ženo je - do veekrat do h ml i h prepirov. T»* 'ri i** pri*^»l Popovič proti večeru n#-koliko pijan domov, radi čezar se je žena takoj znoaila nzd niim. Popo-^ ič je priklonil «voji boljai poloviei tri zauAnice Ko ze jz mož vlegel, K -išla žena k njegovi poatelji t revol-- . t, r tnkrnt »prožila proti rjrmn Popovič je h* I na *rlti ter k o ranjen Z> iih pravi, da je hotela mo-* samo »ro snozozo«. * Nesairi aa Roskrzz. V notranji H n hi ji ao se baje zopet začeli pojav- •i nemiri V Kutajzn je bil umorjen r / ntrn' jster Brusilnij. Ko n u je pritekel nz pomoč nek orož »•k. je bil tudi ta od itirih krogel smrtnonevarno poškodovan V Pfi so t*»rori»«i v pisarni ustrelili polieij-• -a ravnztelja Hlovz. V Nitjem T onovu je ustrelil nek podČzztnlk • ladn«*ira zaupnika Frntjiao, z^rečo-va ime vornika alsv>lutizma • Mrle krnijo Maooeia. Nz Ao- živi nek ztrk krzlja Manu •nom pater Done. Tz pater bral jz Alojzijo n. Mod vladav svojona brata je naznroč Alojzij II. zapravljal davke portugalske i Pri eni tok lalakoiivk. go-Yorb, jz ujel zioa, gzdanjszja patra Dona. Alojzij II. ze je z gospo io Yorb pozneje tudi ooouil. Po trupljenju svojega brata je zasedel kraljevski prestol na Portugalskem Alojzij 11 Papež je poroko s go*|*odićao Vork razveljavil (brez-veroc!), nakar se je kralj portoil z Marijo Pijo, sina a prvo ženo je pa dal v sazuoziaa- * Moda z v sbsda. Ze nekaj časa ar m az ••pa za, da pridobi v z jo v modi eksotične barv* in pisano okrasje vzztno več tal, k: r je najboljši dokaz, ds imajo evro|w«k ■ dame vedno več orijentabkr-ira »k *sa. To narnenje ta orijentalzkz barve zz vediv* širi, zato >' čisUi gotovo, da bo že prihod nji aeztHii vti-ujen |*eeat eks»»!lcnoati C ul za harmonijo barv se je že tako pooatril, da mora biti vsa toaleta vaeh svojih i«>^aii' znostih osredoto črna v eni barvi. Dama, ki hoče bi»i na in>i»dernejše oblečena, se že ne snie v zadovoljiti s tem, da ima nov klo mik m novo oblek >, paziti mora tudi r*a to, da ae njen pajčolan ia njen sal, da, celo drža.) njenega dežnika m f.jenr ro«iu. torhiei sklada v harmo niciio • noto s «■♦•!.» zunanjostjo. Posebno občudovanje bnrve in krasot, v/bujajo z zlatom in srebrom 'kam* tunike, ki se ncoijo nad mno o rstn.i pisano s|m>dnjo obleko pri iruzahmh toaletah Prj obleki za obi -ke ao tunike navadno iz Indj lahkega b*aga. vendar je podlaga \ edno bz> irzta in sijajna če le niogoče iz takozvanih »kovinastih čipk«. Te čipV »• -• napravljene iz samega zlata zli -rebra in so ravno letošnje lato zelo " modi Pripenjzjo so tudi na klrmn kz, s kzterih vise v širokem traku K • t*» Naprdeon I oavojil Kgipt m • Pzjriizzae navdiaaevzl za svoje fanta *ične orijentalske načrte, teflat je ttotela biti vsaka boli-a dama ooleče-na kot odaJiska: zavijala se je v dol-prrzirdcr obleke ter je nosila in iijsko naličje. In dasi danes ni pr ?tzs rovora o ori jentu kot za Napoleonovih časov, vendar dobiva s svoji mi turbani in egiptovskimi pajčola-ni v modi vedno večjo veljavo. Do-•deva se. da *e Ualo turbanom rse floboa pokrivala in proaojni pisani šali pojavljali tudi v jeneni in po zi mi vedno popvavteje. Veaelje do li^ «a pojavlja tudi v novih gumbih, ki vedno be>Ji bleZčr na plasČib. jo-r ab in nz čevljih. Da. p.:riske krsso t»re majo že no ovojih noarovieah '•ritriene velike. «vetlopiaane rumbe Tndi bizrri bodo igrali 6"e veliko vlo-ne aamo zavratnie*». marveč *ndi kot na'iej> v laseh in kot dola?o -erne vrvice. Deutra novost, ki pri -le s a sodz. so dolri premi alt franž*-n dolare k vzete nz žepskib ročnih de-r,r! ■ n slžl bnkor n« oSle- Zaštt tunike so po«ite z zlatimi •o srebrnimi franžami. gfonsKo m Drzojovnii porotna. Vojni od m* k ogrske drlegzeije. Dunaj, 21. oktobra Vojni odsek irrske d*deara tglašal. da sn sr» zvišali redni vojni ^ t ki za 29 milijonov, k temu p.i pridejo še !etni izdatki za reorgnn: 7scijo artiljerije v znesku 12 milijo-nov. Deleirnt Kossuth zahtevni sn moztojno ogrsko armado, negovanje tnzdžarske id« i» in uvedbo madiar ^•keara povelje^ nlncara jezika in mad-/nr>.kih emblemov Kon*no i,- nacrln 'i', rla se vojaake potrebščine večajo od nounenta, ko s*. 1r Avstrija odda ljila od Francije in ae popolnoma utopila v t r 07 vez i. Bančno vprašanje. Dunaj, 21. oktobra. Ministrska .»ratlsednika baron Bienerth in rrof K h" n Hedervarv nta imelR dane« konfereneo. na kateri sta določili i.ovo gradivo za baneno v'prašanje. Ta materijal se predloži aeji at rokov-r. jako v. Skupna sejz čeških poslancev f*. — Daj naj. 51 oktobra. *var ee*k'b poslancev je sklical na 26. t. m konferenco čeških poslancev ni Tmnaj ter bo perfekcijoniral načrt enotne oeške stranke. Ceoko . nemška stranka. M. — Praca. 21. oktobra. T'spe-hi pofrajznj obeh komitejev v mieijo-nzlnopolitični komisiji so jzko zadovoljivi. Veeraj se je nzšel kompromisni predlog glede enotnosti jezika v Pragi, po todi glede razdelitve «e-*kers defelnega odbora je najdena kompromisna formula, « katero sti baje obe stranki sadovoljni. Na obeh straneh se aodi o položaju jako ugodno. Vssgamogriol o omiki bnrzL a — Idzhos, 21. oktobra. Tu-o - uacijonalni no zvsitzniztioni vizoki šoli zzktova-jo, do oaj rektor dr. Kobald odstopi in ziear radi togo, kar je zavzel tudi proti drugim narodnostim popolnoma objektivno stališče in povabil k slavnoeti polaganju zaključnega kamna pri novi stavbi montanistiške visoke šole tudi poljsko akademično društvo Tehnična obstrukeijz v moravskom deželoem zbora. B. - tirno, 21. oktobra. Ob-btrukeija v moravskem deželnem /boru sr nadaljuje. Nemci in socijalni demokrati so vložili 16 nujnih predlogov in mnogo interpelacij. Socijalni demokrati so protestirali tudi proti predčasni zaključit vi včerajšnje seje Soeijalno - demokratični i-osiaii-' Vanek je imel triurni ob-strukcijski govor, *' katerem je napadal čeako večino, pa tudi Nemce, ki ne obetruirajo iz &ivernih razlogov, kakor zatrjuje on. Draginja živil. H. - Budimpešta, 'JI. oktobra. Mestni odbor budimpeštanski je sklonil izročiti oprrsknn poslancem v državnem zboru memorandum in za- prositi \ \m\*> .da naj se sklene s Srbijo nova trgovinska pogodba, ki zasi ^'tira popolnoma prost in neoviran i:voz klavne živine na Odrsko. Bolezen srbskega prestolonaslednika. M. — Belgrad, 21. oktobra. Pre-si »lonaslednik Aleksander je polnoči počutil zopet prect j sla bo. Vesti, ki prihajajo iz konaka. so jako resne. Profesor Choeteck je prepovedal razven zdravnikom in str»žajem do-h«sl k pacijentu. Zaradi teg-a so hoteli oficirji zabraniti princu -Jurju oIh isk brata, tod« ta si je vhod pril>oril in je ostal dolgo časa pri svojem bratu. V konaku so kralj in njegova r .'kolica deprimirani Bo;c ,[H ne bi pr# ( ' • zzledniku srce se bolj <olj razvilo, s čimer postane položaj še bolj kritičen. Belgrzd, 21. oktobra. O bole/ni prestolonaslednika Aleksandra je bil izdan ob 8. zjutraj buletin. ki kon-*tatuje. da se je zdravstveno stanje kralje-, ičevo preokrenilo nekoliko na bolje. Kraljevič je več pri z. jsuioči je dremal, zjutraj pa je trdno zaspal. Dihanje 32, temperatura :>š bilo 10-j Pogodba glede Perzije. Petrograd, 21. oktobra. Vladni krogi de m en t u je jo vest. da bi eksi-stirala kakšna tajna pogodba med F* izijo in Anglijo glede Perzije. Aferz radi umora v Censtohovu. Hzmburg, 21. oktobra. Tukaj aretirani sluga čenstohovskega samostana. Zaloara. taji. da bi bil udeležen pri umoru uradnika Maczocha. Policija pa je dognala, da ima Zaloga na suknji krvave madeže, iz česar se sklepa, da je vendarle sokrivec patra Daznasa Maczocha pri umoru njegovega brata Ministrskz kriza nz Frzncoakem. Pzriz, 21. oktobra. Radi stavka anlezničarjev so nastala nesoglasja v ministrstvu. V navrkrižje sta zlasti prišla minister javnih del in minister notranjih zadev. Kriza v ministrstvu je akutna in najbrže pride do delne rekonstrukcije kabineta, Vpliv portugalske republike na $pan«kem. M. — Pariz, 21. oktobra. Mini-«trski predsednik Canelejoz se je vče • a-? izrazil napram nekemu poročevalcu nz njegovo vprašanje, da por-tugalskz revolucija ni imela na Španskem nikakega vpliva, da je armada kralju .iako /vesta, da republikanska strankz na Španskem ni eno*na in .'.i .ie sploh revolucija na Španskem nemojroča. < M pot o vanje pzpeievegz nuncija v inozemstvo. Lisabona. 21. oktobra. Papežev nuncij je danes zapustil mesto ter odpotovzl v inozemstvo. Jezuiti na Portugalskem. S. Dunaj. !?1 oktobra. Današ-iua ^Keichspo^tv ja\ Ija iz Lisa bone. da je portugalska vlada polovila vs<^ na Portugalskem s4> nahajajoče jezuite ter da jih ima internirane v Lisa bon i. Ogrožena Perzija. M. — Berolin, 21. oktobra. »Loka lanzeijzer« poroča iz Carigrada, da je perzijski poslanik na turškem dvoru protestiral proti prekoračenju t^rzijske meje po turških četah. Perzija, da s« hoče braniti z vsemi silami proti nameravani razdelitvi. Isto-tako ze kolportirzjo tudi vesti, da sta Angleška in Rusije predložili Turči ji načrt o razdelitvi Perzije, po kzte-rem prepuščata en kos te nekdzj tz-ko elzvne države Turčiji. M. — London, 21. oktobrz. Per-zijskz v Izda bo protest irzlz pri angleški in ruski vladi proti nameravani razdelitvi Perzije. Perzijz l>o-udarjz. da ima sicer najboljšo voljo, nzpravlti mir in red v južni Perziji, da pa toga nikakor storiti ne more, ker jej manjka denarja in ker so zz izjalovili voi perzijski poskusi, dobiti na Ruskem ali Angleškem posojilo. Kupujte jutranjo izdajo »Slovenskega Naroda". Gospodarstvo. — Vprašanje plačevanja v gotovini. Kakor poroča dunajski dopisnik Frankfurter Zeitung« svojemu listu, je upanje, da pride vendarle v. vprašanju plačevanja v gotovini do sporazum ljenja. Pojavil se je načrt: formulirati natančne pogoje in če bi se ti izpolnili, bi avtomatično nastalo plačevanje v gotovini. Ugodno bi seveda to bilo. Vse vprašanje bi potem izgubilo politični značaj in bi . bilo omejeno na ozki finančni, gospodarski problem, katere pogoje je treba izpolniti, da bi Uanka mogla uvesti plačevanje v gotovini, ne da bi s tem nastala nevarnost za zlati zaklad in za obrestno mero! Kadar bodo izpolnjeni ti pogoji, to bosta konstatirali vladi in banka. Xa ta način bi se ugodilo ogTskim zahtevam. — Ta načrt pa ni nov. Že prej se je na glasalo, da je popolnoma nemogoče, staviti določne pogoje za plačevanje v gotovini. — Znatno znižanje sladkornih ctn. Cene sirovemu sladkorju so se v poslednjem času tako zelo znižale, kakor se to že dolgo ni zgodilo. Posledica tega, da so se morale znižati tudi cene rafinadi, kar se je predvčerajšnjim tudi faktično sklenilo. Začetkoma so mislili, da bo zadoščalo, če se cene le nekoliko znižajo. Ker je pa cena sirovemu sladkorju stalno padala, tedaj so znižali ceno sladkor- za 11 in pol krone pri 100 kilo« gramih. — Nova češka pivovarna v PIz- ni. C .kr. notranje ministrstvo je podelilo »Zivnostenski banki« in Janu Kleisslu. kakor koncesijonarjem, definitivno dovoljenje za ustanovitev ' ♦ ške plzenske pivovarne, akcijske družbe v Plzni« in odobrilo predložena pravila. Ker je drugi in tretji rok vpisanega akcijskega kapitala plačljiv koncem tega meseca, tedaj se bo ustanovni obni zbor te nove aukcijske družbe vršil najbrže še meseca novembra t. 1. Izdajatelj in od«^>vorni urednik: Kasto Pustoslemšek. tUim ceni noročnlRom. Ponovno prosimo cenjene naročnike, da izvolijo vedno jasno in natančno na kupon nakaznice napisati, za kaj naj služi poslani znesek. S tem nam prihranijo morebitne pogreške pri raz* delitvi naročnine, insercije, tiska i. t. d. Prosimo! Št. !6. •Vepar). Drzst preast. 2020, V soboto, 22. oktobra 19!0. Drugič: Punčka. Dramatska Studija v enem dejanju. Češki spisala Soiena Vikova-Kusetic&a. — Režiser Hinko iN u ti i č. Mata drugič: Lokalna železnica. Komed.ja treh dejanjih. Nemški spisal Lndovik Thonaz. Priredil Fr. K. Režiser Hinko N u č i č. Blagajnica se odpre ob 7. ori. Začetek ob 1 S. uri. Konec po 10. Priieira pnistava kc jutri i le&ijs mMn Umrli so v Ljubljani: Dne 20. oktobra: Marija Lapaj-ne, zasebnica, 28 let. Pred škofijo 14. Dne 21. oktobra: Antonija Net. rejenka, 3 tedne, Streliška ulica 15. V deželni bolnici: Dne 19. oktobra: Franc Rako-\ za« delavec, 51 let. — Franc Kosec, dninar. 59 let. Strti globoke Žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem prebridko vest, da je naš iskTeno ljubljeni soprog, oče, brat sin in stric, gospod Anton Stalit, a oz akni urasVvik, snoči ob 9. uri, po dolgi in mučni bolezni, nagloma preminul. Pogreb nepozabnega rajnika bo jutri v soboto, ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice na pokopališče na Viču. Predragega pokojnika priporočamo v molitev I V Ljubljani, 21. oktobra 1910. /fuhati ne jnafo, to smo konstatirali vselej, «t* J» Srn postavil* na mjjo Pobotat*, 4r* niso Sto posebno v stast Zahtevajte jastonj 790 kuharsko Knjigo pri tvrdJci prva kranjska tovarna testenin v JL JJtstrteL II aIaABaI AAtimA BA^mttlA ncieoroio^icno poroaio. 1 t« 5*4«.« • • * -> «- m. _ s" - JD, i.pop. . I n 151 si iai si 21. 7 »j. 731-5 7-S si irvzh SojOaia v{CT3f$ltfS nora. 97*. Psoma* v 24 I P 08 £*. 32735. 3527 na upfsvntstvo . Slo ver. Radi oddaje kompanjona i 10 IJSuT kronami za dobro idoćo moderno obrt vsled povećanja Drla sr o treba ude tri in, ker sem sam| strokornusk. Od ćtst era dobička po i o nem. — Naslov JP. W^ Nf a* uprars >r?o »Slov Naroda«. J49SI NajbaOfukaai nutfitvrtOa T Vtt jUfcfli fcCs^ e^^pjo^^^p^^as^^ Cs^ leMCaa »I le vet K aa satane najbolji* sm Ot uve- Pvoar sc noj tasustn Jtakrst na osa tam žeaoaSrao ©al — Sfcaalaa afaac K 1 50. Rarpoailfa ae vsa !■ Sa stecr saaaaa) 2 skatlji [kilava sc po v*eh lekarnah m drt*grnjah u boljše hiše saj so rejam« tajanj v Ivi Z lepa prostora prrpravna ta delavnice ali skl e s 1. eovereorom oddasta. a- Ivam« Eošen.na. Eolodvarska ulic« st. 6. mm čHtc6tifii, citiit%?z /\ ■u >4 1 7 rforcv*// v rticsPrti trt Spoztnt tigcvuit rr n<&ptoti o/amtc poŠte. A bolj aaajaaaa, podobna v?!\ m prod t v B^tai daliai 217 pri Ljubljani, Uze a nasproti peka lotorsksifl Kandidate si r::r riicten k t C;ab!;aa- Kil Prešernove sle jmlaj. ■ ašiia a laHa protj. Iv. Bonač v Ljubljani. Cena sliki S ED. SMARDA obUitvesiO potrjen« potovala« pisarna Ljubljana. Dunajska cesta 18. ▼ nori hiti MKmetske posojilnice", naaproti nastilne pri „Fino ven'. Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe ftavre-ftevj yprk Vožnja traja samo 6 dni! Izdaja tndi vozne listke iz Amerike n? star« domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebilfets,. 20T3 <>b*tojeeje iz 5 sob, z vsemi pn ti k I ina rr.i ta z uporabo vrta M atlasa 1 ▼embrnr termin. Natančneje se pot zve pri htimci ali pri lasmi ku al a Bleiwei.avi CCS ti sili, a nadstr. ▼ Ljabliari. z tel Osebni kredit ANTOM SARC fjabljana, Šelenbsrgota iltca 5 ia Knfiova slica 2 m«! Prihranite »k »ko 1|««J »r. ■ 1 mesto kina ielezca-^a vina, ki ae vseboje več ri«« m koiera bi morali izpiti ajafaa §m pol Hlf A« naA, da bi dovedli organ urnu potrebno množino teleta, kar bi pa bilo radi alkohola le ih«t^||i«. « , I stekl Hiccolijevcga železna te ga vina 2 K. — Naročila proti povzetju dobave in polaganja deščičnih tal r LJ«M|aJnl9 vršila se bode dne 15. novembra t I. ob 10 uri dopoludne pn podpisanem mestnem magistratu ljubljanskem v pisarni stavbnega urada javna pismena ponudbnska razprava. Proračuni, načrti, stavbni pogoji in drugi pnmočki razgrnjeni so v pisarni stavbnega vodstva državne obrtne iole v Gorupovej ulici vsak dan od H do 12 dopoludne in od 3 do 6 popoludne vsakemu na upogied Ponudbe, matere je staviti strogo po razpisnem proračunu izročit: je do določenega časa zapečatene in opremljene z 5" na podlagi skupnega zneska stavljene ponudbe določenim radijem draibem komisiji v mestnem stavbnem uradu. V ponudbah navesti je posamezne cene in na njih podstavi prečunjene svote in skupne zneske v številkah in besedah. Izrecno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo razpisnim pogojem popolnoma zadostovale, oziroma na take, katere se bodo pogojno glasile n ki bodo prekasno ali naknadno izročene, ne bode oziralo. Mestni magistrat si pridržuje delo oddati tudi drugemu nega najcenejšemu ponudniku. Mestni magistrat ljubljanski. dne 18. oktobra 1910 Za oskrbovanje endnskin opravil mesti Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vtane svetnik: Laschan 1 C kr. avstrijske jjjf državne železnice. Izvleček iz voznega reda. %rl|ovo. ta LjuSIjnao (jas. tsL) 7*04 i.uuaj. Oaeoai viak v onaeri: Trfie, jca^&ice, Trbd, Beljak, Gorica, Trst, Celovec. /•aa zjutraj. Ooebai vlak v smeri: Grosuplje, Št Jani, Eaoollovo, Soaia-Tophce Kočevje. 0*ta dopoidn«, Oorbm vlak v smeri: lese- □rzovlak v Cr-ovec, Uunaj y k., i. ne, PSB«aj Draidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Mcnakovo, Kolin tvao ooaoldno. Ooebni vlak v smeri: Triič, leaenice, Trbii, beijak, Celovec, Gorica, 1 rs: 1*aa popoldno Ooensi vlak v aaneri: Gro-sapije, Kudolfovo, St. Jani, Straia-Topace, Kočevje. »•30 opo dne. Osebru tak v smeri: Triič, jeoenice, "Iroii, tieijak, Gorica, Trst, Ceiovoc ©•aa ivooor. Ooebni viak ▼ smeri: Triič, feoenjce, z zvezo na brzovlak v Beljak, lekrvec Dunaj, z. k., Badgastein, Solno-erad, Monakovo, Inomost, Frankobrod, U sesbaden. Kolin, Dusseldorf, Vtissingen Trbd * 7-40 zvaoar. Osebni vlak v smeri: Grosuplje St Janž, Rndoifovo, Kočevje, 10"»O s>ono6t. osebni viak v smeri: jese-mce, heiiak. Gene a, Trst. Oaaoal is Lfaaiiaas (drsaval kolodyor). 728 zjutraj: Osebni v.ak ▼ Kamnik. 2 OS popoione: Mesanec ▼ Kamnik. 7-39 ivooor Mesa ec v Kamnik. IV— ponoči: Mesanec v Kamnik le ob ne- (iaaae isisanioo), 7- 14 z|utraj: Osebni vlak iz Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, DraŠdan Prare, Linca, M onako ve ga, Solno grada Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Trača 8-C2 zjutraj: Osebni ?u Iz Kočevja, Pu-dotfovega, Grosnplja, St Janža. 10*12 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dusseldorfa, Kolina VViesbadna, Frankobroda, Mona-kovega, Solnograda, lno mosta, Badgasteina. Beljaka. ii-20 dopoldne: Osebni vlak is Gorice, Jesenic, Celovca, Beljaka, Tržiča. 2*59 popoldne: Osebni vlak is Kočevja, ^trale - Toplic, Radolfovega, Grosnplji, Št Janža. 417 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Triiča. 6*58 rvooor: Osebni vlak iz Jesenic* v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draždan, Praee, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda, Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. 8-5 zvooer: Osebni vlak is Beljaka, Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, TriBca. o>07 zvooor: Osebni vlak u Kočev> Strate- Toplic, Rndolfovega, Groonp.ja. St Janža, 11*22 ponodl: Osebni vlak ts Trbiia, Ceiovca Bejaka, Trsta, Gorice, Jesenic. Priaod v Ljabljano (ttrtavas ialasatoe). a-48 zjutraj: Mesanec iz Kamnika, to*99 dopoldo: Mesanec iz Kamnika. 810 zvooor: Mesanec n Kamnina, IO 30 po roči: Mesanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih v mesecu oktobru. Časi prihoda in odhoda so navedeni v arednj 3 evropejskem časa. deljah in praznikih v mesecu oktobru. C. kr. državno-železniško ravnateljstvo v Trstu zzutnja tJBki' Največja zaloga Ziltrnjlc aški za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: = DAsseldorfske cljnate barve = v puSicah :a umetniško in študijsko slikanje. Koroiamove patent akvarelne barve za šolo in v pošicah za študije. = Pastelne barve (stogle).- pristne francoske, in za ljudske šole v skatljicah. Tempera barve za sredaje ia strokovne sole. za umetnike ia prijatelje umetnosti. Firneii, olja In retnse za slikarstvo. =z== Slikarsko platna - z ol-natim in krednim temeljeni. - Vzorci za sobne slikarje = vedno najnovejše na razpolago priporoča Pni bnjsU tnim atjnatn lan. ftrnetBf. lalav h stalnlsja WUBUANSKI ZVON meseCiik zi KuiinnosT n prosveto Isttelk ITT OMO). isaaja po 4 pole akaalaa v veliki eenasraJ veo teta %Hl s?aTpoTtoae 4 K So k, aotrt losa s K so k aa vos ■iiiinliko Salata sa K so b ao NOS ..Narodna Tlateroa44 ▼ Ljob^ani« 31 00 FL 0471