99. številka. Ljubljana, v soboto 2. maja. XVIII. leto, 1885 chaja vsak dan ivet^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrl j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld . za pol leta 8 gld., M Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tnje dežel e toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenk^itt tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat nuka. Dopisi naj so izvolč frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravniitvo je v Frana Kolmana nisi, „Gledališka stolba". U pravni it vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za L j ubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ Četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpravniHvo t,Slov. Naroda", Grof Taaffe na volilnem sejmišči. —o.— Takoimenovana državno-zborska Avstrija ima tačas obraz sejmišča in na njem pojavljajo se vse volilnega prava konstrukcije, s katerimi se perfektujejo mandati v volilno-pravnem zmislu. Jurisprudens" gospod grof Taaffe stopa po trgu volilnem in v svojem interesu s primernim pritiskom spravlja v veljavo svoje nazore o antecedcnci-jah državno-zborskega mandata. Našega volilnega reda elasticiteta in „voščeni nos" olajšujeta mu v obilni meri to delo. Ako bi on hotel, lahko bi „voščeni nos" tudi tako gnetel in sukal, da bi pravi politiki naše države, to so sestavni deli dosedanje državno-zborske večine, avtonomisti dosegli dve tretjini glasov, kateri so potrebni, da bi se našim razmeram prikladno premenila ustava in volilni zakon. Toda gospod grof Taaffe tega ne mara, on se na volilno to gibanje ozira z drugimi nazori ter z drugimi potrebami! Vsa dosedanja politika našega ministerskega predsednika jasno kaže, da se on boji večje moči in napredka na strani desnice, zlasti pa, da bi representancija države bila v skladu s faktičnim razmerjem, po katerem v Avstriji stoji 14 milijonov Slovanov proti 8 milijonom Nemcev. Narobe gredo vsi njegovi napori na to, da bi nemški tabor ne oslabel preveč v primeri z desnico, potem pa, da bi vse odločilne glasove imel on sani v svoji oblasti. Rad bi imel gospod grof Taaffe v sredi mej obema velikima strankama pest parlamentarnega vojaštva, s katerim bi operoval po svoji volji sedaj na desno sedaj na levo, in tako on sam vse odločeval. S tem namenom stoji ministerski naš predsednik mej sedanjimi sejmarji — „ein ehrlicher VVachter". Išče si ljudskih mandatarjev, ki bi bili njegovi svoji mandatarji, ki nemaj o nikakeršnega stalnega prepričanja, nobenega svojega programa, ki se bodo marveč dali slepo voditi sedaj na levico, sedaj na desnico in bodo tako od slučaja do slučaja dobro orodje za tvorjenje vladne večine. Gospod grof Taaffe ve, kje na sejmišči se prodajajo tako politične gobe. Ne proizvaja, ne prodaja jih narod kot tak v svoj demokratski premišljivosti. Skoro nemogoče bi jih bilo dobiti v volilni skupini vasi, trgov in mest, nego v kuriji Zemljanov ali velikih posestnikov, tam poleg hrastovih značajev političnih rasejo tudi mehke, brezbarvnate gobe. Mej zemljane stopi gospod grof Taaffe mešetarit, me-šetarit „in sua causa". „Der ehrliche Wachter!tt Tam posreduje mej strankami, naj druga drugi brez boja privoli toliko in toliko mandatov, ostale pa naj — „Macklerlohn" — odloči zanj, za njegovo „ srednjo" stranko, katero bi on pri glasovanji rabil, kakor bi se ravno njemu pravo zdelo. S tako dobro kupčijo hvalijo se sedaj vladni listi, da jo je gospod grof Taaffe napravil pri zemljanih moravskih, ki so s kompromisom razdelili mandate mej liberalno in srednjo stranko, konser-vativno-slovansko pa pustili v stran. Nemško-libe-ralna glasila pa se smejejo in pišejo, da je „naivno" pri tem kompromisu govoriti o vspehih gospoda grofa Taaffeja. Slovani konečno imamo razlog, da z neprijetnim občutkom, ki ga vzbuja prevarjenje, plačujemo račun za diferencijo mej oficijozno in liberalno stranko. Obe prav pravita. Gospod grof Taaffe je z rečenim kompromisom uveljavil svojo taktiko, pomnožil šanse za toliko zaželjeno srednjo stranko, toda program njegov, tisti namreč, ki je na papirji, dobil je s kompromisom, bolje z manifestom Chlumeckega, ki je kompromis oglasil, jako odločno remonstracijo. Vsebina moravskega kompromisa je strogo centralistična, tudi sicer popolnem protivna poglavitnemu programu državnozborske večine, na katero se je vlada dosedaj opirala. Gospoda grofa Taaffeja oglašena, obljubljena politika doživela je torej pri moravskem kompromisu prejasno reakcijo in levičarski listi se lahko rogajo oricijozni trditvi, češ, da je kompromis za levico velika politična nezgoda. S faktično politiko sedanjega kabineta se program Chlumeckga seveda malone popolnem ujema, to je nam avstrijskim Slovanom na svojem živem telesu dobro znano, toda, da sedaj vladni, „nam prijazni" organi tako obrazloženi kompromis razglašajo za svojino, za vspeh grofa Taaffeja, take odkritosrčnosti nam in našim zastopnikom nasproti ne bi bili pričakovali. Tacega in jednacega .jednakopravnostnega" uplivanja na volitve, take vladne „podpore" se Slovani odločno branimo. Krivice volilnega reda se takisto ne odpravljajo. Politični račun moravskega kompromisa plačujejo Slovani, in dosedanje izkustvo uči, da se kompromis samo tedaj inspiruje in do-ganja, kadar je Nemcem treba na pomoč. Trgovina z mandati poslanskimi mej strankama, katerih jedna hoče to državo scentralizovati in premeniti v nemško Walhallo, druga pa deželam in vsakemu narodu dati, kar mu gre, ne more se imenovati poštena, ona demoralizuje politično življenje in državi no služi v blaginjo. Tem bolj pa jo je obsojati, če se godi po pravilih oderuštva, če zatirane zatira. Nesrečni „voščeni nos" našega volilnega reda viha gospod grof Taaffe neblago, nesrečno! Politic*!\i razgIed. Notranje dežele. V Ljubljani 2. maja. Volilno gibanje je po družili deželah dosti živahnejše nego pri nas. Toliko se da že sedaj sklepati, da bode v novem državnem zhona mnogo novih poslancev. To pa najbrž oblike državnemu zboru no bode dosti premenilo. Nastopile bodo nove osobe, a duh bode ostal stari. Čez šest let bomo Slovani zopet jednako nezadovoljni, kakor smo sedaj, samo toliko bomo morda modrejši, da od sedanje sisteme nemarno pričakovati zboljšanja svojega položaja. Mi bi radi videli, da bi se motili, a LISTEK. Potopisne arabeske. i. Gospod urednik! Če ste mislili, da sem že odpotoval v krtovo deželo, evo Vam dokaza, da ste se pošteno varali, zbog česar Vas pa nikakor ne milujem, kajti vedeti bi mogli pač, da — kopriva ne pozebe! Menite-li, da mi je sneg zamedel pota križem domovine, kakor članom kakega literarnega zavoda k občnemu zboru? Kaj še! Jaz, ki sem v poletnih čreveljcih pregazil črez kolena visoki sneg po Vršičevem sedlu v Trento, pa bi se zbal perišča sneženih muh, no, hvala Bogu, tako daleč pa še vender nesmo! Ali skrbi Vas pa vender le, v kateri duplini da sem prespal letošnjo zimo, kaj ne da? No, jaz bi Vam to že povedal, ali bojim se, tla bi naju slišal kak berič in potem bi imeli zopet nepotrebnih potov, sitnosti brez konca in kraja. Stavim glavo, da bi Vas kar o polunoči poklicali ad audiendum verbum, kakor nekega predsednika nekemu klubu in prepričam sem, da bi rajši plačali za „Narodni dom* dve sto „kebrov", nego da bi se Vam bil prilepil tak elastičen nos! Toda nekaj pa Vam vender „smem" razodeti ali samo s tem pogojem, da me ne ovadite kakemu opričniku. Torej poslušajte ! Gospod urednik ! Neslo me je zopet! Vprašate: kdo, kaj in kam? Kdo neki drug, nego moje nemirno, po svobodi in spreinenbi hrepeneče srce! Zakaj ? Kako ste Čudni ! Petnajst mesecev na leto dež, ostalo pa megla in dolgčas, da se Bogu usmili, pa naj Vam človek ostane mej Vašim zaduhlim zi-dovjem? In pa: kamor stopite, ni dražega, nego — trcijalka, opričnik in berič! Hodite z Bogom! Mari je človek za to ustvarjen, da bi vse svoje življenje gledal te napete obraze? In še nekaj: če se ne priklonite takemu ministru in spe kar do tal, pa ste prenapetnež, fanatik, radikalec in Bog si ga vedi kaj, vse samo človek ne! Vidite, gospod urednik: to me je pregnalo zopet izmej Ljubljanskega zidovja v širni svobodni svet, kam, o tem se bodova že pozneje še zmenila! Ali to Vam pa takoj povem: takrat sem se namenil nekoliko dalje nego prejšnja leta, recimo preko mej slovenske domovine in nemara še kake tri korake naprej, vsekakor pa vsaj tako daleč, da ne bodem slišal več odurnega krika Vaših strankarskih prepirov! Toda, čas je, da pridnem, kaj ne da, gospod urednik ? No, dobro : Ko sem torej ostavil zopet našo proslavljeno metropolo, bilo je baš polunoči in obligatni vspo-mladni dež, ki je letos Ljubljančanom toli blago-darno močil mlačne duše, cedil se je malomarno iz oblakov: da o takem vremenu neseni videl mnogo, pritrdili mi boste pač brez vsega ugovora. V Celji poprašal sem na peronu stoječega, kako se kaj godi preljubeznivemu „Kmetskomu pri-jatlu", kateremu so baje nedavno prcrahljali staro renegatske kosti, na Ptuji pa sem izstopil samo za jeden hip, da sem pogledal v isti „Narodni dom", katerega so si tamkajšnji Slovenci prisvojili, ne da bi jim bilo treba preromati zato ves slovenski svet. . Potem pa je moj vrli „naglic" Švigal naprej, neprenehoma celili deset ur, no, do kam je pritekel — videli boste na konci pisma! A propos! Skoro bi bil Vam pozabil povedati, da so je od Ptuja navzdol vreme zvedrilo. Hvala Bogu, po dolgej večnosti zopet jedenkrat solnce! vzdihnol sem nekako poluglasno, Čemur je pritrdila tudi neka najbrž se ne bomo. Nekaj dobrega pa ima vsekako tudi sedanja situvacija. Pokazala.je narodni čut ne-. katerih naših mož v čudnem svitu. To je pa že nekaj, da vemo, na koga se smemo zanašati v resnih dneh. — Na Dunaji posebno demokrati hudo agitujejo in upati je, da vržejo nekatere liberalne poslance. Kandidoval bode zepet dr. Kronaifetter, mož, kateremu se marsikatere dobre lastnosti odrekati ne morejo. Loblicba demokrati nič več ne priporočajo za kandidata, kajti spoznali so, da je kričač in nič druzega. Na Češkem bode v več okrajih huda volilna borba mej Mlado- in Staročehi. Prvi utegnejo morda nekaj sedežev pridobiti, kar pa še ni gotovo. — Provincijalni oficijalni in ofi-cijozni listi pridno ponatiskujejo članek nekega Dunajskega oficijoza, ki dokazuje, da so uradniki zavezani voliti vladne kandidate. V dokaz temu sklicuje se celo na kneza Bismarka in pruskega cesarja Viljema. Mi radi priznavamo velike zasluge Bis-marcka za Nemčijo in njegove velike državniške sposobnosti, zlasti, kar se tiče vnanje politike; kar pa se tiče parlamentarizma se pa nanj nikakor ni sklicevati, kajti on je nasprotnik vsake ustave. Kadar gre za tako stvar, so na mestu mnenja angleških in italijanskih državnikov, ne pa nemških. Sicer je pa pisec dotičnega članka pozabil da v Avstriji nemarno vladnih strežetov, ampak državne uradnike. Deputacija gnlisklli Rusinov bila je pri cesarji v avdjjtnci, in se pritoževala, ker se je Ba- • zilijski samostan v Dobromilu izročil jezujitom. Po- ! tem je bila deputacija še pri grofu Taffe-ji, nunciji j Vannutelli-ji, naučnem ministru Conradu in mini- j stru Ziemialkovskem. Kolikor se da p sneti iz raz- i nih odgovorov, ki jih je dobila deputacija na teh j visokih mestih, ni dosti dosegia. Vlada se boji nam-ttlč Poliakom zameriti, zato pa ni bode mogla j ustreči rusinskim zeljem. Večina hrvatskega sabora izključila je za j štirideset sej dr. Hinkoviea, ker ta mož ni hotel proslavljati vlade, ampak povedal vladi in njenim pristašem, kar jim gre. V11 a lij c države. Poročila o .shodu treh eesarjev so neki j izmišljena, vsaj diplomatični krogi na Dunaji trdijo, da n:č ne vedo o tem. Danes še ravno toliko vemo, kakor včeraj, se li bode spor mej Rusijo in Anglijo poravnal mirno ali pa na bojišči. Ruski odgovor na poslednjo angleško noto pričakujejo v Londonu še le v ponedeljek. Do tedaj se pač nič gotovega ne bode zvedelo, pa tudi pozneje še težko, ker ta odgovor najbrž ne bode odločno odbijal angleških zahtev, ne jim ustrezal. Kakor se da posneti iz ruskih vlad- i nih glasil, Rusija nema nič proti temu, da se takoj začne urejen je meje, a Komarljevega postopanja pa j tudi nikakor nečejo prepustiti nikakemu presoje vanju, i Car je pohvalil to postopanje in s tem mora biti J ta stvar rešena. — „Pali Mali Gazette" upa, da I se bode afganski spor rešil mirnim potom, Po mne- i nji tega lista se je upanje za mir dosti povekšalo poslednje dni. Ta list misli, da Rusi neso poseli Merušaka. Drugi angleški listi so pa manj spravljivi. Ruskim listom se javlja, da je Komarov že zašel llerat, ker so tam baje izbuknili izgredi. To poročilo pa še ni zanesljivo. Ravno tako so neka tera poročila o vojnih pripravah pretirana. Tako še Rusija ni mobilizovala južne vojske, 200.000 mož, kakor se je iz Londona poročalo. — Zaradi zarote proti emiru Abduramanu izgnani bivši generalni gubernator Kandaharski, Sirdar Omer han, je neki Rusiji ponudil svoje usluge. Zdaj je že odpotoval iz svojega dosedanjega bivališča v Mali Aziji na af-gansko mejo, da pri prvej priložnosti naščuva ustajo proti emiru v Afganistanu, ko bi ta začel vojno z Rusi. Angleškim konzulom se je dal ukaz strogo paziti, kaj počenja Sirdar. Iz,,Carigrada je odšla komisija nemških in iu rikJJx.čas tnikav, .da. ogleda utrdbe ob Dardane-lali. V Dardanelah se bodo nastavile torpede, katere je že Turčija naročila v inozemstvu, ko bi se začela vojna mej Rusijo in Anglijo. — Kakor poroča navadno dobro informirani dopisnik Przegleda iz Pe-terburga, zagotovil je ruski minister Giers avstrijskemu in turškemu poslaniku, da hoče Rusija porabiti svoj upliv, da se ohrani mir v Makedoniji. Nadalje je ruski minister grajal Srbijo zaradi njene nehvaležnosti. Rekel je, da bo ta država Avstriji ravno tako nehvaležna, kakor je Rusiji. Velikosrbsko in panhelenično teženje je po njegovih mislih najnevarnejše ia mir na Balkanu. Rusija nič bolj ne želi, kakor da se mir na Balkanu ohrani. — Da se Rusija prizadeva pridobiti Turčijo na svojo stran, kaže to, da je pri vojaškej paradi minulo soboto v Peterburgu, h katerej so bili povabljeni zastopniki druzih držav, se car največ pogovarjal s turškim poslanikom. Turčija se pa vedno bolj nagiba na rusko stran. Zadnje dni govorilo se je, da misli Franeo-ska vlada izgnati vse člane rodovin, ki so kedaj vladale v Franciji. To pa neki ni res, temveč se le misli na to, da se izdado naredbe, da se princi ne smejo voliti v zbornico. Novo grško ministerstvo je sestavljeno. Delyanni8 prevzel je predsedništvo, vnanje zadeve in finance; Papamichalopulos notranje zadeve; Mau-romichalis vojno; Antonopulos pravosodje; Zigoma-los bogočastje; Roma pomorstvo Včeraj so novi ministri prisegli. Kakor se poroča iz Stockholma, »Veilska vlada dela velike priprave za obrambo svojih bregov, ko bi se začela vojna mej Rusi in Angleži. Posebno se bode utrdil otok Gotland. Razun topov Kar Is -kronske trdnjave in topnjač odposlalo se je tja več ženijcev in trdnjavskih topničarjev, da napravijo razne utrdbo. Poleg tega sklicala se je deželna bramba na tem otoku, ki je najbolj raztavljen vojni nevarnosti. Tja se bode poslal jeden batalijon grenadirjev. Organizovala se bode eskadra iz več vojnih ladij pod poveljstvom kontre admirala Virgie. Na Npaiajttkein bili so poslednje tedne razni izgredi. Vlada je po več mestih že storila potrebne vojaške previdnostne naiedbe, da zatre vsako ustajo, ko bi se kje pojavila. Mirovna pogajanja mej Kitajei in JFraneozi vrše se vspešno. Kitajske Čete so že odšle iz Lang-Sona. Kakor se poroča iz Aleksandrije, poskušal je egiptovski ministerski predsednik prekrižati di-plomatična pogajanja zaradi časopisa „Bosphore Egyptienw z zvijačo. Policija dobila je povelje otvoriti dotično tiskarno, pa le s pogojem, da se lastnik pismeno zaveže, da ne bode več izdajal dotičnega lista. Policija je to sporočila lastniku tiskarne, in naznanila, kdaj jo pride otvoriti. Policija je prišla, otvorila tiskarno, čakala in čakala, pa lastnika tiskarno ni bilo od nikoder. Potem je tiskarno zopet zatvorila in odšla. Dopisi. ■ Šiuurija pod Ljubljano. 30 aprila. [Izv. dop.] Pri nas osnovalo se je bilo društvo „pro-stovoljne požarne hrambe" meseca aprila 1882, to-raj je to društvo 3 leta staro. V tej dobi sta že dva uda umrla, katera sta bila slovesno pokopana; posebno lep sprevod bil je dne 24. aprila t. 1. Pokopan bil je namreč Matevž Zaviršek, posestnik tukaj; bil je ud prostovoljne požarne hrambe, predsednik gospodarskega odseka podobčine Šmarije, občinski odbornik, ključar farne cerkve in ud kraj-nega šolskega sveta. Umrl je po kratkej bolezni na Selili rudniške fare 22. t. m. ter bil na njegovo željo prepeljan k počitku, y 8v0j rojstveni kraj, v Šmarije. Marljivi in občespoštovani župan in načelnik prostovoljne požarne brambe g. Vinko Ogo-relec preskrbel je lep sprevod. Sprevoda adeležili so se vsi občinski odborniki in vsi udje požarne brambe. Položili so se rajnemu razni venci na ra-kev, posebno dva lepa venca s trakovi in napisi, jeden od udov požarne brambe, drugi od, občinskih odbornikov, katera venca so vso dolgo pot iz Sel do Šmarija člani gori navedenih korporacij nosili. Na Škofljici pred stanovanjem g. načelnika pričakovali so požarni brambovci, odborniki, gg. učitelja in udje krajnega šolskega sveta mrliča. Ob 7. uri zjutraj pripeljali so rakev pokojnega na Škofljico, od koder se je razvrstil sprevod. Na Razdrtem, kamor je bila prišla čestita duhovščina nasproti, so brambovci rakev iz voza vzeli, ter jo nosili v dolgem in lepem sprevodu v farno cerkev. Po dovršenem cerkvenem opravilu pomikal se je sprevod v istem redu do jame, v katero je bilo truplo pokojnega k večnemu počitku položeno. Marsikatera solza se je polila po licih navzočnih. — Naj mu bode zemljica lahka! Kakor je bilo že omenjeno, da je triletna doba tega društva pretekla, bila je toraj po pravilih dne 26. t. m. nova volitev odbora in potem načelnika, podnačelnika in tajnika. Po izvršeni volitvi odbornikov, bili so jednoglasno izvoljeni dosedanji gospodje: Vinko Ogorelec načelnikom, Josip O gore lec podnačelnikom, Ivan Borštnik tajnikom. Srečno se sme pač tukajšnje društvo imenovati, da vsa tri leta v njegovem okrožji ni bilo potreba, da bi svojo izurjenost dejanski pri požaru pokazalo. Naj bi ljubi Bog tudi zanaprej obvaroval našo faro tega strašne m uničevalca pohištev in imetja. Poročati mi je še, da se bode naša požarna bramba pridružila v nedeljo 3. maja Ljubljanski prostovoljni požarni brambi, da se udeleži ob 7. uri sv. maše v cerkvi sv. Florijana v Ljubljani. Pri nas bode čez mesec dnij tudi volitev novega občinskega odbora in potem župana in svetovalcev. Sliši se, da neko človeče, katerega delo je „ta kratkega" cukati in čegar naloga je bila, je in bode, dokler bode mogel po istih hišah, pri katerih bog roko moli, hoditi, poštene ljudi napadati, jih blatiti in preganjati, mesto da bi svoj zadolženi in zanemarjeni grunt obdeloval, okolu lazi ter zoper sedanjega, vrlega, vsega spoštovanja vrednega župana agituje in sebi to čast pridobiti hoče. — Ne boš, Jaka! — Tič se po perji in petji spozna, ti pa po obnašanji in govorjenji! Za našo županijo ne ugaja župan, kateri le „kratkega" ljubi in mej takimi možuje ter svojo modrost in učenost razklada, kateri duha (pa ne sv. Duha) napolnjeni gledajoč ne vidijo in slišajoč ne slišijo! Volilci bodite torej previdni, pridite o času volitve k volitvi in volite v odbor take može, kateri bodo volili sedaujega župana I Domače stvari. — (Dolenjska železnica.) Konzorcij za dolenjsko železnico (načelnik g. Jo s. Kušar) dobil je danes dopustilo (konce- rH&" Dalje v prilogi. poleg mene sedeča Ormožanka, rekše: „anti pa te tiidi deno vunda ali le — je toti šmentani dež jednok moga ali honjati", tako, da nesem vedel, da-li bi se čudil lepemu vremenu ali tej genijalnej frazeologiji ali pa ženi samej, da je postavila isti glagol tako pravilno (?) na konec stavka, kakor kak slovensk pisatelj . . . Vender, sem rekel, gospod urednik: lep dan je bil, da bi človek kar zavriskal! Ne vem, koliko bi Vi dali, da bi se mogli peljati takole svobodni v beli svet, koj ? Ali, da sem odkritosrčen: ondu za Središčem, ko sem se bil prepeljal črez mejo slovenske svoje domovine in se je naš planinski svet začel utapljati v morje nepregledne ravnine, grabilo mi je po srci neko čelarno čuvstvo! Nemara, da je bil kak tisti „keimveh", ki nas planince s toliko silo vleče z jednolične planjave „nazaj v planinski raj?" Da, taki smo! Krčevito se oklepamo one grude, na kateri nam je stala zibelka in rojstvena hiša in, čeprav je borna in s slamo prepletena, nam je dražja, kakor najsijajnejša palača, nin prav je tako", rekel bi „Kresov" Mirko in ž njim vsak pristen domoljub . . . In vender je toli krasen ves voljni božji svet, i ne samo gori po planinskih višavah, temveč tudi tu doli na širni ravnini! Veličastne so v nebo kipeče gore in kdor jih je gledal tako rekoč iz zibelke, ne pozabi jih do groba; ali nič manj veličastna Vam je tudi brezmejna ravan! Razloček je le ta, da se nam ob navpičnih veličinah pogled dviguje kvišku, dočim nam na planoti plava horizontalno v nedo-gledne daljave. — Pa kaj bi vam to razkladal, ko moj vranec hiti naprej po ravnem polji plodovitega Medjimurja! Hribje na jugu in severu se znižujejo vidno; iz daljave Vas pozdravlja še Rogaška gora, Ivanšica, potem se nekaj časa še tam na južnem obzorji vleče tenak sinji rob, ali naposled izgine tudi on in širna, brezmejna pip nota razprostira se po vsem okrožji! V ravnem, brezkončnem tiru vihra vlak po ravnini navzdol švigaje lehno, brez vsega ropota po mehki zemlji. In vožnja, gospod urednik, po tej ravnini ni baš toli jednolična, kakor morda mislite. Takoj na prvi postaji onstran slovenske meje, v Čakovci, Vas obveje pereči duh magjarske paprike : kondukter, ki Vam je doslej, po slovenski zemlji oznanjal ponemčena imena železniških postaj, nataknil si je tukaj ogerski jezik in potniki, ki pri-sedajo k Vam, izpovedujejo z nosovi, da jih je rodil Abraham, Izak in Jakob ter njegovi sinovi. Če odvrnete nejevoljni svoj pogled tem papiškim profilom, opazite takoj, da tudi ravnina ni baš prikrojena vsa po jednem ter istem kopitu, in da je marsikaj na njej, kar je vredno človeškega pogleda! Glejte, na primer: tu se širijo plodovite, v široke ogone razorane njive, da jim ne vidite ni konca ni kraja; ondu zopet so brezmejni pašniki, po njih pa raztresene raznovrstne črede : i tu čili konji, tam kodraste ovce, siva goveja živina j z velikanskimi rogovi, in ne bodi grdo rečeno — I ščetinaste svinje; vsaka teh čred, ki so strogo razdeljene i>o stanu in plemenu, šteje Vam po tri sto do osem sto glav ali repov, če Vam je ljubše. Tudi pastirji neso baš, da bi jih človek kar tako preziral : umazani in pa candravi sv Vam, da si jih nobeden slikar ne more želeti slikovitejšili. A zdaj so spremeni pokrajinska scenerija! Na desno in levo samotno močvirje z mahom in visokim trstjera pre-rasteno, potem se Vam zablišče pred očmi svetla, na široko razvrščena selišča, za njim zopet bfez-končna planota, na katerej po deset, dvajset ur na okrog ne zagledate sledu o živem človeku, da Vas je kar po dnevu strah tolike samote, kar Vas nepričakovano obsenčijo košate dobrave in ko ste j zo- Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 99. 2. maja 1885. sijo) za začetna dela za dolenjsko želez- I uico. — (O državnozborskih volitvab.) Vo- j lilno gibanje se še le pričenja, a soditi se more že sedaj, da bode precej živahno. Za mesto Ljubljano bode grof Hohenvvart kandidatom postavljen. Za slednjega izpraznjeni mandat na Gorenjskem pa še ni naslednika, ker gosp. Janko Urban čiČ, graščak na Turnu ni hotel prevzeti ponujane mu kandidature. — Na Dolenjskem najbolj vre. Proti grofu Margheriju sili se Šuklje. Za Šukljeja so najbolj vneti Novomeški nemčurji na čelu jim gosp. Lehmann in —Kočevci. Proti V. Pfeiferju kan diduje se dr. Pozni k, a piše se nam, da je večina za Pfeiferja. — Z Notranjskega dohajajo od več strani vesti, da se močno zanimajo za kandidaturo dr. H. Dolenca. Nadalje imenujeta se kot nova kandidata g. J. Hren, deželne sodnije svetnik v Celovci in gosp. Fr. Potočnik, umirovljeni svetnik v Ljubljani. — (Gosp. dr. V oš ujak) naznanil je „Slo-venskemu društvu" v Mariboru, da za prihodnjo dobo državnega zbora nobene kandidature ne prevzame več, ker mu njegova opravila, zlasti v deželnem odboru kranjskem ne dopuščajo, da bi se vsako leto po 5 do 6 mesecev iu j še dalje mudil na Dunaji. Ta vest bode gotovo j vsakega rodoljuba nemilo zadela in globoko je obža- i lovati, da se tako izvrstna moč, kakor je bil baš dr. Vošnjak, odtegne parlamentskemu življenju. Skozi dvanajst let zastopal nas je pošteno in odločno v državnem zboru, marsikaj dosegli smo po njegovem posredovanji in vajeni smo bili v vseh važnih slučajih obračati se nanj, tako, da si slovenske državno-zborske delegacije brez njega skoro misliti ne moremo. Kakor ga bodemo težko pogrešali, uvaževati nam je vender tehtne razloge, ki so ga napotili k temu koraku, mej katerimi menda ni najmanjši ta, da posel državnega poslanca pač nalaga veliko bremen in dolžnostij, a pri vsem, še tako vztrajnem prizadevanji le malo vspeha. Izrazuje • nado, da se gosp. dr. Vošnjak še ni za vselej odtegnil parlamentskemu delovanju, dostaviti nam je, da je skrbljeno za vrednega mu naslednika, kajti, kakor po izvemo iz verodostojnega vira, bode na njegovo mesto kandidatom se postavil njegov brat, g. M. Vošnjak, načelnik „Zveze slovenskih posojilnic", ki si je stekel za naš narod že toliko zaslug. — (Iz Metlike) dobili smo danes naslednjo brzojavko: Itazglaševalcem, da sem telegram brez datuma: „Metliški in Činomeljski Šukjejevci so že imeli volilni shod Predsedoval Metliški — — Račun brez krčmarja!" jaz „Slov. Narodu" poslal, izjavljam pred vsem svetom, da lažejo in me obre-kujejo. Anton Navratil. K temu dostavljamo, da g. Navratila res po krivem dolžijo, kajti nekdo drugi zakrivil je to stvar in sicer mož, o katerem smo mislili, da ne bode nikogar ve do m a žalil. — (Volitve v Celjski mestni zbor) so se izvršile, kakor smo že naprej vedeli. Znamenito je pa to, da je znani „kmetski prijatel", kateremu kmetje sicer pravijo „neslani doktor", v svojem mestnem zboru odločilnim Celjanom nepovoljen in da ga torej tudi neso izbrali v mestno svetoval-stvo. Tudi dva druga, včasih svoje misli imajoča gospoda (Strauss in Paccbiaffo) nesta več našla milosti pri volilnem odboru. — („Slovana") izšla je danes 9. številka. Izmej mnogovrstne vsebine omenjamo za danes samo lepih slik: „BelopeŠko jezero" in „PeričnikJ. — („Kres.u) Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. k. gimn. prof v Celovci. Obseg 5. Številke: Arabela. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Dom. Mirko. — Stari Džuldaš in njegov sin Mamet. Povest iz življenja v srednje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. — Dve pesni M. Valjavec. — Narodne pripovedke. Priob-čuje Mat. Valjavec. — 0 našem literarnem gospodarstvu. Spisal France Podgornik. — O narodnih pesnih koroških Slovencev. Spisal J. Scheinigg. (Dalje). — Grof A. S. Uvarov, ruski arheolog. J. Steklasa. — Što, kaj, ča. Spisal J. Šuman. — Turje — Tauein. Davorin Trstenjak. — Poročilo o hrvat-skej književnosti. Spisuje J. Steklasa. — Drobnosti. Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gld. na leto, 2 gld. na pol leta in se tudi lahko po snopičih a 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letniki 1882, 1883 in 1884 se še dobe in sicer po 3 gold., prvi letnik nam je pa pošel. — (Društvo zdravnikov na Kranjskem) zborovalo je 22. t. m. in sicer v izredni seji. Navzočnih bilo je 19 članov. Zapisnik zadnje seje se prečita in odobri. Predsednik dr. Schiffer spominja se umrlega člana vladnega svetnika dra. viteza Stdckl-a, ter poživlja navzoče, naj ustanejo s sedežev, kar sc zgodi. Potem naznani društveni tajnik prof. dr. Valenta ukaz visoke c. kr. deželne vlade, s katerim so se dovolila nova pravila. Opi- j raje t=e na slednje, naznani c. kr. deželni živino-zdravnik Ivan Wagnor, da pristopi društvu, kakor tudi p. n/c. kr. okrajni živinozdravniki gg. Wirgler, Perdan, Gaspari, Dočkal, Tolakovvski in Skale. Predsednik omeni, da je slavna kranjska hranilnica zopet letos darovala vsoto 30O gld. ustanovi Losch-ner-a, za katero blagodušno darilo se navzočni z dobroklici zahvalijo. Ko se še prečita zahvalna brzojavka c. kr. dvornega svetnika dr. Hyrt-la, i sprejme letno poročilo društva zdravnikov v Bukovini, ter preide k dnevnemu redu: 1. Vodstvo društva se pomnoži po novih pravilih, ter se volita podpredsednikom nadštabni zdravnik dr. Stawa, knjižničarjem primarij dr. Dornig. 2. Tajnik vladni svetnik dr. Valenta poroča o pozivu c. kr. davčne lokalne komisije, naj se volita dva člana, katera bi presojala o dohodkih zdravnikov. Se jednoglasno odbije. 3. Slede predavanja: 1. Primarij dr. Fux poroča o 7-letuem dečku, kateremu je moral vsled zdrobljene piščalke iz te kosti 5 cm. dolg kos odstraniti. Deček zapustil je popolnem zdrav bolnico, ne da bi bila noga krajši. 2. Predstavlja delavca, kateremu so pri tepeži s sabljo črepinjo presekali. Vsled hudih krčevnili napadov celega trupla, kot nasledkov pritiska na možjane, razširil je rano na črepinji, ter res našel na možjunih ležeče zdrobljene kosti. Bolnik je popolnem ozdravel. 3. Demonstruje tuberkulozno piščalno kost, katero je odstranil, ter govori o tuberkulozi v kosteh, li. Vladni svetnik prof. dr. Valenta kaže redki preparat primernega e p i- pet na planem, razgreba se pred Vami po zoranih njivah črna prst, da mislite, da se sprehajate na Ljubljanskem močvirji tam po Ižanski cesti; na to zaplešejo zopet ob vlaku dolge vrste po grivah (umetno) nasajenih gozdov, mej katerimi se odpira pogled na belo, daleč tam doli v ozadji stoječo cerkev in ne mine deset minut, evo ob železnici podolgaste, kalne mlake in z vrbovjem obrobljene loke — s kratka : vsak [hip drugačen pokrajinski obraz! In tako teče vlak skozi različne postaje, katere Vam ne bodem navajal. Na postaji Kottori vidite brezštevilne grmade Pohorskih desek in takoj za omenjeno postajo švigne vlak preko zelene Mure: še pol ure in ste v Ka niži Od oudod se železniški tir nekoliko dviga, vlak teče zopet po samotnih krajih, kar se prikažejo tam na severni strani posamični griči, utrujeno oko se Vam obrne na nje in glejte! doli ob njihovem vznožji se Vam zablišči tenak srebrn trak: še nekoliko kolesuih obračajev in pred Vami se razgrinja blesteče zrcalo — Blatnega jezera! Na severni strani okvirajo jezero v malih presledkih razčlenjeni holmi, mej katerimi se Vam odpirajo slikovite per- spektive, južno obrežje pa je po vsem ploščnato, z jezerskim površjem ravno in sivi svišč je naplavljen daleč ven na kopno. Železnica je napeljana na južni obali jezera, na nekaterih krajih skoro neposredno tik vode. Vlak se vozi cele tri ure ob jezeru, ki je na nekaterih krajih toli široko, da se ne vidi on-stranski breg. Prekrasen je pogled od iztočne strani po jezeru navzgor, zlasti na večer, o solnčuem zahodu zdi se Vam, da ste ob morji! Naposled Vas vlak zanese na desno in svetlo jezersko ogledalo izgine v daljavi. Polagoma razprostira večerni mrak svoje peroti na brezkončno ravan, razna mesta in selišča švigajo mimo Vas, utrujeni se naslonite v kot ter se udajate slastnim spominom na daljno svojo domovino, po katerej se vam začenja tožiti in vzbujati želja: »nazaj v planinski raj..." Tu Vas predrami ropot čez most vihrajočega vlaka, bujni blišč tisočerih lučij Vas obsije in ko pogledate žkozi okno, razprostira se nad Vami prostrana streha velikanskega, električno razsvetljenega kolodvora. — V Budimpešti. Prost os lav Kreta no v. thelioma elitoridis, katero rast je z izvrstnim vspehom odstranil. — (Ministerstvo poljedelstva) dovolilo je za 1. 1885 v prospeh kmetijskega nadaljevalnega pouka na Primorskem 2000 gld., za kmetijski tečaj za ljudske učitelje, ki bi se imel vršiti meseca septembra t. 1. na deželni kmetijski šoli v Gorici, 500 gld., c. kr. kmetijskemu društvu za društvena časnika pa 750 gld. — (Nove posojilnice.) Delajo se priprave za posojUnieo v Slovenjem Pliberku to za Bekštanjsko posojilnico v Ločah na Koroškem. Zadnja začne v kratkem poslovati. V Istri snuje se „štedionica i posujilnica" v Krki. Osnovalnemu odboru načeluje g. dr. Dinko Vitežić in pravnik g. D. Trinajstič. — (V Celji) se je čutil v noči od 30. aprila na 1. maja okolu polunoči potres v pomeni od vzhoda proti zahodu. Bilo je več sunkov toliko močnih, da so stvari po sobnih mobilijah začele ropotati. Kakor čitamo v Dunajskih listih, opazoval se je isti potres na Dunaji, v Linzi, Neubergu, Ljubnem, Gradci, Murzuschlagu, Ischlu, Kindbergu, bil je torej jako razširjen. Središče potresu bilo je menda okolu Kindberga, kjer je veliko hiš poškodovanih iu celo jeden človek ubit. Novo šolsko poslopje moralo se je zapreti, ker je preveč razpo-kano. V Mitterndorfu in VVartbergu bilo je še hujši, veliko stanišč je tako močno poškodovanih, da se je bati, da so zrušijo. — (Prva letošnja toča.) Včeraj 1. t. m. opoludne usula se je na Gorenjem Ležečem na Notranjskem mej hudo uro debela toča, katera je v kratkem mlado in lepo cvetje po sadnih drevesih sklestila in poljščino močno poškodovala. Očividec nam zatrjuje, da je toča tri prste na debelo pobelila tamošnjo okolico. — (Umor.) V Grižah blizu Celja bil je zadnjo nedeljo kmet Skorjanc od nekega rudokopa zaboden. Prišel je ravno k rudokopom, ko so se kregali, bil pa hitro napaden in usmrten. Bil je spoštovanja vreden mož v najboljših letih. — (Žrebanje.) Pri včerajšnjem žrebanji sreček z 1. 18G0 zadela jo ser. 443 št. G gl. 300.000; ser. 19.828 št. 14 gld. 50.000; ser. 2845 št. 4 gld. 25.000; ser. 9553 št. 8 gld. 10.000; ser. 4192 št. 7 gld. 10.000. — Pri žrebanji kreditnih sreček: Ser. 2804 št. 9 prvi dobitek; ser. 4020 št. 74 drugi dobitek; ser. 728 št. 7 tretji dobitek. Ser. 1803 št. 14 in ser. 2902 štev. 72 vsaka po 5000 gld. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Kostanjevica 2. maja. Občine Kostanjevica, Sv. Križ in Velika Dolina odločno za dosedanjega poslanca Viljema Pfeiferja. Budimpešta 2. maja. Cesar opoludne razstavo svečano odprl. V nagovoru na cesarja rekel cesarjevič: Vse dežele sv. Štefana krone združile so se v novej moči k tej mirovnej slavnosti, ki je nam in inozemstvu sijajen prizor, kaj je Ogerska po cesarja modri vladi in navdušenem rodoljubji naroda v kratkem postala. Nepričakovani napredki kulturelnega delovanja Ogerske v vseh strokah sestavljeni so tu v živobojno sliko. Tudi avstrijske dežele in tuji narodi priznavali bodo delavnost Ogurske. Cesar odgovoril: Današnja slavnost napolnuje nas z najodkritosrčnejim veseljem, dokazati mora, da Ogerska v vsakem oziru zavzema dostojno mesto mej kulturnimi državami. Cesar želel je razstavi najboljši vspeh, ki bode močan nagib k pomnoženemu stremljenj u na potu pridnosti in blagodejne delavnosti, ter proglasil razstavo otvoreno. (Navdušeni eljen-klici.) Razen članov cesarske rodbine bili so prisotni dostojanstveniki in vsi diplomatski odličnjaki. London 2. maja. Časnik „Daily Nevvs" poizvedel je, kakor pravi, iz neovrgljivega vira, da ruski car želi, da se, če možno, vojna prepreči in da je naklonjen angleškemu predlogu, da se dogodek pri Penždehu predloži razsodišču. Ruski odgovor dopoilje se Angliji prihodnji teden. V tem odgovoru bodo se angleški predlogi formalno vsprejeli. Budimpešta 1. maja. Cesarja vsprejeli so na svečano okrašenem kolodvoru načelniki oblastev. Dasi je bilo rano, bila je po ulicah, z zastavami okrašenih, velika množina ljudstva, ki je cesarja navdušeno pozdravljala. London 1. maja. Govori se, da bode danski kralj izbran sodnikom, ko bi Rusija vsprejela angleški predlog, da se dogodek pri Penždehu predloži v to izvoljenemu razsodišču. — V dolenji zbornici naznanil je Gladstone, da ni nobenih novostij iz Rusije. Levov 1. maja. Mesto Bohorodczanv (3500 prebivalcev) je popolnem pogorelo. Razne vesti. * (Nepričakovane sodnijske počitnice.) Iz Turina se 25. m. m piše: Včeraj po noči ulomili so drzni tatovi v tukajšnje sodnijsko poslopje in so ukrali skoro vse sodnijske akte, zapisnike in druge vrednostne papirje. Vsled tega ni bilo danes nikake sodnijske obravnave, nikakega t'1'adovanja in uradnikom napočile so nepričakovane počitnice, katere bodo trajale gotovo več tednov. * (Narobe Sch\veninger.) Berolinskemu listu se poroča, da se je v Kalanu nastanil nek mož, kateri hoče nasproti dr. Schvveningerju suho in sestradane ljudi po pripravnem živeži (pivu?) zrediti. Ljudomili zdravnik pa namerava svoje dosedanje ime prej prekrstiti v „Schwemminger". Migljaj uraduiMtvu. V velikem delu sedečo životarenje je največkrat uzrok bolestim na jetrah, zlatej žili, zasedenju krvi itd., katerim boleinitn sigurno ndpomore Moll-ov „Seidlitz-prašek". Skatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja proti poštnemu povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni zailožnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko iu podpisom. 9 (11—3) Tujci: 1. maja. Pri »»ionu Stein z Dunaja. — F»yolo iz Brna. — Kallman iz Budimpešte. — Dilena iz Gorice. — Honvitz z Dunaja. — Tošt, Fenz iz Celovca. Pri 'i alu i: Deutsch z Dunaja. — Beho\vitz iz Linca. — Konstam z Dunaja. — Dutnašič iz Trsta. — Laad, Ja-nowitz z Dunaja. Meteorologično poročilo. 9 - Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-tro vi Nebo Mokrimi v' mm. a i-5 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 729 37 mi. 72889 mm. 729-01 m. 10-2* C 14-8° C 10 8^0 si. sev. hI. jz. si. zah. old. d. jas. jas. 0 80 mm. dežja. Srednja temperatura 11-9°, za 0-6° nad normalom. 3Z>-CLi3.aosl£a, borza dne 2. maja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 81 gld. — kr. Srebrna renta.......... 81 „ 40 „ Zlata renta........... 106 „ 40 „ 5°/0 marčna renta......... 96 „ 95 „ Akcije narodne banke....... 850 „ — „ Kreditne akcije......... 989 , 90 „ London............ 195 „ 90 „ Srebro........... — n — n Napol........... 9 „ 89 C. kr. cekini.......... 5 „ 87 „ Nemške marke......... 61 , 20 „ 4c/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld 125 „ — „ Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 161 „ 50 „ 4 avstr. zlata renta, davka prosta. . 105 „50 „ Ogrska zlata renta 4°/0...... 93 „ 60 , „ papirna renta 5°/0 ...... 89 „ 10 „ 5»/„ štajerske zemljišč odvez, oblig. . . 104 „ — „ Dunava reg srečke 5°/0 . . 100 gld 113 „ 75 „ Zemlj. obč avstr. 4l/i*/0 z'ttti za8t M8ti - Mtt „ — » Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 112 n 50 „ Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 105 „ 50 , Kreditne srečke.....100 gld — „ — „ Budo I fo ve srečko.....10 „ 17„ — „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 95 B 25 B Trammway-društ vel j. 170 gld a. v. . . 208 „ — „ Zahvala. Za mnogo dokazov srčnega sočutja mej boleznijo, potem za podarjene krasne vence povodom smrti našega srčno ljubljenega soproga, oziroma očeti', brata in svaka, gospoda JOSIPA KOZINA, jednako tudi za mnogoštevilno udeležitev pri pogrebu, izreka vsem, bodisi sorodnikom, prijateljem in znancem, častitim gospodom c. kr. uradnikom in drugemu slavnemu osotiju c. kr. glavno tobačne tovarne, najgorkejšo zahvalo Žalujoča rodbina. Ljubljana, dne 1. maja 1885. (260) Izvrsten med r na debelo In drobno, kakor tudi v plohastih škat-ljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri OROSLAVU DOLENCU, svečar j i v Ljubljani. (152—10) Štacuna z mešanim blagom ali tudi le prostor* kjer je prej že bila, se ISee v kakem večjem kraji KraujMkc. Ponudbe prevzame iz uljudnosti pod črkama C. P. upravništvo „Slov. Naroda". (237—6) Po meni iz-u.xrj.ljeni stroj za izdelovanje kopit bode na razgled postavljen v nedeljo 3. in v ponedeljek 4. maja od O. ure /jnfr.ij. do ». ure popoludne. Gregor Pukshofer, (258) v LJubljani, Kolodvorske nlioe it. 2*. Prostovoljna dražba. V hl*i na It«.— n št. -O. prvo nadstropje na lovo, sc bodo dne 7. in **. maja t. 1. po dražbi prodate sle« dečo reči: Nobnc garniture, mize, omare iu obleko, stoli, zrcala, slike, knjige, knhin|ako orodje in drupe stvari. — Dubro ohranjen faeton so bode tudi istim potom prodal. (259) V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARN0LDA REIFA, DUNAJ, L, PE8TAL«« 1, najstarejša tvrdka te vrste. (623—30) Natančneje izpovedne iu prospekti zastonj. M9»•ornim! Čitajte! Kupil sem na dražbi celo zalogo neke sloveče tovarne it kočo in Šabrake za polovico navadno cene in prodajem, dokler jih je kaj, samo fio gld. 1.8© 1550 kosov jako velikih, neznansko debelih, širokih sabrak 0, ne dajo raztrgati. Te šabrake bo po 190 centimetrov dolge in 130 centimetrov široke, z barvastimi obšivi, debelo so kakor deska in se torej ivh strgati no dado. Razpošiljajo so proti gotovemu plačilu ali pa povzetju. — Slednji dan se razpošiljajo te šabrake na vse kraje sveta in so povsod jako po godu, ker se tudi lahko porabijo za posteljno odeje in so prej veljale več kakor dvakrat toliko. Nadalje se proda 400 kosov svilnatih posteljnih odej iz najfinejše bouretsvile v na j k rasne j Sili barvah, ru-deče, modre, rumene, zelene, pomarančaste, pisane, dosti dolge za vsako posteljo, po gld. 3.75, par samo gld. 7.—. Na stotine pohval in opetovanih naročb mero-dajnih osob jo v inojej pisarni razloženo na blagovoljni ogled in si dovoljujem nekatere objaviti. Gospodu J. II. Rabinovviczu na Dunaji. Vašo cenjeno pošiljatev sem prijel, in naročim še sedaj 30 šabrak iste vrste, kakor prvikrat z ru-dečimi, rumenimi in modrimi obšivi. Denar za šabrake a gld. 1.80 = avstr. velj. gld. 51 je priložen. Oskrbniitvo velepoiestv* Lovasz Putonanskejra: Petvng J. L. Patona, Ogersko, 8. aprila 1885. Častiti gospod! Prosim, pošljite mi 10 takih šabrak, pa ravno iste kakovosti kakor prvikrat in ravno te velikosti kakor poprejšnje. S spoštovanjem Josip Inffinger v Meierhofu v Uinterthiersnu, pošta Kuistein na Tirolskem, 10. aprda 1885. Vaše blagorodje! Dobil sem dve šabraki, in som ž njimi prav zadovoljen, potrebujem jih še 0 kosov, prosim, mi jih hitro poslati. S spoštovanjem Aug. Klaudi. V Bledo, v Inti8kem okraji 21. marca 1835. Gospodu J. II. Rabinowicz-u na Dunaji. Prosim 8 šabrak po povzetji kakor prvi pot. C. kr. topuičarski nadporočnik Dosiderij Moys pl. Ludrova v 13. poljsko-topničurskein polku. V Temešvaru, 8. aprila 1885. Gospodu J. II. Rabino\vicz-u na Dunaji. Prosim, pošljite mi z vračajočo se pošto še dve šabraki, take, kakeršne ste mi že poslali, kolikor je moč sritlu barve po poštnem povzetji. S spoštovanjem Gejza pl. Kramaricz, posestnik Bode, P. Ajka. Gospodu J. H. Rabinowicz-u na Dunaji. Poslani dve šabraki sta mi jako po godu, pošljite mi še štiri po poštnem povzetji baš iBte vrste. (221—3) Grof Anton Khuen v Požunu. Kvarilo. Ker sem jaz sam prevzel prodajo teh plaht, ne more nikdo šabrak take nenavadne dolgosti in širokosti in tako dobre kakovosti za to neznatno ceno prodajati, zato se pa pred ponarejenimi naznanili svari. Naslov: M'^lienuareii Maiiufaetiir, J. ii. itAunonu/i, irien, u, s« hiii- aiutM^aNMe !\r. tiO. v LJubljani, kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih klobukov in kap;~W prejema tudi kožuhovino in zimsko obleko črez poletje v shranjevanje. (112—12) Izrok. Podpisani c. kr. sodnijski poverjenik poživlja vse one, ki imajo kot upniki, kako terjatev do za pušcine dne 15. februvarja 1885 umrlega, zadnje-voljno naredbo zapustivšega Franca IVu-u. trgovca in posestnika v Markli vesi (Markldorf), naj pridejo k podpisanemu dne 28. majnika 1885 ob 9. uri predpoludne, da napovejo in dokažejo svoje terjatve, ali pa naj iste prijavijo pismeno do tega obroka; drugače bi ne imeli do zapuščine, če bi vsled poplacevanja prijavljenih terjatev pošla, nikake pravice več, razvun kolikor jim iz kake zastavne pravice pristoji. V Ptuj i, dne 30. aprila 1885. Ivan Schonvvetter, 1. r. (264—1) c. kr. beležnik kot sodnijski poverjenik. Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. Politične razmere, ki so nastale v vnej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teh razmer se je na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zuprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih ur. Te tako zvane Wa«IiiuK-tonske zepue are so najboljše ure vsega sveta, koje so lire dno eleganLno gravirane in giljoširane ter so amerikanskoga sist m a. Vse ure so natanko repasirane ter garantnjemo za vsako uro pet let." V dokaz gotovega Jamstva ln stroge so-lidnosti, prevsenieuio s tem dolžnost javiio, tla vsako nepristojeeo uro uasaj vzamemo in s drngo zamenjamo. 1000 komadov remontolr žepnih ur, katere se pri kozici navyajo brez ključa, s kristalnim okro-vom, izredno uataneoo regulovaue; razen tega so tudi elektrogalvanlčno pozlačene, z verižico, medaljonom itd., preje jede^i komad gl. 25, zdaj logi. 8.20. lOOO komadov kra.nih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emaili-ranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščnatiui steklom, natančno na sekuude repasirane; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 10C3 komadov ur na valje (cylinder-uhr) v giljo-Siranih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim plošfinutim steklom, tekočih na 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijcm, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60. lOOO komadov ur na sidro (ankeruhr) od pravega lolotnega srebra, odobrenega od «. kr. denarnega urada, tekočih na 15 rubinih, razen tega tudi električnim potem pozlačene, fino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40. 1000 komadov VVashingtonskili remontoir žepnih ur, od pravega lSlotnega srebra, odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom n.. tienotek lepusirane, s kolesjem od niklja, tako da ni i treba teh ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, buržuuusti etui in ključ; vsaka taka ura štala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 15. lOOO komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. lOOO komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje gl. 100 zdaj gl. 40. 650 komadov ur za Stene v iinem email okviru in z biloin, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preje Ul. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z maiatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: (241—2) der Uhrenfabrik Fromm, Wien, II., Obere Donaustiasse 107. .30 SUa.lt, mi F. S. Tiar. Ravnokar je Izšla ilruga knjiga teh glasbo-tvorov • sliko skladateljev«« sadržaj knjige je jako obilen in tako različen, da zamore zanimati vsacega, kdor se z glaiibo bavi ali tudi samo poje. Cena knjigi je 1 gld. 80 kr., zares Izredao nizka. (194—8) Kajigs se dobiva iakl|ncivo pri samem skladatelji in naj se naročnina pošilja pod adreso: S, Vilhar v SIsls-u.. Čebelarji naši, pozor! S tem naznanja podpisani, da ima već stoto v zdravega to je, m. d u za pitanje Čebel, n» prodaj. Prodaja ga na debelo, v celih škafih, po 30 kr. stari funt, na drobno 8a po 33 kr. Čebelarj , bodito brez skrbi, da pri meni do-ite zdrav in dober med, kajti jaz imam sam Čebele — in Bicer 42 plamcnjakov, nekaj prav močnih, ter sedaj pričakujem reje — t<>r pitam jih z istim medom, kakor ga prodajam. Prav nobenega razločka ne delam. Drage čitatelje pa prosim, da naj opozore na to Čebelarje, kateri morda sami lista no čitaj o. i Peter Pavlin, Pred Konjušnico št. 7, Trnovsko predmestje, (236—3)__v Ljubljani._ Št. 5877. JlazijliiH. (235—3) V smislu §. G6 proV. občinskega reda za ljubljansko mesto se naznanja, da so računski zaključki mestne blagajnice in vseh onih zakladov, s katerimi upravlja mesto — za 1884. leto osi 2». aprilu do 7. maja t. 1. v magistratnem ekspeditu razpoloženi za javno pregledovanje in da lahko vsak svoje opazke v zapisnik vs^rejeti da. Mestni magistrat v Ljubljani, __v 20. dan aprila 1885._ Za, bližajočo se sezijo priporoča najstarejša in n a j g 1 a s o v i t e j s a x firma za sukno MORICA BUMA v Brnu (ustanovljena leta IHVJtt pristno Brnsko volneno blago. Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do uld. 6 meter. Bogata izber •iiknu za niiUiij«-(Streich- und KamnitfarnrockstoftV od gld. 3 do gld. 7 in snkua za hlaee9 najnovejši uzorci, od gld. 1 do gld. 6 meter. Črni IVruriens za suknje in Tos-kins za klaee od gld. 3 navzgor do gld. 6, gld. 7 in više meter. Velika zaloga vsakovrstnega HUkna za civilne in vofaftke obleke, livreje, cerkve, biljarde in vozove. Niiknu za požarne straže, veteranska in strelska društva in drujc«* korporacije. — Normalnega voluatega blaga za zgornjo obleko, kakor normaluilt pasteljulli in popotnik odej po sistemi prof. Ciustava Jagrn v Stuttgartu bogata izber. Pristni angleški potni plaidl, 3 metre 50 cm. dolgi in 1 meter 60 cm. široki, po gld. 3, 4.75, 5.25 do gld. 16. Uzorco zastonj in franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. — Pošiljatve, katerih vrednost znaša gld. 10, pofiiljajo se franko. Gospodje krojaški mojstri dobe na zahtevan je vzgledue knjižice z mnogoštevilnimi uzorci franko. (107—10) IVAN LAPAJNE v KRŠKEM je izdal sledeče za ljudske šole in učitelje: a, Praktično metodiko ....... cena 80 kr. b) Prvi poduk.......... „ 6') „ c) Fiziko in kemijo.........60 „ č) Prlrodopls.........• . n 56 „ d) Zemljepis............ n 26 „ c) Geometrijo........... „ 24 _ f) Malo fiziko........... „ 23 „ g) Domovino slovje ......... , jo , h) Prlpovesti ls zgodovine Štajersko . „ 6 , i) Opis krakega okrajnega glavarstva - 30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr. Isti pisatelj ima v zalogi tudi razne pi.ss.nlce in rlsanlce, potem: (232_!S) mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli sosednih krono vin .... . , cena 1 kr. ter slovensko-nemški zemljevid Avatrljsko- Ogerske . .......... »1, in zemljevid Krškega okraj, glavarstva „ 5 „ Bod-, cesarsko v steklenicah (6—18) priporoča A. MATER-jeva trgovina 8 pivom v steklenicah v Ljubljani. Slamniki 21 dane is še prazni, dobe sc prav po ceni na Bregu št. 2, „zum goldenen Schiff", I. nadstropje, sobna št. I. (256—2) Več že xe,"bljenIH sodov z železnimi obroči, ki drže po 10—12 hektolitrov, in so posebno pripravni za prevažanje vode, ker so dolge in ozke oblike, proda (249—2) Pavel Seemann, na Glincah pri Ljubljani. Mejuarotlua linija. __Iz Trsta t Io7i-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi Jork in vspnjemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „O-eimanla", odhod okolu 5. dne maja 1885. Kajuta za potnike itOO gold. — Vmesni krov HO Kold. Potniki naj se obrnejo na (216—8) J.TEEICU-ILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 18, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga ohrne naj se na Kiuiliano d* Ani. l*oglayen, generalnega agenta v Trstu. Mih. Kastner, Karol Karinger v LJubljani; Karol Schaunig v Kranj i; Alojzij VValland, J. Kupfcrsehmid, F. Zanjrger, Traiin & Stiger v Cel j i; Hathever & Felvernigg, Alojzij Fuclis, Anton Kobin, Valentin Trost, C. B. Rossbaehcr, F. Terdina, ,Ios. Lipovitz v Celovci priporočajo svojim, p. n. kupovalcem Zacherl-ovo najnovejšo »pecijnliteto prnškov, katera v intenzivnej moči in sigurnosti presega vsa dosedanja sredstva: za popolno vničenje in iztrebljenje vseh škodljivih in sitnih mrčeaov, kakor: stenic, bolh, šurkov, molov, muh, uii, mravelj itd. Posebno so pred tem svari: „Zacherlin" ne z navadnim mrčesnim praškom zamenjati! „Zacherlin11 prodaja so le v originalnih steklenicah, nikdar, pa sc v samem papirji no prodaja ali pV odprt ne vaga. Originalne steklenice morajo imeti, da^jn pristan, Doduis (8—3) V Mnrna ifltfcar.srfeiiirliidŠkn.tA V ^ Sa, ■ V1ZITN1CE priporoča ,Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. vzajemn o Zahvala in priporočila. Udano podpisani se zahvaljuje svojim kupovalcem za do sedaj skazi panje in priporoča za to sezono svojo bogato zalogo solnčnikov za gospe in gospode velikej izberi, priprosto in najelegai najnižjih cenah; potem dežnike v iznenadno lepoj in velikej izberi, priprosto in najelegantnejše upravljenih po najnižjih cenah; potem v jako bogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpacca, oloth, botany, pol svila, svila, double-faoe-svlla itd., ravno tako na navadnih, kakor mi patentovanih avtomatnlh stojalih, ki so se tako hitro priljubili, z modnimi palicami po najnižjih oenah. Specijalitete dežnikov: patentovani samootvorni, pa-tentovani samozapornl, v kovčegu shranljivl, dežniki s palico od titanija ali pa z zlatim stojalom so vedno v zalogi. Dežniki so kaj naglo in cono na novo provlačijo ali popravljajo, ter naročila z dežele izvršujejo se točno po volji naročnika s poštnim povzetjem. W0 Prckupcem posije se na zuhtevanje obširne cenilnike. labriKanl dežnikov in. tsoln<»niliov, (184-4) v Ljubljani, Mestni trg št. 15. zavarovalna banka vabilo kateri so bode vršil je" na Smnin trgu pop, štev, 9M dne 14. meseca maja 1885 ob 9. uri dopoludne. 4. PROGRAM., Sklep o letnem poročilu za I. 1884. in o predlogih upravilncga sveto-valstva. Poročilo računskih preglednikov. Volitve: a) čvetero členov in troje namestnikov upravilnega svetovalstva; h) troje računskih preglednikov in dvoje namestnikov; <•) ustiiero razpravnih sodnikov; d) poverjenikov za glavne zastope. Določitev nagrad za računske preglednike. Po končanem Obenem zboru vršili se bodo takoj zbori oddelkov, da izvrše dopolnilne volitve preglednih odborov in namestnikom za oddelke L—V., kakor tudi samoupravnih društev odd. I., II. in IV. Izpisek iz pravil: §. 31. III. Pri obenem zboru udeleževati se, voliti in voljeni biti so opravičeni: u) ustanovniki; b) tisti članovi banke, ki itn jo v jednem oddelkov I., II. in III. vsaj 1000 gld. ali temu kapitalu jednako vrednosti dohodek, ali v jednem drugih oddelkov vsaj 10.000 gld. za najmanje celo loto zavarovanih; c) vsak zavarovani člen, ki zahteva to pravico (b), IV. Vsakdo ima v občnem zboru pojeden glas; namestništvo so razen slučajev, navedenih v §§. 26. in '28, spi. pr. le na tak način dovoljuje, da mora namostni člen, kateremu poleg §§.31. III. b) spi. pr. no pristoji pravica udeležiti se občnega zbora, v ta namen, da prejme lcgitimacijski list, pokazati pooblastilo, katero mora biti nu le od člena, ampak tudi od pooblaščenca lastnoročno podpisano in izgotovljono na tisti tiskovini, katero v ta namen pošlje pooblaščencu na zuhtevanje ravnateljstvo. Pooblastilo izroči ravnateljstvo potem, ko ga je pregledalo in podpisalo, pooblaščencu. V. Kdor so hoče udeležiti občnega zbora, ima to najkasneje osem dni pred občnim zborom*) prijaviti ravnateljstvu, katero mu izroči lcgitimacijski list in program občnega zbora. §. So. IV. Koncem vsacega leta, računši od jednoga občnega zbora do druzega, izstopijo štirje členi, ki so najdalje poslovali; pri onih, ki so poslovali jednake dolgo, odloči žreb. Oni, ki so izstopili, morejo so zopet voliti. Po najdaljšem poslovanji izstopijo iz upravnega svetovalstva gospodje; V. BeneS, A. Cifka, P. Sodlak, Fr. Zolinger. V PRAGI, dno 39. aprila 1885. 1 |M-;i \ iluo ■VetoVJftlfttVO vzajemno asavurovulue banice „Js»luviJe>*' v Pragi. *) To je letos do 7. maja (od 8.—12. ure dopoludne). (.Jtili 5FG 8522 MC Merjena parna 1 Maniro Zahvaljujoč se mojim čentitim stalnim gostom za dosed»jni mnogobrojni obisk v zimski pivarni, usojam si naznaniti, da v 8. dan maja. otvorim novo urejeni pivarni vrt in zagotovim, da bodem svojim čestitim gostom in slav. občinstvu stregel vsikdar z najboljšim Koslerjevlni cMrskim pivom, dolirim l>iael|Hklnm vinom in okusnimi Rorklmi in lurzllnil jedili, kakor bodem tudi skrbel, da bode postrežba točna in prijazna. ZiniMlta plvarna oatane &c zmirom odprla. Za mnogobrojni obisk se priporoča (265) gostilničar. »M C. kr. avstr. ogrsk. priv. esenimi vzm (161-4) nadomestilo za slamjače in žične ustavke, Cisti, trajni in ceno, izvrstni za zavode in bolnišnice. Ako se jih več vzame, zniža se primerno ceua. Pri naročbi naj se naznani notranja širjava in dolgost postelji. Glavna zaloga: Dunaj, I., Maximilianstrasse L BUDIMSKA aRoczv GRENOICA, V ^^^^^^F ^ati 11' 80 smalizovali in označili deželna akademija v ^^^^ H Budim-pešti, profesor dr. Stiilzel v Monakovem, profesor H dr. Hardy v Pariza in profesor dr. Tichborne v Londonu, H priporočajo profesor dr. Oebhardt v Budimpešti in ne-davno profesor tir Rokitanskv v Inomostu, profesor dr. A Zeissel na Dunaji in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vse-w bine lithiona; posebno uspešno po uporablja pri trdo- vratnih boloznib prebavi I nih organov in zapre tj i vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. — Dobiva se po vseh špecerijskih prodajalnicah in proilaialnicnh mineralnih voda, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah in drogueriJHh, vedno na novo natočena. — Prosi se, da se zahteva izredno Bndimska Rak6ozy (213—3) Lastniki: bratje Loser v Budapešti. XXXXXKKXKKXKKKXXKKKXXXXsr Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne" 1