Ailali dcjeriiieiiler««.
Vstaja v Macedoniji in iztočnej Turčiji.
Vasi * plamenu. Kristjunske ženske in otroke mori turško vojaštvo. Drinopolje je sedaj središče vstaje.
Fran Josip odstopi.
Pred revolucijo?
Alfonzov prestol ček v stiskali.
Hrvatsko-slovensko združenje.
Hrvati za,Slovence in Slovenci za Hrvate.
Solija, I»olg.i r ka. 22. avgusta. Vse ka na to, da se revolucija v Maee-< )<>ti i i i neprestano Mri. Vznemirljive -ti <> vstaji. k t« Ta s«- je /e ra/--ii-ila po i/.t i- nili pokrajinah driin-iwdjskega \ dajeta ob holy a rsk< j meji prihajaj«« »lan /a dnevom v S«>fij< . '1 itmkaj -o vstaši osvojili mesto Va-iciljko in požgali dvanajst vasi v okolici. I'< lovili -o v>e tur.-ke uradniki-, ki« n- p.tvidli -»-hoj do meje. in jih potom i p« i izpustili. Iradniki Sn •s«' hali vrniti s.' v Vaziljko, radi česar so prosili pri bolgarskih oblast -vili var-tva. «)lila-li so jih nastani 1«' v h«>t« lih mosta l>urgas. Vstaši so napadli tudi turško vojaštvo, ktero je taborilo pri samostanu llija, ju/.no od Tirnovega,
Koliko v-ta «\* je v iinenov aiieii' goratem d-lit d ril i« »poljskega vilajeta ni mogoče zvedeti. vsekako pa bodo Turki tjakaj poslali svoje vojaštvo. Baš to pa vata m žele. Bolgarija h«. | rit-iljena svojo čete na m« ji pomrio žili, tak... da 1>« m let a stali bolgarsk: in tur-ka vojska v ueposrednjej bi i žini. Nikakor ni izključeno, da ne prido do spopada Bolgarov iu Tur k«»v, na kar -e gotovo prične vojska.
"Sofijski Hucvnik" poroča. da s« bode die 2>. avgust i v vseh lurškil vil.ijelih macedoniji' pričela ''staja k t era se razširja od Soluna, pa vs« do Serosa.
Nov«- čete vslašev so se pojavile A vt« Ionskem okraju, j tigoistočno o< Monastira. V Skoplju vlada splošn: panika. Turško in prsivoslavno pre biiawvo je oklenilo iuedsel>ojno si podpirati v slučaju, da mesto napa 'lejo turški vojaki ali pa vstaši. \/ Kratova je polovico turško posadk« v šlo, vojaki trdijo, da imajo doiiut dovolj dela.
1'ri Cegeli se vi-e krvavi l»oj: z ve lihimi izrabami na oIk-Ii straneh.
Solun. 22. avgusta. Iz Nb.nastir. se hrzojavlja, da so vstaši o prilik osvojitve mesta Kruševo pred vsen zajedli gr-ki del m. ^ta, kjer so izol* sili svojo zastavo. Turško vojaštvo j« prišlo tjekaj dne 12. avgusta. T««h vstaši so ,«■ «««bli. V mestu je bil le še kaeih H m i domaeih inožkih. I >a «i ravno >e vojakom nihče ni upiral, pričeli so Turki na me-to streljati > topovi. Streljali >«> na mesto ves dan i in razdejali :!<>ii bi- ter vsa lep-a po ' -iopja. me<i temi tudi pravoslavno j «-erkev in šolo. kakor tudi grško cerkev. Bolgarskemu delu m«-sta se pa ' ni ničesar zgodilo.
Dne 14. avgusta so prišli vojaki v mesto, kjer so lit ko j pričeli pleniti in moriti. 1 smilili so ; U m i Uolgarov in €0 C trkov.
Nad S<HM) ljudi je sedaj v KrnSevu brez stana in hrane. Skoda, ktero so napravili vojaki, preseza več mili' iv frankov.
l)ne l!l. avgusta so Turki poklali 2<«l Bolgarov, kteri so se hlizo M o nastira udali.
< 'arigrad, 22. avgusta. Tukajšnji srbski poslanik je opozoril porio m« nevarnost, ktera preti Srhom v Sta rej Srbiji. ako porta odpo/.ove Voja--tvo i/. St.ir«- Srbijo.
Turška vlada je odposlala HM*h kilogramov inoke prebivalstvu \ Kriis-v«.
Sotija. 2-!. avgusta. Iz Monastin se poroča o groznem klanju, toda po
drobnosti -<- niso znane.
Carigrad.	avgusta. Vstaja,
ktera -e je pričela v drinopoljskea: vilajetn. v sand/akn Kirk Kilisa, s« raz-irja proti zapadu. Pri Injadi kjer je \sidrauo ru>k«> brmlovje, so Vstaši po gali Vee hiš. Oblasti so prosile vojaške pomoči.
Angležke in francoske vojne ladi-je so pripravljene vsaki čas odpljuti v Solun, ako bi bilo to potrebno.
Turške oblasti so vjele občeznane-ga kurdskega vodjo roparjev Musa Beya, kteri je živel v prognanstvu v Med i ni, od kjer je pa v šel. S«-daj so ga dovedli nazaj v Aledino.
Budimpešta, 2''. avgusta. Bolgarska vlada je pri nekej tukajšnjih tovarn naročila 5 milijonov puškinih nabojev.
Sofija, 2-i. avgusta. Položaj na Balkanu postaja vi-dno resne j i in nevar-neji in splošno se trdi, da je vojska neizogibna, ako Turčija takoj ne privoli v koncesije.
Bolgarija je na vojsko pripravlje-
na. Itusija jo na skrivaj kolikor mogoče podpira.
Srb>ka vojska se pa nahaja v bed-ii« in stanju in starnka, ktera hoče novega kralja zopet odstraniti, postaja vsaki dan večja.
V staja' v drinopoljskem vilajetn postaja vedno obširnejša, ter se širi .•h obrežju in ob bolgarskej meji.
Dnbniea. 2-i. avgusta. Položaj n t meji j«' o«l dne do dne kritičneji. Drevniku so vstaši usmrtili več tur -kili vojakov. Romunska vlada je poslala vei ji oddelek vojaštva na bo! garsko mejo.
Boris Sarafov je prišel v vas Pt - -der. kjer je vjel neeega grškega «lu hovmi. kteri je vstaše naznanjal I'llrk.i s<> si«'i r streljali na vas, toda Saratov in nejgovi tovariši so všli ne «ia hi se jim kaj zgodilo.
\ drinopoljskem vilajetu se vrše hoji na la različnih krajih. Turki so guhili 3tM». vstaši jia le 14 mož. \ Arelnifeiiovein so se vršili vroči hoji. Turk i so vas razdejali, toda imeli so velikanske zgube, kajti vsta i s«, jih seznanili z dinamitom. 1: vseh krajev Maeedonije prihajajo ne
•	n-stano poročila o bojih in resnih. -popa<lih.
\' Kurbanih so T urki vsmrtlit Ii-ensk, ktere so se hrabro borile. Jed ;ia j<- usmrtila jednega vojaka.
Solun,	avgusta. Vojaštvo je
l«onibardiralo sel a Uufi, Rakovo in Armensko hlizo Flo rine. Samo v Ihiti je bilo baje ".< m I Bolgarov vsmr lenih. diH-im so ženske in otroci l>«'ža !«• v gorovje. V boju pri Ohridi jo bilo I'O turških zatrdilih 217 Bolga rov vsinrtenih.
I e «lni hode prišlo pri Florini do va ni bitke. Tamošnji poveljnik jt ,'i'osil poniiK-i. Iz Monastira je odšlo v l lorino 12 bataljonov vojaštva. « astniki neke ruske vojne ladije ter, ^o >|«»sli v Burgas, Bolgarska, no provijant, poročajo, da so vse Iti ne vasi od Driuopolja do Tnajde planu m!. Vas lnajda je popolnoma ustavljena. \ stasi so navdušeno pozdravili rusko vojno ladijo, ktera i- pljula memo Kuri Burum, severno od Injade.
\ lada je ]»«islala iz Drinopolja več m|<|. Ikov vojaštva na poniorje.
4 arigrad, 23. avgusta. I staja dri ii«ipi .Ijskega vilajeta se razširja proti iztoku.
Bnkarešt, 2:». avgusta. V Kalafatu o|. Donavi so Macedoiici na povelj« revolueijonarnega odbora vsmrt ili \rnieiiea <iaraU-t Alardorosjana. On I i bil revolueijoiiarni agent za uvajanje orožja, t morili so ga, ker ni izvršil od I borovega povelja.
Petrograd. ^'4. avgusta. Rusko voj >io hroilovje. ktero je bilo vsidrano ;>ri Injadi, je dobilo povelje odpljuti tui/aj v Sevastopolj. Vlada je izdala iiin-i)o\ auo povelje takoj, ko je turška vlada izpolnila vse ruske zahteve.
1'orta je odredihi, da je v Alacedo-11 i j i nastaviti več inozemcev za orožniki-. (."ustniki maeedouskega orož-nistva bodo Belgijci.
Carigrad. 24. avgusta. Turška vla-ta je sprejela ruske zahteve dvajse* ir pot i -m, ko je sprejela rusko noto.
Uakor-ne diplomatične hitrosti v rureiji do si «laj še ni bilo opažati. Mini-ira Tevfik paša ter Nauni paša •i. obiskala ruskega poslanika Si-lovjeva in sta ga prosila, naj izpolnit' odpoklieanje ruskega brodovja.
< arigrad, 24. avgusta. Iz Drinopolja se- poroča, da vlada tamkaj splošna panika. Vstaši so pokončali vse brzojavne naprave med Drinopo-ijeni iu Kirk Kilise ter razdejali vso turške in grške vasi jugozapadno od K i rk-Kilise.
V Kavak ob Bosj>oru dospeli sta
•	Ive ladiji z mohamedauskimi beguni.
M'-nastir. 24. avgusta. Neki moz-lem .lejal je tukajšnjemu italijanskemu konzulu "gjaver"', radi česa? so ga aretirali. Truplo pokojnega ru-skega konzula Rostkovskega so odvedli v Odjeso.
Sofija. 24. avgusta. Vsi boji v iztočnem delu drinopoljskega vilajeta se vrše v prid vstašev. Neštevilno vasi je razdejanih in ljudje so bežali onstran bolgarske meje. Pri Stojlo-vem so vstaši porazili turško vojaštvo. ktero je zgubilo 20 mrtvih in ranjenih.
Neee biti še v nadalje "raagjar kiral.v".
Dunaj, 2-1. avgusta. Po Avstriji zopet krožijo vesti, da namerava avstrijski cesar Fran Josip odstopiti kot ogrski kralj, ker se je naveličal neprestanega političnega ln>ja.
Avstrijski uradni krogi, kakor tudi ogrska opozicija, tr«lij.i, da vesti niso resnične. Madjari trdijo, da te vesti vlada sama razširja, da hi na ta način opozicijo pridobila.
Zasebno se poroča iz Budimpešte, da cesar ne bode privolil v zahteve glede organizacije ogrske stalne vojske.
Huiiihertovi obsojeni.
Paris, 2-*{. avg. Končno je M me. llumbertova naznanila svoje tajnosti. Pri včerajšnjem zasliše\ anju jo naznanila, da je pravo ime CVuwfor-«lov — Begnier.
V zadnjem zasedanju sodišča je prišla velika množica poslušalcev. Vsi sedeži so bili zasedeni iu med poslušalci je bilo tudi mnogo Američanov. Jetnike so dovedli opolu-ilne v sodno dvorano. Mine. Ilum-IxTtova je prišla ponosno v dvorano in je nekako prezirljivo gledala množico.
Najpreje je pričel govoriti odvetnik Ilesse. zagovornik Romain Dau-rignaea. On se je skliceval na njegovo (Romainovo) bratsko ljubezen iu naklonjenost do svoje sestre. Pri tem je tudi strogo napadal bivšega francoskega poslanika Petenotreja v Madridu, kteri je od Humbertovih sprejemal razna darila, kteri jih j.p pa kljub temu izdal.
Nato je prišla na vrsto Teresa ( svojimi "tajnostmi". Pred vsem je povdarjala, da milijonarja Crawfor-da istinito eksistrirata in je nadaljevala: "Gospoda porotniki! KolikLr-krat setn Crawforde prosila naj ini naznanijo naslov, sta mi vedno odgovorila: "Tega vi ne smete vedeti. Midva se ne imenujeva Crawford in pod tem imenom naju nihče ne po zna."
Nato je Tereza naznanila, da je pravo ime Crawfordov Regnier, kteri je bil za časa francosko-nemške voj ke posredovalec med Bazaine in Xemei.
Porotniki so spoznali Terezo in njenega soproga Frederiea, krivima ponarejanja listin, na kar so obsodili oba v petletno ječo in plačilo denarni' kazni v znesku K hi frankov. Romaiim in Emile Daurignae sta bila raili goljufije tudi obsojena. Prvi je dobil tri leta. slednji pa dve leti.
4-Reliance" zmagala.
Vedno, kadar pridejo inostranski ljubitelji športa s svoijmi yaehtami k nam, <la hi potom dirke dobili krasno kupico, ktero so Američani na isti način že preil 52 leti odvzeli Angležem. je pri nas opažati splošno živahnost.
Za yachtanje se je že par tednov zanimalo staro in mlado in v Sandy Hooek, kjer se je vršilo yachtanje, jo prišlo na tisoče in tisoče gledalcev s -toterimi in stoterimi ladjami.
Ljudje pa, kteri niso imeli dovolj ilenarja za izlet k yaehtanju, stali so pred uredništvi časnikov, kteri so popoludne naznanjali, da so yankeeji s svojo yachto '"Reliance" zmagali.
Tekmovanje se je pričelo s tem, da je bila angleška yaehta "Shamroek III." za II minute in 4 sekunde pr<-d našo. Kmalu pa je "Reliance" svojo angležko tovarišieo dohitela in je ustavila pri svetilniku za seboj. "Reliance" je zmagala z 1 minuto in 57 sekundami.
Nezgode na železnicah.
Fond du Lac, Wis., 25. avgusta. Tz Chicage došli osobni vlak Chicago «fc Northwestern železnice je skoeil pri postaji Eden iz tira in padel 20 čev-lev globoko. Jeden potnik je bil vsmr-ten. 80 je ranjenih.
Portland, Oreg., 23. avgust. Izlet niški vlak Northern Pacific železnice kteri je bil na potu v Olympijo, je med postajama Chehalis in Centralia skočil raz tir. Sedem vozov in lokomotiva je padlo v obtirni jarek. Dve osobi sta bili vsmrteni, več je ranjenih.
Globersville, N. Y„ 2.1. avgusta. — Pri Mayfieldu na Fonda. Johnstown & Gloversville železnici, deset milj severno od tukaj, sta zadela skupaj tovorni in osobni vlak. Ranjen ni bil nihče, pač sta pa vlaka poškodovana.
Naročujto- ia priporooujte "Glaa Naroda". Za celo leto staae l« $8.00.
Nadaljevanje na 3 strani.
, _ Madrid. 23. avgusta. Položaj na Španskem je postal zelo kritičen, kaj-. ti prej ali slej bode nastala revolu-fcija. Vladi ne zaupa nihče več, pa bil bogatin ali siromak.
Nezadovoljnost ljudstva pa ume republikanska stranka izborno izkoriščati in je za svojo stvar pridobila že odlične vojaške in civilne kroge Republikanska stranka odkrito in javno agitira od Bilbao do Zoreza in od Ca d i za do Barcelone. Celo v Madridu je agitacija republikancev očitna in vsestranska.
Dne 2. avgusta je vpdja republikancev, Sefior Salnu ron. izdal manifest, s kterim poživlja republikance, naj priredijo povsod i ljudske shode, naj kjerkoli se jim nudi prilika, mo-n&rhističuo vlado napadajo. Republikanci trdijo, da se čutijo jedini z vojsko in mornarico, kteri sta iste krvi in istega mesa, kakor oni.
Največje nezadovoljstvo pa vlada v delavskih krogih. Delavske organizacije izredno napredujejo. Samo v Madridu je nad 20,(XX) stavbinskih delavcev brez posla iu tudi v ostalem je kriza z oz i rum na delavstvo splošna. V zadnjem desetletju se je obrt zelo razvila. Podjetniki so vstanovili razne družbe, kterim je pa kmalu sle ilil polom. Sedaj nameravajo vstauo viti tudi trust za sladkor. Bankcro tom v Bilbao sledili so polomi v Sun tanderu. v Asturiji, (»alieiji in An daluziji. Davki so uprav neznosni, tako, da ni čuda, ako vlada vsepovso di nezadovoljstvo. Vlada preganja uezadovoljneže z vojaštvom. Nemiri so na dnevnem redu. Tako je ljudstvo nedavno naskočilo mestne urad« v Alcalla del Valle, kjer je sežgalo vse arhive in oplenilo vse prodajal-uiee.
\' velicili mestih strada nad 100,-»fOO vojakov, kteri so se vrnili iz voj-ske( na Cubi in Filipinih in kteri še sedaj niso dobili plačo. Vojaki so najboljši agitatorji. Stalna vojska iu mornarica sta zanemarjeni in vojaki so nasprotni vladi.
V kraljevej palači poznajo, kaka nevarnost preti dinastiji, in bodo vse storili, da ljudstvo potolažijo.
Vesti iz južne Amerike.
Colon. Colombia, 2i«. avgusta. Pod irorska brzojavna zveza je zopet v redu.
Senator Sefior Obaldia, je bil v dvoboju s svojim tovarišem Perezot-to vstreljen. Oba sta senatorja države Panama.
Tukaj se splošno trdi. da bode kon eno vendarle prišlo do gradnje Panamskega prekopa.
Lima, Peru. 2'h avgusta. V mestu Iluarez je nad i?o.ihh) prebivalcev v velike j nevarnosti. lzp«»d neke cerkve in izpod raznih hiš, pričela je teči voda. radi česar je v mestu nastala splošna panika. Ljudstvo hoče nevarnost odvrniti s tem, da morajo vsi inežnarji zvoniti iu vsi duhovniki maševati, kajti po mnenju ljudi je nova stndeiičiea — kazen božja.
Santiago, Chile. 2-'5. avgusta. Chi-lenska republika bode na stlouiškej razstavi dobro zastopana. Toži »dev-na vladina komisija je sklenila zgraditi poseben paviljon. Chih-nski par-niki bodo razstavne predmete vozili brezplačno.
Car Nikolaj pride na Dunaj.
Dunaj. 25. avgusta, ('ar Nikolaj
l>o«le obiskal avstrijskega cesarja koncem septembra. Na Dunaju ostane pet dni.
Svarilo poljskega časopisa.
"Gazeta katolieka". poljski časopis v Cliicagi. objavil je imeniten članek o oglasih patentnih zdravil in zdravniške naprave ter priporoča vsakemu, da kupi samo taka zdravila, ktera so skušena in priporočena od ljudi, kteri so jih rabili. Nobeno zdravilo ni tako dobro priporočeno, kot Trenerjevo zdravilno grenko vino ktero pijejo vsi stanovi in ga priporočajo zaradi tega, ker to ni nikakor-šno patentno zdravilo, ampak čisto naraven proizvod. "Prejmite mojo prisrčno zahvalo za poslano mi zdra vilno vino, ker tako dobrega zdravil ni, kakor je ono, ker ozdravil sem se z njim skoraj na čudovit način. Tako piše mož, kteri je bil hudo bolan na želodcu 1 Kdor tedaj boleha na želodcu, naj ne zamudi poskusiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker samo to vino napravi novo kri in ♦ako vtrdi človeški život. Dobi se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111., PUsen Sta-
Cestokrat se je že pisalo in razpravljalo o tem, du je Hrvatom in Slovencem treba enih drugim. Reklo se je, da nas vežejo skupni interesi, kri in jezik in skupni neprijatelji. Ta istimi se je pri ela širiti vedno i 'olj med brati Hrvati in brati Slovenci.
Ali dosedaj se je govorilo o tem bolj malo teoretski. Mislilo se je. tla se mora to naprej dokazali. In res. to je bilo potrebno, ker, kakor smo /.e skozi več stoletij razkrojem, smo preveč pozabili jedni na druge. Avstrija je tako pritisnila Slovence, da s«» bili preslabi vzdržati v sebi svojo čisto narodno misel proti germani-/.aeiji, s kojo se je služilo po broju in kulturi jačje nemšlvo.
In tako je v morju gernianizaeije vtonila skoraj cela Štajerska in Koroška!, in pij usek valov gernianizaeije je silno prijel i glavno slovensko središče — krasno in milo Kranjsko. In če ni germanizacija docela pogoltnila slovenski jezik, je pa na slovenski element zlobno delovala s tem, da ga je za dolgo «lol>o stavila poti svoj tuji vpljiv. In Slovenci so '.a dolgo časa pozabili, da so v svoje današnje pokrajine došli od severa \ istem času skupno s Hrvati kot jelen narod, iu nekdaj v davili prošlo-sti bili pod kraljevo vlado, politično edinjeiii s Hrvati dosti dolgo časa. tokler jih ni usmiljena Avstrija pri (isnila iu prijela germanizacija.
Med tem je Hrvate pritisnila še težja nesreča od druge strani. Vse je vstalo proti njihovej državnej svobodi, i Avstrija, i Ogrska, i Turki, i Taljani od jugozapada.
In v tej nezgodi so imeli Hrvati in Slovenci vsak svoje skrhi, pa so st pozabili; samo da so llr.aii pozabili na Slovence v težki in vitežki borbi proti tujemu gospodstvu, dočim so Slovenci pozabili na Hrvate, ker so pali in brez borbe se udali tujemu vpljivu in oblasti.
V ti svoji nezgodi smo se pozabili 1>««1 pritiskom težkih okolnosti. Toda kri ni voda, in navzlic največjo nezgode, došel je čas, tia so probujeni Slovenci iu Hrvati začeli eni drugih se spominjati in se zopet spoznavati kot brati. Ta doba je rodila pesni skega velikana Stanka Vraza, rodom Slovenca, ki je zapel kot hrvatski ro doljub in Slovenci in i'rvati so videli v njem skupnega i. ■ >i!ujuk;..
Od tedaj je prešlo že i »brili 50 ali več let. Toda Slovenci. I.i so >e začeli le malo preje vra. iii svojemu slovenskemu duhu, ki je oživil v slavnem Slomšku in kot sveža jutranja zarja počel prodirati v zaspali slovenski narod, se niso mogli na en pot znajti v svojem položaju. Več stoletni i»11 * j i vpliv se je preveč vtis nil v ilušo slovenskega ljudstva, da bi se Slovenci mahoma mogli iztrgati okovani in se zjediniti z brali Hrvati. Trebalo je, da se otresemo predsodkov, v ktere smo zapali poti vplivom ptujinstva; trebalo je, da s«-najprej približamo in zopet kot brati spoznamo.
No, Če vsi znaki ne varajo, je ta
proces hrvatsko-slovenskega zbltža-nja prilično pri kraju. Zato mislim, da se postavijo na neko realno in pozitivno podlago. Po teoretiziranju na papirju treba je, tla damo spoznati v isti tli živo formo. To nam je t«rin lo/.je izvesti, ker zato imamo i na jedili i na drugi strani živi prirodni materijah ki sestoji iz narodno spa-seiiih Slovencev in politično naprednih Hrvatov.
Danes je čas, da se z idejo hrvatsko-slovenskega jedinstva preide v sam narod.
Narodu ni treba razvijati nikakih učenih teorij, ampak treba mu je s peresom in besedo pokazati samo to istino:
1.	Da narodnost obstoji v jeziku, a da Hrvati v svojih narečjih govorijo isti jezik, kot Slovenci.
2.	Da med Hrvati in Slovenci ne biva drugi, tuji narod, in zato
3.	Da so ne samo po jeziku, ampak tudi po domovini jeden prirodno nerazdeljen narod. Južna Štajerska in Kranjska stoji prav tik Hrvatske in na mejah ni med narodom z jedne in druge strani nikake razlike. In zato:
4.	Da je prirodno pravo in potreba, da oni prirodnb jeden narod po stane i v skupnem življenju jeden; a
5.	Da to samo od nas odvisi. Zavestni volji naroda ne more nikdo staviti takih zaprek, da bi se ta volja, dokler je prava in prirodna, ne
mogla izvršiti. Okolnost, da so Slovenci tin z njimi dober del Hrvatov) politično podvrženi državni via s t i Avstrije, a Hrvatska politično privržena tuji kroni sv. Štefana ogrskega- ona okolnost ni zapreka, da se Slovenci stavijo p<«1 isto narodno in nolitično zastavo s Hrvati, ker
• >. Ako smo jeden iiartnl. moremo dogovorno jedili z jedne. tlrugi s svoje strani nasproti svojim tlačitcljem vzdigniti isto zastavo. A
i. Da v svojej h«>rhi moramo jedni drugim ilati ono kar imamo in kar nam kol pravim hratoin jedniin in irugim jed na ko pripada. Tu se
Dela samo za to. tla Hrvati javno iu proti svojim neprijatcljein raz-tcgiiejo svoje hrvatsko državno pravo za samostaltiost iu svobodo, ravno tako tudi za brate Slovence, a oni se tega prava sami zavestno primejo in na temelju tega prava stojijo nasproti svojim tlačilelj* m v h . . hi /.et I i njene je z brati Hrvati.	: .i
!». Da se moramo vzajc:;. ... p« -(tirati, in zato
K'. Povsodi. kjer samo moremo, se zajidno in skupno organizirati.
V	teh desetih točkah, mislim, je vsebina stvarnega delovanja za hr-.atsko-slovensko jedinstvo. Radi obilnih prilik, ki jih imata oba dela na-
ega naroda. Hrvati iu Slovenci, se ic smemo obirati. Slovence in 11 r-.ate stiskajo Nemci in Talijani iu ,.ovrh imajo Hrvatje še tretjega ue-»rijatelja v Madžarih. Slovenci se uorejo spasiti samo na temelju je-linstva s Hrvati, ki imajo svojo veliko iu slavno ter junaško prošlost, s voj o staro iu močno literaturo in svoje ueodkrujeno državno pravo svobode in sam.istalno-1 i; Hrvati zp- •-« pet se morejo le tetlaj odičiti s popolno zmago proti t njim'tlači teljem, ko jih bodo ojačili zavestni in z njimi '.ajedno organizirani Slovenci.
V	borbi, ki jo letos vodi junaški hrvatski narod proti madžarskemu nasilju, imel sem priložnost docela
poznati vrednost one podpore, ki jo Hrvatom morejo nuditi njih brati Slovenci. \ sem, ki so opaževuli in ■pazujejo dogodke iu borbo v stari lomovini, moglo je lahko postati jasno. da hi zajetlniška vlada v Beču -e huje pritisnila Hrvate, da ni bilo i onih velikih slovenskih protestnih shodov po Kranjskem, južnem Štajerskem. t Soriškem in v Trstu.
Ali to je bila do tedaj le moralna pomoč, ki smo jo jedni drugim nudili; mo zaradi velike nevarnosti, v kteri nam je domovina in cel naš narod, mora naša jmjiiioč postati taktična. t. j. realna iu stvarna.
Kdor zna samo malo politično misliti, bode uvidi h da borba, ki so jo vodili Hrvatje za spas Hrvatske in Slavonije izpod lasti Madžarov, ima jasni značaj vseskiipnega hrvatsko-slovenskega s pasa. Treba je znati in uvažiti eno:
Hrvatska in Slavonija oteli ste poleg vseh naših narodnih nezgod svoj ' samostalni kraljevski sabor in narodno državno samostalnost. Šele ona nesrečna politično-državna po-godba z Ogrsko, v ktero so nas zavedli izdaj ice in nezavestni Hrvatje, nas je izročila prevlasti Madžarov, ki nas sedaj proti ugovoru, zakonu in pravici hočejo nasilno povsem spraviti pod svojo oblast. Ako bi Hrvatje ne mogli zdržati borbe proti onemu nasilju Madžarov, zrušil bi se za vse Hrvate kot Slovence temelj svobode in samostalnosti. V borbi za svobodo Hrvatske in Slavonije se moramo pripraviti z vsemi potrebnimi žrtvami, ker bode državna neza-visnost Hrvatske in Slavonije ona močna trdnjava, iz ktere se bode pro-izvela ona silna borba za osvobojenje in zedinjenje celokupnega hrvatsko-slovenskega naroda.
Čas je torej, da z živim delom in požrtvovalno pomočjo vstanemo edni za druge — Slovenci za Hrvate in Hrvatje za Slovence. Bog. Hrvatje in Slovenci!
Ilinko Sirovatka.
Nezadovoljni kuharji in natakarji.
Chicago, 111., 25. avgusta. Včeraj je pričelo nad iKMJO kuharjev in natakarjev tukajšnjih restavrantov štraj-kati, daairavno je šele dva meseca minolo, odkar so z delodajalci sklenili kompromis in dobili povečanje plače, ktero je pa baje premajhno.
List slovenskih delavcev v Ameriki«
(The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.)
Štev. 102.	NEW YORK, 25. avgusta 1S03.	Leto X.

Entered January 1H02, as e< i ^ -9 matter. l\*t Orli«* at\e« ^ *'r.	Y.t Act of Coimrea* ol
M.treh 1"<79.
..Gitis Naroda".
List slovenskih delavcev ▼ Ameriki Urednik:	Editor:
ZMAG OSLA V VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York City
Na leto velja list za Ameriko . .$3—,
pol leta............1.50.
Za Evropo ta vse leto . . srld. 7.50, m	pol leta . . gld. 3u75
četrt leta . Rid. 1.81» V Kvropo pošiljamo list skupno dv< številki.
^Cilaa Naroda" izhaja vsak torek četrtek in soboto.
,jLAS NARODA"
(„ Voice of the People")
Will be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3.
Advertisements on ajrreement.
'a oglase do 10 vrstic se plač 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobno*i se ne natisnejo.
Tk •nar naj se blagovoli poslati p--Money Order.
Pri spremembi kraja naročnike prosimo, da se nam tudi prejšnje b' val i see naznani, da hitreje najdem naslovnika.
I Opisom in po.šiljatvam naredir> na »lov:
„6LAS NARODA",
M* Greenwich St., New York. Cin — Telsfan «7»5 Crtlandt. —
Teddyjevo junaštvo.
"Republikansko platformo 7a. pri hodnje preds<-dni.ške volitve zamore mo v par besedah označiti in opisati Ako pri tem uvažujemo občudovanji vredno srčnost in junaštvo našeg; sedanjega predsednika. smo zapo to vi jen i o vspehu republikanske stranke."
Tako je minoli teden lakonično iz javil newyor-ki "Commercial A d ver tiser" in mi smo prepričani, da bode izjava imenovanega lista v kratkem odmevala po vseh glasilih irustov it korupcije od oceana do oceana. Pri republikanskih konvencijah zadnjil, dni, bilo je /«• čuti slične izraze, kajti govorniki so na vse urlo in na vse načine hvalili "korajžo" na še pa divjega jezdeca.
Naravno, da je Roosevelt srčen Njegovemu junaštvu ni bilo konce kljub dvomljivemu in najbrže neisti nitemu naskoku na Juan llill, kteri junaški čin je moral ruski slikar Ve reščajfin naslikati tako, da na sliki vsakdo spozna junaka Roosevelt a Odkar je po Czolposzevej zaslugi po stal nasl.dnik pokojnega McKinleyj je svojo srčnost še večkrat pokazal. Se nikoli se kak predsednik za javn.i mnenje ni tako malo zanimal, kako ba; Roofevelt. Niti jeden prejšnjil 8t an ovni ko v -vashingtonske bele hiše se ni upal naše južne bele sodržav ljane tolikokrat razžaliti. zbog pri« dobitve par glasov zamorskih de4ega tov. Celo McKinley se ni upal de lavskim organizacijam napovedati boj na vst-j črti. kak.>r je sedaj storil naš junaški "Teddy". Neustrašenemu predsedniku Jaeksonu. 1 »i gotovo uiti na um ne prišlo hvaliti gover nerja kot uznr redu in spoštovanja zakonov, dasiravno je oni isti gover ner ubej?le morilce čuval pred zaslu ženo kaznijo. In niti pokojni aristo kratični prcd*ednik Cluster Arthui se ni upal, krasne ladije naše vojnd mornarice spremeniti v razkošne za sw-bne ymchte za zabavo svoje rodbine
Lincoln, znani značajnež. človeku kteri je razžalil ni rad odpustil toda niti misliti ne moremo, da bi i)*ti Lincoln s svojimi smrtnimi sovražniki postopal tako, kakor postopa Roosevelt 7. po ljudstvu čislanima junakoma Schley in Miles. — Od imperija! istov nečislani predsednik Grant, bi barbarstvo našega vojaštva na Filipinih gotovo ne zagovarjal niti bi svojega prijatelja, kteri je bil še pr«>d petimi leti navadni vojaški zdravnik, imenoval — generalom, da siravno je pred njim še 4<t0 druzib starejših in zaslužnih častnikov.
Obžalovati pa moramo, da Roos«> vel t ova srčnost vedno stisne »*ep me<t noge tam. kjer bi bila n 'bolj potrebna. Pn-d letom dni p <lalo je časo pisje predsedniku v roke smrtno oro ž je proti posest nikor premogovili rovov in drugim trustijanom, toda Roosevelt se za orožje ni zmenil. — "Nr i jeden lopov ne sme uiti", izjavil j« srčni oče republike, ko je pred par meseci prišel na dan poštni škandal in prozna korupcija druzih vladinih oddelkov. Toda Teddy se ni protivil. ko so mu bosi Ilanna, "Tona" Platt in drugi zamašili usta. In državninj tatovom se ne bode skrivil niti najmanjši las.
Ako hočejo naši republikanci hvaliti Roosevelta, morajo o njem vse-kako izumiti kojo drupo vrlino, ne pa njepovo "junaštvo", ktero je našemu ljudstvu dovolj poznano.
Vstaja v Macedoniji
Nadaljevanje 1. sirani.

Pri Anapasku blizu Surovikovepa f=o vstaši pomorili ves polk turškepa vojaštva, dočim je f>ri Tirnovu ~:> vstašev premapalo bataljon turškepa vojaštva.
Turki so razdejali manastir (samostan) Lozinprad, kjer se je ".(» vstašev zabarikadiralo. Vasi Rak-dzik, Konakava, Kvren, Dinpisko in Bruševa so požpali deloma vstaši, deloma turški vojaki. Vas Prumbegli o bašibozuki požpali. Nadalje je urško vojaštvo požpalo tudi vasi Buli in Rakovo pri Monastiru. Ženske in otroei "obeh vasi j sedaj pros j a <"-ijo po monastirskem vilajetn.
Turška vlada je v Motiastiru vsta-novila posebno > od išče za vjete vstaje. Sodišče obstoji iz štirih Turkov, dveh Grkov in jednega Škipetara.
Včeraj se je vršila v Vildiz Kiosku uoselma seja.	,
Bukarešt, Uumunska. 24. avgusta. Vsi bol p a rs k i in grški državljani, vteri ]>rel»ivajo tukaj, so dobili poziv, naj se nemudoma povrnejo v domovino, da pričakujejo mobilizacijo.
Solun, 24. avpusta. Veliki vezir Ferid paša pride v Macedonijo. da nšpicira macedonske vilajete. Vlada ►ode pozvala t»0 nadaljnih bataljonov redifov iz Male Azije.
Cariprad. 25. avgusta. Iz turških . irov se javlja, da so vstaši pomorili -0 turških vojakov, ko so zasedli trg Vazi 1 j ko v iztočnem delu drinopolj -kepa vilajeta. Razun vojakov s., .'smrtili tudi nad 100 prebivalcev.
Vstaši prete sedaj mestu Midi ju 60 milj severozapadno «>1 Carigr.i-ia). Nadalje se poroča. .1:« so vstaš' t a padi i tudi mesto Kirk-Kilise (:{:•■ nilj daleč od Drinopolja).
Pravoslavni, grški in mohamed:;n ki beguni so d.^peli iz Midije ur istje Bospora. Oni se i>oje. da bi ih vstaši ne poklali. Sedaj so se n a danili v Anadoli Kavak. kjer oblasti a nje skrbe.
Svetilnik v Kuru Burun ni v redu n lie more poslovati. Vslužbenci vetilnika so namreč iz strahu pred staši bežali. Dunaj. 25. avgusta. Iz Cariprad:. ravnokar brzojavlja, da so vsta-tapadli turško mesto Črpaš, južin ■d Injade. Vladino poslopje s,. z «li l.imitoni razstrelili. 2<mi Turkov j« smrtenih.
Sofija. 2."». avpusta. Turki so v 2: a seli v okro jih Fiorina in Monastii "►morili vse ženske in otroke, na kai o vasi požgali. Tudi so večje šievi > jetnikov postrelili.
I lice mesta IvruŠevo so polne mrt ecev in preostali meščani se žrtt-i livjih Turkov ne up«jo pokopati.
Cariprad. 2o. avpusta. Boji med s.a-i in Turki so se pričeli tudi n: tlieah mesta Drinopolje.
Sotija, -_'.">. avpusta. Vesti o klanju M'tnikov v Alonastiru se uradoma "'trjiijejo in splošni j»oložaj v Maee-lon.ji postane v kratkem neznosen.
\ staški odbori store vse. kar jim e mogoč«*, da prisilijo bolparsko
•	lado na vojsko.
Monastirskem vilajetu so Turki ■rospodarji, radi česar hoeejo vsfaši -vojo središče preseliti na bolgarsko uejo.	Drinopolju -o bili Turki
•jo pol notna poraženi, dočim Turki \ \fona stiru zmagujejo.
\ Kruševu so našli vstaši samo v •ednej hiši trupla !»o žensk in otr-.k. V M onastiru so I urki pomorili l«ri lajveejih trgovcev, na kar So njihov^ ?lave nataknili na kole. Po vsem Monastirskem vilajetu se je vršile -plošno klanje- Vse vasi so razdejane '•o vjefih vstašev so Turki umorili. \ Drinopolju se nihee ne upa na ulice. Ječe so polne in vali je naje: fudi zasebne hiše za jetnike.
V	Lozingradu vlada popolna anar-lija in v okolici divja vojska. Vstaši -o zas-edli vse stratepično važne toekf ;rop Malkoternovega. Bašibozuki sc -everno od Lozinprada požgali osen* »asi, dočim so vstaši blizo mesta po klali 00 turških vojakov in častnikov.
Mesto Bunar Ilisar so Turki po->.gali in prebivalstvo večinoma po norili. Ostali ljiulje so bežali v gorovje.
V	Burpa Maj ura so vstaši po Is irnem boju tamošnjo turško posadko poklali. Tudi vojaštvo v Silklinoru
n Kralovem je padlo. Y Karneuno vem so vstaši pomorili 57 Turkov in nadaljnih l.r» v Kurkolibi v skopelj-4tem vilajetu. Iz Kresne se poroča
•	novih krvavih bojih. Macedonski vodje priznavajo, da je vstaja v Mo nastirskem vilajetu končana. Na lalje zatrjujejo, tla bode tekom treh
•	eun. "sa istočna Mace<lonija vsta ka, na k. r btwle Bolparija prisiljenj Tureiji na povedati vojsko.
V	okolici Florine in Monastira so Turki požgali 22 vasi in pomorili vs( renske in otroke.
V	vasi Armensko so Turki razde-iali 150 hiš in poklali vse moške, ženske iu otroke.
Vstaši imajo sedaj na razpolapo 20,0<H> dobro oboroženih mož, kterih število zamorejo v kratkem pomno-'iti na ,*J0.000. Oni zasledujejo isto taktiko, kakor Boerci v Iransvaal--kej vojski.
V	Solunskem vilajetu so se pojavile velike vstaške čete, ktere bodo na dano znamenje pričele splošno mo-ritev. Turki v Solunu so sklenili v tem slučaju vse Bolgare v mestu po-klati.
Dopisi.
La Salle, 111., 10. av-.
Društvo sv. Barbare št. H. .T. S. K. f.. je imelo nedavno sejo, pri kteri ju pobiralo mesečne doneske. Seje se i< I kot navadno vdeležel ves odbor. Tste | pa dne. t. j. 1<*». avp. vršila se je pa tudi takozvana cerkvena seja. kter<: | bi se morali vdcležiti tudi m-kiori udje omenjenega društva, kar pa radi družili vzrokov ni liilo mogoče. T<< priliko so pa nekteri rojaki vporabili v zaničevanje društva in Jcdnote Tako n. pr. je p. P. I\ trobil, da na ■ društvo in .lednota nista katoliška kterim besedam se mora naravn« vsakdo, kdor pozna društvena in »It d not i na pravila, na ves ulas snu jati Mopoče si je pri tem zabavljanju mi slil. da pa bodo potovo osobe smatra le izvrstnim agitatorjem v prid slov cerkvene občine v La Salle, Hi.. — toda v tem pogledu se naravno moti. Znano je tudi, iz kacih virov prihaja obrekovanje. Ako bi mi n. pr. pri našej seji sklenili, da mora vsaki ud plačati izvanredue prispevk. . po tem bi bilo društvo katoliško, je li Poda kaj taeega je pri nas lieinopo«"-«'. ker se ne strinja z društvenimi pravili.
Slučajno sem pa prišel v popevki z nekim udom, ki spada h K. S. K. . Kteri mi je zatrdil, da po pravilih njegovi pa društva, ima društvo pravico črtati uda iz društva in Jcdnote .tko bi hotel, da bi vsakdo plačal iz-redne prispevke.
Nadalje pa gospode obrekovalce prosim, da pri izletiii in pogrebih naše društvo ne obrekujejo.
Končno vprašam p. P. P.. k< do ji meni izročil naslove glede razpošilja ■ i ju povabil nemškim društvam \ Peru in La Salle, za pie-nie? Najpre je stvari premislite in potem poverite.
Kakor hitro sem dobil naslove.
-	ni povabila tudi razposlal in sicer: (O. Forester, Peru, St. Joseph Solely of I.a Salle. Casino t'lub. Peru
Headers. Peru. Ills.
< buenjeiia društva so po meni po vabljena k cerkvenej slavnosti dne P!, sept. Nadalje javljam rojakom, da imamo tukaj štiri takozvane eer-vene odbore, kterih dolžnost skr
—	ti za take posle. Jaz nisem c<*r-Kveni tajnik, temveč le društven in v bodoee n<- sprejmem nil i najuianj -epa |M»sla. kteri ne spaila v ni>»j «1. - -I okrog. Vsak naj opravlja svoje po -1<-. Kadar se vrši cerkvena seja. bi j>a bilo umestno, da bi nektci in •le<lali tako i;lobcfko v kozarce, d;, koni'no niti same sebe ne razumejo ::ir pr« »rokujejo. Ako že delajo \ prid cerkve, naj raje delujejo, ne pa govore, ker le to je umestno za'obva .ovanje -lope. P roe z obrekovanjem društva.
Srčen pozdrav vsem Slovencem!
D. B
Evropejce in druge vesti.
Budimpešta. 25. avgusta. Veer a .i zveeiT pričelo je v nekej 4nadstr<»p-nej hiši v obeh dolenjih nadstropjih, kjer je bilo Goldbergova trgovina goreti. V gorenjih dveh nadstropjih
zasebna stanovanja. V času nesre če je bilo v hiši kacih 2fM» delavcev. .M iiopo stanovnikov in več de'avcex se ni moglo rešiti. Poslopje še gori tako, da vseh žrtev požara š.* nis. inogli najti.
\ prodajalni je bilo mnogo porlji-vepa blaga, radi česar .se je ogenj i ;'r< -dni ► hitro razširjal. Ljudje iz u-oWHyih nadstropij so skakali skozi okna v rjuhe, ktere so držali gasilci, toda kljub temu je obležalo !♦ ljudi na tlaku mrtvili in S smrtno ranj. uili. Sele danes zjutraj se je zvedelo, da je 12<» osob deloma zgorelo, deloma se ubilo. Ško<la znaša Pnoo.oon lcron (,*si HUKHJ.).
Kini. 25. avpusta. Kmetje iz rini ske campapue so napadli zemljišča knezov < Miipi. Torlonia in Piombinc ter trdijo, da imajo pravico ona po !ja obdelovati in dobivati dobičke. \Tada je poslala na lice mesta vojaštvo. da naredi konec na j novejše j ca valeriji rusticani.
< 'ape Town. Afrika, l'5. avpusta. Vemški iiarnik 'Certrud Woermann' -e je blizo Port Nollotha na zapa.l nem obrežju Cape kolonije, razbil Moštv«* in potniki so se rešili,
Qiieenstown, Irska, 21. avpusta,
■ raj zvečer so se tukaj stepli angle ki vojaki in mornarji nemške vojne ladiie "Stosch". Jeden vojak j! bil ranjen.
?J ari bor, 24. avpusta. Leta ptei s-> aretirali čevljarja Bratuša i Manšperpa pri Novi Štifti, ker je bi« oUlolžen. da je svojo hčerko Ivanke umoril, razkosal in — pojedel. Pri sodišču je svoj zločin priznal in natančno opisal, kako je dekleta umoril Obsojen je bil v smrt, toda cesar p;t ie pomilostil v dosmrtno ječo,* ker je svoj zločin odkrito prizual. Njegova soproga je bila obsojena tudi v več letno ječo. Sedaj so pa na Kranjskem vjeli neko vlačupo, ktera je trdila, d; je Ivanka Bratuša. Uradne preiskavo so dognale, da so njene navedbe isti nite. Obsojeni Bratuša je bil naj brže za časa sodnega postopanja slaboumen. Obsojenca bodo sedaj na ravno izpustili.
Dunaj. 24. avgusta. Dvanajstletni
t'U ameriškega pisatelja Cliapmana, je pred tednom dni v Rimskih toplicah na Štajerskem vtonil. Njegovo truplo so našli in pa včeraj na mi-l.iiiski m kreuiatoriju v Italiji sežgali Xjcg.:\ pepel bodi. poslali v Zjed. dr ža ve.
Vapuli. 24. avpusta. Vezuv je pri čel včeraj pono-i zopet bljuvati. Sko* raj nepn-stano je slišati podzemski' razstrelSe in iz odprtine leti veliki! kamen,' ' po i"»oo čevljev visoko. Lava teče proti Pompeji.
Cariprad, 25. avpusta. Vojni mi n i s t • • r je naročil pri Ivruppu 200 to-]K»v in pri Mauserju 200,UU0 pušk ter 11 k >,< n h u m k ► nabojev za $12,500,000.
Knrz.
Za 1(M) knui avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Svoji k svojim!
Josip Gorisek,
5l::u Rubby St., Pittsburg. Pa., zastopnik "Gl s Naroda".
Po-i I jam DKXAR v Evropo po dnevnem kurzn, hitro; preskrbujem pr. vovne karte za vse paro-
brodiie črte. zvezi sem z g. F r. S a k - c r j e m v New Yorku.
am ■ pni!; tv:dke Jos. Triner, Chi-capo. 111., ter imnrn zdravilno grenko vino vedno v zalopi.
Kranjsko slovensko katoliško podporno droštvo
sv* Barbare
v Forest City........Pennsylvania.
Inkorporirano 31. januarja 1902 t reiinsjlvauijL
Odborniki:
Johx ŽntdaeSi?, predsednik. Martin Kastelic, podpredsednik. John Telban, L tajuik. Anton Trelc, II. tajnik. Martin Muhič, blagajnik.
Gospodarski In rafuiiskl odbor:
Anton Geemovšek, Martin Gbečman, Josip Gorenc, Josir Z Al. AR.
Oojiisi naj se pošiljajo T. tajniku: J. Telltnn, P.o\ fiftT, Forest Pennsylvania.
Olasilo	iS NA 150DA".
(irožen samomor.
j damestown, X. V., 25. avpusta. — | l pledni meščan William Ilineheliff j i7, Sinclairville. je polil včeraj svojo obleko z petrolejem in jo potem za-I žpal. Od nop do plave v plamenu, ji bežal na ulico, kjer je po nepopisnih mukah umrl.
I > r a p o u s k a b e p n n c a — morilca. Od praškepa draponskepa polka sta nedavno pobepnila draponca Pucher in Keitter. Potikala sta se po (lor. Siajerskem kot potovalca ter -ta v Wart 1« rpu umorila iu oropala nekepa usnjarja. Morilcev še niso dobili.
IHfajsilneje orožje
proti boleznini je edino Kiuinost!
Na kteri način zdravi prof. Collins bolne?
>\ci ]»nznava, da je znanost najbolje orožje, s kterim je mogoče bolezni >,' vladal i Zdravnik, kteri hoče bolnike vspešno zdraviti, mora ]ued vsem bolezni dobro po/.imti. Slabi in neizkušeni zdravniki na
pravi jajo čcslokrat ......m.te, ktere zamorejo postati za bolnike osmlejMilne. Ako zdravnik bolezni natančno
ne pozna, predpiše bolniku zdravila za kako drupo bolezen, ktera v tem slučaju naravno ne ............ pač
p:i škodujejo. Ako bi vsi zdravniki takoj spoznali bolezni in vedeli za prava sredstvu proti boleznim' po t * tm bi miwe n manj I judij umrlo.
Dobro znanemu učenjaku Prof. Collinsu je bilo vedno na tem ležeče, da je bolezen svojih paeijentov natančno spoznal. Potom ne prest a nega proučevanja in poskusov je končno tako nupivdoval. da mu ni težavno spoznati bolezni.
Prof. Collinsa zavod napravil je sinunukom že innopo dobrepa. radi česar njepovo dobro ime slovi sirom Amerike, kar je uzrok, da število njegovih paeijentov vedno narašča. I >a zamore vstreči vse stranskim zahtevam, moral je svoj zavod razširiti in ^i omisliti naj bol jša sredstva. Padi tega je prof. Collins vzel v na jem za nedoločen čas novo poslopje. Sedaj, ko je že vse v redu. nahaja s«- njegov zavod zopet v hiši štev.
140 W. 34th St., New York,
k jer nadaljuje s svojim blagodejnim delom, ljeti na navedeni naslov.
\ se dopise je i»»ruj poši-
Vsak bolnik,
Coliins.
kteri potrebuje zdravniške pomoči, naj se zaupljivo obrne do prof. Collinsa. Ne iščite družili zdravnikov, ker kasneje bodete njega želeli. <> pr. i'. Oollinsu vam vsakdo pove, da je on najizbornejši in najvestneji zdravnik \ vsej Ameriki, dočim se o druzih ne v<. kedo s«» oni. Niti jeden zdravnik se ne more s tako vspešuiiu zdravljen jem izkazati, nego l»aš profesor Collins.
Zdravi vse bolezni.
Pr.d'. Collins pozna takoj po znamenjih vsako bolezen in radi tega zdravi možke. kakor tudi ženske, holczni. bodisi akutne ali pa zastarele kronične. Bolezni lia srcu, jetra h, ledvicah, želodcu, pljučali, mehurju. čre\ ah. grlu. nosu, kosteh, živcih, krvi itd. zdravi v najkrajšem času. Z velikim vspehom zdravi .spolsi.c možke ir» ženske bolezni. Mož kini in ženskam se ni treba sramovati ter naj natančno HI zanesljivo opišejo svoje spolske bolezni. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, ^ naj se takoj obrnejo do prof. Collinsa.
Nalezljive bolezni
| zdravi profesor Collins posebno vspešno ter v vsakem .siuč^iju jamči za hitro in temeljito ozdravljenje.
Izmed tisočerih dopisov, ktere je dobil prof. Collins od svojih paeijentov, priobčimo tukaj le nektere:
1*1 v m.m i h , P;i. Bole I i.il sem dolgo £asa na ieloiicu. Kakor hitro sera kaj pojedel, pojavile so se v treliuhu velike bolečine in ; \-.ikn jed n.i je lula zoperna. Povžil sem vse polno priporočenih mi zdravil, katere mi pa niso pomagale. Kadi tega sem tako oslal-el da 1 itiii iir!ati nisem mogel. Prof. Collins je pa bil oni zdravnik, kteri me je tekem jednega meseca ozdravel.	Ivan Tavčar
vV i
c:,

Iioonton, N. J. Cenjeni prof. Collins! VsLm rojakom naznanjam, da je prof. Collins najboljši zdravnik, kar sem )ih dosedaj imela Uolna sem bila od 17. novembra 1901 do 30. junija 1902. Srce mi je utripalo in tresla sem se po vsem >.ivotu. Ker sem pri zdravnikih zaman iskala pomoči, sem ie skoraj obupala. Končno sem se obrnila do slavnega prof. Collinsa, kteri ine je ozdravil Zato se Vam srčno zahvaljujem gospod prof. Collins. Hog Vas živi na tnnogaji i blagaja lieta!
Marija Baru a.
M a h o n o y C i t y , Pa. Pri Vas sem naročil zdravila, ko sem bil ie v Chrystall Falls, Mich. Sedaj bivam v Mohanoy City. Vasa zdravila so mi iz borno pomagala, kajti j iz sem pojKtlnoina ozdravljen, za kar se Vam iskreno zahvaljujem. Vi ste pravi dobiotnik siromakov, ker Vi zdraviti jednako revne in b igat'?. Namen drugih zdravnikov je le, od 11 ud i dobiti mnogo denarja in jim ne poma-g »ti. Vi ste pa najboljši zdravnik in pravičen uloveV, radi česar Vas vsakomur topilo priporočam. Priol>čite to v listih, da bode vsakdo vedel za Vas.
S spoštovanjem Iv. Repovaj, 606 W. Water St., Mahanov C. I "a.
Ako nimate dobrega zdravnika, odgovorite na sledeča vprašanja in pošljite prof. Collinsn:
Kaši ju te .'
Uljltjete *
P«Ivmčah' Imate polucije t lioli \'us bok *. Imate drisko Teče Vam iz ušes ? I mute slnb tek ! Peče Vas v <!rlu
Imate slabo dihanje f
Se čutite bolni po vsakej jedi ?
Ne morete na stran *
Ali Vas Čelo boli *
Se Vam roke tresejo ?
Ali Vas koža srbi *.
Ali Vam srce močno bije f
J mate beli jezik f
Vas bole kosti f
Ali Vas peče ko puščate vodo? Ali Vam zavija v eevah ? Ali se lahko prestrašite Ali se čestokrat prehladite 1 Imate nalezljive bolezni * Čutite mraz v ledjih ? Čutite po telesu vročino f Čutite na vrh glave bolečine *. Ste slabi kadar vstauete *
Zavod je odprt vsaki dan od 10. ure dop. do 1. ure pop. iu od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah pa od 10. ure dop. do 1. ure i>op.
Pišite slovensko in naslove napravite tako:
Prof. E. C. Collins,
140 W. 34th St., jo New York.

Supplement to the Ghs Naroda, No. 102, August 25? 1903.
Boj pri Varcar-Vakufu.
Pr« .1 f liivlvajs« :imi loti so jo spi -p |'( ;.i< i slovenski s- ilcmiiajsti |»v hotni polk btiron Kuhn s turškim
vsta.ši.
(><1 s.vernega morja »lo južno Ita
I	i je, od traii^silvaiiskih planin dr. Se i no, na Francoskem in Ogrskem, na Xizft/.- inskoin in Oškem. ob Renu iu v Si. /.iii ji l>ojev;d naš sedemnajsti izredno hrabro. oblegal Toulon iu	lieligrad iu Iii-san^on, Ko-
iiuiri vo iu !!i'Mciki', ]K>magal rešiti lliiuaj (1-. septembra Kis:!), branil liiiiliiiipcšto iu se oillikoval v dobi
II	\. ^t• • I« t v ver nego dvesto bitvah in bojih. Novih lavorik v vence slave pn si ji nabral v krvavih bitkah oh Kog> ljn< m sedlu pri Varcar Vakutu, pri »Io7.itu in pred Livnom.
Povelje. uiobilizMeije je dobil 4. ju lija	se po železniei odpeljal 12.
julija (iu iu s., kakor stoji v nekom vojaškem zapisku) iz Trsta v Ljubil U" in odioil, pomnožen z rozor%'isti, 11. julija (ne pa 12.. kakor stoji zo-|K>t lani) v Si-i k. Odslej so morali iaiitj. marširali. 1 vrstili so jih v dr lt'i pir-.hu brigalo sedmo pehotna divizije. lirigadi je zapovedoval go-noralm.ijoi nadvojvoda Ivan Salva tor < [»oz i te j-i IvanOrtli), diviziji pa fml.
i I ji-m vojv.ida Wuertemberg.
I lilo je megleno jutro, ponedeljek f>. avgusta. '"Turki so streljal? na naše streloe iu ulanoo!" ta vest »o jo razin->la žo na vse zgodaj od stotnije <V' siiduije po taboru. Vsi so govorili h mogoeih slučajnostih prve praske. Natančneje nego doslej so pro gfi dali i-astuiki iu naredniki pušk* in strelivo. preden je polk odkorakal proti Vaear-Vakufu.
Kmalu so prepustili prednje stra že strele« v za seboj. Prvi jo marši ral var>lv< ni oddelek, bataljon hrvatskega p. h' triega polka Leopold št. •r<:'». / i njim je major Kerozek vodil prvi bataljon Knlmuoveev, polkovnik Miroslav 1'rioger pa peto in šesto -1 oi u i , > > Iii \.s tretji bataljon. Sedma in osin konipauija s»a stati pri tr» nu zadaj. rl ema dvema sotnijama je bila • s .'as o<l ]>r» hoda čez Savo, od Si re <ira<liške do Travnika in od Travnika do Suiee sitna in nadležin. n I"-:.:, ibi sta varovali pratež. Sole pi'.i Livnom so stopili fantje sedme si iin/ v bojne vrste tovarišev, pa t n« i i tukaj niso našli nobeno prilike, da bi s,, pokazali tako, kakor bi si bili radi.
Krniia i -o Kuhnovci marširali dobro uro. kar je pridirjala na razpo njenih konjih patrulja ulanoev peteri p"lka - svetlomodrimi čapkami. \. -i -o s.- vstavili in nabili puške.. Tam spredaj v megli so jeli pokati prvi turški streli. Stotnija za stotni-jo. vr.-ta za vrsto je krenila na levo vkr« n. r na brda in na močvirne travnike. po.ete ječmenove njive in v visoko, uit.krn koruzo. V zatišju za h"!mom s., eakali ulanei. Zagrebški polk t. in deseti strelski bataljon sta ostala v rezervi.
<iosta jutranja megla je skrivala sovra iiika. da mu počet koma naši niso tno-li prav do živega. Po deveti uri so predrli solučni žarki neprozor-n i megleni as t or in pokazali vstaŠč na vi .Li ravniei. Na njenem robu so s, /agnjezdili roji turških strelcev sredi planiee zgoraj pa je mrgolel« in -i gnetilo vse živo temnih postav Takoj -o ji li naši nanje streljati od desne in leve.
I aea - j«' zagriuel prvi avstrijski top s kratkim ostrim pokom, obenem -o / iLirmek- iz doline činele, jo zado-n< ! boheu m vujaška go<lba jo zasvi rala «•< rs ko. Brigadir nadvojvoda lmi ji bil siiin postavil topništvo iii godbo m dal znamenje obema zaen« . Nad fantje -o prav po domače ukali in v 11 i 1 i **Zivio!"Tedaj so ulanei f sulicami naskočili levo sovražnikovo krilo.
Na ravniei medtem Turki niso cd nehali nil i za ped. Imeli so tudi nekolik.. konjiče in mnogo barjakter-jev, ki so vihrali rdeče in zelene za Ktaviee, kričali "Allah il Allah P in navduševati tovariše. Zlasti jedeu teh zastavonoš je bil eilj marsikateremu i i-ili .lanezov. Ponosno je s<3-del na malem l»lem konju, dvigal rdečo I'loluuucdansko zastavo s polu-nii si-ei-iii in konjskim repom ter dajal povija. Hladnokrvno je vztrajal, dasi je gorska baterija metala Šrap-nel za rapneloni med njegove ljudi. Naenkrat pa se je vzpnel njegov be-lee na zadnje noge in izginil z jezdecem vred. Sovražnik se je jel zdaj umikati v veliki zmešnjavi.
Prva, druga in tretja kompanija ji zasedli} /.i-leii grič, tretji bataljon T-J. se<do. Vrzel med prvim in tretjim bataljonom je kaj spretno zakril stotini- Dreuik z deseto kompanijo ir« prijel sovražniku v bok. Tu so post n-ljali naši mnogo insurgentov. Ti daj je zagledal infanterist knez Kitrlo .lablanovski enega od barjak-t ar je v pred sabo. Takoj je planil iz »voh ga roja, prebodel sovražnika z bajonetom, mu izpulil zastavo iz rok iu jo odnesel h koinpaniji. (Uple-nj. ni barjak krasi oficirsko obednieo iisi-iga polka.) Infanterist knez Ja-l)lino\ ki je dobil pozneje srebrno m« daljo prvega reda za hrabrost in postal iz i »ros taka vodnik, — Poddesetnik Prijatelj jo sn-di bojne vihre hladnokrvno nabiral streliva od ranjencev, tekel na levo krilo svoje (1<».) stotnije in streljal <:k1 tam lepo mirno kakor doma na strelišču med
sovražnike. Njegov mirni pogum is znatno vzpodbujal tovariše. Prijatelj je dobil malo srebrno medaljo.
Oh desetih so stali naši v prvotnih turških pozicijah. Bežeči vstaši so -e na južni strani vstavili iznova. Ta je vodil polkovnik Prieger deveto, jednsjsto in dvanajsto stotnijo nad-nje in obkolil sovražnikovo desno krilo. Naši so jih napadli z bajoneti in •jih zapodili. Pri tej priliki se je od likoval narednik jednajste stotnij..-, Anton Gorše. Odposlali so ga na levo za slan jat kompanijo. Splazil se pe sovražniku za hrbet, ga pregnal s -vojimi ljudmi in tako odprl pot tretjemu bataljonu. Dobil je srebrno medaljo drugega reda.
Peta in šesta stotnija je med tem vzela sovražniku hišo na levem njegovem krilu. Ob pol jedne popoldne -> bt žali Turki z vseh krajev.
Kot vodniki so se odlikovali z odločnostjo in spretnostjo oficirski na-aiestnik Fran Sehweiger, narednik ■tela, kot hrabri voditelji rojev pa vodnik Miliič, in korporal Zalasnik. vsi štirje od
četrte stotnijo. Izredno -srčno so se bojevali poddesetnik Fr. Sušnik, infanterist Fran Jaklič, Jos.
Al la
kar in Janez Zckol od tretje in infanterist Kojee o<l desete stotnije. Vseh devet je prejelo srebrno med;_-ijo drugega reda za hrabrost.
Za knezom Jakovskim se je najbolj dlikoval enoletni prostovoljec Mirke l oilsing, ki je nosil zastavo našega polka. Dasi težko ranjen, ni dal dra gocenega simbola iz rok, dokler omedlel in se ves krvav zgrudil nu da. Tudi
on j«' d«»bil srebrno meda jo prvega reda za hrabrost, lian jenih je bilo
trinajst. Mrtvih je padlo -est :prostaki Miha Kozomirnik, Ar.-on Ambrož. France Sirk, Jože Lu <anec. Jožef Strueelj in nadlajtnanr lerman Doksat. Najbolj je obžaloval vsakdo, bodisi častnik, bodi infanterist, izgubo vsem priljubljenega nadporočnika Doksa-ia iz Postojne. Iz peščene jame, samo dvajset korakov od njega, je prižvi gala sovražna kroglja s sekaniin -vineem in mu razdrobila daljnogled -»h levi strani; stekleni kosi so mu razmesarili drob. Od silnih muk je škripal z zobmi, ali z nobeno besedo ni omenil junaški slovenski častnik -vojili strašnih bolečin. Težko, težko ,e umiral; vsem tovarišem okolu nje-4a so prišle solze v oči. Pokopali so /a na katoliškem pokopališču v Var-ar-Vakuiu. S.,ola.-i polkovnik Pris-rer je žalostno in ob jednem sr<lito zkliknil: "Vsa Bosna ni toliko vred ia, kakor ta ofieir!"
Rado Murnik
Pestunja kralja Petra Nedavno je prišla v novo kraljevo palačo v Belemgradu neka starka.
U ■tna Katarina Tomič iz 3^ele Cr-;ve iiri Vršacu; hotela je že pred nekoliko dnevi govoriti s kraljem in sc je v to s vrh o predstavila kraljevemu idjutantu kot bivša pestunja kralja Petra. Kraljev adjutant, ki ji ni prav vrjel, ji je sporočil, da mora dvo hoče s kraljem govoriti, prositi -a posebno avdijenco. V torek se je •itarki avdijenca dovolila. Adjutant io je peljal v sprejemno dvorano Kralj ji je prišel nasproti in ji dal roko 7. U sedami: "Da, da, ti si Kata 'ina, spoznal sem te takoj!" S solza-ni v očeh je ogovorila sivolasa star ca kralja rekoč: "Prišla sem, gospoii. Ia Vas pozdravim kot novega kralja Ia Vam povem, kako sem svojedobno nolila lioga, da bi se zopet povrnili >- domovino in da bi zopet zasedli »restol \'aših slavnih prednikov, iu jroreče sem prosila, da bi mi dobri !»og dal doživeti ta veseli trenotek. !\o je potem hotela kralju poljubiti oko, ni on tega dopustil, ampak jo je sam objel in poljubil. To je starko vzradostilo in ohrabrilo, da je sama objela kralja in ga spoštljivo poljubila na čelo. Po tem ganljivem prizoru je razvezala svojo culioo ir. vzela iz nje malo sličico, otročji bič in košček papirja ter rekla: "Tukaj so, gospod, moji spomini iz one dobe co sem bila Vaša pestunja; hranila sem te stvari dolgo vrsto let kot dra gocene svetinje iz prošle srečne dobe." Kralj je z vidnim zanima njem zrl na sliko, ktera ga predstavlja kot desetletnega prestolonaslednika v uniformi, s sabljo ob boku ir. /. redom Medžidije okolu vratu. Slika je bila napravljena tisti dan, ko je takratni desetletni Peter Karagjc.r-gjevič dobil od turškega 6ultana oni visoki red in ko ga je njegov oče imenoval svojim adjutantom. Najbolj zanimiv je orumenel listič, kojega j.-stark a izročila kralju. To je pism >. kterega je pisal kralj svoji pestunji Kati 1. LS54. Pač dragocen spomiu to! Kralj si je nato zabeležil naslov svoje bivše pestunje in ji obljubil, da jo bode v najkrajšem času obiskal. Bog ato olwlnrovana in vsa vzradošče na je zapustila Kata Tomič kraljevo palačo.
M 1 a d a nevesta. V Atenah ie vladalo nedavno veliko razburjenje v mestnem oddelku Psytri. Neka devetletna Jeleniea bi se imela poročiti z 25letnim mladeničem. Pop, ki je bil pozvan v hišo, da poroči tega otroka, se je branil, dasi je par imel dovoljenje metropolita. Šli so k me-tropolitu, ki je poroko znova dovolil, ob enem pa svetoval, naj se izvrši po noči, da se ne bodo sosedje pre ve j razburjali. In res se je otroče poročilo zvečer s svojim izvoljencem.
P r v ot n a domovina H r v v t o v. Dr. Ivan Ružič je izdal ravno kar temeljito knjigo "Stnra in nov • pradomovina Hrvata." Ta knjig, se zelo razlikuje od nazorov vseh d sedanjih hrvatskih zgodovinar ie\ | glede prvotne domovine Hrvatov. 1». i sedanji zgodovinarji so se naslanjaj i na zatrdila bizantinskega časa rja Konstantina Porph,vrednota. Ku^ič pa trdi ravno nasprotno, da je bila prvotna uiovina Hrvatov na jugu. Prva Poročila u tem se nahajajo pri (irki\ in že Ilcrodot je omenjal p t sto 1 -t pred Kr. Venete kot prebivat ce ob Adriji. Veneti pa so bili Slovani. Sto let po Herodotu so Kelri Venete potisnili proti severu, d oči m je en del ostal na jugu. Na severu so Veneti sprejeli ime Hrvatov. Ti so bili temelj severnim Slovanom. Pozneje so se razširili nazaj na j ter se z ostalimi združili.
Stanje hranilnih ulog:
17 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
okroglo 520.000 kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
na Mestnem trgu zraven rotovza
Streljala na spovednik Kaplan Roessler iz Vel. Kourima na Češkem je hotel spovedati neko 40 letno ženo. ki je že 1 <» let bolna n zelo histerična. Bolnica ni hotela a spovedniku ničesar slišati, a ker je kaplan le silil v njo ter ji grozil s ho dičem. potegnila je žena nabiti revolver izpod zglavja ter ga namerila proti kaplanu z besedami: "Kako s. drznete? Saj vas nisem klicala!" Kaplan je v groznem strahu zbežal \/. sobe.
sprejema hranilne uloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dorjoludne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od uložnih oh-resti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunil» ulagateljem.
Za varnost nlo«? jamči pole«r lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vs^ni svojim premoženjem i vi vso svojo davčno močjo, ha je varnost ulo^ popolna, svedoči zlasti to, da uhu?ajo v to hranilnico tudi sodišča denar uiuloletuih otrok in varovancev.
M
Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom
Iz Zjedinjenih držav posreduje pošiljatve ali uloge g.
109 Greenwich Street, New York.
c.
kr. poštne hranilnice. FRANK SAKSER,
0>s't»	' <3	.
i-t^o^čS.^ ro--ti f>i*-ti o,* Ow*
M o ž z dvema družinama. Londonska policija je obtožila nekega Viljema Harveya. zidarskega po-lirja, bigamije. Harvey je imel nad
let dve ženi. z ol>ema otroke. Leta
I	ŠTi> se je oženil prvič, leta 1897 pa si je vzel drugo ženo- kteri je rekel, da je vdovec. Imel je seveda za vsako družino posebno stanovanje, a kar je najbolj čudno, obe stanovanji sta bili v začetku blizo skupaj v istem okraju mesta. Pri jedni ženi je bil le zvečer ter rekel, da ima nočno službo ter je šol nato prenočevat k drugi ženi. Zadnji čas pa je prvo ženo zanemarjal, vsled česar mu je pisala. Pismo je dobila druga žena ter izvedela vse iz podpisa('Tvoja ljubeča
te žena".
- . 1
Gospod policaj kot ume t- "sj."
II	i k. Jako velik užitek nudi občin- »I* stvu naznanilo nekega potujočega gledališča, ki hodi vsako poletje strašit v turingiški trg X. Ker so prei stave le slabo obiskane, skuša komik te potujoče družbe trško inteligenco na poseben način privabiti. Na lepakih je bralo nekega dne radovedno občinstvo sledečo naznanilo: "Danes se bode predstavljala igra: ''Dobri Fridolin 111 hudobni Robert". Tz prijaznosti bode nastopil v odmorih go spod trški policaj v uniformi s harmoniko." Koga naj bi potem ne privabil tak izvanredni užitek k predstavi !
Pujsek v zastavnici. V neko londonsko zastavnico je prinesel svojedobno neki delavec malo prase ter ga zastavil za par kron. kakor je obljubil "za »Iva ali tri dni". Potekali pa so tedni, pretekli so erlo trije meseci, a moža pa ni bilo po za stavljeno prase, ki je zraslo med tem časom v svinjo ter tudi "po svinjsko'" veliko požrlo. Končno pa je prišel delavec, odštel mirno dobljenih pnr kronic ter zahteval dobro rejeno svinjo nazaj, ktere doma najbrže ni imel s čim krmiti. Zastavnik se je branil mu svinjo izročiti ter se je zatekel na magistrat. Toda tukaj so morali raz-^oditi po zakonu, da se proti vrnitvi
zastavnine mora zastavljeni predmet vrniti brez vsake odškodnine, ako še rok ni potekel. A rok je določen navadno na pol leta. Od tistega časa ne prevzame nobena zastavnica več živih predmetov.
t
* *
StkS

Premeteni kolesar. Nekega kolesarja so napadli kmečki mla deniči med potjo blizo Ilildesheima s kamenjem. Oster kamen je zadel cev na kolesu ter jo presekal, tako. da ni mogel kolesar naprej. Povrhu so ga delavci še zasmehovali. Kolesar pa se je mirno vsedel kraj cestnega jarka, ter začel kolo krpati. Ta hladnokrvnost je delavcem imponirala, da so prišli bližje ter začeli s kolesarjem razgovor. Končno se je me 1 kolesarjem in delavci razvila tolika intimnost, da so stopili v lepo skupino, da jih je kolesar fotografiral "v spomin". Potem so delavci čakali vsak dan na obljubljene fotografije. Slik sicer ni bilo, pač pa je prišel orožnik ter mladeniče, ki jih je pe. sliki eruiral, tiral k sodišču, kjer so jim je odmerila primerna kazen za napad.
Koliko stane vzgoja dečka do moža. Neki angleški li^t je izračunal, da izda navaden delavec prvo leto za hrano in obleko moškega otroka 15 mark, drugo leto 1(55 mark. tretje leto 180 mark, četrto leto 195 mark. Od četrtega leta se stroški; s topi ju je j o za 15 mark. tako. da stane !
sns * *
Si l 3
»t
GIl-5
»t* **
* *
ŽJkS * ?

21 letni i 1 adenič 450 mark. Delavec je do tedaj ;zdal za svojega otroka ♦»070 mark. Premožnejši stanovi izdajo za vzgojo seveda še mnogo več. Tako izda n. pr. angleški duhovnik za svojega moškega otroka do polnoletnosti 30,000 mark. Iz splošnjegs. narodnega gospodarskega stališča pomeni tedaj veliko izgubo, ako otrok umrje, ko je postal že polnoleten ali« če ^e izseli.
* *
EDINI SLOVENSKI 0F1CIJELN1 AGENT V NEW Y0RKU.
FR, SAKSER,
109 GREENWICH ST.. NEW YORK, N. Y.
Oficijeliii zastopnik družb:
Bremenskega Lloyda	.
Hamburg=America Line • • • • Compagnie Generale Transfttlantique Holland=America Line • • « • • Red Star Line •••••••
i m druzih prekomorskih črt.
Parobrodni in železniški listki so dobiti po najnižjih cenah.
ti*
i KDOR
KDOR
VSE AKO
Dalje pošiljamo najceneje in najhitreje
denarje v staro domovino.
Ogromno rastoči promet nam daje priliko naše rojsike CENO postreči, objedneni pa tudi dokazuje, da kdor se na nas obrne, je dobro postrežen in se še večkrat na nas obrne in drugim enako storiti svetuje.
Cena, hitra in solidna postrežba je naše trgovinsko geslo.
VSAK P0*11^ 11:1-i pride od kteregakoli kraja Zjedinjenih držav ali i/ stare domovine, naj pazi na naš naslov, ulico in številko
IOQ Greenwich Street,
NAJ ne P0^11*11 nikogar, ako ga tudi slovensko nagovori iu drugam vleče, za Slovence je u pravi kraj le pri nas. Nas lahko vsakdo ob kterejkoli nri jKikliče.
PRAV 1>:l stoii' k,1°r nam nje^ov Prillo<i natančno naznani, po kterej železnici pride, to je odhod od kraja in kedaj sem pride, to mu na vsakej železuiei jwvedo.
I FPF NrtVfF PRIHRANI vsak letujoči rojak, ako naše nasvete ul>oga iu natančno 1,1,1 L, 1WTVL 1 i\ini\rtiii	da pride na pravo številko in ne da novcev preje Iz
rok, dokler ni jiovsem preverjen, da je na pravem mestu.
Ubogajte naše nasvete in vedno ste na pravem potu!
FRANK SAKSBRo
109 GREENWICH ST., NEW YORK.

A t» »i AJ*
t)*
Slovencev pot nje ? staro domovino, naj? Ije stori, d t kapi vožnji listek v "NEW V o K K I t, k« *r potem se lahko odpelje« piviin parnikoin in mu ni potreba tukn.j čakali ter denarje po nepotrebnem trositi.
ko<;u iz stare domovine sem vzame ali žeb vzeti, najbolje stori, ako se na nas obrne, ker bode točno postrežeu ju potnik ima opraviti na \s« j črti s poštenimi airenti (ne s kakimi ri»:inskinii it:ilij:uii ali Židi). V NEW YORK dospevšim gremo kolikor le mogoče na roke in kjer le potreba.
te prednosli L'ovor\ da naj se vsak Slovenec iu Hrvat le edino na nas obrne, kjer i»ode najhitreje, najceneje in pošteno postrežen.
kdo pride v New York Tia k;iko železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj fjre na j »ost njo k telefonu in pokliče ('ortlaudt, ali connect, three seven nine five Cort-
landt in poleni se s nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Z:i telefon plača 1 .j centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
1b ^ * *
fr »i A 4
ti* * «
fr®
fr®
fr®
*	<r
fr®
t)*
fr®
*	*
fr® * *
fr®
fr®
fr® t*
fr®
+J k
fr®
fr®
t*
fr®
**
fr® * «
1IT111 lil" inlllilliCi li
Fakulteta za žurnaliste.
New York, na Bowery, 25. nvg
"Voiee of the People" ali "Glas Naroda"
v Miiiihattan Borough. Mister Editor!
Danes Vam hočem nekaj povedati Mister Editor. Nedavno sto namreč objavili članek o Mr. Pulitzerju in "catilinskih" eksistencah. Toda priznat i mi bodete morali, da sem ja7 imt'1 I*ul i tzer jt-vo ajilcjo že preje, nego jo on mislil darovati svoj ini-ljon 7.a vstanovitev takozvane fakultete za žurnaliste. In še nepo to imenovano ajde j o sem takorekoe tudi prektikeli izvršil ter sem Vam hotel naznaniti, kako ji treba njuspepro u rodov at i. Povedati sem Vam tudi nameraval, kaj morate di-jati v njus-pe]n-r, da bode bolj interesting.
Well — toraj ! To bi bila toraj tudi neke vrste žurnalistienn šola in jaz sem prav za prav intajteld, da se imenujem profesor of journalistic.
Sedaj pa vidim, da bode Mr. Pulitzer v resniei vstanovil pravi re-porter-^universiti in nekak editors ki. s na Columbia kaledž. Well, Mi ster Editor, to je izborno, samo bo-jim se, da ne hotle stvar prav pričel.
Tako sem for instenc opazil, da bodo na kaled/.u hoteli podučevati ali saj plavno besedo imeti tudi is kuseni i ti i tor je in žurnalisti, kteri bi radi v juniversiti tičali ali predavali To je pa prav velik mistejk, kajti cd vseh ljudi na svetu so prav za prav bas editorji oni ljudje, kteri njuspe-per hiznes najmanj razumejo. Ako hočete vedeti, kako je treba voditi njus]»e|M'r, potom morate pred vsem za svet vprašati kaeega autsajterja. ali pa kaeega povsem zelenega greenhorn i - zlatim evikerjem na nosu. On Vam bode povsem natanko povedal. kako morate Vaš hiznes tendati.
Moja ajdija o riporterskej in edi-torskej juniverziti je sledeča: Vsa stvar je d i (tended od tega, kake pro fesorje bode dobila nova fakulteta, Tako for instene, bi jaz vzel za profesorja finega sloga in za elegantne dikšen ter klasični štajl. kaeega kom-poziterja ali stavca od kaeega kaun-tijH'pra, ker oni vedno najbolje vedo, kako je prav.
Za profesorja of prufreading, kteri mora popravljati slovnične in slie-ne misteke, bi (ta na Pulitzerjevem mestu vzel kaeega greenhorna, kieri bi moral biti v stari koiitri najmanj železniški poduradnik južne železnice in tukajšnji becrbotler ter pi iiitiri'. kajti tnke vrste bivši uradniki neurji so i»ri nas najboljši pro fesorji slovenščine, ktero študirajo kakor je to le asuedpon-pjoiitarjem' mogoče. Take vr>te človek Vam b< dokazal, da ne more zapopasti, kaku je mogoče kako napako pregledati, kajti on najde enihav vse napake.
Mesto profesorja višje svetovne politike in internošenel ljudskega prava, je tudi lahko popolniti. Treba je iti le v kak salun, kamor zaluija pro-minentno omizje. Vsaki možke. kteri sedi pri tej mizi je fit za to službo, kajti on ve o tem bolje, nego, kteri-koli diplomat iz stare kontre.
Profesorjem domače politike Mr. Pulitzer ne sme vzeti nikogar dru-zega. nego kaeega aldermena, kteri je pri zadnjih volitvah — pogorel. Kar on o politiki ne ve, tega sploh nihče ne ve. V ostalem pa menim, da je imel oni slovenski editor na zapadu povsem prav, kteri je diktiral, da mora vsaki pejper z ozirom na politiko veljati geslo: "I'ri vsa-iaej kampen mora biti časopis na strani nobel pipelna."
Profesorjem za sosajeti editorje., hi pa bilo najbolje imenovati kaeega prominent nega solunkiperja. Ta pa mora biti tak, kteri belonga k raznim sosajetim.
Potem imamo še profesorje, kteri bodo podučevali o: tijetrikel kritiki in mjuzikel kritiki. Za profesorja tijetrikel kritike moramo dobiti naravno kaeega ektorja, toda ne dobrega ektorja ali igralca. Bas nasprotno: najbolj sekndhendig igralca, kajti le on Vam bode znal povedati, kako j«' treba pisati tako kritiko Profesorjem o mjuzikel kritiki pa moramo dobiti kaeega orčesterpla-yerja ali pa v sili tudi kaeega member od kake bande našega zapada.
Potem pa moramo dobiti tudi profesorja, kteri bode predaval o skupnih znanostih, kteri bode zlasti za "listnice uredništva" važen. Na to mesto bi pa jaz posadil kako grad-žjuct iz timel high scoole. Tako dekle ve namreč vse in čestokrat še mnogo Več.
Mister Editor, ako bode Mr. Pulitzer ravnal po mojem advajzu, in ako bodo postali na riporter juniverziti vsi zgoraj predlagani gospo«! je profesorji, potem Vam ne bode treba dolgo obiskovati vseučilišče. kajti čudili se Itodete, kako lahko je uredovati njuspeper, ako Vas pravi ljudje tičajo.
Želim Vam vse dobro, zlasti sedaj, ko postane "Voice of the Poeple" dnevnik.
With regards
yours
\ William Dober nidge. Z Bogom! „	___
V staro domovino so se podali:
Josip Knaus iz Pfall. Pa., v Drago: Marija Pantar iz Homestead, X. J. v Drago; Johan Miklič iz Corbet i Pa., v Drago; Josip Rus iz Ilibbing Minn., v Ribnico; Frank Furman \/ Milwaukee. Wis., v Novo Štifto; Fr Fortuna, Pa vel j Fortuna, John Do linar, v Poljane nad Skofjo Loko, Gašper Skopec v Črni vrh pri Pol hovein Gradcu, vsi iz Will oka, I'-t.-Ana in Marija Grabrijan iz Pius burga. Pa., v Bosiljevo; Josip Smol« iz Port Washingtona, Wis., v Tre-belno; Frank Blažič iz Millwaukee Wis., v Št. Peter; Frank Kerenc i: Port Washingtona, Wis., v Velikr Strinco; John Flajnik iz Pittsburgh Pa., v Ilrast; John Smerdel iz Cle vel and a, O., v Št. Peter; Frank C.er mek iz Emporium, Pa., v Rakitno (ir Ilorovniei; Anton Znidaršič iz Elv Minn., v Zagorico; Benedikt Ivuke. iz St. Mary's, Pa., v Srednjo vas John Cešarek iz Coal T>asin, Colo., ■« Prigorico; dolin Ogulin iz Coal Ba -in. Colo., v Semič; Anton Zupančič i7. Ely, Minn., v Šmarje; Josip Lav rič iz Rieketts. Pa., v Travnik; John Wiederwohl iz Rieketts. Pa.. v Li see; Frank Ježek, Mihael Kroč, Fr Semen, Anton Jančar z družino v Št Ja« ob pri Savi. Matevž Peterka v M i ravče. vsi iz Whitney, Pa.; Anton June iz Johnstowna, Pa., v Planino* John Smrdel in Martin Banič v Š Jernej. Franc Matoh v Vrhpolje, Iv. Košak in Marija Gornik z družino v Št. Jernej; Anton Lukanie iz Clo-vilanda. O., in X. Struna od ravno tam v Zagrac; Simon in Jajicz Sega iz Ilibbing, Minn., v Sodražieo, Jure Ru/ič o«l ravno tam v Novsko, Sla vonija; Gervasius, Ana. Emcrih m M: rija Jurkovič iz Red stone. Pa. na Dunaj; Martin IVršič. Miha Cd ride, Ivan ISelan in Matija Belan vsi 1 Cniontowna, Pa., v Brod pri Reki: Janez Cesnik v Zagorje pri Si. i rn, Blaž Kernel v Radoliovo, oba i 'i Joiieta. 111.; Alojzij Skele iz Cleve landa, O., v Leskov«« pri Krškem.
Jaz sem samo belgijski kralj. V Londonu se pripoveduje ta-le anekdota." Kralj belgijski potuje najraje in ako je mogoče nepoznan. ali kakor se pravi "incognito . Poleti l!)0l je prišel 7. malim .spremstvom v neko priljubljeno moderno francosko kopališče, «la bi si tamkaj z vsakdanjo kopeljo v morju nekoliko okrepil omajano svoje zdravje. Nekega jutra se je prigodilo, da ji kralj ki je navadno plaval vsakokrat prav daleč v morje, liakrat trčil pri plavanju na nekega tujega gospoda. Ta je bil seveda vsled tega silno razsr ien in je kralja prav pošteno ozmerjal rekoč nazadnje: "Kakor se kaže nimate gospod, navidezno niti pojma da imate izredno čast, govoriti s članom pariškega mestnega municipi-ja!" "Moj Bog," je odgovoril kralj, "zares nisem te^a vedel! Na vsak način pa je moja častna dolžnost, da vas v naj poni žuejši obliki prosim dobrohotnega oproščenja, saj jaz sem samo — kralj vseh Belgijcev!'*
Naravna kalifornijska vina na prodaj.
Dobro erno vino po 35 do 45 centov
galona.
Lansko belo vino po 35 do 45 centov palona.
Staro- belo vino po 50 cL galona. Reesling po 55 ct. galona. Vse s posodo vred kdor kupi 50 gaj Ion skupaj. Naročilom spod 50 galon je potreba še posebej pridejati $2.00 za posodo. Pošljem dobro belo vino 20 galonov za $14; staro belo ali črno 20 fralonov za $10 s posodo vred in plačam sam vozni no (freight) v vsaki kraj Zjed. držav.	(4kr.)
S spoštovanjem. ŠTEFAN JAKSIIE,
P. O. Box 77, Crockett, California, Contra Costa Co.
Značilna d o g o d h a se po roča iz Molite Carla: V Monaku so je ie dni slavil rojstni dan kneza A i b rta.	slavnostnem vzporedn j«
bil i med drugim tudi predstava v g!= ibdišču. pri kteri je bil navzoč tu H knez. iVoločciio je bilo, da s« mora med prvim in drugim dejanjem /.a] ieti narodna himna. To nalogo je p t. vzelo monasko pevsko društvo pod vo stvom svojega kapelnika, ki je bil -i r dober glasbenik, a je imel to n pako. da je bil vselej — kakor \"i umetniki sploh, — zelo zamišljen in raztresen, Narodna himna se pričenja /. besedami: "To je naš predragi k') z, naš vladar Alebrt." Slaviio.stna pri dstava se je začela. S zadovoljstvom je zrl knez doli iz vladarske lo: <> na svoje mu udane podložnike ter jih prijazno smehljajoč pozdravljal. Zastor se je <lvignil in na oder je stopil najboljši igralec inonaškega ab'disea, da bi deklamoval slavno.sti
primeren monolog iz neke italijanske drame priznanega umetnika, ki se končuje z filobokoumnim vprašanjem: "V^e plemenito mora propasti, zakaj svet rodeva sedaj samo še ro-parje in morilec! In kdo je rajvečji vsi h roparjevi" Igralec tiuido Con tniinelli je z umetniškim ognjem reel liral ta monolog in s posebnim pa-to om in povzdigiieno završil svoj-
d idamaeijo, ki se končuje z besedami: "Kdo je največji vseh roparjev?" In kakor se spodobi, ji- zrl igralec nekoliko časa molče, zamiš Ij n in tu žen na tla, <la bi napravil tem večji vtis na poslušalce. V tem hipu pa je vzdignil pevovodja pev <kega društva, ki je mislil, da j«1 čif da so zapoje narodna himna, svoje palčico in iz štirideset grl je za«io nela pesem, da je odmevalo po gleda lišču ''To je naš predragi knez, naš vladar Albert!" — Kaj s«- je na t. zg >dilo, o tem viri ne poročajo.
Ksanjsko katol podporno društvB PfiESV SRCA JEZUSOVEGA
v Clevelandu, Ohio. Odbor za leto 1903 je:
Predsednik: John Saje, 3G Dieiner Street.
Predse«inik: John Saje, 87 Hotfman Street.
i'odpredsednikAnton Ogrinc, 3 Norwood St.
I.	tajnik: John Avsec, 104 Case Ave.
II.	tajnik: Anton Sepic, 7'J6 Si. Clair St.
Blagajnik: Lorenc PetkovŠek. IS0V2
K. Madison Ave. Odborniki: John Gornik, Antou Novak, John PetkovŠek, Alojzij Saje.
Maršal: Martin Janežič. Pisatelj pohotnih knjižic: Anton Smole.
Zastavonoša: Jernej Krašovec; po-magača Anton in John Simončič. Društvo ima sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v „Jaittes Hali". 17 Iti St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Naslov za pisma je: John Avsec, 104 Case Ave.. Cleveland. Ohio.
J oil n Venzelp
74 Mimich St., Cleveland, Ohio,
izdelovalec kranjskih in nemških
harmonik
se priporoča, rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. l>«d<i napravim na zahtevaiije naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene trivrstnih od 822 do 645. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstni 111 je od 645 do Več in natančno pove:
JOHN VEN ZEL, 74 Munich St., Cleveland. Ohio-
Električni DIAMOND križ,
tudi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijska, vsled svoie veljavnosti našel je takoj p<>t na Nerušk Francozko, Skandinavijo in v ''.ruge države, kjer je dobil pripo/nanje kot najbolje sredstvo proti mnogim h- lernim in jsobito proti revinatumu.
Ta križ ozdravljawl rev-matizma, neuralgije, l«)lezen v križu, bolezni v glavi, živčne bolezni, otožnost, brezsenčnost, kap, božjast, slaba prebavanja, Zjjubljenje teka in bolezni zolxjv.
Navodilo :
Vsaki dan dajte križ v kozarec napolnjen z najboljšim jesihom za dve minute. Za otroke zmešajte jesih z vodo v primeru z njih starostjo. Ta križ mora viseti na s\ ilenem traku, okolu vratu tako, da leži mo«lra »tran naravno na koži na ielodcu. Ta električni Diamond križ velja samo eieil do! ^ T ter se odpošlje v vsaki
kraj Zjed. dr živ. Jamčimo, da Vam Ixxle tako koristil, kak' r kterokoli električni pas. kteri velja ioaii2 krat večji > svoto. Vsaki č'»n V>nke družine mora] bi imeti električni Diamond križec, ker ni ! >>ljšei;a m sigurne)-šc^a sredstva pr>'ti vsako-Vrstnim tnilcznim." Tisoče pripori "il ml ljudi, kterim j t:- križ pomole!, oziroma i".!' ip«jlnom.\ ozdravel, potrjuje njegovo moč. Pošljite ifdend . r IkkJ -; r<> M-Order ali v registriranem 1 i l za J kri; ali <5 za 6 k- il v na : Tiie Electric 1 >i:\-mond Crr-as C<>. 1 »ep. 30, Milwaulcee Ave. Chicago I'RI ri ik<>č ii.A :
Vaš električni I>iamond kri?, me je ozdravel od revmatlzma v t 'r.vl 2 t ■ " ■porabi in bolezen je popolnoma ponehala. I riporočam ga j. vs n s-.	-
H, M11.11 . r ; St. Tie, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Diamond križ in v kr.ukcn č. - i- 1 -. -i in krč » Eelodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo neg' > h . -j --
F n. C-. .1.1 . Fairl nks. 1., Moja soproga bila je več let bolna, zdravilo jo je mu g-> . iisond križ jej je več po mogel, nego vsa druga zdravila. K' -iiie t. ■	, • - '
mi še 4 krilce.	f. Ha	A .
Imel sem več let revmatizem : p^> 6 tedenski vporabi Va* .	i,
da ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmatii-ma,	I	. V. s,-
THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39.-306 : j- ;v3„ CHICAGO, ITJLIN< >1S
New Orleans, La., 2$ sept (Jisl ni gosp-d! V pr 'm \ ■	i >-; t\ ; r-r
električnih križ^v. O.ii ktere smo popreje rr- jeli, so čude/no lc'	t'r- - ■ ■ > za r.n:
hitrejše piiposlanje.	Sestre Bene<iikt nske, 2S;-i I - - S . N, ..	-.1 ^
NAZNANILO.
Dobro izvežbanih delavcev, Slovencev, Hrvatov in tudi druzik narodnosti se ne branim, potrebujem. Delo ni težavno, je stalno dokler je kaj drobiža, delo je pa tako: izvrstno pivo piti, vsake vrste smotke kaditi, dobro domače vino piti, več vrst žganje ali jeruš piti; kdor zna dobro kegljati, mu ni treba plačati, kegljišče je novo. Prodajam tudi tobak, vsake vrste smotke in tudi tobak za žvečenje. Ako kterepa to delo veseli, imam tudi zanj stanovanje na raz polaganje prav po ceni proti „cash' Za obilen obisk se priporoča: JAKOB MAKTINČIČ, salooner, Summit. Illinois.
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro erno vino ]>o 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino <>d GO do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nogo 10 galon naj niliee ne naroea, ker man je količine ne inorem razpošiljati. Zajedno z na-ločiloin naj gg. naročniki <lo{>ošljejo len ar, oziroma Money Order. Sp«j5tovanjem
IJik. Radovich^
594 Vermont St.. SAN FRANCISCO. C AL.
PAZITE DOBRO NA MOJ NASLOV, ZAPIŠITE Si GA!
KAI>AU rOTREIitJJEJO SLOVKXSKA I>1M"STVA
ZASTAVE, REGAIIJE, ZNAKE, KAPE i. t. d..
Rojakom, kteri potujejo skozi Du-rango na Silverton, Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprl* novo gostilno
avstrijska domovina
poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., naš napis je dovolj velik. Vsakogar bode-v a postregla z dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkami. Za obilen obisk se priporeeata BLATNIK in BRUCE,
Durango, Colo
Sreča turškega ministra V Carigradu.je umrl ncnlavno nišni-šl<-r turške mornarice Ilasan paša nil je poseben ljubljenec vladajočeara sultana, zato pa tudi ni izdala pr<jti njemu nobena pritožba, <lasi jo bil Vi-s narod ž njim skrajno nezadovo lj; n. Ministroval je 20 l«'t. a ves čas baje ni niti prestopil vojne ladije. ker je im«'l strah pred gibanjem nn morju. Nakopičil si je velikanske premoženje, a upropastil tudi popolnoma turško mornarico. Njegov ha-r- iii se je polnil z vsakim letom bolj vsako leto se je pojavila na Bosporu 1 nova njegova palača. Vse to na ra i črni mornarice. Vsako leto je nam i reč vzel za mornarico velikanske svo-te, mornarica pa obstoji dandanes i" j par trohnelih, popolnoma zastarelih ladij, s kterimi si še za časa grško turške vojske niso upali odpluti in pristana v Bosporu, dočim je bila zr tiirško-ruske vojne turška mornaric-š<^ tretja med velesilami. Tako srn počenjati, komur je sultan — naklonjen.
Nižje opdpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz East Helena, Mont., v Aldridge, Mont., in tu odprl novo
urejeni
saloon,
v kterim točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. S sp*št«vanjena
MARTIN RAUH,
Aldridge, Mont., Park Co.
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi. 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri ,Jriglavu"?
617 So. Center Ave., blizu 79. ulice, kjer točim pristno uležano ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, i_ajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno kegliŠČe in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo, /sak potujoči Slovenec dobrodošeli Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti £ svojim obiskom !
Mohor Mladec,
tI7 So. Center At., blizo 19. ul,, CHICAGO, ILLINOIS.
Telephone t 1722 Morparu
slov« nski po moj ali u/.orce, ker t<> pošljem brez >110 M«>ja tvnlka j«-slovanska.
1 main na razpolago obilo iizoreev slovenskih, hrvatskih, čeških, slova škili, nisinskih. lit vin škili in pol jskih društev.
r w*
ifli
rr CA* \ |
t J d'2 ' -' VSŽ®
580 S 0 l T II C E N T Ii E A V K N 1 E , CHICAGO, I L L.
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da sem kupil
od gospoda J. StubFerjii
v Duluth? Minil., 217 W. S uperior St.
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam '. »o prenočišče za potnike, kakor tudi prosti lunch.
Prodajam tudi železniške in parobrodne listke <» ]■ šiljam denar v staro domovino. Rojakom preskrbi ni delo, kt«-ii .-ki.jo po .^-u mah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo č«*> !) I. Minn., va biiii, da me blagovolijo obiskati, ker bodo gotovo /e!-n ,-ostrežeui i	Se spoštovanjem
I	Josip Scharabon.
JE ruBOLja.
Ko dobimo Vaš naslov, poslati Vam bofietse na i>ro-sto pregledanje nasletlnjo Irasno 14>a~alro zlato uro 7 dvojnim pokrovom, r»avi-. jakom in krasnim amer škim medalionom o	'n ekspresne stroške,
r. O. I). q>0 Li Jamčim zo let. Verižica in medal}on za vsako uro. To so najboljše ure 73. navedeno ceno in izgledajo, ka kor zlnte ure po $40. Ako nain pošljete J3.75 z naročilom, Vam damo tudi lini žepni nož. Ted' O uro zastonj, ako kupite in prodate šest ur. Ženske ;n možke. Pošljite 73 4 ct znamk za naš veliki cenik s popisf>m 600 raznih ur, zlatnine, diamantov, ste skih ur pušk, revolverjev, instrumentuk dil ega or> dja in d uzih stvari
ATLAS JEWELRY CO ,
X 163 Ranilo ph St. < hirapo
Cenjenim rojakom naznanjam, da so
HARMONIKE,
ktere jaz izdelujem, v Wash in ^t o nu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Naj topleje se priporoča
John Golob, 203 Bridge St., Joliet. I1L
Velika zaloga dobrega
aoosa vm
tei* —
doma kuhanega žganja.
Naročila se točno izvrše.
Kdor lioče toraj vina ali pristne«;«
<lobro kapljico
žuanja, naj se
(31 jI)
Zapuščina kralja Aleksandra in kraljice I) r a £ e Srbska vlada se je izjavila, da poravna dolgove rajne kraljeve dvojice \ znesku 400,000 frankov. Zapuščin? kraljeve dvojice znaša v gotovini ir naloženih vrednostih 250,000 franko-i v pohištvu 180,000 frankov. Ostanek po odraeunjenib dolgovih se izroči sorodnikom kraljice Drage.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjam, da sem
otvoril
trgovino z vinom,
in sicer prodajam dobra californij-ska vina in Napa Valley po 40 centov črno vino; belo vino pa od 45 ct. naprej. Vino pošiljam na vse kraje v Zjed. državah. Za obila naročila ae priporoča
s spoštovanjem
M. ROGINA, Box 64, Crockett, California. ------ . — . „	31 dec.
I >e r t
Anton Rebek,
iodvorske ulice v Ljubljani,
koncesij«utirani zastopnik
Red Star Line.
Slovence zelo dobro in ]>ošteno ^streže pri izseljevanju v Ameri-i ,c. Preskrbi potne liste.
Vožnja z novimi parniki te družbe je ugodna, ljudje so po 4 in 6 j v jednej kajiti, pri obedih jim stre- j žejo pri pogrnjenih mizah, ni treba ! umivati posode. Snaga vlada na teh parnikili in tudi za ženske je ugodno, ker se gleda na nravno vedenje.
V New Yorku je moj dopisnik g. Frank Sakser, 109 Greenwich St.
Novi parniki te družbe vozijo po osem dni.
Sš si>oštovanjem
Anton Rebek,
koocesijonirani agent Red Star lite,
obrne na:
John Kr: ci- er-ja,
1193 St Clair Si., Cleveland, 0.
Osreči tvoj dom
s hišnim e?«dbenim zabojčkom
(Home Mus.c Hox). naj/cnimivejšini in najcenejšim niu2ik;.ličnim instrumentom ia (lu p, Ti napravi večveseij nepi ort;-Ije 7.a. f too. Vedno pripravljeno. Igrali zam'ire vsnkiln. cci'"> <>ir k \ --i ocliemalci so zaiioviljni. k n :» 'Ir-' i' >n, kar s«i ] ri-čakcvali. l^ra eč n*-^'. sto leon-adov, kakor je iz imenika, ktrri se nabaia v vsakem zabf- čkti. ra'';iln(>. Rahi se tudi v cerKvah, Šolah, pri pevskih in drugih društvih za spremljevsnje pel^a. Zasluži svojo ceno v jedrei ntiJi. Svira vse stare himne, kor?inice. valčke, p'lke, četvi>rke in operne napteve, kakor tudi najnovejše pesmi. Jeden komad /artoreš ponoviti ali pa novega igra*i. Same 6 dolarjsv v tinem zal»oju z glasbo. Kdi j ieli n u ]v»šl]rn ■« g sbeni zaliojček po sprejetju $2 na račun; $4 plačaš potem. Agentje zaslužijo mu gt1 denarja. P š i 2 ct. za cenik.
STANDARD^MFCf. COMPANY,
Rojakom naznanjam, da sem se preselil iz Aldridge. Mont.. sem na Ilibbing, Minn., in v družbi Fr. Arkota otvoril
S/i-LOOlT,
v kterem vedno točiva sveže, dobro pivo, izvrstna vina in dobre smodke. Rojake bodeva vedno skrbno postregla. Za obilen poset se priporočava.
S spoštovanjem (lac) Luka Klun in Frank Arko.
29 BEEKMAN STREET P. O BOX 11T9. OEPT GL- NNEW YORK CITY-
' Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo.. in okolici priporo-(*am v obilen obisk
saloon,
v kterem vedno točim sveže Sehlilz. Milwaukee pi'sm, dobra kalifornijska vina in izvrstni whiskey, ter prodajam dobre smodke. S spoštovanjem
JO S. DEMSHAR, Rock Springs, Wyo.
Joaoslovaiistoi
Katol
Mota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: John Marjan. P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: .Ioiin Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa.
I.	tajnik: Josip Aunič, P. O. Box 20«, Ely, Minn.
II.	tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: I van Oov/e, P. o. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Josip Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič, 1'. O. Box 114, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR.
Mihami. K lobular, 115 7th St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, f>H>2 Butler St., Pittsburg, Pa. Jitri.i P.rožič, Ely, Minn.
Dopisi nuj se blagovolijo pošiljati 11a I. tajnika: Josip Agnič, P. O. Box 2W>, Kly. Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, 1*. O. Box 105, Ely, Minn, in po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
PRISTOPILI:
K društvu sv. Alojzija -^t. 1!>, South Lorain, Ohio, Alojzij Debevc rojen 1^4, Anton Pire I s S3. Josip R upnik 1883. — Odstopili: Peter Rohotina in Ivan Millner. Črtan Fran Bivee.
Društvo šteje 30 udov.
K društvu sv. Mihaela Arhaugelju štev. 27, Diamondville, Wyo., Ivan Turk 1*74 -Suspendiran Anton Pirb. Društvo Šteje 31 udov.
K društvu sv. Jožefa štev. 21. Elyria, Colo., Gregor Šile 1868. — Suspendirani: Ivan Blatnik in Josip Adamič. Društvo šteje 48 udov.
K društvu sv. Barbare štev. 4, Federal, Pa., Jakob Cuzner 1880, An ton Habjan Iss:}, Mihael Habjan 1879. Društvo šteje 45 udov.
K društvu sv. J-./ef'a št. 12, Pittsburg Pa., Anton Simonič 1879, Fran Yilh.tr ls<»l>.— Anton Stare zopet sj>rejet. — Suspendirani Fran Zobec, Anton \ aland. < 'rt an i Janez Kralj, Anton Jernko.
Društvo šteje 96 udov.
K društvu sv. Janeza Krstnika št. :'.7, Cleveland Oh., Ivan Avsec 1867, Fran Brirclj ls«;s. Kan Dejak 1885, Karol Jartz 1869, Ili Ladic l-vs;;. Matevž Prazuik 1S81, Župančič Josip 1869.
PRE STOPILI:
od društva sv. Alojzija št. IS, Kock Springs, Jakob S ubili, od društva Slaku ime Jezus, K velet h Min., Ivan Lužar. — Suspendiran Ivan Marohl.	Društvo šteje 55 udov.
Črtani od društva sv. Alojzija Coneniangh, Fran Skobec, Fran Alicb.
Društvo šteje 19 udov.
SUSPENDIRANI:
«>d društva sv. J ur ju št. 22. Chica; o III., Vinko Žagar, .losi] j Strajnicli, Mat. Ivaiikovieh, Iran Vidni; r, zopet sprejet Andrej Novotuy.
Društvo šteje 77 udov.
<m1 dru>t\ a sv. Alojzija št. is. L..ck Spring, Matija K oz j an, Matija Stalie. Martin Mrak.	Društvo Šteje 69 udov.
Josip Agnič, I. tajnik.
Drobnosti.
G g. naročnike, kterim sinodo poslali račune, ti Ij ud 110 prosimo, da blagovolijo naročnino len: preje ko mogoče poravnati, dru ga če Sodemu morali pošiljanje lista koncem meseca vstaviti.
I pravuištvo
Velik ]» i e - n i e avstro-ogrske dru/be !»»!<■ \ nedeljo. dne .'JO. avgusta t. I. v Sulzer's Harlem River Parku. 1_'7 ulica in Ave. Cisti dohodek je naui< njen siromašnim druinani Avst ro-ogrskih podanikov, stanujo e i h v New Vorku in okoliei. Vstop nine je	Spored je zelo lep in ob-
sežen. vsak obiskovalec bode našel dovolj zabave; igrale bodo štiri god 4>e. Y odboru so zastopniki raznih narodnosti, od Slovencev navedemo up.: Frank S;ik-er. Josip Rem.s, Karol Adami'', Alojzij • ešarek. Upamo, da se v oeifyled dobrodelnosti tejrn pie-nica udeleže Slovenci in Slovenke iz New Vorka in okolice.
V A meri ko se je odpeljalo dm 7. avgusta ponoči z južnega kolodvora v Ljubljani 10 111 S. avgusta 72 osob.
U 111 r 1 je v Novem mestu študent Fran Sešek vsled bolezni, ki jo je dobil pri vojaških vajah letošnjo spomlad.
Izpred sodišča. K: renske razprave pri ljubljanskem deželnem sodišču. V noči <«1 •*!. na 4. prosinea t. 1. se je v Pšati unel boj med fanti, v tem boju je zadobil Alojzij Janezie dve ubodlini na desnih podlehtih 111 na desno lopatico. Antona Zajea. to-varniškega delavca je pa nekdo s polenom po glavi udaril in ga teik.0 poškodoval. Da je Alojzija Jane žic a. delavca iz Pšate Zaje z nožem ranil, izpovejo zaslišane priče, kakor okvarjenec sam. Ne ve se pa kdo je Zajca udaril » polenom po glavi, sicer je bil na sumu kot storilec Alojzij Janežič, a ta priznava le v toliko, da je Zajca z roko od sebe pahnil in da je nato pričel Zaje z nožem mahati. Sodišee je Janežiea oprostilo, Zajea pa na 10 mesecev ječe .obsodilo. — Avguštin Kosmač, dninar v Idriji, se je dne 28. rožnika v Marav-Vvi gostilni spri s Francetom Božičem zaradi nekega dekleta. Pričelo se je z običajnim zmerjanejm. Božič je dal Kosmaču par zaušnic in ga vrgel ob •tla, na kar ga je razjarjeni Kosmač s .steklenico po glavi udaril in ga težko
poškodnval; obsojen ji bil 11a G tednov ječe. — Dne 19. maL travna t. 1. ie kilo v Kocijančičevi gostilni v Vrniveu več gostov, med njimi tudi fantje iz Brezja in Cernivea: tem poslednjim ni posebno družba ugaja la ob mizi. pri kteri je sedel Jože Ko-•jan. Matevž in Valentin Ž vab. Pri odhodu je Kocjan fanta Antona Fin gerja nekoliko po lieu pogladil, in to je dalo povod k pretepu. Fant:u Vnlon Finžgar in hlapec Anton Lov-e sia vdarila po odišii družbi, prvi ie imel volovsko žilo, drugi poleno posebno se je pri napadu odlikoval Lov-e, od kt<-rega se je mislilo, da je Jožefa Koejana težko poškodoval; vendar je imel okvarjenec še toliko inoei. da je z Matevžem Zvaboin stekel v bližnjo Daearjevo hišo, kjer sta režim vrata za seboj zaklenila. Kina In za njima so pridrli fantje Jane i < i rile. Janec Triplot, Janez Štefe in A ml rej Jerašič, kakor tudi prej ome njena Lovše in Finžgar in so hoteli vlomiti v hi^o, da bi begunea znova pretepli; le županovemu posredovanju in posredovanju nekega občin keffa moža se je bilo zahvaliti, da jo ostalo vse pri poskusu. Sodišče je vse krivim spoznalo hudodelstva jav-m-sra nasilstva in obsodilo neprisotnega Antona Lovšeta 11a 1 leto, Aniona Finžgarja, Janeza Stefeta in neprisotnega Andreja Jerašiča, vsa-eefra na 4 mesece. Janeza Grilca na 3 mesece in Janeza Priplota na 10 ted hov. vse v težko ječo. Nasprotno pa >ta bila Lovše in Finžgar hudodelstva težke telesne poškodbe oproščena. ker ni bilo dokazano, da sta ravno ona Kocjana težko poškodovala. — France Grošelj, posestnik iz Poljan. je bil oproščen hudodelstva po-neverjenja na škodo posojilnice in hranilnice v Poljanah. Začetkom preteklega leta je zapazilo načelui tvo, «la se blagajniški stan ne \jema s knjižnimi vpisi, in da je obstoječa razlika za 3521 K 21 vin., kteri zne -ek se je od leta 1898 sem nabral. Od ustanove posojilnice pa do leta 1899 ie bil France Grošelj njen načelnik umrli Pavel Dolinar pa njegov na-mestnik 111 knjigovodja, oba sta v zadružbene knjige zapisavala in dej nar sprejemala. Pavel Dolinar ja imel zadolženo posestvo in je bil ved no v denarnih stiskah, a po smrti jo kila njegova zapuščina aktivna. Te 11111 je bilo smatrati, da je bil. Dolinar pravi krivec, ne pa obdolženi Grošelj. zaradi tega je bil od obtožbe oproščen.
Nesreča. V nedeljo dne 2. av gusta pregledovala sta dva bratranca ki se obadva pišeta Jožef Bukan i Gaberski gori pri Št. Janžu neki sa
pic-ziio
priredi
Avstro-ogrska družba
v nedeljo dne 30. avgusta 1903
y Sulzerjevem Harlem River Parku, 127. St. & 2. Av. New York.
Vstopnina. 25 ct.
dohodek je namenjen v dobrodelni namen.
mokres. Pri tem ravnanju se sproži i jednemu nabasan samokres in zadene | kroglja drugega v levo stran v trebuh tako nesrečno, da je bil v par minutah mrtev. Sodnijsko raztele-senje je dognalo, da mu je prestrelil veliko trebušno žilo odvodnico, vsled ktere je ustreljeni izkrvavel.
Nezgoda. Posestniku Franu Brodniku v Mednem št. 22 je dne 6. avgusta mlatilnica odrezala levo roko. Ponesrečenca so prepeljali v deželao bolnico.
Službe srbskih atašejev \ inozemskih državah se baje ne obnove več, ker so srbski častniki v inozemstvu nemogoči vsled belograjskih umorov.
Pri delu pod Kostanjevico za tunel bohinjske železniee sta prišla dva delavca, Krošek Matija in Pan-gerc Jakob, v navskrižje z delovodjo, nekim 4'regnieolom" iz Torina, ker sta se proti vila njegovim ukazom glede dela v tunelu ter sta začela de-kiti po 9voji pameti. Lah jima je baje grozil, deiavea pa njemu, konec je bil ta, da so delavca izplačali in odslovili ter naznanili policiji.
S e s ft r o vstrelil. Dvanajstletni Josip Leben iz Srednje vasi, se je dne 6. avgusta igral z nabasano puško, ktero je nameril proti dietni sestri in sprožil. Strel je zadel deklico v glavo in se je ista takoj mrtva zgrudila na tla.
O b e si 1 seje na Dunaju 32-letni Avgust Domladiš iz 111. Bistrice
Novice. Slavje za Giordano Brunno, ki se je nameravalo prirediti v Rimu ob jednem s papeževo volitvijo, je minister notranjih zadev prepovedal. — Na smrt je obsodilo sodišče v Jičinu 331etnega graščaka Mahaeka, ki je vrgel svojo ženo skozi okno, da se je ubila. — Na svojega stotnika so streljali vojaki pri vaji v Freibergu. Stotnik ni zadet, pač jeden vojak. — Apostolska kamora je izplačala zdravniku dr. Lapponiju 20,000, dr. Mazzoniju 15,000 in dr. Rossoniju 10,000 lir za zdravljenje pokojnega papeža. —V Huetteldorfu je napadel neznani zlikovee višjega računskega svetnika pri trgovinskem ministrstvu, Schwandnerja, ter zahteval uro. Ker mu je Schwandner ni hotel dati, ga je nevarno obstrelil revolverjem. — Francoski morna-rični minister Pelletan je odpravil krst novih ladij. — Proces zaradi židovskega klanja v Kišeuevu se bode vršil v Tiraspolu. Obtoženih je 42 osob, kar je pač malo z ozirom, da j<i bilo umorjenih 47 Židov, 90 pa težko ranjenih. — Iz samostana Magdalena ric v T?lto\vu je všlo 20 žensk. To dni so zopet odvedli trije moški mlado deklico iz samostana. — Dve nuni sta se ubili, ko sta se izseljevali i;: razpuščenega samostana v Issarle.su Voz se je namreč z njima prekucnil globoko reko. — Pri nekem koncertu na Dunaju je vojaška godba ogrskega 62. polka izpustila cesarsko himno. Občinstvo je zaradi tega hrupno demonstriralo, na kar je godba odšla. — V Benateku se napravi vojaško taborišče, ki bode imelo za Prago is i pomen, kakor ga ime, Bruck L. za Dunaj. — V vasi Ivirt pri Aschu je jedlo 11 osob gobe, ki pa so bile strupene. Dosedaj je mnr-lo v bolnišnici že sedem osob, ostalo pa so v smrtni nevarnosti. — Nadvojvoda Friderik je povozil nekega slovaškega kmeta s svojim avtomobilom na cesti iz Tatrafuered v Po-prad. Kmetu sta zdrobljeni obe nogi Nadvojvoda je sam krepčal ponesrečenega ter ga potem peljal s svojim avtomobilom k .zdravniku. — V Ara-du je všel iz vojaške ječe topničar Derreri. Vojaška straža ga je zasledovala, in ker ni hotel obstati, počilo je 14 strelov. Begunec je takoj obležal mrtev. — V Hamburgu so zajeli nevarno roparsko družbo, kteri je na eeloval sin zapovedujočega generala v Strassburgu, pl. Leon. — Dne 7 avgusta se je peljal papež Pij X. v zaprti kočiji po Rimu. To je najbržc zadnji papežev izpreliod iz vatikanr*
—	Sedaj se je zaključila obravnava zoper osobe, ki so slepa rile v mestni upravi neapelski. Obsojenih je nad 10 osob. Bivši poslanec Casale ii\ bivši župan Suinmonte sta dobila po 17 mesecev za pora in 1000 lir globe,
—	Bivši načelnik vsenemške stranko na Moravskem, notar Jos. Hummer, j a zaradi sleparij ostavljen. — No Lipskem se začne prihodnjo sredo obravnava zoper Tolstega, zaradi razžaljen j a Veličanstva po nekem spisu. — Utonil je v Lago Magiorq ameriški profesor in pisatelj dr, Menger.
Kretanje parnikov.
V New York so dospeli:
Auguste Victoria, 22. avg. iz Hamburga z 860 pot. New York, 22. avg. iz Southamptona
s 620 pot. Umbria, 22. avg. iz Liverpoola s 68C pot.
La Britagne, 23. avg. iz Havre .<■ 1099 pot. 482 pot.
Ethiopia, 24. avg. iz Glasgowa. Rotterdama 24. avg. iz Rotterdama Kroonland, 24. avg. iz Antwerpena !. 1752 pot.
Dospeti imajo:
Iva iser \\ i 1 helm der Grosse iz Bremena.
Friedrieh der Grosse iz Bremena. Hohenzolern iz Genove. Teuto nic iz Liverpoola. Phoenicia iz Hamburga. La Lorraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Moltke iz Hamburga. Arabic iz Liverpoola. Zeeland iz Antwerpena. Anehoria iz Glasgowa. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Pottsdam iz Rotterdama.
Odpljtdi feod«:
Oceanic 26. avg. v Liverpool. Noordam 26. avg. v Rotterdam. New York 26. avg. v Southampton. Koenigin Luise 27. avg. v Bremen. Auguste Victoria 27. avg.-v Ham burg:
La Bretagne 27. avg. v Havre. Cymric 28. avg. v Liverpool. Kroonland 29. avg. v Antwerpen. Hohenzollern 29. avg. v Genovo. Patricia 29. avg. v Hamburg. Umbria 29. avg. v Liverpool. Kaiser Wilhelm der Grosse 1. sept
v Bremen. Carpathia 1. sept, v Liverpool. Rotterdam 2. sept, v Rotterdam. Philadelphia 2. sept, v Southampton Teutonic 2. sept, v Liverpool.
BOLNIKI,
ki so se zpi^jivo obrnili na UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, se zs-ln.-^-sulj-cLjejo-
South Bend, Ind., 10. aprila 1903.
Velecenjeni gospod profesor*
Pet tet sem trpel vsled tajnih boleznij, zaprtja in kroničnega iztoka. Mnogi zdravniki so me zdravili, izdal sem nebroj denarja za zdravnike in zdramila, toda \se zastonj. Končno obrnil sem se na vaš zavod in po vporabi samo enega zabojčka po Expressu mi poslanih zdravil, sem ozdravel; veru;te mi, da vam bodem za to vedno hvaležen.
Peter Skorja.
San lose, Cul., 3. mnja 1903.
Spoštovani gospod doktor:
Dolgo časa mučilo me je trganje po udih. Mnogi zdravniki so nad mojim kroničnim revmatizmom obupali. Našel sem ljubo zdravje še le vsled vaših zdravil ter se izmed vseh tamkajšnjih zdravnikov, posebno vam kot strokovnjaku v tej stroki prav toplo zahvaljujem.	jakDl> frbas.
Copper Cliff Ont , Cmada.
Blagorodni gospod:
S svojimi 28 leti počel sem zgubljati lase in brke. ter sem v t ku dveh 'et rabil vedno patentirana zkravila vode in mazila, toda brezvspešno. Še le ko sem začul gl ;s o vašem zahodu, pisal sem vam ter dobil po Ekspresu zdravila, ki so mi ne le preprečila izpadanje las, temveč mi celo pospešujejo rast istih. I/čistil sem si tudi kri s temi rdravili
Martin IVhar.
Kakor razvidite iz zahvalnih pisem, ktera mi dar. na dan prihajajo, so po Ekspresu odposlana zdravila našega zavoda povsem zanesljiva in gotovo pomagajo.
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE ni zavod za milostno zdravljenje, nego je nov zavod, ki obstoji iz zdravnikov veščakov, kte-rih vsak zastopa svoje vrste bolezni. Vsak nov došli slučaj bolezni se najprej v navzočnosti vseh zdravnikov presodi, kake vrste bolezen je, ter se potem odstopi dotičnemu zdravniku vešča k u, v čegar stroko spada. Za sledeče bolezni ima ta zavod svoje strokovnjake:
REVMATIZEM — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOZO — BOLEZKI NA OČEH, UŠESIH. KOSU. VRATU, ALI NA PRmH — AKO ZGUBITE LASE — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. — AKO IMATE HEMER0IDE — SP0LSKE BOLEZNI — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU —AKO SIE NERVOZNI — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KASLJATE — NE ČUTITE — AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETRIH, itd , itd.
Ste li blizo ali daleč, samo ako imate zaupnnie, lahko ozdravite. Za Vaše ozdravljenje posvetoval se l»ode ve» \ tem zavodu nahajajoči se zbor zdravnikov.
Ako vas ni mogoče ozdraviti, se vaš slučaj ne sprejme in se v;*ni to k--<tk,ra po- :a naznani da ne meče'e brezkoristno vašega drazega denarja. Ako ste (ja uzd:.. 1 ,:i >-fesor strokovnjak oddelka, v kterega spada vaša bolezen, ra/.vidi, da morate mfcoj s .-•'!r v-Ijenjem začeti, pripravil vam bode potrebna zdravila. Zavod vam jih bode po Ekspresu takoj odposlal v kterikoli kraj'Zjed. držav, Kanade ali Mehike. Le ta po Ekspresu vam pri-poslana zdravila sprejmite brezpogojno, br-z ozira na itak slepo ceno, kani ona vas l»ode gotovo ozdravila.
Ako nimate sredstev sprejeti priposlana Vam zdravila, je bolje, da se niti na naš zavod ne obrnete, ker naš zavod ni zavod za „v Boga ime".
Ako ste blizo, pridite osobno, ako ste daleč proč, pišite v vašem maternem jeziku prejeli boste v istem jeziku i odgovor in navodila. Tu vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
NEW YORK.
30 WEST 29th ST., blizu B'way,
Uradne ure
Vsaki dan rd 10 d Ob nedeljah od 10.
t2 dup. in od 2. do 7. ure zvečer, lo I. ure popoludne.
KJE JE?
I v a 11 Dolar, star 17 let. Dne 2 junija je svoje stariše ostavil in po tem ni o njem ne sluha ne duha Kdor o njem kaj ve. naj naznani nje groveiiiu očetu: John Dolar, Yah K a us.
Službo dobi
POMOČNIK V PRODAJALNI
kteri zna tudi kruh peči ter govoriti slovenski in italijanski.
Natančneje se izve pri Josepn G a e n i k - 11. Diamontville, Wyo.
KEDO I Mik ŽELJO,
da se mu zdravje hitro in gotovo povrne, če je bolan?
Vsakemu takemu priporočamo samo jednega zdravnika, namreč DR. E G. DRAKE prvega zdravniškega upravitelja NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION, kakor tudi zdravnika vseučilišča države New \ork in Pennsylvanije, kteri je po 311etnem vspešnem delovanju dokazal, da ni težke, stare in zanemarjene bolezni, pa bodisi pri niožkih, ženskih ali otrocih, da bi je on sigurno in vspešno ne ozdravil.
Da se njemu posreči vsako resno in težko bolezen ozdraviti, prihaja od tod. ker je on posvetil vse svoje življenje in svoj poziv zdravljenju bolnikov; doeim je njegovo glavno načelo, da jih ne le samo ozdravi, temveč popolnoma ozdravi ter reši muk in bolečin. On jamči, da ozdravi vsacega bolnika, kteri se mu poveri v 8 vrh o zdravljenja, in sicer v najkrajšem času, kar zamore vsaki čas dokazati in o čemur dokazujejo spodaj objavljena pisma. Zato mu pa tudi vsaki dan pišejo neštevilni po več tisoč milj oddaljeni bolniki, kteri ga prosijo za pomoč. Zadostuje jedno pismo; v njem opišite bolezen, kako se počutite in kje vas boli. Pismo pošljite po pošti na zdolaj označeni naslov, na kar ImmIc on temeljito pregledal vaš slučaj ter vam poslal iskreni inisvet in naznanilo, je li mogoče vašo bolezen ozdraviti ali ne.
Glavni zdravniški upravitelj I>K. DRAKE je zvršil z najboljšim vspehom medicinske nauke v najboljših svetovnih vseučiliščih; on si je v največjih bolnišnicah in zdravilnih zavodih pridobil mnogo izkušenj ter je dobil priznanje od zdravnikov, kteri so mu za zasluge darovali naucno povelje ali diplomo priznanja. On zdravi sam vsacega bolnika, kteri se nanj obrne, in sicer ne le s svojim pomožnim zdravnikom, tem-t več vedno le s špeeijalistoui strokovnjakom.
POSEBNO PA NAGLAŠAM0, DA NA SVETU NI ZDRAVNIKA, NITI PROFESORJA, KTERI BI ZA MOGEL SAM VSAKO BOLEZEN OZDRAVITI. O SIJAJNEM VSPEHU ZDRAVNIŠKEGA UPRAVITELJA DR. DRAKEJA NE MORE NIHČE DVOMITI.
DOKAZI GOVORE!
Tu objavljena pisma svedočijo o njegovem sijajnem vspehu.
Dano 13. julija 1903.
Stanujem 101 2nd Ave., Johnstown, Pa. Spoštovani g. doktor!
Vsakemu rojaku priporočam gl. zdravniškega upravitelja dr. Drakeja kteri me je po ▼ečmesečnej bolezni, namreč kaiaru v glavi, V par dnevih ozdravil, dasiravno se drugim odličnim zdravnikom to ni posrečilo. Poleg tega me pa dr. Drake ni siti videl kajti jaz sem mu s samo jednim pismom naznanil mojo mojo bolezen, na kar me je popo'noma ozdra vil. S spoštovanjem	Andrej Slava.
Pittsburg, Pa., 15. julija 1903. S pošt. g. gl. zdravniški upravitelj!
Ne morem drugače, nego da se vam jarno zahvalim za plemenitost; da ste me od moje stare bolezni na pljučih ozdravili. Boloval sem več nego 5 let. Zdravili so me razni zdravniki in profesorji, toda vse je bilo zaman, dokler se nisem do vas obrnil, na kar ste me kljub oddaljenosti v 35 dnevih popolnoma ozdravili, ne da bi me videli. Srčna vam hvala! Bog z vami!
Indianapolis, Ind., 12. julija 1903. Visokospoštovani g. zdrav, upravitelj!
Na sretu ni peresa, s kterim bi zamogel opisati našo zahvalnost, ktero sem vam dol-ien jaz in moja soproga, kajti njej ste rešili Življenje, ktero bi zgubila radi resne bolezni na maternici. Zdravilo jo je več 3 d ravnikov, ali pomagal jej ni nihče, dokler se ni do vas obrnila. Bolela jo je maternica, ledja in kosti, a vi, kteri jo niste niti videli, ste j6 po pismenem opisu njene bolezni popolnoma ozdravili. Hvala vam!	Janez Petrovič in soproga.
Nikelaj Ljubič
Ako ste bolni! Ako bolujete za kterokoli, resno, f-taro, zanemarjeno boleznijo, potem ne obupajte in ne čakajte, temveč pišite v materinem jeziku glavnemu zdravniškemu upravitelju DR. DRAKE-JU.
Zavod je odprt ob delavnikih od 10. ure dop. do 5. ure popoludne in ob nedeljah ter praznikih od 10. ure dop. do 1. ure pop. — Pisma naslovite:
DR. E. G. DRAKE
NATIONAL MEDICAL ASSOCIATION
34 WE8T 26th ST, NEW YORK CITY, N. Y.
XjisiioHs:.
Bratje in sestre.
Spisal II n g o Bertsch.
(Dalje.)
Opoludne prišli končno v ni/a-vo pri Buxtonu. Voznik je pognal mule na vrt neke naselniške koče. ktera je stala blizo poti. Pri plotu je vstavil voz. J/, hiše sla prišli dve ženski, kteri sta došleee veselo pozdravili; mlajša je bila voznikova omožena sestra, druga pa njegova svakinja, vdova. Obe sta so pečali s pranjem in šivanjem ter krpanjem starih oblek. Gospodar je bil, kakor vsi možki v onem okraju, rudar.
Tom in njegov spremljevalec sta se mnogo domenila na vožnji preko griča, nadalje nista imela ničesar Sklf ■niti. Tom je poljubil otroke, spregovoril par blagohotnih besed in odjezdil v praven jedine ceste Bux-tona.
Sedaj se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Jedva, da je Toiu zginol, že so imenovane tri osobe prijele otroke, jih odvedle za hišo v najoddaljnejši in najbolj zaraščeni kot, kjer so nedolžno deeo slekle in jih posadile po starosti, jednega kraj druzega: najpreje Willieja, potem druge, na desko. Potem sta se oho ženski oborožili z ostrimi škarjami ter sta vse otroke, dečke in deklice, ostrigli. Obrezali sta jima vse lase in sicer tako izborno, da so otroci potem tako izgledali, kakor ostrižene ovee in da jeden druzega ni spoznal.
Vendar se pa otroci niso protivili in so ves'čas molčali.
Po tem delu so otreke paroma položile v toplo vodo in jih pričele ne-vsjnilj.no ribati, potapljati in brisati, potem zopet krtačiti in brisati.
rI udi pri tem opravku se otroei niso protivili in so ves čas molčali.
Toda to še ni bilo vse: na to so ženske vso otročjo obleko in odejo pometale na kup in jo sežgale.
Na to sta ženski zanetili nov ogenj z poleni, k t ere j«* prinesel Portland čan in sta pristavili k ognju velike lonce. Vse je tako izgledalo, kakor da nameravajo uboge otroke skuhati ter jih pe.'i v masti iu končno pojesti. Toda v tem trenotku je pri Vi rešilni angelj. varuh Tom. Seboj je prinesel velik zavoj, fcterega je položil kraj lesene klopi na tla.
'•All, stric Tom!" pritoževali so se goli otroci, "vse so nam odvzeli! Poglej !"
Jcdnoroki se je smejal in si brisal znoj raz čelo. Tudi otroci so se smejali in z njimi zajedno tudi ženske. Bil je prvi smešni prizor.
Na to je Tom prerezal zavoj, iz kterega je padlo vse polno lepe, nove obleke, čevljev in nogovic. Ženske t so hitro obleko razdelile in oblekle gole ude. Obleka je bila vsem otro- j kom prav in kar ni bilo prav, so' otroci toliko časa hvalili, da je bilo prav. In kako veselje je zavladalo pri otrocih. Bil je prvi veseli smeh,' kterega so otroci doživeli v zadnjih mesecih. Deklice so dobile lepe av-bice, ktere so pokrile ostrižene glave. Kose je dobila rudečo. Lilli bilo in Molly modro avbo. Dečki so dobili pa joekeyske kapice, različnih barv. Vse se je svetilo v divnih bojah.
Končno se je vsa družba vsedla k mizi. Iz loncev so napolnili krožni- j ke in pojedina se je pričela. In jedli ! so vsi s tekom — kterega bi zamogel i le redkokedo nadkriliti.5
Po kosilu ostali so st ue Tom, voznik in obe ženski še pr mizi, dočim so odšli otroci na vrt, kjer so primer-jali svoje nove obleke z divjimi in domačimi cvetkami. Pri tem so naravno prišli do zaključka, da je obleka lepša, nego cvetke. Pri mizi je stric Tom poravnal vse račune iu poplačal dolgove. Stric Tom je moral izdati mnogo, mnogo denarja, toda on je plačal brez stokanja in ne-volje ter položil vse na mizo. Končno je bil prost in se je oddahnil.
Potem so se poslovili; na jednej srani Tom s svojimi otroci, in na drugej strani voznik ter ženske.
Kako hitro nesreča seznani ljudi. Bradatemu vozniku so se pojavile solze v očeh, ko je podal jednorokemu svojo dtsnieo.' "Sir!" dejal je, "bodite zdravi in potujte srečno! Tudi jaz bodem kmalu za vami odpotoval v Portland. Posli v Deer Lodge so zelo slabi in po letu bodo popolnoma prenehali."
Obe ženski sta poljubili otroke po velikosti, jedna jih je poljubovala od malega do velieega, druga pa od ve licega do malega. "Srečno! Srečno!" so klicale in mahale z robci, ko je že Tom 9 svojimi varovanci skoro zginol za visoko prerijsko travo med ktero se je vila pot proti kolodvoru.
Vlak je čakal že pol ure, in ko so potniki odšli v skoraj prazne vozove, čakal je vlak Še pol ure. Buxton je namreč zadnja postaja; vlak pa v ostalem le enkrat na dan posreduje promet med Buxtonom in Butte City Železniški vslužbenei so toraj tukaj uživali zasluženi počitek.
Evo jih, končno so sedeli v železniškem vozu. pripravljeni za pot proti izhodu v civilizacijo in boljšo bodočnost. Tom se je naslonil z ostankom svoje levic© na odprto okno dočim si je z desnico pokril čelo, ka-

kor, da bi ga glava bolela, ali da bi imel kako drugo bolezen. Odkar je prišel v voz, postal je zopet zelo žalosten ter tako otožen, kakor nikdar
popreje.
Njemu nasproti je sedela Al oily, pravo protislovje žalosti in otožnosti Premišljujoča o barvah in lepoti nove obleke, bila je troletna koketa presrečna. Cestokrat je vzdignila svojo suknjico in opazovala s skrajnim zadovoljstvom v modre nogovice, oblečene in kljub pomanjkanju še vedno okrogle nožice.
Kraj Molly sedela je Lilli — sne-žnobela, kakor njeno ime. Dolenjo ustno je nekoliko zavlekla in svoj«« palce na ročicah pokrila 7. drugimi prsti. S svojimi udrtimi, boleha nje svedočečimi očmi je dete neprestano] gledalo velieega ptujega moža, kteri j je njo in ostale od vedel ii. Deer Lodge semkaj. Da je bilo to zelo potrebno in skoraj že prepozno, dokazovali so njeni neprostovoljni vzdihi, kteri so se vsako minuto ponavljali in prisilili. da se je bolna deklica stresla, kakor da bi se česa prestrašila.
(Dalje prihodnjič.)
International Munufacturmg Company
Bos 948, Now York City, Itf. Y-
RABI
telefon kadar dospeš na kako postajo v New York in ves kako priti k Fr. Sakserju. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Pri>i.)roča slavnim slovenskim, hrvatskim in ustalim
slovanskim družtvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, drhštvenih znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Kaznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega žel "za (Se-.l 1'ress), žepnih pečatov (Tucket Sea' Press), g'-mas'ih črk za samostojni tisk v skrinjicah; igralnih Skrinjic lajn kitar, goselj. mandolin, harmonik. orgeljc, ur (/late srebrne in nikelna-ste) uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, n. "ev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zplv>ga najnovejših
Compapie Generale Transetiantiqw.
Francoska parobrodna družba
KIV.] let se je obnašal Dr. RiCHTERJEV
SVETOVNI, PRKNOVXJK.NI
"SIDRO"
Pain Expellcr
kot najboljši lek zoper
REUMATXZEM, POKOSTUICO, PODAGRQ itd.
in razne renmatično nepriiike.
S A no: 25cU in 50ct. v V5eh lekarnah """	ali pri
F. Ah Ricliter & Co
215 Pearl Street
New York '■jeacK?
NEW GEM SAF^ETIT RAZORS
(varnostnih britev)
ktere najtopleje priporočamo vsem prem'	m. ruda j sni, tovarniškim delavcem in vsi-111
onim, kteri se ne znajo briti in ne Ij'ibij s>'<ij denar 'iajati brivcem; v elegantnih šatuljnh
od $2.00 dalje.
Grafofoni, fonograti, am?tenr-fo'ogratični arar; ii ca-pere it<l. — Bogata zaloga godbenih inštrumentov ktere tudi na zahtrv popravljamo. Dopisuje se v vseh moderrrh jezikih. Za odgovore piijKislati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY,
P. o. Kox 94S, NEW 101!K CITY, N. Y.
/N j \ -"
Pogorele,
prodajalec
UK, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine
BOGAT A ZA LOG IZRAZNIH KNJIG.
*f2F~ .Novi cenik knjig in zlatnino pošljem poštnine prosto. Piste ponj.

j DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVICO-cPNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI SO s
ji * Lorraine'-, na dv» vijaka.................. 12.00c tea,	15.000 kon;mkih "noči.
,,1-a SaToie", ,, ,, ,, ................... 12.000 ,,	25.000 ,, „
' 1-a Touraine'", „ ,, „ ................. 10.000 ,,	12.OCO ,, ,,
,L'Aquitaine", „ ,, „ ................. lo.ooa ,,	it.ma
,,La Bretagne",................................ 8.00-	9.00c
,,La Champagne",. ............................. S. 00^ .	o.rr-j ,
,,L* Gascogne",............................... S o <• .,	9 ivv
Parniki odpljujejo od sedaj naprej > r-^i c	ot^ t**. uri dopoludne.
Cene uram so nasledilie:
Nikel ure 7 Jewels	.$f>.— 1
1."» Jewels Walt lun n	£9.—j
Srebrne ure z eni 111 pokro-
vom	§12.—
Srebrne ure z 2 pokrovoma siti.— iu višje.
lloss ease 20 let garancije: 16 Size 7 Jewels	|16L—
?? 1 •> ,,	$18.—
floss ease 23 let garancije: !<i Size 7 Jewels	$25.—
.,17 ,,	$30.—
J. Radmelich
priporoča Slovencem in Hrvatom •roj
sa-locan.,
436 Watson Avenue, Butte. Mont.
Vedno bodem točil syeze pivo, fina kaliforniska vina, vsake \Tste žganje, prodajal izvrstne smodke in ptnjeem postregel s tečnimi jedili.
Za obilen pose* se priporoča J. RADMELICH, 436 Watson Avenue, Butte, Mont.
Opomba. Vse zlate ure so z »i vojnim pokrovom. Kolesovjepri naštetih nrali je Elgin ali Wultham, kakoišnega kdo želi. Blago poši-'jam 110 Express. Vse mojo, blago j« gar.-uHiuno. L a/prodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dog,.voi ;i. Al. ti ji zneski naj se poši 'jajo v poštnih znamkah. Mask v v j i aro«" bo knjig ,.■ napraviti:
M. POGOfiELC, Box 220, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa ; ta j se «»d sedaj naprej po šiljajo pod naslovom:
_	Care of B. Schuette,
. F0§03?e?C? 52 State St., Chicago, 111.
Hočeš n-'rv-=:.seš!ti svojega moža?
"NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam *voj lepo urejeni
SALOON,
49S Corner Uh & Bryant Street,
San Fram-isi-o, Cal.
Veilno točim sveže pivo, dobra, kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, tine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano % najl>oljAo postrežbo.
lr obilen obisk se j«pi]»oroča: (31dc)	John Puhek.
Math. Grahek,
i 201—1203 Oor. Mjsa in Sauta Fee Ar
PUEBLO, COLORADO, •»riporoča slovenskemu in hrvatske aau občinstvu svojo veliko zaloge možkih oblek in obuval vsake vr 3te, kakor tudi svojo bogato zalogo
pcerijsiep Map
n žclezninc : v zalogi ima tudi Tr5. ^erjevo grenko vino.
Pošiljam denarje v star^ domovino najceneje in najhitreje Ler sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-;em v New Vorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH. GRAHEK. lastni
i>a! Dobm: h >ipj ier jmstreži svojemu možu 7. le]lini k«is«yn p <-iii^e, kakoršuo dobiš jui
-Ui l/tii uviuiuu;
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo.
Telefon: 439 Union.
f",;T Irovori se v vseli slovanskih jezikih. ^ ' Pri]>oroea se rojak:::, in drugim bratom Slovanom	• Martin (ieršie, last nil
r
JSUžB
l¥
Anton Kline,
javni notar,
■	778 St. Clair St.. Cleveland. Ohio.
^e priporoča Slovencem in Hrvatom /a izRotavljanje pooblastil, kupnih in prodajalnih pogodb, prošenj za •prošeenje orožnih vaj in konlrolnih
■	hodov, preskrbuje potne . liste ter ilruzih spisov spadajočih v notarsko
t roko.
Dalje pošilja 11 e n a r j e v staro domovino po dnevnem kurzu, brzo in solidno. Prodaja
parobrodne in železniške listke.
na vse strani. Pnrobrodne listke za v xtaro domovino ali od tam sem. Vsak potnik bode vestno postrežen in v New Yorku na postaji sprejet in od pravljen na parnik; da mi je vse 1o mogoče redno, eeno in vestno oskrbeti, sem v zvezi v New Yorku z g. Frank Sakserjem.
Svoji k svojim! S spoštovanjem
Anton 2£knc, javni notar.
89 E. IVIacli^oTi	- - Chicago, 111.
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. iS Size Screw B navijak.
Cena uram :
Nike! ura....... .$ O.OO
Srebrna ura......
Screw navijak.....#1*2.00
Srebrna urn......
z dvema pokrovima $13.00
Ako želite uro s 15. knmiii, potem prilo/ite $2.00 navedenim ccnara:
Cena ,,Fabys Cases Gold-field" janičene 20 let:
10 Nize 7 kamnov $15.00 10 " 15 44 $1 s.OO ls 7 44 $14.00 is 44 15 44 $17.00 0 Size ura za d.vue * kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure s r ti"1 jlvl^še flelo Elgin in Walt hum ter jam'ene glecle kakovosti.
Za obile naročbe se v,rir»'>ročam.
89 K. Madison Street, CHICAGO, ILL.
NAZNANILO.
S'ovensko podporno društvo «t Aloj/.ija št. 31. J. S. Iv. J. v Brad doeku. Pa., ima svoje redne m«3Sečne seje vs- ko četrto nedeljo v mesecu, v dvorani Mr. Ktsčmajerja, Rankin Pemisylvauia.
Za tekoče leto bili so izvoljei« sle-deei uraduiki:
Ivan Germ, predsednikom, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Matevž Ki kil, podpredsednikom. 854 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Jakob Knez, I. tajnikom, 1104 Cherry Alley, Braddock, Pa.; Anton Sotler, Box 142. II tajnikom, Linhard. Pa.; Alojzij H or vat, blagajnikom, Box lf>4, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zpronc. Frank Setina. Jakob Maeek. Zastavonoša: Josip Troha. Maršali: Ivan Trolia, Ivan Martinič in Jos. Žefran
Opombo. Tem potom se društveni-ki društva sv. Alojzija opominjajo da v najkrajšem čat u poravnajo svoj doljr, ali pa da se pismeno obrnejo do I. tajnika, da se jim podaljša obrok ker inaee jih mora društvo suspendirati.
Društveniki ajfitirajte v prid društva!	ODBOR.
4 apr 04.
Math. Grill,
1548 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
izvrstna vina.
Rudečo vino j»o 45 ot. gal., bele po <;."» et. ga Ion. Najboljši domači dm/.nik štiri galone za 811. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam ])revož?ie stroške in dam posodo za stonj. \ ino je najboljše vrste ter ga imam sknj>aj v s«wlih po 1200 ga Ion. Pošljem gi> ne manj kot 25 galon.
Naročilom je priložiti denar.
Pamiki odpljujA] -t« pi-i6taujSer\ ^tv 42^ rt- <
La Bretagne *La Lorraine *La Touraine *La Savoie
La Gascogne
27. august a 190:i. :{. se]»t. 190:t. 10. s«']>t. 1 !M>:?. 17. sej »t. 11)o:5.
Ln Bretagne *L& Lo raine La ('haiiiftagne *La Touraino
24. S4"pt. 1903. 1. «»kt. 11H)3. k oktobra 1903. S. c »k t. 1903. 15. okt. 1903.
19. sept. 1903.1 La Savo?e Parniki z zvezdo zaznamovani imajf po dva vijaka.
bilana a^eacijs: Si BROAliHAV, iN EV YORk.
Holland-i i.MERicA Line
(H0LLAN1>-; jlijeišh A t'lJT'.) vozi kraljevo nkozemi o i. ; > Z ! h držav
med NEW Y0RK0M in ROiTERDAfiOH preko Bouloguc-sur-Mer,
N00R0AM, parnik z dvojnim vija	STATENDAM, parnik z dvojnim
kom, 12,500 ton.	, -- , ... .
', f. -	Mjakom, I o„ >00 ton.
RYNDAM, parnik z dvojnim vija	'
kom, 12,500 ton.
POTSDAM, varnik z dvojnim vija	ROTTERDAM, parmk z dvojnim
kom, 12,ono ton. j	vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Radi cene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:
DUNAJ, I. Kolowratring 10. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luha. BRNO, 21 Krona.
Parniki «•«! p I j 11 j e j o: Iz ROTTERDAM V vsak .Vlit.k in i/	YORK A vsako sredo
-	- T- --:__ ol» 10. uri zjutraj.	--
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
3 k EIa	M AL h Z A a A i^i
(Preko.norska parobrodn.i družba ,Ltate<.! /ve/da*4)
posretluje ftidno voždjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * • + r * * + + 4. + ^ 4. Philadelphia in Antwerpenom.

Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijaka 11899 ton.j KROONLAND.......... 12760ton.
1EELANB............119or>ton.| FINNLAND...........127COton.
Pri eenah za me<lkrovje so vpoštele vse pohebšeine, dobra hrana, najbolj postrežba.
Pot čez Antwerpmi j«' jedua najkrajših iu niijjuijelnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, T)alm;ieijo in druge dele Avstrije.
Iz NEW TORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. uri dopoludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street.— Iz 1'HILA-DELPHIJE vsako drugo sredo od ]».»mola <d> vznožju Washington St.
Glede v p r a š a n j ali k 11 p o v a n j a v o ž n j i h 1 i s t k o v se je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — t or. 3rd & Pino Sts ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FRANCISCO, ali na njene zastopnike.