Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 13. oktobra 2022 - Leto XXXII, št. 41 stran 2 »Dovolite mi torej, da praznujem, norost je končno umrla« Obe buči sta bili nagrajeni stran 5 Rauže iz kreppapira ... stran 6 »Če maš v glavi vse popucano, te nika ne mauti« stran 10 2 Pred 30. lejti se je goraudpro mejni prehod Martinje-Gornji Senik »Dovolite mi torej, da praznujem, norost je končno umrla« Rejči, stere so zapisane v naslovi, je 21. avgusta 1992 povedo vogrski predsednik Árpád Göncz, gda je vküper s slovenskim 18. marca 1990. Civilna iniciativa, v steroj je biu tüdi Srečko Kalamar iz Trdkove, ga je pripravila zavolo napovedanoga šir- Erika Köleš Kiss Damijan Zrim predsednikom Milanom Kučanom malo pred štrto vöro zadvečerka slavnostno prejkvrezo trak in se je s tem tüdi uradno goraudpro mejni prehod Martinje-Gornji Senik. Té rejči so bile tüdi naslov slavnostne prireditve, na steroj smo se preminauči petek spaumnili toga zgodovinskoga dogodka. Slavje sta pripravili Zveza Slovencev na Madžarskem (ZSM) in Občina Gornji Petrovci. Po tistom, ka sta slovenski in vogrski graničar z drautom simbolično dojzaprla granico, smo se leko v programi, steroga je pripravila Valentina Novak, tüdi ob pomauči starih video posnetkov spaumnili, kak je bilau te, gda je bila granica dojzaprejta. Med programom, v sterom so se notpokazali porabski šaularge, slovensko in vogrsko himno pa je zapopejvo senički mešani pevski zbor Avgust Pavel, so porabski mlajši na oder prinesli tüdi neka plakatov, takših, kakše smo vidli na protesti v Martinji jenja mejnoga pasa s 100 na 1000 metrov: »Tistoga cajta smo večkrat šli na Gorenji Senik, samo ka smo namesto štiri mogli prevoziti okauli 70 kilometrov, vej pa smo mogli titi prejk prehoda Hodoš-Bajánsenye.« Na protesti so nej bili samo Goričanci, liki tüdi porabski Slovenci, steri so se pelali domau s prireditve, stera je bila v ljubljanskom Cankarjevom daumi. »Té dogodek je biu fejst odmeven in nam je dau volau za dodatne aktivnosti za tau, ka se té naš mejni prehod gorodpre čim bole brž,« pravi Srečko Kalamar, steri se ške spaumni, ka je »prauti sausedni vesnici, pa čiglij so v njoj živeli Slovenci, že pogled biu pregrešen, ka pa bi ške bilau, če bi si vüpo šetati ob mejni črti. Čiglij so nas v šauli včili o štirih stranaj neba, so za nas te bile samo tri.« Srečko Kalamar je ške pravo: »Dragi moji, bojte ponosni na svoje korenje, na kraje, v sterih živemo, pa na srčnost našoga srca in te nam niti ena kriza nede prišla do živoga. Ške več. Pomalek mo začnili vörvati, ka obstaja tüdi peta stran neba. Tau je nebau samo.« Slavnostni guč na prireditvi sta mela slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss in poslanec v slovenskom državnom zbori Damijan Zrim. »Do spremembe političnoga režima leta 1989 so lidge k nam leko prišli samo tak, če so meli dovolilnico za obmejni pas. Do té dovolilnice je nej bilau na leko prijti,« je spaumnila parlamentarna zagovornica, stera je vesela, ka zdaj oprejta granica dopüšča povezovanje in pajdaške stike, tüdi tau, »ka saused leko k sausedi pride na posanco vina, pa ka leko vörniki pridejo k svetim mešam na Vogrsko, tak kak je tau inda svejta bilau.« Damijan Zrim je prva povedo, ka se je po prvi svetovni bojni raztala paut Slovencov, steri živejo pod Srebrnim bregom, po drügi svetovni bojni pa je prišo ške üjši cajt tak imenovane Železne zavese. »Leta 2004 sta tak Slovenija kak Madžarska vküper staupili v združeno Evropsko unijo. Tau je biu stopaj, steri je pripomogo k tomi, ka so se granice čista gorodprle,« je povedo slovenski poslanec in na konci ške cujdau: »Brodim, ka preminauče generacije tau svobodo, stero zdaj mamo, bole cenijo. Na nas, mlajši generaciji ge, ka granice ostanejo oprejte, lidam na Goričkom in v Porabji pa damo priliko, ka živemo ške naprej v sožitji.« Predsednica ZSM Andrea Kovács, stera je v imeni obej organizatorov lepau li mejni prehod, steroga smo že vsi dugo dugo čakali. Želejm si, ka bi se po toj pauti ške dosta in dugo vozili Slovenci z Andrej Gerenčer Martin Ropoš pozdravila vse navzauče, je k rejči pozvala ške Andreja Gerenčera in Martina Ropoša. »V našoj, te ške velki soboški občini, smo tüdi bili zatau, ka čim bole brž pridemo do toga prehoda. Velko podporo smo meli pri našom predsedniki rosaga, pa tüdi pri naši vladi, večkrat smo šli tüdi na djileše s ta prejdnjimi v Somboteu in v Monošter. Znamo, ka sta bila Milan Kučan in Árpád Göncz nej samo predsednika, liki tüdi velkiva pajdaša, zatau smo z njuno podporo ležej prišli do našoga cilja,« je pravo nekdešnji soboški župan Andrej Gerenčer, steri je ške raztolmačo, ka je zavolo toga, ka je rosag nej meu za tau penez, soboška občina financerala zidino za obmejne organe. Čiglij so od zvünešnjoga ministra Dimitrija Rupla daubili obečanje, ka 5 milijonov tolarov dobijo nazaj, »se je tau nej zgaudilo, ali nam je nika nej žau bilau, vej pa smo daubi- obej strani granice, mlada generacija pa naj poskrbi, ka mo ške naprej leko pravli, ka tü živejo pošteni in dobri pajdaši.« Martin Ropoš pa brodi, ka je biu »21. avgust 1992 rejsan en zgodovinski den, na steroga smo v Porabji dugo čakali. Nekak smo bili vajeni, ka so se naši problemi pomalek rešavali. Skor deset let smo delali na tom, ka aj se té naš mejni prehod gorodpre, te je ške deset lejt trpelo, ka smo daubili drügi prehod, Verica-Čepinci, pa ške deset lejt, ka smo daubili poštijo med Verico-Ritkarovci in Gorenjim Senikom.« Na prireditev, na stero je prišla tüdi generalna konzulka RS v Monoštri Metka Lajnšček, več županov z obej strani granice, med njimi je biu tüdi monoštrski Gábor Huszár, steri se je vküper z drügimi pohodniki eno vöro pred prireditvijo peški napauto od gorenjeseniške šaule prauti mejnomi prehodi. Silva Eöry Porabje, 13. oktobra 2022 3 Za krepitev slovensko-madžarskih odnosov v korist obeh obmejnih regij Aprila 2015 je pod pokroviteljstvom veleposlanice Madžarske v Ljubljani Edit Szilágyi Bátorfi in veleposlanice Republike Slovenije v Budimpešti Ksenije Škrilec v središču Porabja prvič potekal Monoštrski forum. Dogodek je priredila Srednjeevropska sko sodelovanje med državama je prav tako intenzivno, obe partnerici pa morata najti odgovore na vprašanje energetske krize. Veleposlanik Madžarske v Ljubljani Andor Ferenc Dávid je dodal, da opravljata obmejni narodnostni skupnosti vlogo mostu, Gonilna sila vseh dosedanjih forumov je bil generalni sekretar CESCI Gyula Ocskay (na levi), ki se je za pomoč pri pripravah zahvalil generalni konzulki RS Metki Lajnšček. Pokrovitelji letošnjega dogodka so bili (z leve) monoštrski župan Gábor Huszár ter veleposlanika dr. Marjan Cencen in Andor Ferenc Dávid služba za čezmejne iniciative (CESCI), pomembno vlogo pri pripravah pa je imel tudi zaslužni profesor Univerze v Mariboru prof. dr. Jože Gričar. Med dosežki kasnejših forumov velja omeniti pobudi za ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje MURABA ter Slovensko-madžarskega skupnega finančnega sklada. 4. oktobra letos je bil po štiriletnem zatišju v Slovenskem domu 5. Monoštrski forum, ki se ga je udeležilo več kot sedemdeset gostov. Po pozdravnih besedah generalnega sekretarja CESCI Gyule Ocskayja je zbrane nagovoril župan Monoštra Gábor Huszár in izpostavil, da bodo razvoj gospodarstva, podpora starejšim in ohranitev mladih v obmejni regiji možni le s koriščenjem sredstev iz prej omenjenega skupnega sklada. Veleposlanik RS v Budimpešti dr. Marjan Cencen je opozoril, da sta Slovenija in Madžarska prijateljski sosedi, medsebojni obiski turistov pa vseskozi naraščajo. Gospodar- obe vladi pa bi se morali posvetiti razvoju infrastrukture na obeh območjih. Opozoril je tudi na prihajajočo recesijo, v kateri pa bo kljub vsemu po- izboljšanju turistične privlačnosti obmejne regije, kjer so razvojne razlike zelo opazne. Minister je poudaril tudi pomembnost decentralizacije in podčrtal, da predstavlja meja danes priložnost. Namestnik madžarskega ministra za regionalni razvoj državni sekretar Csaba Latorcai je dodal, da je madžarska vlada v preteklih letih spodbujala izkoriščanje teh priložnosti. Naznanil je, da bodo podpore malim in srednjim podjetnikom v okviru Razvojnega programa slovenskega Porabja deloma nakazane še letos decembra (prvih 109 milijonov forintov), ostala sredstva pa na začetku prihodnjega leta. Predlagal je tudi, da se za Pomurje in Porabje ustvari nova, skupna turistična znamka. Državna sekretarka pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je podčrtala, da so nekoč obe obmejni narodnostni skupnosti obravnavali kot marginalni skupini, danes pa Tretji posvet foruma je bil namenjen pogovoru o demografskih izzivih – na njem so svoja stališča izrazili mlajši in starejši poznavalci problematike iz Porabja, Pomurja in širše regije trebno omogočiti odločitve na lokalni ravni. Na prvem posvetu foruma so sodelovali visoki predstavniki slovenske in madžarske politike. Slovenski minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Aleksander Jevšek je najavil, da bodo razpisi v novi evropski finančni perspektivi 2021– 2027 predvidoma objavljeni že v prihodnjem marcu. Poudarek bo na biodiverziteti in predstavljata predvsem socialni in ekonomski potencial. Navedla je primer monoštrskega Slovenskega doma, ki naj bi s prepletanjem kulturnih in gospodarskih dejavnosti predstavljal dobro prakso, obenem pa opozorila na potrebnost digitalne in zelene preobrazbe. O Slovensko-madžarskem skupnem finančnem skladu je spregovorila vodja oddelka na Ministrstvu za zunanje zadeve in trgovino dr. Lívia Balozsán. Kot je dejala, so koordinacijo sklada zaupali MURABA EZTS in programskemu odboru, ki bosta razpisala tudi konkretne natečaje. Madžarska stran je po njenih besedah že potrdila sredstva za prvo leto izvedbe, zdaj čakajo še na podoben korak s strani slovenske vlade. jo vrednote. Na sklepni okrogli mizi so sodelujoči predstavili svoje poglede na demografske izzive ter priložnosti za vzpostavitev starejšim in mladim prijazne regije. Tretji posvet je povezoval novinar Dušan Mukič, na vprašanja, povezana s starostniki, sta odgovarjala profesor Jože Gričar in koor- Posvetovanje v Monoštru, ki ga je podprlo tudi madžarsko Ministrstvo za zunanje zadeve in trgovino, je pritegnilo lepo število udeležencev. V prvi vrsti (z desne) Karel Holec, Ferenc Horváth, dr. Lívia Balozsai, Vesna Humar, Csaba Latorcai in dr. Aleksander Jevšek, ki so sodelovali tudi v razpravah. V nadaljevanju foruma sta sledili okrogli mizi, prvo je vodil direktor CESCI Mátyás Jaschitz. Na tem drugem posvetu so sodelovali predsednica slovensko-madžarske sekcije Industrijske in trgovinske zbornice Madžarske Bernadett Balogh, član predsedstva Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Dušan Orban, predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec, vodja programa Interreg VI Slovenija-Madžarska Aleš Mrkela, generalni direktor družbe Westpannon Team Nonprofit Kft. Tibor Polgár in predsednik Razvojnega sveta pomurske regijeTadej Ružič. Udeleženci okrogle mize so razpravljali o izkušnjah pri sodelovanju v obmejni regiji, o potencialih, ki morda niso v zadostni meri izkoriščeni, o dobrih projektnih pobudah, ki pa včasih z iztekom programa zamrejo, oziroma o razvojnih zamislih, ki so lahko možnosti za spremembe, medtem pa ohranja- Porabje, 13. oktobra 2022 dinatorka projekta MotivAge Mateja Kučan. Problematiko mladih so osvetlili direktor MURABA EZTS Bálint Papp, predstavnik porabske mladine Tomaž Kovács in predsednica Pomurskega madžarskega mladinskega društva Ines Ftičar, o krepitvi skupnosti pa je spregovoril predsednik večnamenskega društva v kraju Oszkó István Kovács. Vsi so se strinjali, da je staranje značilno za vso obmejno regijo in da je treba mladim ob gospodarskih možnostih zagotoviti tudi primerno družabno in kulturno življenje. Podobni forumi – čeprav jih prirejajo najpogosteje le letno enkrat – so dobra priložnost, da se srečajo akterji, ki se trudijo za uresničitev zelo podobnih ciljev. Z izborom srečanja pa so podpisniki monoštrske pobude že petič dokazali, da je strokovnjakom na obeh straneh slovensko-madžarske meje mar za Porabje. -dm- 4 PREKMURJE Najbaukše firme Novine Vestnik so ob pomauči Pomurske gospodarske zbornice (PGZ) vöodabrale najbaukše pomurske firme v leti 2021. Med velkimi je gvino Farmtech iz Ljutomera, med srednje velkimi soboški Roto, med malimi Megras iz Murske Sobote, med mikro pa Glasmetall s Krajne. Strokovna komisija je vöodabrala tüdi naj zaposlovalca, firmo, stera najbole skrbi za svoje delavce. Tau priznanje je daubo lendavski Virs. Najbaukšo pomursko firmo so vöodabrali tüdi bralci Vestnika. Največ glasov so dali firmi Kompas Pomurje za Hotel Belmur. Kipce sta na slavnostni prireditvi (bila je v soboškom Gledališči Park), na stero so pauleg podjetnikov in predstavnikov lokalne politike prišli ške ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, minister, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Aleksander Jevšek in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka, podelila Robert Grah, direktor PGZ in Adriana Gašpar, direktorica Podjetja za informiranje. Slavnostni guč je meu predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. On je med drügim pravo, ka je trnok fontoško, ka de firman dobro: »Če de gospodarstvi dobro, de dobro vsem nam. Te mamo blaginjo (jólét), ka je v gnešnjij žmetnij cajtaj ške telko bole fontoško.« Pravo je ške, ka gé v Pomurji dosta dobrih firm. Tau kažejo tüdi podatki. Tak se je dodana vrednost na zaposlenoga v zadnjom leti zvekšala za deset procentnih točk, dobiček iz poslovanja pa je zraso za 23 procentov. Šimonka je ške napovedo, ka v zbornici vüpajo, ka baudejo do konca meseca sprejeti ukrepi, s sterimi de se bar malo dojstavila škoda, do stere je prišlo zavolo energetske krize in drügih aktualnih nevol v svejti. Silva Eöry Nagrajena tudi porabska Slovenka 28. septembra je v dvorani Državnega sveta potekala posebna slovesnost, na kateri so razglasili nagrajence in podelili nagrade XX. nagradnega natečaja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplom- (Gornji Senik in Števanovci), in sicer je natančno analizirala vse tamkajšnje dvojezične napise. Avtorica v uvodnem delu naloge na kratko predstavi slovensko Porabje ter preučevanje jezikovne krajine in znotraj tega šolske jezikovne podobe, kar je relativno novo raziskovalno področje znotraj sociolingvistike, kot tudi dvojezično šolstvo v Porabju. »Raziskava je pomembna tudi za področje jezikovnega načrtovanja javne vidne dvojezičnosti v porabskih madžarsko-slovensko dvojezičnih osnovnih šolah. Raziskava šolske jezikovne podobe s konkretno gradivsko analizo javNagrajenka Barbara Zakoč z ministrom nih napisov je v sloza Slovence v zamejstvu in po svetu venskem jezikoslovju Matejem Arčonom novost. Predlaga se, ska, magistrska in doktorska da se izsledki raziskave obdela na temo Slovencev v za- javijo v obliki znanstvenega mejstvu in po svetu. prispevka,« so še zapisali v Nagrajenci so priznanja pre- utemeljitvi. jeli iz rok ministra Mateja Barbaro so na slovesno poArčona. Ta je v nagovoru po- delitev pospremili mentorica udaril, da dvajset let, kolikor Anna Kolláth ter njena mama, že poteka ta nagradni natečaj, mož in tudi mali sin. dokazuje, da se Urad zaveda »Hvaležna sem, da so v Slovelikega pomena spodbujanja veniji nagradili moje delo mladih, da raziskujejo temati- in s tem izrazili, da cenijo ke, povezane s Slovenci v za- ta znanstveni dosežek in mejstvu in po svetu. Strokov- vloženi trud,« nam je zaupana komisija je letos dodelila la nagrajenka, ki je trenutno 3. nagrado porabski Slovenki na porodniškem dopustu. Na Barbari Zakocs za magistrsko vprašanje, kakšni so njeni delo z naslovom Jezikovna načrti, je povedala, da bi bila podoba dveh slovensko-ma- vesela službe, ki se nanaša na džarskih dvojezičnih osnov- njeno izobrazbo in kjer bi lahnih šol v Porabju. ko izkoristila v matični domoBarbara je študirala slovenski vini pridobljeno znanje. »Tudi jezik in književnost ter ma- ne odklanjam možnosti nadžarski jezik s književnostjo daljevanja izobraževanja, na mariborski Filozofski fa- ampak to bi bilo vsekakor kulteti. Magisterij je končala samo poleg službe, saj bi leta 2021 in s tem pridobila zame predstavljalo veliko finaziv magistrica profesorica. nančno breme,« je še dodala. V svojem delu je obravnavala Barbari Zakocs v imenu uredt. i. jezikovno krajino, zno- ništva iz srca čestitamo za pretraj te pa natančneje šolsko jeto nagrado in ji želimo veliko jezikovno podobo, tj. vidno uspeha v njenem nadaljnem jezikovno podobo dveh dvoje- akademskem življenju. zičnih osnovnih šol v Porabju Nikoletta Vajda-Nagy Pod Srebrnim brejgom … ... je grauzdge dojsemleto, zvekšoga že je sprešano tö. Steri se v tau razmejo, pravijo, ka de dobro vino iz vsega toga vöprišlo. De vöprišlo tam, kama je nej toča vdarila. Prva pa kak so velki vinarge začnili bečke puniti, so trno falo staro vino odavali. Tau nika nauvoga nej, kak bi v tom vsikšo leto gnako bilau. Tau leto pa v varaši Murska Sobota sploj nede gnako vögledalo. Čakalo se je, čakalo pa eške se itak ne vej, sto de najviše v njem glavau noso. Zaprav, steri so tisti ali tiste, ka škejo na mesto staroga župana priti. Že smo pisali od toga, ka zdaj njemi Ljubljana krüj rejže. Na, rejže si ga vcejlak sam. Škeli smo prajti, med prejgnjimi glavaši v metropoli si je nauvo funkcijo najšo. Nauvi klub pa si je Josip Jojo Iličič najšo. Legendarni nogometaš, indašnji reprezantant, je na Talanskom nazadnje labdo brso. Tam si je rejsan velko kariero naredo. Nazadnje je pri Atalanti gole davo. V zadnji dvej lejtaj je bole malo brso, puno problemov se je v njem nabralo. Depa, inda na »fuzbal pijaci« 22 milijaunov evronov vrejden Iličič je tam svojo kariero zgotovo. Gnes je eno milijonko vrejden. Kak povejda- Tak Alenka Artnik po dobri trej no, nauvi klub si je najšo, nazaj minutaj samo z zrakom v svoji v Slovenijo je prišo. Tau se je že plüčaj nazaj »tagor« plava. Lepau eden čas čakalo. Nej samo eden se vidi, ka je vesela, znauva je klub ga je škeu za sebe dobiti. Na najbaukša. Kuman po svojom trestom leti je s tejm športom konci je k Maribori prišo. Depa, začnila (Kejp: splet) tau eške nej vse, ka se kaulak toga godi. Lidge se najbole za tau gorgemlejo, kakšo plačo de emo. Vejmo, slovenska liga je nej najbole bogata, leko povejmo, ka jo med bole srmačke leko štemo. Pa se tadale spitavajo, kelko pri svoji 34 lejtaj sploj eške leko naredi. Od toga, ka eške leko Alenka Artnik naredi, se več niške ne spitava. Pri svoji 40. lejtaj je znauva najbaukša na svejti bila. V Turčiji je skur tri pa pau minute v vodej zrak držala pa doj do 116 mejtrov je prišla. Tau je »samo« šest mejterov menje, kak njeni svetovni rekord. Toga je lani na sprtolejt gorpostavila. Pri vsejm tejm njoj dosta njeni parter iz istoga športa pomaga. Z njim zvekšoga v Švajci živeta, zmejs pa v Ljubljani tö. Kakoli ka Alenka je v vodej doma, na zemlej vej ostanoti. Tau znamenüje, ka nigdar je nej škela preveč visko lejtati. Ostanola je vcejlak prausen človek, steri že mlade vči. Nika pa se neškejo tisti navčiti, steri na velke gobe berejo. Tau leto ji je dugo, preveč dugo nej bilau. Vrejme je tak škelo, aj ji nega. Zdaj je perauvnost na velke vövdarila. Regule pravijo: več kak dvej kili je nej slobaudno vö iz gauške nesti. Depa, na tau skur niške ne gleda. Eške več, na facebook gor kejpe davajo, sto je kelko nabro. Gor se nesejo, steri je bole perauven, steri več vala. Pa se leko takše tö čüje: »Dobro, ge sam rejsan štiri kile grbanjov domau prineso. Vej pa nemo je tam njau, drugi je pa poberejo. Depa, nisterni rejsan nemajo mere. Po šest, sedem kil vönesejo!« Pri tejm guči pa se k perauvnosti eške nevoškenost kcuj mejša. Srebrni brejg pri vsejm tejm tiüma ostane. Zavolo človekove nature se djauče. Porabje, 13. oktobra 2022 Miki Roš 5 Obe buči sta bili nagrajeni V soboto, 1. oktobra, je v Martonvásárju potekalo državno tekmovanje v tehtanju buč velikank, na katerem se je s svojima bučama pomeril tudi Sakalovčan Ádám Vajda. Letos mu je uspelo vzgojiti kar dovolj padavin, tako rastlin ni bilo treba zalivati. »Odrezati je bilo treba nepotrebne vitice, samo eno bučo sem lahko pustil na rastlini, saj ima le tako možnost, da zraste v orjaka. Zelo po- Buči, ki sta na vrtu zasedli veliko površine, je gojitelj zaščitil tudi z mrežo proti toči dve orjaški buči – o tem ste že lahko brali v naši 38. številki. Ádám je bil dijak Srednje okoljske in kmetijsko-tehniške šole Herman Ottó v Sombotelu, ki jo je leta 2012 končal kot vrtnar in tehnik za vzdrževanje parkov, trenutno pa dela v Avstriji. Pred štirimi leti se je odločil, da se bo ob službi ljubiteljsko začel »igrati« z bučami. Sprva je poskušal s kupljenimi semeni, z njimi je vzgojil bučo, težko največ 55 kilogramov. Potem je na spletu videl, da obstajajo veliko večji primerki. Lani je dobil seme z dobro genetsko zasnovo, takrat je buča dosegla težo 181 kilogramov. Letos pa mu je rekorder Tibor Kókai podaril semena iz 630-kilogramske buče, pri Ádámu pa je zrasla buča, težka 465 kilogramov. Sam je kupil še belgijsko seme, iz katerega pa je zrasla 320-kilogramska buča. Za gojenje buč velikank je potrebna skrbna nega in tudi velika mera ljubezni. Ádám je začel z vzgojo v aprilu, ko je posadil semena. Rastline so bile znotraj tri ali štiri tedne, potem jih je odnesel na vrt in nad njimi zgradil šotor iz folije. K sreči je bilo spomladi poškoduje od zunaj. Ádám je svojo rastlino pogosto pokril z belo rjuho, da bi jo zaščitil pred sončnimi žarki v najbolj vročih poletnih obdobjih. Mladenič je rastlino ročno opraševal tudi zaradi dobre tehta,« pojasnjuje gojitelj, ki je oba svoja pridelka z njive odpeljal na državno tekmovanje v prepričanju, da ima dobre možnosti za uspeh. Imel je prav, saj je z večjo bučo zasedel drugo mesto, Porabske gobe berejo njena uradna teža je bila 465,5 kilograma. Manjša, 319 kilogramov težka buča, se je uvrstila na peto mesto, poleg tega pa je ta primerek osvojil tudi naziv najlepše buče (Howard Dill Award). S tem rezultatom se je kot madžarski tekmovalec uvrstil tudi na svetovno lestvico GPC. V Martonvásár ga je pospremila žena Melissza, ki je tudi zelo ponosna nanj. »Najprej nisem bila prav vesela, da se je spet lotil gojenja buče, saj smo spomladi začeli graditi hišo, konec julija pa sva imela poroko in veliko opravkov tudi z organizacijo. Kasneje sem se pa vseeno sprijaznila s to njegovo strastjo, saj mu je to zelo pomembno. Izjemno sem vesela, da mu je uspelo. Vsa družina je navdušena nad rezultatom,« je povedala. Adam želi naslednje leto nadaljevati gojenje in upa, da mu bo uspelo postaviti rekord ter na tehtnici zagledati magično številko nad 500 kg. (Slika na 1. strani: Ádám z bučama, ki sta razstavljeni na dvorišču Hotela Lipa). Pred trestimi lejti so se v Porabji pa v vsej tisti železnožupanijski vasaj, stere so paulak meje bile, sploj naletja brale gobe. Gda so rasli lisičice pa grbanji, človek je na pau vöre vöskočo v gauško pa en korblec tak nagnauk nabro. Zato, ka te je samo domanjo lüstvo odlo po tej goščaj, drügi, steri so nej ta valaun bili, so samo z dovoljenjom leko v ves prišli, tak ka nej bilau »konkurence«. Drügo pa tau, ka te so gobe nej kipüvali, vsikši je samo telko nabro, kelko je za svoj tau nüco. Zvün tisti srečnežov, steri so v Varaši v Šabler krčmej Avstrijcom za šilinge leko odali gobe. Depa té je nej bilau dosta. Tak ka za gobarjanje so tisto bili zlati časi, te so še tam pa te rasli grbanji, gda je puna luna bila pa bila vlaga. Sezona za gobe je gesen bila, najbola te, gda so se dinski grbanji skazali. Tau je zdaj že nikanej tak kak je prvin bilau, dostakrat se zgodi, ka cejlo leto nega gob pa grbanjov. Zato ka vrejmen že nej tašo kak bi moglo biti, največkrat je malo deža, ka je gobam najbola potrejbno. Depa gda rastejo, te je tö težko nabereš, zato, ka je dosta lüstva po goščaj. Pa nej samo grbanje, vse gobe vöpoberejo. Do tejga mau je tak bilau, ka domanji lidgé pa Varašanci so odli po porabski goščaj, od letos se je tau tü spremenilo, še več lüstva odi po naši goščaj pa nej posamezniki, liki organizirano. Pripelajo se z avtonami v Porabje, nej eden pa dva, liki petnajset ali še več. Lüstva je pa telko, gde stanejo vse je črno. Najbola je tak leko spoznamo, ka vsi ruksake majo na plečaj, zaka, tau ne vejm. Potistim, gda se sparkirajo, vküpstanejo eden pri drügom, etak več kak stau mejterov šurki red ženejo pa nej samo grbanj, niša goba ne ostane za njimi. Gda edno gauštjo prejkpoglednejo te dejo na drügo pa tau tak dé cejli den. Če bi nej s svojimi očami vido ranč bi nej dau valati. En den od Andovec prejk Verice-Ritkarovci do Gorenjega Senika vse gošče so »vöporaubili« (oropali). A.V. Karči Holec Ob tehtanju buče z organizatorji in sponzorji membna so tudi hranila, genetike, saj semena ohrasprva je rastlina potrebova- njajo koristne lastnosti. Pravla dušik, ko je buča rasla, zaprav se je rast začela po potem pa še kalij. Potrebno opraševanju, buča je zrasla je bilo tudi škropljenje, brez za 13 kilogramov na dan, enkaterega rastlina zlahka zboli,« pravi Ádám in dodaja, da je ena rastlina zasedla od 50 do 80 kvadratnih metrov površine. V bolj suhih poletnih dneh so buči zalili s 450 litri vode, včasih je pomagala cela družina, posebej njegova mama, ki je kot upokojenka lahko skrbela za buči. Ádám jo je Ádám Vajda s svojimi nagradami čez dan večkrat klical iz službe in ji podal krat pa se je povečala celo za navodila o potrebni negi. 18 kilogramov. Ko je bilo zelo vroče ali so »V prvih dvajsetih dneh kakšen dan zamudili, je bilo je bila sprememba v teži potrebno še več vode. Paziti manj vidna, v naslednjih pa so morali, da je ne zalijejo štiridesetih dneh pa zelo. preveč, ker potem buča vsr- Sproti sem meril obseg, šika vodo in lahko poči. Buča rino in dolžino buče in na namreč mora biti brezhibna, podlagi tabele sem lahko med hitro rastjo pod njo na- približno izračunal, kolisujejo droben pesek, da se ne ko kilogramov dejansko ŽELEZNA ŽUPANIJA Porabje, 13. oktobra 2022 6 OD SLOVENIJE... Sedem kandidatov za predsednika države Državna volilna komisija je po izteku roka za vlaganje kandidatur potrdila osem predsedniških kandidatov, a je Gregor Bezenšek zadnji dan, ko je to še bilo mogoče, umaknil soglasje h kandidaturi in izstopil iz predsedniškega boja. Na volitvah, prvi krog bo 23. oktobra, bodo volivci tako lahko izbirali med Milanom Brglezom (Socialni demokrati in Gibanje Svoboda), Anžetom Logarjem (Romana Jordan in skupina volivcev), Janezom Ciglerjem Kraljem (Nova Slovenija – krščanski demokrati), Miho Kordišem (Levica), Natašo Pirc Musar (Biserka Marolt Meden in skupina volivcev), Vladimirjem Prebiličem (Vesna – zelena stranka) in Sabino Senčar (Resni.ca). Sprejete spremembe družinskega zakonika Državni zbor je z 48 glasovi za in 29 proti sprejel spremembe družinskega zakonika, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb. Istospolnima partnerjema v partnerski zvezi pa omogoča, da posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. Spremembe družinskega zakonika sledijo ustavni odločbi, objavljeni julija. V skladu z njo je veljavna ureditev, po kateri zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in istospolna partnerja v formalni partnerski zvezi ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. Ustavno sodišče je naložilo državnemu zboru, da neustavnost odpravi v šestih mesecih, ter določilo, da do sprememb zakonodaje velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja v partnerski zvezi skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca. Razprava o predlogu družinskega zakonika, ki se spreminja zaradi odločitve ustavnega sodišča, je dvignila kar nekaj prahu in spodbudila shod nasprotnikov na Trgu republike. Rauže iz kreppapira na Dnevaj evropske kulturne erbe svoji babic. Etak se ta šega prenaša iz toga ipa smo trno veseli, če se še najdejo generacije v generacijo ali kak se tau ženske, stere tau rade delajo, vej pa mlalepše pravi, iz roda v rod.« de je trnok težko vcujdobiti tak v Porabji Ranč tau je vözdignila etnologinja Jelka kak v Prekmurji. Pšajd tö, stera je pravla, kak pomembno Na delavnici so delale tri porabske žen(fontos) je tau, ka se ešče najdejo žen- ske. Iluš Dončec je pokazala, kak se ske, stere se tau »meštrijo« ščejo vsebole navčiti, vej pa samo etak leko gorostane. Rauže iz kreppapira so gnauksvejta bile v cejlom živlenji navzoče po naši vasnicaj. Ali za tau, ka nej bilau živi rauž ali za tau, ka nej bilau pejnez za žive rauže. Iz kreppapira so mejle gnauksvejta sneje pa svadbice püšle na zdavanji, da bi se malo bole »živi« napravili, so püšle okinčali z asparatusom. Dapa iz rauž iz kreppapira so napravili vejnce tö, steri so sprvajali človeka na njegvo zadnjo paut. S takšnimi rauži so okinčali plac pred cerkvami, gda so se pripravlali na firmo (birma) pa so čakali püšpeka, dapa ranč tak z njiPri staula je Iluška Dončec pokazala, kak se delajo Korine je delala Milena Fridl Zelenik. Takše korine so mi so okinčali križe pri pauti. Rau- gnauk svejta meli svatje na gostüvanji v Porabji tö krumpičove rauže iz kreppapira že iz kreppapira so trno pomembne bile pri ništrni šegaj, pomislite samo na rauže v loj (vosk) namačejo, potistim v ka so bile ene lepše kak druge. Te den je Slovenska zveza organizirala borovo gostüvanje, gde so baur, kaule, mrzlo vodau potisnejo. Etak eške duže delavnico ob Dnevaj evropske kulturne kočüje, konje pa vse drugo okrasili z nji- držijo. Iluška Dončec je mlado udeledediščine, na steri so pripravili menkšo ženko včila rauže delati, Margit Korrazstavo rokodelskih izdelkov. Navzaupič je pokazala, kak se napravi trnjova če, med njimi generalno konzulko R rauža iz židani pantlikov. Cilika Čato, Slovenije Metko Lajnšček pa etnologistera sama tö redi rauže, se je zdaj raj njo soboškoga muzeja Jelko Pšajd, je sama tö včila. Organizatorge so pozvali pozdravila predsednica Slovenske zvegospau Mileno Fridl Zelenik iz Murske ze Andrea Kovács, stera je pravla, ka se Sobote, stera dela korine, püšle pa vejnletos na Dnevaj evropske kulturne erbe ce, kakšne so gnauksvejta delali pri nas najvekšo težo davle trajnostni erbi. Lani tö za snejo, ženina, svadbice, drüžbane, smo se na tej dnevaj spravlali s kulinastarašice pa starašine na gostüvanji. rično dediščino, zatok smo v Andovcaj Vse tau pripravla s pomočjauv železni na domačiji pekli cvrtino (tamadli ali maudlinov. Na tej delavnici so že leko kaup – vej pa za gnako gesti vsakša ves sprobali maudline, stere je Slovenska ma drugo ménje), stero smo na konci zveza dala naredti po kopiti stari maudžmano pogeli tö. linov gospe Milene Fridl Zelenik. NajLetošnja razstava je bila bole paša za bole živo pa glasno je prav pri njenom oči, nej telko za želaudec, je pa hvalila stauli bilau, vej se je pa po maudlinaj flajsne prste pa roke domanji žensk. mlatilo z lesenim klapačom. Iluš Dončec je rauže namakala v vosek (loj) Zakoj so rauže iz kreppapira trajnostna Po dobroj vöri dela so bili vsi zadovolni, erba, erba, stera dugo drži? O tom je leko ka so nauvi »produkti« nej tak lejpi predsednica etak razmišlala: »Te rauže mi. Zatok so ženske v vesi cejlo zimo po pa formasti bili kak je znajo napraviti duže držijo kak žive, tau je gvüšno. večeraj delale te rauže. Tistoga ipa je do- »mojstrice«, dapa bili so naši, bili so delo Dapa ta šega, ka se rauže delajo iz staveč žensk frajt melo tau delati, mlade naši rauk. (Kejp na 1. strani: Košara papira, že tö dugo drži. Vej pa žen- so se včile od starejši žensk, zatok se je papirnati rauž, kakšne smo vidli na ske, stere je ešče znajo delati, so se pa erba ležej ohranila. priložnostni razstavi). tau navčile od svoji mater ali pa od Kak je pravla etnologinja Jelka Pšajd, Marijana Sukič 29. septembra je razstavni prostor Slovenskoga dauma v Varaši tak vögledo kak kakšen püngrad. Na staulaj so bile vöpostavlene rauže iz papira, štrumpf, žide pa pamuka, ništrne so bile povoskane, druge nej. Dapa za vse je valalo, Porabje, 13. oktobra 2022 7 Trnova paut prvoga vogrskoga fabrikanta vrastva Fabrika vrastva Richter Gedeon je edna na skrüma vujšo v Szeged. vrastvi pomago betežnikom – za tau ma najvekša kemijska firma na Vogrskom, Gda so zrüšili diktaturo proletariata, je je Redeči križ priznanje tö dau. štera je eške gnes zvekšoga v rokaj Ma- začnila fabrika od Richtera cvesti: njegva Med veukov morijov je fabrika Richter džarov. Stara je že više 120 lejt, stvauro go vrastva so dobila 12 zlati medalj na tihin- eške leko vödala tresti nauvi produktov, je možak, šteri je svoj žitek začno kak si- skom, do leta 1932 pa je opro več kak kak pa je bojna üša grtüvala, je začnilo rauta, dosegno največ, ka se leko z ednov petdeset baut, štere so njegve produkte sfaldjavati materiala. Leta 1942 je mogo vogrskov fabrikov dosegne, svojo paut pa odavale v skor stau rosagaj. Na tihinskom Richter kak direktor dojpovödati, na njegdonk trnok žalostno končo. vo mesto so postavili »krščanjGedeon Richter se je naraudo ske« prejdnje. djenau pred staupetdeset lejtaGda so 19. marciuša 1944 Nemci mi – 23. septembra 1872 – v maloj okupérali Vogrsko, se je Richteri vesnici Ecséd v vogrskoj županiji posrečilo, ka je poslo svojoga Heves. Njegvi židauvski stariške so sina vö z rosaga, držinsko mrli, gda je biu edno leto star, od imanje pa je prejkspiso na svojo tistoga mau so ga ranili stari starišluteransko snejo. Vleti je daubo ke. Gda je končo srejdnjo šaulo, je mogaučnost, ka bi leko s pasozačno delati kak praktikant v edšom od Redečoga križa vujšo noj patejki v varaši Gyöngyös, te pa v Švajc. De je pa nej sto tünjati je napravo diplomo s té meštrije. fabriko, štero je postavo z žmetV svojom petdvajstom leti se je nanim trüdom svojoga cejloga pauto po Evropi, štiri lejta se je včiu žitka. Sprvoga ma je nej trbölo v engliški, nemški, francuski pa nositi žuto zvejzdo, de so pa té taljanski patejkaj. Gda se je povrno privilegij njilaške (puščičarji) za domau, se je začno spravlati s tzv. en malo krajvzeli od njega. Za»organoterapijov« - zdravlenjom konca Richter sta se mogla spabetežnikov z vrastvi, napravlenimi kivati v eden ram v mednarodiz živinski organov (állati szervek). nom getoni. Zaman pa so lüstvo Leta 1902 je Richter audo cejlo svov tistoj kuči branili švedski dipjo držinsko erbo, ka bi leko prejklomati, so 30. decembra 1944 vzeu edno patejko na šurkoj pešpred podnevom vsikšoga prejk tarskoj poštiji Üllői. Ozajek, v ednoj v Andrássyna ulico 60 zagnali. iži je napravo svoj laboratorij, v šteŠvedski diplomat Raoul WallenGedeon Richter (1872-1944) – patejkar, začetnik moderne vogrske rom je rédo organoterapijska vrasberg je samo telko dosegno, ka industrije vrastva tva. Tistoga ipa so eške prausno so z njine ulice več nikoga nej tehnologijo nücali: živinske orgaodpelali. Drügi zranek so cejlo ne so prejkzaprali, je na drauvno zrezali, je opéro fabrike tö: na priliko v Bukarešti, skupino – v spaudnjom gvanti, v straposišili, z nji vöpotegnili žir in njini pra Varšoni, Zagrebi, Milani, Londoni, Sao šnom mrazi – zagnali prauti Donavi. 72 sprešali v tablete. Paoloni in Meksikoni. lejt star Gedeon je leko eške slobaud vzeu Organoterapija je te trnok popularna V 1930-i lejtaj je bila fabrika Richter tis- od svoje žene, te se pa je postavo v réd. V gratala, gda so gorprišli, ka adrenalin po- ta vogrska firma, štera je največ odavala ednoj ulici so kompanijo dojstavili in prvi maga zdigniti krvni pritisk (vérnyomás) v drüge rosage. Moremo pa znati, ka je petdeset od nji nut v Donavo strlili. Med in staviti krvavitev. Tau se je zgaudilo vr- fabrikant nikdar nej na pausado djemau: njimi je biu prvi vogrski fabrikant vrasnau tistoga réda, gda je Gedeon Richter vsikdar je samo telko dale staupo, kelko tva tö, šteroga tejlo so nikdar nej najšli. opéro svoj veštauk. Včasik je začno oda- svoji penez je emo. Veuka gospodarska 30. decembra 1945 so delavci s svojimi vati vrastva z adrenalinom, štera so be- kriza se je njegve firme nej teknila, nej penezami na stenau pri dveraj fabrike težnicke radi küpüvali zavolo fale cejne. ma je trbölo lidi völičiti. postavili spominsko tablo. Gda je komuZa en malo pa je Richtera patejka mala Gedeon Richter je emo mérno držinsko ništarski rosag pá vkrajvzeu tovarno, so gratala, zatok je küpo eden grünt v va- živlenje, leta 1902 se je oženo s čerdjauv tablo dojvzeli, in niške je nej znau, kama raškom tali Kőbánya, gde je do leta 1908 ednoga lejsnoga industrialca. Daubila so go djali. Nej davnik, gda so obnavlali zozido svojo veuko fabriko. sta sina Lászlóna, šteri se je v Zürichi fabriko, so steli mekniti eden mali sto z Politika se je v žitek fabrikanta oprvim vönavčo za kemičara. Un se pa je že dau marmora (márvány). Gda so ga na glanutmejšala v cajti republike sovjetov vöokrstiti, vej se je pa oženo z ednov vau postavili, so najšli napis v spomin (tanácsköztársaság), gda je rosag od nje- luterankov. nekdešnjoga direktora. ga vkrajvzeu fabriko. Nauvi voditelge so V fabriki Richter je bila atmosfera ranč Restavrirana tabla od tistoga mau visi na steli, aj Richter sodeluje ž njimi, un pa se tak držinska. Prejdjen se je trüdo, ka bi stenej muzeja Fabrike za vrastvo Richter je ábo. Na njega so poslali dva detektiva, njegvi delavci vsikdar mérno in efektivno Gedeon. aj ga zapréta kak prautirevolucionara, delali, zmejs pa se dobro počütili. Gedesprvoga sta ga eške bíla tö. Eden sodela- on Richter je eške v sedemdesetom leti -dmvec pa ma je v pravom cajti dau glas, ka vsakši den gorpoisko svojo fabriko, med ilustracija: ga škéjo vmoriti, zatok je s svojov držinov drügov svetovnov bojnov pa je s šenki Szilveszter Bartkó Porabje, 13. oktobra 2022 ... DO MADŽARSKE Protesti ob svetovnem dnevu pedagoških delavcev Demokratični sindikat pedagoških delavcev je pozval vrtce, osnovne in srednje šole ter dijaške domove, naj se ob svetovnem dnevu pedagoških delavcev (5. oktober) pridružijo stavki, ki jo je organiziral omenjeni sindikat. Pozivu se je odzvalo okoli dvesto šol po vsej državi, največ seveda v Budimpešti. V Budimpešti so proteste organizirali tudi sami dijaki in starši (postavili so živo verigo oz. zaprli most na Donavi), ki so nezadovoljni z razmerami v madžarskem javnem šolstvu. Povod za proteste v Budimpešti je bila tudi odpoved štirim profesorjem znane budimpeštanske gimnazije zaradi državljanske nepokorščine. Zaradi poostrenih pogojev organiziranja stavk, ki skoraj onemogočijo proteste na ta način, so na marsikateri šoli protestirali z državljansko nepokorščino. Upravljavci šol so na začetku profesorje kaznovali le s tem, da so jim znižali plačo, najbolj vztrajni so na koncu dobili odpoved. Stavka je bila organizirana predvsem zaradi šolske politike vlade, ki pedagoškim delavcem obljublja boljše plače le, če dobi podporo iz Bruslja. Dijaki in starši pa so glas dvignili tudi proti ustraševanju učiteljev. Zunanji minister ponudil pomoč Na pogovorih 6. oktobra v Beogradu, udeležili so se jih srbski zunanji, notranji in finančni minister ter avstrijski zunanji minister, je madžarski zunanji minister Péter Szijjártó ponudil znantno pomoč Madžarske v boju proti migracijam po t. i. balkanski poti. Kot je povedal, je nujna postavitev skupnih sil za varovanje skupne meje med Srbijo in Severno Makedonijo, pri tem je Madžarska pripravljena pomagati tako z vojaki (graničarji) kakor tudi s tehniko. Opozoril je, da Avstrija, Madžarska in Srbija ne varujejo le lastnih meja, temveč skupno evropsko mejo. Skupna varnostna linija je trenutno na srbsko-madžarski meji, v skupnem interesu vseh treh držav pa je, da jo premestijo na srbsko-severnomakedonsko mejo. Omenjene države so si tudi do zdaj pomagale pri varovanju meje, toda le z manjšim številom graničarjev. Zaradi povečanega števila migrantov mora dobiti sodelovanje nove dimenzije, so še povedali. Na srbsko-madžarski meji so letos že zaustavili 185 tisoč migrantov, lani v enakem obdobju 85 tisoč, leta 2018 pa le pet tisoč. 8 V Mariji mam vüpanje Čameštrna Ana, po mo- rodijo, nika drügo nej. žej Bajzek, so na Gore- Gnauksvejta, če smo gor njom Seniki na Janezo- na kugeu šli, smo vidli vom brejgi doma. Sploj seničko cerkev pa vse lejpo mesto je, gde oni lopau kaulak, zdaj poživejo, vrkar na vreki brega, kaulakvrat ograd z djablani, stere so tak pune, ka vejke do kle (tla) visijo. Oktober je, depa sonce redno pečé, kak če bi augustuš biu, vejn zato, ka smo visiko, bola skrejej k sonci. Kaulakvrat vsefele barve špilajo, kama koli po- Čameštrna Ana na den večkrat v roke vzeme molitvene knjige pa Boga moli glednem. Najlepše je nebo, tak plavo, malek vö z rama nemo ka bi lepšo pofarbati nej vidli. Če kaulak gledaš, mogli. ka je pokošeno, tau je - Ana, kak se vi po iži naš grünt, gde je velka zovete tü na Gorenjom trava, tisti že nej.« Seniki? - Ka mislite, zakoga »Mi smo Čameštrni, volo tak dobro vödepa ge sem nej tü roje- gledate, vej pa tau na, ge sem se sé oženila, bi niške nej pravo, moj rojstni ram je nejda- ka ste devetdeset lejt leč kraj od tec biu.« stari. - Te ste nagausta do- »Zdaj, letos smo na mau odli. Kmetiji držali mau, »Pa vejš, na den večkrat, depa žüpan me je tü vej pa te so še moji stariš- gorpoisko pa pozke živeli.« dravo, gda sem 90. - Kelko mlajšov mate? rojstni den mejla. Ne »Dva pojba pa edno dek- vejm, ka je mena polo, dekla je v Varaši, ona magalo, ka taša lejpa dva deteta ma, eden po- lejta sem zadobila, jep je doma, on je nej vej pa ge sem sploj oženjeni. Drügi je tü v dosta delala. Najbovesi, on je oženjeni pa tri la me tau mantra, mlajše ma, vsi trgé so že ka dosta vse, pulonje že vönavčeni.« pozabim, ka je prvin bi- V lejpom mesti mate lau. Moj mauž je v fabriram, tü vrkar na brej- ko odo delat, ge sem pa gi, gde je vse tak lejpo. doma na gazdiji delala. »Prvin je lepše bilau, gda Gda so mlajši šaulo vöse je grünt bola vse delo, zopodli, te so se tadale zdaj že samo djablane včili, dosta pomauči sem nej mejla, tak ka vsigdar sem sama bila. Vejn zdaj zato tak dugo živem, tau je mena pomagalo. Depa tau je tö istina, ka tistoga reda je vsikši dosta delo, dosta več kak zdaj.« - Vsikši je emo volau na gazdiji delati? »Če si emo ali nej, mogo si delati, drügo nej bilau.« - Grünt je tadržo cejlo družino? »Mauž je delat odo, tau je velka pomauč bila, brezi toga bi dosta bola žmetno bilau. Ka smo pripauvali, tisto smo geli, zdravo, prausno, depa dobro je bilau, nej smo vsigdar pri padari bili kak zdaj.« - Ka ste pekli pa küjali, ka je tak zdravo bilau? »Krumpline, kukrco, ajdo, kapüsto, vse ka je zraslo na njivi, depa te je prvin so je kipüvali, bilau, ka smo je s kauli v Varaš pelali. Ka je doma ostalo, s tistoga smo mošt redli, pekli smo pa geli smo je.« - Vino, pivo ste nej redli? vsigdar sem njau prosila za pomauč pa vsigdar mi je pomagala, v njej mam največ vüpanja.« - Ka mislite od tauga, ka zdaj že mladi ne vörvajo tak kak prvin. »Zato je pa svejt tak da- Čamešterna iža je na vrejeki Janezovoga brejga na trno lejpom mesti »Kaj pa nej, grauzge je bilau, s tistoga vino, sör smo pa na leto večkrat küjali, zato ka dugo je nej tastau.« - Ka vse je trbelo vcuj k šöra? »Dosta vse nej, vodau, hmel pa gečmen. Gda smo ga dolasküjali, te smo ga nutra v glaže natočili. Če si ga prvin dolazapro kak bi trbelo, te so gobe vse v luft letele, bilau je tak, ka je še glaž raznokpočo.« - Gda sem prišo, sem vido, ka ste ranč molitvene knjige meli v rokaj, Stare djablane so letos trno pune molili ste? »Boga sem molila, še nej bila divjačina, ka kak vsikši den, na den bi telko kvara delala kak trikrat.« zdaj.« - Ka molite? - Kak zdaj mislim, pr- »Vsefele, največkrat Mavin ste tö dosta djabok rijine molitve, zato ka meli, ka ste delali z nji- Mariji se vüpam najbomi? la. Dostakrat, gda sem »Odavali smo je, zato ka v kakšni nevauli bila, Porabje, 13. oktobra 2022 leč prišo, ka je bojna, nikdar sem nej mislila, ka gnauksvejta zadobim tretjo bojno.« - Kak se spomnite na drügo svetovno bojno? »Na tau se dobro spaumnim, ka tü na Seniki so Rusi enga človeka tastrejlili, zato ka je ženo brano.« - Rejsan je tak bilau, ka dekle pa ženske so se skrivale, gda so Rusi prišli? »Ge sem se tü skrivala, notra v ritunje, vejn en keden, dočas ka so Rusi nej odišli. Zavolo te grdi Rusov je žalosten svejt biu, nikdar si tašo ne želejm nazaj. Vidiš, ge sem vse vösprobala pa skaus prenesla pa itak sem tü. Istina, ka zdaj sem že sama ostala, vsi moji vrstniki, steri so tü živeli, gde je naš, Čamešterin krošeu biu, so že pokopani.« Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Iz Babnoga polja, »slovenske Siberije« nazaj na goro Snežnik staupimo. Od tam si poglednimo, kama bi se po krajini Notranjska tadale napautili. Depa, gda gor demo ali se doj po njem napautimo, skrb moramo meti. Moramo skrb meti, ka na kakšo bildje ali cvejt ne staupimo. Baug vari, ka bi kaj takšnoga ftrgnoli. Snežnik za botanični rezervat vala. Tam, kama nas paut pela, murke več ne najdemo. Niže, tadoj na 587 metrov smo prišli. Tam nas grad Snežnik čaka. Od pripovejsti do istine Že smo se nej samo gnauk s tejm srečali, kak si lidge od koga vcejlak po svoje brodijo. Z gradom Snežnik se je roke vzeme pa lagvo delo dojstavi. Pravijo, ka eške gnesden tam kaulakvrat ojdi. Lidge so njegvi svejt bole poštüvati začnili. Če nej, če nej… Od toga baukše sploj nej broditi. »naus« ide. Vej se, ka že stari Rimljani so je geli. Na Notranjskom pa kaulak krajine že od inda ga vöcvrejo. Tak mast dobijo, stero za vrastvo majo. Pravijo, prosili, aj je eno par v lidi spreobrne. Dobra vila ji poslüša. Tej »nauvi« lidge grad Snežnik gorpostavijo. Do ta eške velko pa šörko paut naredijo. Tak so Zaprav ne pripovejdamo od klobüka, bole bi njoj kapa leko prajli. Depa, tau za gor na glavau dati vcejlak svoje menje ma: polhovka. Za njau kaulak 32 kauž trbej. Inda so iz nje eške kapute tö delali. Polhovka gnes nin kaulak 80 evronov pride, delač ta nazaj je »cejlo malo verstvo« je vrejdna bila. Baukše povejdano, zvekšoga so jo samo djagri na polhe, polharji, nosili Istina nam pravi, ka na tom mesti že malo po leti 1000 so velki gradtrdnjavo zozidali. Tau je biu čas velkoga bitja, nauve dinastije so po zemlej segale. Sto je prvi stejne dau gor postaviti, se nej vej. Zaprav, nekšne teorije živejo, depa, neje najbole gvüšno, kak aj bi bilau tö nika ovak nej godilo. Lidge so že od inda po velki gauškaj spodkar pod Snežnikom ojdli. Krajšo paut so si delali. Dosta ji je zablaudilo. Z njimi je divdja stvar velke nevaule lidge vedli, kama ji paut pela, v gradi so si leko počinuali, kaj spili po pogeli tö. Depa, enoga dnejva v grad lagvi lidge pridejo. Nikšnoga poštüvanja do drejv pa do divji živali Polh skur tak dugi rep ma, kak je njegvo tejlo dugo gé. Ranč v krajini Notranjska, od stere pripovejdamo, ga na velke lovijo. Ta »djaja« se polhanje zove. Kelko je poznano, prvi dokument od toga nam iz leta 1260 pripovejda mela. Tak so se medvedi, divdje mačke, vuki pa lisice dun zgučali, ka tau se enjati mora. Lepau so dobro vilo (tündér) so nej meli. Na velke drejve začnejo podejrati, djaja se doj ne stavi. Po dugi lejtaj trplenja dun mauder medved vse tau v Prvi gospuadje, steri so nam gnes poznani pa so grad prejkmeli, se po njem zovejo. Gvüšno, ka v tistom časi so se po nemško pisali, tak je moglo biti: gospaudje Shneberg so tau bili, mi bi njim Snežniški prajli. Tak se vej, ka leta 1269 je eden od nji, Meinhard, nekšne velke gauške küpo. Grad se je skozi stau pa stau lejt spremeniu. Vö so se minili gospaudje pa grofovge tö, steri so ga prejkmeli. V njegve stejne so se Franki, Törki pa eške sto zaletavali. Gnes v njem muzej dela. V njen se leko dosta o eni divdji stvari pa djaji na njau tö zvej. Iz toga se je cejli kulturni fenomen naraudo. ka takšnoga penicilina nega, ka vse leko od polha mast vözavrači. Gnes se polha samo Polh je mala stvar, nesterni bi prajli, ka več nej müš pa podgan eške tö nej. Najbaukše, ka si ga poglednemo. Polha (pele) so najbole zavolo gestija lovili, depa, tau so nej s pükšo delali. Eške gnesden menjše lesene kaštüle delajo, v stere se nutzgrabi. Nut v nje taposenjene falajčke grüške denejo. Tau njemi nebesko v eške v mejseci oktaubri lovi. Tau regulo so naprej vzeli, ka lidge so ga že skur na nikoj djali. Kak povejdano, polh se je že od inda na stoli leko najšo. Najraj so ga kak gausto krepko župo delali. Obara njoj pravijo. Steri je gnauk polhovo obaro djo, več druge neške poglednoti, v lampe djasti pa eške menje. Od vsega pa je največ pejnez v ram njegva kauža prinesla. Trno poštüvana je bila po cejloj Evropi. Ranč iz Notranjske pa je eden »klobük« doma. Iz muzeja v gradi Snežnik se tadoj po pauli napautimo. Loško polje se zove. Leko njemi tö Loška dolina povejmo. Paula, travniki skrak potokov cejlo dolino pokrivajo. Po potaj pa tadale po poštiji v »metropolo« toga svejta pridemo. Menje Stari trg pri Ložu nam skur vse povej: neka staroga skrak nekšnoga Loža stodji. Ka je bole staro od Loža nam lejta v dokumentaj pripovejdajo. Cerkev v »starom« je gvüšno že leta 1221. stala. Lož se je bole 150 lejt nazaj začno »gorzdigavati«, prva industrija v dolini se je tam začnila. Eške gnesden lidam krüj dava. Vse tau pa se je spodkar pod gradom začnilo, Loški grad ga od inda zovejo. Skur telko lejt bi emo »na plejčaj«, kak ji grad Snežnik nosi. Zakoj emo? Po leti 1700 ga je več Eden od cvejtov, steroga so lidge skur na nikoj djali, se rdeča murka zove. Na više kak 1000 mejtrov raste. Vse do oktaubra jo leko na Snežniki vidimo. Ovak pa murka nema samo takšo farbo kak leko na fotografiji vidimo. Na drugi planinaj vsikša ovakšo farbo ma: od blejdo rauzane pa vse do črne Porabje, 13. oktobra 2022 niške nej prejkvzeu. Pomalek so za njim samo eške vküper sünjene stené ostanole. S tejm je nauvo menje daubo. Nejmi ali pusti grad ga tö zovejo. Gvüšno ka na njegvom mesti nekak postrašüva, pa tau je tö gvüšno, ka više njega za časa punoga mejseca kakšna čaralica lejče. Tak je inda bilau pa je gnes tö tak. Miki Roš 10 Jelka Rošker Trajbar – karateistka iz Cankove »Če maš v glavi vse popucano, te nika ne mauti« Nej dugo toga nazaj je bilau Na letošnje evropsko prven- lejtaj zanimo té šport, sploj zav varaši Hertogenbosch na stvo je iz Slovenije šlo 16 tau, ka je rada gledala filme, Nizozemskom 15. evropsko tekmovalcov, vse od dece do v sterih je špilo erični Bruce prvenstvo v skif karateji (SKI- veteranov, pauleg njih pa ške Lee, steri je biu kung fu borec: EF), na sterom je Jelka Rošker neka trenerov in starišov. Na »Moj oča, steri je biu policaj, Trajbar s Cankove je trenero jiu-jitsu. On je meu dosegnola trnok dosta knjig tüdi o karateji. velki uspeh (siker), Nevola je ta, ka se s knjig glij vej pa je v svojoj stane moreš navčiti, ka ti more rostnoj kategoriji od neške pokazati, zatau sam 55 do 60 lejt v kataj te tau tanjala. Te, gda pa sta dobila bronasto memojiva mlajša, sin in čerka, daljo. začnila doma na Cankovi »Tau tekmovanje trenerati karate, pa sam ške je bilau vleti, gda sama spadnola v tau notri. je pri nas najkvekPrva sam samo pomagala ša vročina bila, voditi zapisnike, ali te gda tam pa je bilau, se je moj mauž odlaučo, ka skor smo nej mogde šau po svoje, sam začnila li vörvati, mrzlo. ške sama trenerati. In tak Dobro, ka sam s sam pri 35 lejtaj prvo paut sebov mela tüdi bausa prestaupila prag teduge lače pa tre- Z maužom Darjanom sta pred desetimi leti s lovadnice v kimonoji. S tem nerko, ovak bi me svetovnoga prvenstva prinesla dvej srebrnivi dihanjom in vajami sam medalji tam zeblo,« je prva nej pomagala samo svojomi pravla sogovornica tejli, liki tüdi svojoj glavej, in cujdala, ka so Nizozem- paut so šli s kombiji, vej pa se ka sam leko popucala tau, ci trnok prijazni (kedves) je pokazalo, ka bi biu bus pre- ka se mi je zgaudilo v žitki. lidge, vej pa se tam »vsakši dragi: »V našom kombiji smo Zdignila sam svojo samozavsakšomi pokloni, dosta pa se jih tüdi s piciklini vozi.« Pred samim tekmovanjom so zavolo šparanja treninge meli zvüna, gda je šlo za istino, pa se jim je na blazinaj, stere se pri karateji zovejo tatamiji, malo škalilo ali tau je Jelko nej bantivalo preveč, tak ka je leko pokazala vse svoje znanje: »Če maš v glavi vse popucano, te nika ne mauti, te se leko prepistiš tekmovanji. Ges pravim, če Tri najbaukše z letošnjoga evropskoga prvenstva v kataj, v starostni je kaj žmetno, te se špilaj. kategoriji od 55 do 60 lejt In tak mi je gratalo osvojiti bronasto medaljo. Ovači pa bili trgé šoferi, tak ka smo se vest in djala telau v ravnoje tau nej bila moja prva me- menjavali pri vožnji. Na vesje.« dalja na velki tekmovanj- paut smo šli iz Maribora ob Zanimivo je, ka sta mlajša, aj. Točno pred desetimi leti devetih večer in smo prišli steriva ste gnesden že vözrašsam na svetovnom prven- na cil drügi den okauli ene čeniva človeka in mata svoje stvi, stero je bilo v Avstraliji, vöre zadvečerka. Prišli smo držine, nej več tak povezaniva bila drüga in sam osvojila par dni pred tekmovanjom, s karatejom kak ona. Sin Resrebrno medaljo.« Trbej ške vej pa se more telau navadi- nato, steri je poklicni sodak, telko raztolmačiti, ka so kate ti na tisto klimo in se malo malo ške, sploj zdaj, ka se je discplina, v steroj dé za pri- spočinauti od duge poti.« preselo nazaj na Cankovo, ške kaz obramb (védelem), tak Zanimivo je, ka se je Jelka Roš- tü in tam pride na trening, pri ka tekmüvleš sam, nej prauti ker Trajbar s karatejom bole čerki Valentini, stera z držino drügomi karateisti. V borbaj resno začnila spravlati te, gda žive v Ljubljani pa je tak, ka in prausti borbaj so tekmovali je bila stara 35 lejt. Istina gé, je njena čerka začnila trenedrügi. ka jo je že v njenih mlašečih rati karate, tak ka je tüdi ona pá povezana s tem športom: »Mam tri vnükice in enoga vnüka. Sin ma 14-letno Kajo in 10-letnoga Bora, čerka pa 9-letno Virinejo in petletno Juno.« In že devet let obej občini, sterivi sta 175 kilometrov vkraj ena od drüge, povezüvle pohod. In tak so člani Športnega društva Genau, med sterimi je bila tüdi Jelka, letos pa šli na Jelka (na sredini v zadnji vrsti) vküper z držino in pajdaši Jelka Rošker Trajbar, stera si svoj vsakdanešnji krüj slüži s tem, ka dela knjigovodske in računovodske posle za podjetnike in obrtnike pa drüštva, s karatejom žive vsakši den. Prejk njega je »mojstrica štrti dan« spoznala tüdi »mojstra šesti dan«, svojoga drügoga moža Darjana, s sterim mlade karateiste včita na Cankovi, v Kuzmi in v Gornjij Petrovcaj. Konci kedna pa so skor furt rezervejrani za tekmovanja, nej samo v Sloveniji, tüdi na tihinskom: »Tüdi če z možom deva samo šetat v Fuks grabo v Korovcaj, gé je rejsan trnok fajn, tak ka pravim, ka je tau najlepša telovadnica na svejti, se stavim pa napravim celo kato ali pa samo neka vaj.« Občina Cankova je pobratena z Občino Šmarješke Toplice. Porabje, 13. oktobra 2022 tau dugo paut. Prve tri dni so preodili okauli 50 kilometrov, zadnji den pa malo menje, vse do cilja, steri je biu v Šmarjeti. »Na tom pohodi sam bila že lani. Te smo šli od Šmarjete prauti Prekmurji. Tau je rejsan ena takša fajn stvar. Moreš meti malo kondicije ali dosta gé v glavej, ka ti tau premagaš, sploj te, gda moreš titi gor v breg, na primer letos na Vetrnik lani na Boč. Inači pa je trnok fajn na cilji, gé nas furt počakata obadva župana pa lidge iz obej občin,« je na konci ške cujdala Jelka Rošker Trajbar. (Kejp na 1. strani: Na cilji letošnjoga pohoda od Cankove do Šmarjete). Silva Eöry Kejpi: osebni arhiv Jelke Rošker Trajbar 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 14.10.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:35 RTV Slovenija danes in jutri: Javna razprava o delovanju RTV Slovenija, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Tajkuni: ZDA, 14:30 Prisluhnimo tišini, 14:45 TV-izložba, 15:00 Mostovi – Hidak, 15:45 Mulčki, risanka, 15:50 Skoraj nikoli, 16:20 Infodrom, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta! 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:05 Šef doma, z Mašo in Petro: Prekmurska »zlejvanka«, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 V petek zvečer, 21:25 Na lepše: Haloze in deficitarni poklici, 22:00 Odmevi, 22:25 Volitve 2022, 23:00 Kinoteka: Klavir, 1:05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:30 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:25 Napovedujemo PETEK, 14.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:30 Videotrak, 10:30 Dobro jutro, 13:20 Šef doma, z Mašo: Sladki štruklji po moje, 14:10 Ugriznimo znanost: Digitalni dvojčki, 14:40 Slovenski magazin, 15:20 O živalih in ljudeh, 16:00 Na vrtu, 16:30 Tekma, 17:50 Poklon slovenskih glasbenikov Slavku Avseniku, 19:00 Nelson Mandela, borec proti apartheidu, 19:55 Panorama, 20:15 Gospodarstvo, 20:35 Magnet, 20:50 Jezdeci pravičnosti, 22:55 Selfie brez retuše, 0:00 Videonoč SOBOTA, 15.10.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Otroški program, 11:40 Ah, ta leta! 12:10 TV-izložba, 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 Kaj govoriš? = So vakeres? 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:55 TV-izložba, 14:15 Podjetno naprej: Misija Mlada kohezija / Hmeljarstvo Čas, pridelovalec hmelja, 14:50 Prisluhnimo tišini, 15:10 TV-izložba, 15:30 Rojaki, 16:00 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Sobotno popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:00 Joker, 21:00 Kaj dogaja? 21:35 Trom: na robu, 22:30 Poročila, Šport, Vreme, 22:55 Sedmi pečat: Resnica o Kellyjevi tolpi, 1:05 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:30 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 2:25 Napovedujemo SOBOTA, 15.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 9:00 Spomini: Matija Malešič, 10:20 Začnimo znova, 11:15 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja, 12:30 Avtomobilnost, 13:20 Sen znala jes: Koncert Rudija Bučarja, 16:15 Šport in špas, 17:10 Brez pik in vejic o Venu Tauferju, 18:15 Odprava na Arktiko – leto na ledu, 20:05 Odslej sta mož in žena, 22:15 Koncert: Pankrti – 40 let, 23:40 Videonoč NEDELJA, 16.10.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:50 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 V petek zvečer, 14:50 Na lepše, 15:30 Felicita, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Genialna prijateljica, 21:10 Intervju, 22:00 Poročila, Šport, Vreme, 22:30 Proti temi, 23:30 Vedun: Stara Evropa - spontano grleno petje, renesančna glasbila, 23:40 Gustav Mahler-Renato Zanella: Adagietto, plešeta Shoko Nakamura in Wieslaw Dudek, 23:50 M. Ravel: La Valse, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1:40 Napovedujemo NEDELJA, 16.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Duhovni utrip, 7:20 Ugriznimo znanost, 7:50 Veliki koncert Orkestra Mandolina Ljubljana z gosti, 8:50 50. mednarodni folklorni festival Beltinci, 10:00 Začnimo znova, 11:00 Žogarija, 11:30 Učitelj Žaba, 12:50 Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, 14:20 Ambienti, 14:55 V petek zvečer, 16:30 Greta, 18:10 Pred SP v nogometu, 19:20 Rokomet (M): Kosovo - Slovenija, kvalifikacije za EP 2024, 21:00 Žrebanje Lota, 21:10 Arena, 22:05 Kdo laže? 23:00 Nedeljsko popoldne, 0:30 Kaj dogaja? 1:15 Videonoč PONEDELJEK, 17.10.2022, I. spored TVS 6:20 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Avstralija v barvah: Izpostava imperija, 14:20 TV-izložba, 14:40 S-prehodi, 15:10 Dober dan, Koroška, 15:45 Mumindol, risanka, 16:10 Z kot Zofka, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:05 Šef doma, s Petro: Testenine Alfredo, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 21:00 Arena, 22:00 Odmevi, 22:25 Volitve 2022: Pogovori s predsedniškimi kandidati - Vladimir Prebilič, 22:45 Šport, 22:55 Umetnost igre, 23:35 Edinstveni zvok posebnih glasbil, 23:40 Združeni ljubljanski poklicni orkestri in Miha Rogina: Igor Krivokapič, 7 trobent apokalipse, 0:50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:10 Napovedujemo PONEDELJEK, 17.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:40 Videotrak, 10:50 Dobro jutro, 13:40 Obzorja duha, 14:20 Šef doma, z Mašo in Petro: Prekmurska »zlejvanka«, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:15 Na lepše, 16:10 Ljudje in zemlja, 17:20 Sobotno popoldne, 19:00 Utapljanje v plastiki, 19:55 Panorama, 20:15 Črna kronika, 20:35 Magnet, 20:50 Po Severni Ameriki s Simonom Reevom, 22:00 Podjetno naprej: Misija Mlada kohezija / Klet Brda, 22:35 Vojna v Evropi – drama v Ukrajini, 23:35 Lasje, 0:15 Videonoč TOREK, 18.10.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:00 Vem! 11:40 TV-izložba, 11:55 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Avstralija v barvah: Premik v zvestobi, 14:20 Duhovni utrip: Evropski dnevi judovske kulture, 14:35 TV-izložba, 15:00 Potepanja – Barangolások, 15:30 Ezopovo gledališče, risanka, 15:40 Mulčki: Dajmo, Snoopy! risanka, 15:50 Nezmotljivi detektivi: Primer kosmatega zmikavta, 16:05 Smrtonosni plenilci: Najboljši plenilci, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Alpe-Donava-Jadran, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:05 Šef doma, z Mašo: Fižolovi rjavčki, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Žarenje, 20:50 RTV Slovenija danes in jutri: Javna razprava o delovanju RTV Slovenija, 22:15 Odmevi, Šport, 23:00 Spomini: Matija Malešič, 0:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:15 Napovedujemo TOREK, 18.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:10 Videotrak, 10:10 Dobro jutro, 13:00 Na lepše, 13:50 Šef doma, s Petro: Testenine Alfredo, 14:30 Umetnost igre, 15:20 Avtomobilnost, 16:10 Andrej Go- Porabje, 13. oktobra 2022 OD 14. oktobra DO 20. oktobra sar: Mislec v prelomnih časih, 17:10 Joker, kviz, 18:15 Kaj dogaja? 19:00 Utapljanje v plastiki, 19:55 Panorama, 20:15 Koda, 20:35 Magnet, 20:55 Jezdeci pravičnosti, 22:55 Vojna v Evropi: Drama v Ukrajini, 23:55 Kaj govoriš? = So vakeres? 0:30 Videonoč SREDA, 19.10.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:05 TV-izložba, 11:20 Vem! 12:00 TV-izložba, 12:15 Pozabljeni Slovenci: Lili Novy, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Avstralija v barvah: Priseljevanje ali nazadovanje, 14:20 Osmi dan, 14:50 Rojaki, 15:15 Mostovi – Hidak, 16:00 Bacek Jon, risanka, 16:25 Mulčki, risanka, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Tipično slovensko: Mala dežela, veliki uspehi, 17:50 Kumijine živalske zgodbice, risanka, 17:55 Knjižni molj: Labirint, 18:05 Šef doma, s Petro: Sladki takosi, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Film tedna: Limonov kolač z makom, 22:15 Odmevi, 22:40 Volitve 2022: Pogovori s predsedniškimi kandidati - Sabina Senčar, 23:00 Šport, 23:15 Sveto in svet, 0:10 Tipično slovensko: Mala dežela, veliki uspehi, 0:40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultúra, Vreme, 2:00 Napovedujemo SREDA, 19.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 8:30 Videotrak, 9:45 Alpe-Donava-Jadran, 10:30 Dobro jutro, 13:20 Šef doma, z Mašo: Fižolovi rjavčki, 14:00 Otroški pevski zbor RTV Slovenija: Slovenske ljudske pesmi in otroške igre, 14:30 Imago Sloveniae - Moški komorni zbor iz Bolgarije: Folklorna glasba, 15:15 Ambienti, 15:50 Nedeljsko popoldne, 17:20 RTV Slovenija danes in jutri: Javna razprava o delovanju RTV Slovenija, 18:55 Ali mesna industrija ogroža planet? 19:55 Panorama, 20:15 Zdravje, 20:35 Magnet, 20:50 Žrebanje Lota, 21:00 Na utrip srca: Hilary Hahn: evolucija umetnice, 22:00 Za vsako ceno, 23:05 Videonoč ČETRTEK, 20.10.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 8:05 Dobro jutro, Poročila, 10:05 V vrtincu ljubezni, 11:05 Vem! 11:45 TV-izložba, 11:55 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Avstralija v barvah: Desetletje protestov, 14:25 TV-izložba, 14:40 Slovenski utrinki, 15:05 Težišče – Súlypont, 15:45 Mulčki, risanka, 15:50 Sobotni krompir, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost: Reševanje Benetk, 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:05 Šef doma, z Mašo: Nekvašeni bageli z domačimi namazi, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Volitve 2022, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:10 Dediščina Evrope: Prigode mladega Voltaira, 0:15 Ugriznimo znanost: Reševanje Benetk, 0:45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:05 Napovedujemo ČETRTEK, 20.10.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 9:50 Videotrak, 11:00 Dobro jutro, 14:00 Šef doma, s Petro: Sladki takosi, 14:20 Tipično slovensko: Mala dežela, veliki uspehi, 15:00 Sveto in svet, 16:10 Mojster in njegov Gašper, 17:20 V petek zvečer, 19:00 Novo obdobje stranišč, 19:55 Panorama, 20:15 Znanost in tehnologija, 20:35 Magnet, 20:50 Avtomobilnost, 21:20 Ambienti, 22:00 Večer Astorja Piazzolle: Marko Hatlak & FUNtango, Bernarda Fink Inzko in Marcos Fink, 22:50 Slovenska jazz scena: MareziJazz 2022: Big Band Radlje, 23:45 Videonoč Pripravla se oddaja Kje so tiste stezice MePZ Avgust Pavel na RTV SLO Na RTV SLO (slovenski televiziji) pripravlajo eno oddajo z naslovom Kje so tiste stezice, na šteroj do se notpokazali Baugi, nej je tak bilo. Vsako pesem smo samo dvakrat spevali pa so bili tisti, ka so bili tam v tistom velkom studijo- MePZ Avgust Pavel v studijoni RTV SLO slovenski pevski zbori iz sosednjih držav: Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske. Iz Madžarske je biu pozvani pevski zbor Avgust Pavel, ki je najstarejša kulturna skupina v Porabji. Že na sprtolejtje je v Porabje prišla skupina snemalcov slovenske televizije, ka so malo gordjemali na Gorenjom Seniki, pa tisto te tü notpokažejo, gda de naš zbor spejvo. Dosta vse so snemali pa večkrat je trbelo ponavlati, ka naj vse tak bode kak trbej. Zato smo se v soboto, 1. oktobra malo s strajom pelali proti Ljubljani, leko ka de pa trbelo dostikrat ponavlati pa dostakrat začniti vsako pesem. Vala ženske bole kak moške, naj se dobro vidimo, gda mo na TV. Nej je bilo na leki spevati, ka je v studijoni slaba akustika, pa ešče tak na šürki so pevci mogli stati, ka so slabo čüli eden drugoga. Rejs, ka smo se že duže pripravlali na to snemanje, zato pa smo brez nevole opravili snemanje, prvič tak pod močnimi posvejti pa pred mnogimi kamerami. Po snemanji smo še malo poglednili središče Ljubljane. Iža v šteroj je RTV SLO je nej daleč vkraj, tak ka smo v lejpom sunčnom vremeni šli peški do Tromostovja in Prešernovoga spomenika. M. A. J. Letos so spet organizirali program M. A. J. (Mreža Alpe-Jadran), v okviru katerega so 30. septembra mladi iz Italije, Avstrije in Hrvaške prišli v Porabje. Po prihodu so se namestili v penzionu Andante in hotelu Lipa. Po kosilu in kratkem počitku smo šli skupaj v Števanovce, kjer smo si ogledali zanimivo muzejsko Udeležence je pozdravila tudi generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček zbirko o železni zavesi Stražarji ob meji, ki ponazarja življenje ob železni zavesi, življenje mladih vojakov med služenjem vojaškega roka ter o neprehodni ločnici med ljudmi ob meji, s katero so bile pretrgane družinske in prijateljske vezi. Mladi so si lahko ogledali različno orožje, vojaške uniforme in motorna vozila ter spoznali vsakdanje življenje vojakov. Po ogledu muzeja smo šli v monoštrske toplice, kjer smo se kopali do večera. Drugi dan projekta je bil namenjen globljemu spoznavanju Porabja. Valentina Novak, višja svetovalka za porabsko šolstvo, je udeležencem približala naše kraje. Njene besede in videoposnetki so jim pomagali, da so si lažje predstavljali življenje pri nas, MePZ Avgust Pavel pred stavbo RTV SLO v Ljubljani ni, pa tisti, ka smo jih mi nej vidli, zadovolni pa so pravli, ka je dobro. Prva, kak smo na velki oder staupili, so nas malo pofarbali, našminkali, Oddaja »Kje so tiste stezice«, bo na TV SLO decembra. Točen datum pa vöro nam ešče povejo. Če mate té program, te go poglednite. Ciril Kozar Mladim je Muzej železne zavese v Števanovcih predstavila predsednica Slovenske zveze Andrea Kovács TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Nikoletta Vajda-Nagy Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB kako mislimo, delamo in ohranjamo našo dediščino. Ponosno smo rekli, da je biti porabski Slovenec »cool« in da so mladi vedno bolj aktivni pri uporabi jezika in ohranjanju slovenstva. Strinjali smo se, da je ključ do mladih zabava, na kateri se lahko združujejo bolj sproščeno. Na koncu so nas organizatorji razdelili v skupine in imeli smo praktične naloge: načrtovati izlet v Porabju, ki vključuje vse pomembne značilnosti pokrajine, predlagati ideje, kako bi se lahko učili slovenski jezik bolj učinkovito, primerjati zamejske slovenske skupnosti. Udeleženci so bili zelo kreativni in kot pri vsakem projektu M. A. J. smo tudi tokrat dobili zanimive rezultate. Dvodnevni program smo končali s kosilom, ki ga je polovica skupine imela na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku, druga polovica pa v hotelu Lipa v Monoštru. Noémi Illés in Dóra Doszpot