Tj T| ^^ ^^^ m^^^ a m mm v v hI ^fl VB i ■ ^^ AMERIKA I I ^^^^ ■■ ^^mm^MMmm I IIW IHI HI li^l Excellent advertising IJ Mestne novice. mL' T Bsu/T^i- K >*■' ' ii i . . -Nekoliko odlomkov iz krasne igre "Krivoprisežnik", ki se uprizori v nedeljo v Knausovi dvorani. KRASNI PRIZORI. -—Letos utegnemo doživeti marsikak lep dramatični večer v naši naselbini. Igralci se kaj skrbno vadijo v svojih ulogah, da dostojno rešijo svojo nalogo. Seveda je treba vztrajne marljivosti, kar je pri naših igralci/h tudi na mestu. Pozno v noč, ko ljudje že počivajo spanje pravičnega, se vadijo igralci v dvorani in si tako pri-trgajo marsikako uro poštenega spanja. Vzbtija jih pri t$m zavest, da z dobrim nastopom pomnože napredek v naselbini. Zato je pa želeti, da se občinstvo prav priklno udeležuje dramatičnih pretdstav. O dobrih in slabih igrah v prvi vrsti odločuje občinstvo samo. Če je udeležba številna se pomore dramatičnemu društvu, da si nabavi raznih priprav. Dobra udeležba je torej prvi pogoj srečno rešene igre. Prvo igro v sezoni- priredi društvo Lunder Adamič, v nedeljo, 6. oktobra v Knausovi dvorani. To je velika narodna igra s petjem 'Krivoprisežnik'. Ta igra je ena izmed najbolj priljubljenih v narodu. Mlado dekle Veroniko ogoljufa njen stric Križevec za njeno posestvo s tem, da zažge testament v katerem jo določa njen oče za dedinjo svojega posestva. Kot nezakonsko dete je s tem zgubila pravico do očetove dedščine.. Pri uničenju pisem preseneti Križevca njegov sin Fran. Podleči je moral železni volji očetovi, da je molčal dolga leta, boječ se izdati očetovo skrivnost. Križevec pa je slovesno prisegel pri sodniji, da ni brat zapustil nobenega testamenta. Črv vzbujajoče vesti mu je glodal dušo dolga leta, na vse načine je skušal se otresti glasu te strašne vesti. V hinavski pobožnosti je skušal zatreti čut vesti, dajal je vbogaime, poslal sina v šole, da bi postal duhoven, vse zaman. Konečno je moral le podleči... V igri nastopa mnogo stranskih oseb. ki spravljajo celo i-gro v lepo harmonijo. Tragičnim prizorom sledijo veseli dovtipi. Igra se je preidstavlja- . la v stari domovini na raznih •slovenskih odrih in je bila povsod zelo odobravana, Nadejamo se torej, da pride tudi v Clevelandu slovensko občinstvo v največji udeležbi k tej krasni predstavi. —V torek je umrla v bolnišnici sv. Aleša soproga Frank Kramarja iz Barbertona, Ohio. Mož je pripeljal svo^o soprogo v Cleveland, da jo tukaj zdravniki operirajo na "zlatem kamnu", toda operacija se je ponesrečila, in je blaga žena kmalu pO operaciji zdihnila. Po" greb se vrši v petek zjutraj. Mr. Fr. Kramar je znan rojak V Lorainu in v Barbertonu. Naj soproga uživa večni mir po prestanem zemljskem trpljenju ! ; —Društvo Primož Trubar priredi v nedeljo, 17. novembra v Kogojevi dvorani društveno veselico. —The National Board of Fire Underwriters bo izdal ostro kritiko proti Clevelandu, ker ne skrfbi, da bi mesto imelo dovolj varstvo proti ognju. Priprave «za gašenje v dolenjem mestu sploh niso veliko vredne poleg tega pa je tudi cleveland-skr gasilni čoln popolnoma nez- Nesreča pa naj prinese, da za" čne v istem času goreti v spod-, njem delu mesta, tedaj bi se pa pripetilo, da bi nastala velikanska škoda. Ognjegasci bi gotovo pustili stanovanja in šli | v dolenje mesto, ki je več vre-1 dno.v Župan je obljubil, da bo kmalu dograjena nova postaja za visoki pristisk vode, da se naredi več stražnic, in da «e upeljejo avtomobilne brizgalne. —'Po naročilu postnega urada iz Washingtona, ki je do-šlo vsem časopisom v Zjedinje-nih državah, mora vsak časopis priobčiti statistiko svojega vodstva, kar tudi mi izražamo v sledečih vrstah: Ime lista: "Cleveland>ska Amerika", Izhaja vsak torek in petek, Naslov 6119 St. Clair ave, Cleveland, Ohio. Urednik: Louis J, Pire, 6119 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Poslovodja: Ed. Kališ, 6119 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Lastniki: Ed. Kališ in L. J. Pirc, 6119 St. Clair ave. Cleveland1, Ohio. Osebe, ki imajo več kot en procent vrednosti v poslu: Dr. J. M. Seliškar, J. Knaus, J. Mihelčič, L. Lah, Frances Lausche, Ant. BašČa, Jos. Jaklitsch, Anton Gerjol, F. Sternisha, Ant. Grdina Popisano in zapriseženo pred javnim notarjem, 30. septembra 1912, Cleveland, O. L. S. javni notar. —Starišem Prebil je umrl sinček Josip, starišem Grabnar hčerka Josefa, starišem Lušin sin Frank. —U.mrla je 14 letna hčerka Frances starišem Runjavee in sicer za sušico. Starišem Ko-falt na 40. cesti pa hčerka Frainces. ■-^wl« Mtafcttr zelo žsrttf* jejo nad zgubo svoje dveletne hčerke Frančiške, ki je umrty na operaciji. Dr. F. F. Walter je obetal starišem, da on garantira da deklica ozdravi in sta-riši. so že naprej plačali za operacijo $50.00 Deklica je pa na operaciji umrla. Večkrat se ljudje prenaglijo. V takih slučajih bi morala vprašati za svet naša slovenska zdravnika, s katerimi se ljudje lahko pomenijo. Naj bi upoštevali tudi tukaj nauk: Svoj k svojim! —Dntištvo Slovan št. 3. S. D. Zveze naznanja svojim članom., da se mesečne seje sedaj ne vršijo več na prvo nedeljo v mesecu temveč vsak drugi četrfek v mesecu otf 8. uri zvečer v Kogojevih prostorih. —'Mr. Frank Valant je odprl svoje nove gostilniške prostore v lastnem poslopju na Sa-ranac ave. Collinwood, in se priporoča rojakom. —Okoli 200 elevelandskih Srbov se je izrazilo, da odpotuje v staro domovino, v slučaju, da se vojska na Balkanu resno prične. —V nedeljo zjutraj bodejo igrali baseball na Lake Front "Cary Tigers"' in člani društva Edinost. Igra se prične ob 9. uri zjutraj standard čas. —Nekaj jako zanimivega je prizor, kako prenašajo hišo, last Taylor Boggis Foundry, med Euclid ave. in Carnegie. Hiša je kamenita, 34 čevljev visoka in 204 čevljev široka ter tehta 5 milijonov funtov. Premaknili jo bodejo za 1325 čevljev naprej. Delo bo veljalo $7000. V bližini je ves čas na stotine lj.udij, ki gledajo zanimivi prizor. —Clevelandski škof Rt. Rev. Farrely je presenetil in razočaral svoje podanike. Namesto, da bi prišel v Cleveland v soboto, kakor je bilo določeno, je bil tukaj že v sredo zjutraj. Ob njegovem prihodu bi se morala vršiti parada, sedaj je pa ni bilo. Baje se parada vrši; na ithr* v «nhntn « pozneje, najurz v suouiu. Tis Balkan mobilizira. ' I Turčija je sklenila z Italijani mir, a objednem je odredila, da se mobilizira vsa turška vojska, da nastopi proti balkanskim državam. Vojna mrzlica se je pojavila v Srbiji Črnigori, Bulgariji in v Grčiji. Turki so zaplenili grške trgovske ladije. :--— i Avstro - Ogrska ne ve, k«y naj bi naredila v zapletenem položaju. Cesar Franc Josip se je posvetoval s šefom generalnega itaba glede mobilizacije avstrijske armade. Balkanski narodi navdušeni zahtevajo vojsko proti Turkom. Turki so ošabni in prezirajo zahteve Srbov in Btilgarov. Rusija je mobilizirala 240.000 vojakov. I London, 3. akt. Prebivalci mesta Reška so danes pobegnili v gozdove, ker so turški vojaki napadli mesto in streljali na ljudi. Brzojavka iz Bel-grada poroča, da je to -znamenje očitnih sovražnostij od strani Turčije napram balkanskim državam. London, 2. okt. Brzojavka je danes dospela sem, ki naznanja. da je Turčija mobilizirala svoje armade v Anatoliji ali v Mali Aziji, poleg tega so pa mobilizirali čete tudi v Ru-meliji. Turčija ima takoj pripravljenih 300.000, vojakov, da jih postavi proti Srbom, Bulga-rom in Črnogorcem. Tuška vlada je poleg tega še prepričana, da bode država Rurnuni-ja stopila na njih mesto, oziroma. da bodejo Rumunci potegnili s Turki. Ce se Rumunci pridruižija Turkom, tedaj bi bila Bulgarija med dvema ognje-tvn/ in Trnkom bi bilo lahko Srbe in Bulgare popolnoma potolči. Poleg tega pa tipajo Turki, da prestopi na njih stran nekaj Arnavtov, nakar bi bilo Turkom lahko se toliko časa bojevati s Srbi in Bulgari, da bi slednji ne imeli več sredstev za vojskovanje. London, 3, okt. Srbija, Cfna-gora, Bulgarija, vse te države so mobilizirale svoje vojne čete. Samo Rumunska se drži Še nevtralno. Očitna sovraštva ali boji med posameznimi četami se še niso pričeli. Nihče neče biti prvi. Turški ministri so se sinoči dolgo v noč posvetovali, in pri seji je bilo sklenjeno, da se mobilizira samo en del turške armade. Turški ministerski svet je tudi zavrnil zahtevo srb«ke vlade, da naj povrne Turčija Srbiji orožje in smodnik. katerega so Turki Srbom vzfeli. Srbi so poslali v Carigrad ostro noto, da kakor hitro Turki ne povrnejo v teku 48. ur ukradenega orotžja, da prestopi srbska armada mejo in napade turško posestvo. Turška vlada je objednem sklenila, da pošlje na vse evropske oblasti sporočilo, da turška vlada ni odgovorna za nemire, (ki se dogajajo na Balkanu, pač pa so odgovorne Srbija Crnagora in Bulgarija, ker hoče s silo imeti nekaj od Turkov, kar jim po pravici ne gre. Sem se tudi poroča, da so Italijani očitno na strani balkanskih držav, in da vsluoaju, da se Turčiji napove resna vojna, $la bodejo Italijani podpirali balkanske države kolikor se da. Pripravljene imajo vse svoje vojne ladije, da zapro turškim četam prehod iz male A"zije v Evropo. Italijani radi svojega obilnega brodovja to prav lahko storijo. Carigrad, 2. oktobra. Grška vlada se srlno razburjena, ker so Turki zaplenili njene tovorne ladije in so jih porabili za prevoz svojega vojaštva. Grška vlada je po svojem poslaniku v tem mestu ostro protestirala pri turSki vladi. Turška vlada je namreč zaplenila Grkom kakih 50 trgovskih ladij, ki so se nahajale v turških ; vodah in jih prisilila v svojo ValuA« • ] -^/i • si Dunaj, 3. oktobra. Generalni vojaški štab je izdal danes sledečo sporočilo, koliko imajo različne države na Balkanu vojakov v slučaja vojske in v slučaju mira. Številke so uradne. Bulgarska ima v mirnem času 60.000 vojakov, v vojski-nem času pokliče pod orožje 190.000 mož, Srbija ima v mirnem času 35.000 vojakov, za ( slučaj vojske ima pripravljenih 324.000, Črnogorci imajo ve-'110 pripravljenih 36.000, v slučaju pa, da sovražnik napade njih deželo, lahko postavi na noge 70.000 vojakov, deloma izvežhanih, deloma neizurjenih. Grška ima v miru 31.000 vojakov, v vojskinem času 115.000 mož. Turčija rma v mirnem času vedno pripravljenih 300 tisoč, v vojskinem času pa razpolaga z 1.400,000 možmi. Ker ss pa boje, da se fcaplete tudi Rusija in Avstro-Ofrska v vojsko. tedaj se lahko računa, da v slučaju prave vojske lahko nastopi preko štiri milijone vojakom na bojišče. Taka vojska na Balkanu bi imela take posledice, o katerih se sedaj niti misJiti ne more. Berolin, 2. oktobra. Sporočilo, da so države Srbija. Crnagora in Bulgarija mobilizirale svoje armade, je tukaj povzročilo velikansko začudenje. PoJ sli na "borzi so prenehali, in cene vsem predmetom so padle. Večje denarne tvrdke so ustavile veliko kredita, s katerim bi morale razpolagati na Ori-entu. Tudi nemiški zunanji urad ni nič kaj dojbrih misli j. Povsod prevladuje pesimistično mnenje. Nenvška vlada sploh ne ve, kaj bi naredila, da vojsko na Balkanu prepreči. Če pride v najkrajšepi času do vojske, tedaj najbrž ne bodejo balkanske države sploh ne naznanile vojske, pač pa naravnost začele s sovražnostimi, kakor so pričeli svoje dnij tudi Japonci nastopati proti Rusom. Sicer evropske velevlasti še vedno upajo na dober sporazum in na di-plomatično spretnost svojih poslanikov prii turški vladi, da preprečijo vojsko. Turčija se tudi veliko zanaša na evropske oblasti, da ji v slučaju- potrebe prklejo na pomoč. Vendar kakor je videti se velesile držijo zelo rezervirane napram Turčiji. Kakor pravijo nekateri, nečejo evropske države prav nič pomagati Turčiji, da tako lahko laglje pritiskajo na Turčijo, da ugodi zahtevam, katere stavijo na njo balkanske države. 1 Dunaj, 2. okt. V tem mestu krožijo najbolj raznovrstne novice glede položaja na Balkanu. Izbruh vojske je skoro gotov pri razmerah, kakor sedaj vladajo. Posebno zanimivo je, ker je avstrijski cesar Franc Josip včeraj poklical k sebi avstrijskega zunanjega ministra, grofa Berchtolda in je govoril z njim kake dve uri v avdijen-ci. Neposredno po tem zaslišanju pa je poklical k sebi načelnika avstrijskega generalnega štaba, generala Semuo, rojenega Kranjca, in se potem 2 ] njim posvetoval o vojaškem i stališču avstrijske armade. Prebivalci Avstro-Ogrske so toliko bolj razburjeni, ker če pri-1 def do vojske, bo Avstrija pri tem na vsak način .trpela. j Carigrad, 2. okt. Več kot 50 grških ladij se nahaja v Dar danelah in ne morejo ven. Več 1 kot sto tujih ladij drže Turki zajed no v svojih lukah. \ Pariz, 2. okt. Sem se poroča brzojavka iz Zofije, glavnega mesta Bulgarske, da je v Zje-dmjenih državah pripravljenih 1 15.000 Macedoncev, da se ta-kcj vrn;jo v svojo domovino, kakor hitro se začne boj proti Turkom. New York, 2. okt. Sem je dospela brzojavka, ki pozivlje vise Macedonce in Bulgare, ki se mude v Zjedinjenih .državah, da se kolikor mogoče hitro vrnejo v svojo domovino. Tukajšnja srbsko-macedonska zveva je danes razdala posebne plakate svojim rojakom glerfe te brzojavke. V New Yorku, P tsburgu, East St. Louisu 111 Chicagi je kakih 35.000 Buiga-rov in Macedoncev, ki so vsi pripravljeni, da odidejo v svojo domovina, če se vojlka prične. London, 3. okt. Tu se je razširila danes govorica, da je Tunčija sklenila mir z Italijani pod istimi pogoji, kakor so j h Italijani stavili. Objednem je pa Turčija mobilizirala vso turško armado, da jo pošlje proti državam. Vojska je neizogibna. 10 otrok zgorelo. St. Bernard, Que. Canada. 2. okt. Ko sta prišla danes zakonska Alexander Gravel domov, sta dobila svojo hišo v plamenih. V hiši je bilo deset otrok, starih od 18 mesecev do 15 let, ki so vsi zgoreli v hiši. Vrata so bila zaprta, da se niso mogli rešiti. , — V našem oknu je razpostavljenih nekaj poljskih pridelkov iz farm v Oregonu. Med drugimi tudi pesa, ki tehta sama 17 funtov. Kdor ima take pridelke na svojih farmah, ta pač nikdar ni lačen. —Ženske v Cleveland« so zapravile $249.000 za žensko volivno pravico, Hi je pa vsled odločitve volivcev padla v vodo. Sedaj nimajo nobenega denarja več. pač pa pravijo, da bodejo imele v nekaj letih pol milijona dolarjev, da pričnejo zepe nadlegovati moške. ^ —V mestni zbornici se je vnel velik boj^roti podtaženju mleka. Mesto Cleveland je pripravljeno zbiti cene mleka na 8 centov kvort ali pa še nižje. | Prebivalci na Lindale ave in v okolici plačujejo mleko vsi po 7 centov kvort, a v ostalem mestu 9c. To pa raditega, ker so ofnenjeni prebivalci letos začasno naredili s farmarji kontrakt, da se mora mleko dovažati po 7 centov kvort. Več prodajalcev mleka dova-ža slednje še vedno po 8 cen- i vsi poskočili ni 9 centov. Ubite Haywrooda! I Brzojavka iz New Yorka po-' i roČa, da so najeti morilci, ki naj ubijejo delavskega vodjo. IZ DELAVSKIH KROGOV. Salem, Mass., 2. oktobra Tukajšnji mestni maršal je dobil j danes od tajnika unije Industrial Workers of the World pismo, v katerem pravi, da se je skoval poseben načrt, glasom katerega mora biti delavski. vodja, William Haywood, v najkrajšem času ubit. Brzo-I javka pravi, da se je najelo v' New Yorku posebno tolpo morilcev, ki naj gredo v Salem, poiščejo Haywodda in ga na mestu ubijejo. Brzojavka priporoča šerifu dotičnega okraja .naj posebno pazi na Haywoo-'da. Boston, Mass., 2. okt. Obravnava proti Ettorju in Gio-( 1 vanetti, ki bi ?e morala pričeti že preti enim tednom, še sedaj ne more naprej, ker se skoro v s i možje, ki so izbrani za porotnike, branijo prevzeti j porotniški pofcel. Vsak pravi, da je svojo sodbo ze naprej naredit, Tekom enega tedna je bilo izvoljenih le pet porotnikov. 1"--------- '' i Avtomob'1 in krava. Lima, O., 2. okt. Štirje govorniki za Rosevelta, ki so se v avtomobilu peljali v Wapa-koneto, so zadeli včeraj v neko kravo, in sunek je bil tako fmrwir da re jr svwmmnr prebrnil in so bili vsi štirje zelo poškodovani. Pravični jetniki. Cheyenne, W yo., 3. oktobra. Kaznenci tivkajšnih zaporov so danes linčali nekega zamorca, kateregaK so državne oblasti zaprle v ječo, ker je napadel neko 78 let staro belo žensko. -O-- »Rodbinska tragedija. Bratd Anton in Ivan Monico, trgovca s prekajenim mesom v Trstu sta imela v soboto pogreb svojega očeta, ki je umrl v Sclvi. Ko sta se vračala od pogreba v Trst je padel pri izstopu v drug vlak na postaji v Mestre starejši brat pod vlak. Strojnik je vlak takoj ustavil in ponesrečenca so potegnili i,z pod stroja smrtno nevarno poškodovanega. Brat, ki je videl brata, ko je padel pod vlak in ko je zagledal, da so vsega krva-vega potegnili izpod stroja je hipno zblaznel, in tako norel, da so pa morali obleči v prisilni jopič. Oba brata so odpeljali v bolnišnico. Oglas. Kakor mati. •Mož, ki se \je spomnil svojih mladostnih dnij, se je izjavil: "Rad bi'jedel, ono hrano, ki nam jo je mati delala." Stara. domača hišna hrana je bila I pravo veselje, ker so bila vsa živila popolnoma prekuhana in v tako raznovrstnem lepem redu. da je imel vsak veselje do jedil. V današnjih dnevih pa, ko vse hiti naprej, slišimo naš želodec, da sprejema neprebav-no'hrano, ne da bi jo popolno-J ma pregrkil in prebavil. To prinaša s seboj mnogo bolečin in dobro je, če vemo za zdramilo temu. V takih slučajih daje Trinerjevo ameriško grenko vino vedfio najboljši uspeh. Če zgubite apetit, če ne preba-vljate, ce ste zaprti, nervozni, imate glavobol, če vas napada revmatizem, nevralgija, to zdravilo ni narejeno, da bi prineslo samo začasni uspeh, pač pa je pripravljeno, da vas za stalno ozdravi. Po lekarnah. Jos. Triner, iru—xq So. Ash- Mnogo denarja Posebni senatski odsek, )d preiskuje denarne zadeve raznih kandidatov, pri. haja lepim stvarem na dan. I ROOSEVELT V ŠKRIPCIH. Washington, 2. okt. Roo-seveltov vodja predsedniške borbe, senator Dixon, je danes sedel tri ure pred posebnim < senatovim odborom in pripovedoval, koliko denarja je dobil od raznih strank za predsedniško bonbo. Predsednik tega odbora je senator Clapp. ki je privrženec Roosevelta, toda ostali trije senatorji so Roosevelto-v-i nasprotniki in pritiskajo z vso silo v njegovega vodjo, da bi našli na njem kaj, kar bi mu škodovalo pri volivnem boju. Pri zaslišanju je prišlo do ostrih sipopaidov med .Dixo-t nom in med senatorjem iz Ohio. Atlee Pomerenom. Senator Atlee Pomerene je bil tako razljučen nad Rosevelto-vim vodjem, da je skočil s svojega stola, pokazal pest Dixo-1111 in mu dejal, da ga ukaže zapreti, če ne bo odgovarjal, kakor je treba. Senator Dixon je pa edgovoril Pomerenu, da on dobro ve, da je senator, torej ne more biti zaprt, ergo ji Pomerene bedast, če trdi, da ga more prisiliti k stvari. Roosevelt o v vodja Dixon se je namreč branil izdati imena 1 nekaterih; ki so prispevali v blagajno Rooseveltove stranke. Izjavil se je, da je vlada padla komur drugem. Blagajne ka-\ žejo danes, cfii je Rooseveltova itranka dobila najmanj denarja, da so dobili demokratje in repuMikanci več,> toda vlada ne ; zasleduje nobenega demokrata ' ali republikanca pač pa samo|| ftoosevelta. Omenilo se je tudi 3 ' nekaj, da je brat predsednika Tafta veliko daroval za svo-jegai. brata, vendar do preiska-'l ve še ni prišlo. Rooseveltov vodja trdi pred senatnim odsekom, da mora preiskati blagajne vseh strank brez ozira, ne [pa samo njegove stranke. Ker senator Dixon ni hotel ' ničesa več povedati, so ga spustili, a senatni odbor se je sešel k posebni seji, pri kateri se ie nadalje posvetoval, kaj naj naredi. Jako zanimiva postane obravnava, ko pride Roosevelt na vrsto, da. priča. On pravi> da ima v zalogi celo vrsto bomb. katere bo zagnal na republikansko stranko, ko pride do izpcaševanja. • <9H -—------o- - - I -fcs Nova obleka. V A''-" ' ■ r^-ijJ..!-!; ' '! New York, 2. oktobra. Lady Duff-Cordon bo upeljala novo obleko za ženske, ki bo pripustila meškim, da lahko na ulicah. g-edajo ženska kolena. Obleka bo nad ženskim kolenom odprta. o DENARJE V STARO DOMOVINO poftiljamo: sa 9 10.35 ............. 50 sa 20.50 ............. 100 kron, za 41.00 ............. 200 kron, sa 102.50 ............. 500 kron, sa 204.50 ............. 1000 kron, za 1020.00 ............. 5000 kron, Pottarlna J« všteti pri t*h avotah. Doma m nakazana »vote popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Nala denarna poftiljatvo lapla^ujo o. kr. poitnl hranilni urad v 11 da Oenarje nam poalatl Je najpHlt&wje do 960.00 v gotovini v priporočenem ali regletrlranem piemu, večje zno-ake po Domeetle Postal Money Order all pa New York Bank Draft 'fl PRANK 8AK4ER 82 Cortlandt St, New York, N. Y. ■■■ ■■ .......■■■ 1 "■■Vi1"................... Pri nas plačate lahko vse pbLEVaMOSKA AMEMKJL i^kfemte*........... .............. Vm piama, in denar naj ae CLEVELANDSKA AMERIKA, tut ST. CLAIR AVE. N. E. CLEVELAND. O._ EDWARD KALISH. Publisher. I LOUTS J, PTRC. Editor. I ffigUBD TUESDAYS AND FRIDAYS. Bead by l.TOOO Wormian« (Kralnera) In the City i I C level j nd end eltewberc. Ad-er-titlag rate« on reqaeat. * V .......i tel. CUY. PRINCITON »»9 Bate red aa nccond vojsko kar s tremi ali itirimi narodi, namreč s Srbi, Bulgari, Črnogorci in Gi4*i. Da, f celo tako predrzna je Turčija, 14* S« je izjavila, da bo mobilizirala samo en del armade, s ^ katero bo ugonobila Srbe, Bul- , i,gare in Grke. Turčija lahko tako predrstio govori. Ona dobro ve. da ima Zk seboj celo Evropo, posebno pa Angleže, ki ne bodejo prepustili, da bi se Turčija raz-| (tirala od strani balkanskih na-&Oddv. Avstrija se neče vojsko-iWili, tako se je Lzjavil stari ||peiAr» Rusi sicer pazijo marljivo t)a ves položaj, vendar sami tudi nimajo pravega po-pjfcmna, da bi padli po Turkih. . Zanimivo pa je dejstvo, da so IIBfusi mobilizirali 250.000 vo-I Jakov, katerim je došlo pove- ! ||gj*, da morajo biti pripravljeni za odkorakanje. Za Slovane, posebno pa za Slovence in Hrvate so dogodki p§* Balkanu velike važnosti. 1 Usoda je prinesla, da so Slovenci pod avstrijsko vlado, Hrvati pod ogrslko, Srbi sami za sebe, Bulgari sami za sebe, kakor tudi Črnogorci. Evropej-Pltkt velike vlade dobro vedo, da toliko časa se njih obstoju ničesar ne prrpeti, dokler imajo te male narode vsakega posamezno. Gorje pa Avstriji in Turčiji, če bi jugoslovanski narodi skupno udarili na svoje ' ttare sovražnike — na Turke in Nemce. Turek je stoletja teptal in požigal, klal in moril po jugoslovanskih zemljah, povzročil je, da so Jugoslovani glede kulture zaostali za drugimi. Bili so časi, ko so slovenski, hrvat&i in srbski kmet stoletja dolgo niso imeli dru-zega opraviJa, kot stati s koso in sekiro pripravljeni,, kdaj pride sovražnik, da se ga obranijo. Zanemarjena je bila zemlja, zanemarjena kultura radi večnega strau pred sovražnikom. In kakor so Turki materi jalno zatirali Jugoslovane, tako so Nemci skrbeli, da Jugoslovani niso dobili preveč kulture. Se danes se morajo Slovenci tepsti -za svoje šole, in v sramoto Avstriji morajo privatne družbe, kakor je Ciril Metodova gledati na to, da pride slovenski otrok v šolo, da se nauči branja in -pisanja. Nemška in Slovanom sovražna avstrijska vlada, ne da Jugoslovanom dovolj šol, da bi se izobrazili, Zato pa je treba z največjim zanimanjem zasledovati položaj na Balkanu. Tam je pod pravi pri. Ako ta narod etaoin turškim gospodstvom milijone Slovanov„ ki so pri Turkih pravi psi. če ne bi bil ta narod v Turčiji tako pogumen, predrzen in če ne bi imel misli do obstoja v prihodnjosti, tedaj bi bil že zdavnej iztrebljeni. Toda preko 400 let se že hra- v neprodanem- govoru žive ta-motarsko življenje in iščejo maščevanja nad rurki, kadar nanese prilika, Srbi so danes navdušeni, Bulgari so navdušeni, Hrvati se kar vrjejo pod kruto tiransko palico kraljevega komisarja, Slovenci bi raje bili svoji kot avstrijski. Nekaj se pripra-v tja. Ce nastopijo Jugoslovani skupno ob tej priliki, če jim podeli njih mogočni sosed, Ras, svojo pomoč, tedaj imajo upanje. da se Turek prežene in se ustanovi jugoslovanska kraljevina. Tudi Italija je pripravljena pomagati Jugoslovanom. Kakor pravijo najnovejše brzojavke, so Italijani pripravljeni blokirati premestitev turške armade iz Male Azije v Evropo. Če se jim to posreči so Turki zgubljeni, ker imajo v Mali Aziji mnogo stotisoč vojakov, katerih ne bi mogli rabiti, če jim Italijani zapro pot po mor- ju. Največja sovražnica Slova nov pa. Prusrja, upljiva neprestano na Avstrijo, naj pazi na dogodke na jugu, da ne postanejo Slovani preveč "samostal-ni". V tem ozirit je Avstrija popolnoma uda na svoji nemški aveznici. Toliko je pa gotovo, da nekaj se bo zgodilo, 111 če je bo enkrat pokazala srbska, hrvatska in bulgarslka premoč tia slovanskem jugu, tedaj Jugoslovani lahko gledajo na bolje dneve, ko bo zginil sovražni polmesec fee evropskih pokrajin, znamenje pirstošenja in krvi, in mesto njih se prikaže lezlo jugoslovanske .vlade. Zato pa moramo vsi z zanimanjem gledati 11a jug in zasledovati razmere. Mogoče je od sedaj ni h časov odvisna bodočnost jugo-slovatiske kraljevine ali vlade. o Prazna vera v razne številke. Različni ljudje smatrajo različne številke, da nekaj pomenijo, da nekaterih številk se ljudje celo bojijo. Najbolj je razširjena prazna vera v številke na Orientu, kjer ima sko-ro vsako število svoj pomen. Številka 1 je pri Turkih sveta. številka 3 pa ima toliko pomena, da so o njej Turki spisali že cele knjige, številka 3 je število boginj usode, ki že ol> človekovem rojstvu določijo, koliko boleznij, težav in skrbi bo imel novorojenec na svetu. Če prinesete v hišo, kjer vlada kuga, tri kose kruha namazane z medoim, tedaj bo kuga takoj minila, ker kruli pov-žije vse bolezenske bacile v sebe. Tega prepričanja »o Turki. Žena, ki je pri mohamedan-cih zgubila moža. mora tri mesece čakati, da dobi druzega, in le trikrat se more sploh poročiti. Indijci smatrajo številko 3 za najbolj neumno. Tudi številka 2 ne prinese nobene sreče. Kristijanski felahi ne krstijo nikdar dva otroka na eni in isti dan, v eni in isjti cerkvi, in v Bosniji je to celo prepovedano. številka 4 je pa jutrovcem zopet priljubljeno in sveto število. Kakor pravi turško sveto pismo ali koran, nosijo štirje angelji prestol božji, štirje meseci vladajo ozračje. Turška postavodaja Mohameda II. je razdelila vse državne posle na 4. Tudi pri turških zakonih je številka 4 jako važna. Noben mohamedanec ne sme imeti več kot štiri postavne žene. Štirikrat se mora vsak zakonski premisliti, predno se pusti lotiti od svoje žene. Tudi številka 5 je kaj važna pri turški veri. Adam je sezidal Meko iz kamnov, katere je dobH v 5. gorah. -5 je število ustave Mohamedove vere, petkrat se mora moliti na dan. številka 5 je. nadalje tudi varstveno sredstvo, judov in kristijanov na Jutroveni proti Hudobnemu pogledu. Kdor stegne pet prstov na roki pred sebe, ta se obvaruje vsega hudega. Pri Maro-kancih pa številke 5 pred sultanom sploh omeniti ne smete. Številka 5 velja pri njih kakor številka 13. Ako želite maro-kanskemu sultanu povedati številko 5, morgte reči: 4 in 1. Velik pomen imajo nadalje številke 7, 9 in 10, številka se- dem je sveta številk«. Kaba se je morala sedemkrat sezidati in mesto Carigrad leii na sedmih gričih. Številka 9 je imela največji pomen pri Tartarih in Mongolih. Po mongolskih obredih ste morali se devetkrat s čelom dotakniti zemlje, če ste se bližali vladarju. Vsakemu -knezu ali princu ste morali prinesti devet darov, številka 10 je pa pri vshodnih narodih najbolj popolna, Človek ima dvakrat po pet prstov na rokah ali nogaih, ima pet notranjih in* pet zunanjih čutov, koran ima deset delov, deset zapovedij, deset učencev je imel prerok. Sultan Sulejman, ki je bil največji vseh sultanov, kar ji-Ir pozna zgodovina, je bil deseti sultan, imel je deset o-trok, živel je v desetem stoletja!, sezidal je desetkrat deset mest. Strelice. Ko je Roosevelt zadnjič imel neki govor v Oklahomi, se je podrl ocjer, na katerem je stal. Zgodilo se mu pa ni ničesar. To je dobro ali slabo znamenje, kakor kdo tolmači. » # * Ko je prišel Viljem, norman-ski vojvoda s svojimi četami v Anglijo, je padel tam, kjer je morja zmanjkalo. Njegovi vo-ja!ki so mislilr, da je to slabo znamenje. Viljem je pa zgrabil z obeima rokama za suho zemljo in vzkliknil: "Te že imam, Anglija!" In res je dobil Anglijo v svojo pest. * « * Zdravniki so zopet iznašli nekaj novega — znašli so želodec, ki se lahko vloži v človeka — kar je jako čudno. Toda ljudje bi bili zdravnikom veliko bolj hvaležni, če bi se jim posrečilo preživljati ljudi brez i — želodca. Potem bi se splošna draginja takoj nehala. * « 4 V nekem mestu v New Jersey polovijo vsak dan 600 vrabcev. da uživajo ljudje njih nie-•fb. ker goveje, telečje in prašičje meso je predrago. Mogoče pa pride kmalu do tega, da se bodemo ravnali po vzgledu Parižanov, "ki so leta 1871 za podgane plačevali po dolarju?? May bel * ♦ * * V nekem listu smo brali, da v novi "slovenski sirotišnici" ne potrebujemo "katoliške gnojmče". Le poglejte jih farizeje, sedaj, ko so nabrali par stotakov, kar niti za načrt sirotišnice ni dovolj, pa že prihajajo na dan z najbolj nesramnimi psovkami. Če se to godi že na ^zelenem lesu, kaj se bo godilo šele suhim! * * * In če bodemo rabili take psovke pri tako dobrodelnem namenu, bodemo kmalu imeli dve sirotišnici: 'Katoliško in svobodomiselno 1 Namreč na jeziku samo! Reve pa medtem laihko vse pomrjejo! Kako znajo nekateri vendar izrabljati svoj upljiv! Fej! * * * A propos! Kje je Etbin? V staro-krajskih časopisih smo brali, da se je dovolj opravičil radi svoje odsotnosti pri seji ljubljanskega občinskega sveta. * * * Če bodejo otroci tako umirali pri porodu, kakor umirajo damdanes, tedaj čez 150 let sploh nobenega otroka več ne bo. Talko pravi profesor Craigh! Why in the hell are we here for? * * * •Angleške- sufragete grozijo, da bodejo odsedaj naprej hodile oborožene po ulicah. Sedaj se vprašujejo angleški časopisi. kje bodejo ženske orožje nosile? Odgovor na to vprašanje je- jako lahak: Po letu v nogavicah, po zimi v mufor. » * * Pa pravijo, da ženske nimajo pravice! Poslušajte sledeči grozni dogodek. V Pittsburgu je neka sedemnajstletna hči zabodla svojega očeta z nožem na smrt, ker oče ni hdtel priznati njenega soproga. Prišla je pred sodnijo, toda porotniki so jo spoznali nedolžnim kot ovčico. Naše mnenje je: Če bi vsak izmed teh dvanajst pravnost 1 J? I « * * Država Kansas je ponosna, ker je tekom tridesetih let odpravila 2000 procentov pijancev, Ohr sto vragov, kakšni peklenski pijanci so morali biti pred 30. leti v Kansasu!! ■ ■ o 1 " Dopisi Joliet, 111. Misel in naloga jolietskih Slovencev bodi v nedeljo, 6. oktobra: Vsi v Ster-novo dvorano, kjer priredi prvič slovensko podiporno in izobraževalno društvo "Triglav" lopo narodno igro "Domen". Po dolgem poletju nastopa že zima in vse kaže, da jeseni ne bodemo mnogo imeli. V tem vročem poletju so priredila razna podporna društva svoje piknike, na katerih smo se razveseljevali, kratkočasili in sploh vživali zabavo. Par za parom se je sukal na prostem, olajšujoč si svoje življeaske breme, poteabivši vse na vse drugo. L,epa zabava. Še lepšo zabavo pa nam nudi "Triglav" prihodnjo nedeljo. Slišali bodemo lepo umetno petje, glaseče se i»z čistih slovenskih grl, katero bo proizvajal moški in mešani zlbor s koncertno dovršenostjo. Toda ne samo umetno petje, ampak v igri so vpletene lepe narodne ptsni. ki so popolnoma vzete od naroda tako besedilo, kakor arija. Nudi se nam torej prav lep in prijazen ter v razvedrilo služeč večer. Igralo se bo namreč dvakrat, popoldne ob 2. uri in zveper ob 8. uri. Pri prvem nastopu neumornega dela Triglavcev in Tri-glavk izprevidi cenjeno občinstvo, kaj naredi mati Sloga v 1 kratkem času svoljega obstan-;ka. Šli smo po začrtani poti naprej, korajžno, veselo, brez prepirov, nič nas ni oviralo: da se je pa vse to -zvršilo, zahvaliti se je le narod>u, ki nam je vedno stal ob strani. 1 Zato pa naroda pri prvem nastopu nismo prezrli in obrnili smo čisti dobiček revni šolski mladini. Zatorej vsi na svidenje v nedeljo, 6. oktobra. Trda je bila ledina, Ko začeli smo jo orati. A žetev na kaže obila Takoj pri prvem nastopu. •Triglavan. Joliet, III. Cenjeno uredništva Prosimo nekoliko prostora v priljubljenem listu Clev. Amerika. Sicer se večkrat kaj sliši iz naše naselbine, vendar imam. danes nekaj posebnih stvarij. Z delom gre srednje dobro. Plače so bolj male, pa tudi takih ne manjka, ki gledajo, kako bi človeka od dela spravili. Nekateri kar na cesti ljudi prestregajo in jim nagovarjajo, kako bi kako osebo od dela spravili in druzega posadili na ono mesto. 24. septembra sta sklenila dosmrtno zakonsko zvezo rojak g. Martin Ancel in gdčna Meta Filak. Tovariš je bil Peter FiJak, tovarišica Ana Plut. Svatba se je vršila pri nevestnem bratu, gospodu John Fi-la'ku, 1203 Elisabeth St, -Društvo sv. Barbare, Št. 65 priredi veselico na 12. oktobra in ob tej priliki bo tudi nova zastava 'blagoslovljena. Na to slavnost so povabljeni vsi Slovenci v Jolietu in okolica. Koncem dopisa pa pozdravljam vse Slovence po širni A-meriki, posebno naročnike tega lista. John Živetz. Pueblo, Colo. Jesenski dan. Nebo je prepreženo z oblaki, katerih solnce ne more prodreti. Vse kaže kot bi začelo vsak trenutek snežiti. Bliža se zima in z njo dolgi večeri. Slovenci, porabimo te večere v našo korist, v našo izobrazbo. V naši naselbini se je ustanovilo novo društvo z imenom "Mladi Slovenci'*, ki se bo priklopilo k Z. S. Z. Namen društva je zjedinjevati mlade Slovence in Slovenske, prirejati pevske in dramatične večere ter s tem nuditi več prilike tukajšnjim Slovencem do izobrazbe potom ttoorazeva a p mu paru srčno častitamo! Nekatere tukajšnje kroge je zelo razburil dopis iz naše naselbine v 73. številki CI. Amerike. Gospodje, ki se čutite u-žaljenim, ali zamorete v celem dopisu najti le en sam stavek, ki bi bil razžaljiv? Ali se ni v celem dopisu govorilo in pisalo o slogi in slovenski izobrazbi? Da, gotovo, za prepire kot so sedaj, ni bilo prostora v onem dopisu. Ali ni res tako? V "SI. Narodu", v št. 37 pa je bil priobčen članek ''Čas dela — čas počitka". Ta članek je skrajno nesmiseln in nestvaren. Pisec pravi, da so opazili notico izpod peres oseb, od katerih se ni kaj tacega pričakovalo in da so pričakovali bolj treznih mislij. Naj bode pisec dotičnega članka (naj že bo kdorkoli) kar mu jako milo rečem — zahrbtni napadalec — ker se ni podpisal, ali je pa toliko pesimističen, da se je čutil razžaljenega, če kdo kdaj pove besedo k slogi iq napredku. Kam to spada: "$e isti dan nismo dali miru?" G. pisec, ali res mislite, da smo hoteli vas nadlegovati? Ali nismo bili mimogrede ustavljeni? Ali smo vas učili, ko ste počivali? Nadalje pišete, da je 'budalost govoriti o delavskem vprašanju ped upljivom alkohola. To je res, da tisti, ki pije, spada k pijancem. Pravite, da kadar je čas počitka, da počivaj in nič dnuzega. Tako, po vašem mnenju naj delavec, kadar je vklenjen v delodajalčeve verige, dela kot nem, kadar mu pa pravi "počivaj", takrat naj počiva, molči, kot bi ga ne bilo v človeški driržbi? Dalje pravi-te: "So se povrnili k čašici. povzročilki debati." S tem hočete reči, da smo prišli pijani, da nas je razburil aKcohOl. Ali smo bili res? Priznati morate, da sem večkrat zapisal že in vedno govorim naj bi se manj pilo med našimi fanti in med našim narodom sploh in sam ,sem izključno abstinent. Zakaj torej tako nezaslišano pso-vanje? G. pisec, pišite stvarno, kadar pišete in tudi resnico. Torej pri vas je oseba, ki za-p»rše kaj v korist delavcem, nas vseh, pijanec, pa magari ako še nikdar v življenju ni po-kusila alkohola. Tako torej med nami Slovenci. če kdo zna kaj več ali zapiše sempatja kaj v korist delavcev, je bedak, pijanec, ča-stilakomnež. In to je med nami tako vkoreninjeno, da se ne da odpraviti izlepa. Tako s'ovenski fantje in dekleta, ki živite pod zvezdnato zastavo, kateri ste prisegli zvestobo, in o katerih pravi naš pesnik:" so naše gore list", DOBRO DELO PO NIZKIH CENAH TO JE NAŠ NAMEN! ČISTIMO: Moške hlače _ gQ Ženske obleke 9t\ po...................9 ■ >C3 Ženske suknje $f ,()Q DELO JE GARANTIRANO PRVE VRSTE- OUUMmmi} JUJ.^SIK Pridemo iskat in pripeljemo na dom. IZDELUJEMO NOVE OBLEKE PO PRAVIH CENAH. KP»t raoijem egen^em. Pueblo, Colo. Cenjeno uredništvo, Naznaniti moram, da priredi pevski zbor "Prešeren" v nedeljo, 3. novembra veliko veselico, a na zahvalni dan, 28. novemlbra pa se priredi jugoslovanski koncert s sodelovanjem društev "Prešeren'* "Solnčni Žarki", "Hrvatska Vila". Priredi se v dvorani sv. Jožefa. Na te zanimive prireditve še pozneje opozorimo ljudstvo. D. Predovich. tiskovin 2a vsaJko fedksoto. Iz— do aH mehko wr ioni noicenei- ™ ^ fa ofriitfi StotSa društvena inhvilfii pisma. to priča, ds smo naredili £obro in trpežno delo. r .................:............. , " 1 > »"i'1" Najboljši naročnik je oni, ki vestno vselej prebere ves list, ga priporoča drugim in vselej ob času ponovi naročnino. Ali ste jo le plačali? I ENTIRELY NEW MSO CIGARETTES •t ^ ■ • Mtenaati ega ffifffim včinld duhana Ptice i„ i ~ rTtiKRrl cvetlk* Pripravna I / jE Y [• - zavsel IJ^jg&^HKi «katU»ci kadilce NEBO > ^Ti;~J"f -V- ' 1 f P Bo se«. IO. SE PRODAJAJO POVSOD. Poskusite eno ikattfo in prepričate se R8Ž* ptički |n cvetik« • r • • • ...... Xi ■" »h i , *f 1 - dobro in trpežno blago Čepa je vredna vašega denarja. Te čevlje se ▼ zalogi samo pri slovenski trgovini s Čevlji. FRANK GORNIK, I ' ' ' ' ' 9 6117 ST. CLAIR AVE Tovarna, ki izdelifje te čevlje, nt v zvezi a trusts, Ak» enkrat kupite te čevjje, jih bodete vedno zahtevali. open ji Zavarujte se proti nezgodami ogenj r vri |\ 'Pri nlnvenskent lavarovalDem ag«ntu Kjer A. Hn> >< ta in napotrobalh sltnoatlj pridite k mani ti jas rani uredim rte potrebno In caetonj. Vse informacija glade savarovalnlns sastoaj. Oglasita se prt meni prej ko oddaata sararovaJnlno kakemu tujcu 0e pri porotam rojakom. — Na uradu Cleveland Truat Co. St Olott u> 40. ceste od & ore ajotraj do I. ure rrefier. a. haffner, 1 .! ! U.,.1 l\l 1 , ' 'T'" J , —~ ■ Js Se Jablonski, SLOVENSKI FOTOGRAF. 6122 ST CLAIR AVE. 5. E. Izdeluje slik* za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3 00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti za&tonj. Vse delo je garantirano. KDOR HOČE DELA 10- Veliki Blofenako ■ Angledkl Tolmaft 1 " ' i d* ae bo lahko la hitro br« uHtrtJ« prla«! |»ncletti«e. Knjig* obte«« dor. U|), ratgOTor ia Ti&kdanio potrebo, n»TOCil* it anffl. pluro, •ptooranje aagleftkth plaem la ka'ko M po at an e atnerlkamkl drftavUan. Vrhnte*« k*HS* Ima doadaj najtežji »lov. angl. in angl. »JoT^orar^ Knjiga trdo in okuaao ▼ IS^aSB VfS SI H BBSS 6 MMIKHI /I M-. w i'j J /M . I ; .....T" mi.■ ■ i VVfiV . ' Ustanovljena 13. [mGlavni sedel: novembra 1910. U| U? Cleveland, 0. Predsednik: JOHN GORNIK., CL0I 8t Clair Avanoe. Podpredsednik: MARTIN COLARIC, 1188 B. 61st St i Tajnik: FRANK HUDO VERNIK, 1243 B. 60th Street | Zapisnikar: JOHN JALOVBC, 1184 East 55th Street, g Blagajnik: MIHAEL JALOVEC. 6424 Spilker Avenue. Nadzorniki: ANTON 06TIR,* «030 St. Cltlr A**.; FRANK *ORIO, 1866 Bast 56th fit: MIHAEL WINTER, 6080 St. Clair Avenue. V Porotniki: ANT. AHCIN. 6218 St Clair Ave.; PR. 1IBERT, 6124 Olsas Ave. i PooblaUenec: ANTON GRJD1NA, 6127 St Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SBLIflKAR, 6127 St. Clair Avenue. Vil dopisi in druse uradne stvari, naj se pošiljajo na glavnega tajnika, I denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezino glasilo CLEVBLAND8KA AMERIKA" o . ......... 5*3 . , if j Iz stare domovine. KRANJSKO. Obnovljena Hafnerjeva afe- i Ta. V soboto se je vršila pred sodiščem v Kostanjevci obravnava proti Urbanu Zupančiču, ? ki je bil svoječasno obsojen v I me«, zapor in plačilo 5000 kron kot odškodnino notarju ^ateju Hafnerju, češ, da je v v iftiani Hafnerjevi aferi krivo prčal proti Hafnerju. "Ubogi tjjrban," kakor ga je krstil dr. 5lanc, je to kazen že odsedel, povrhu' pa mu je Hafner še • prodal njegovo kočo in zemljišče. Trudu dr. Slanca se je posrečilo irposlovati obnovo kazenskega postopanja proti ^upančiču. Pri sobotni obrav-' ^iavi je bil "ubogi Urban" o-jproščen, in sicer na podlagi iz-jj^ovedb novih prič. S tem je stopila Hafnerjeva afera v nov itadij, ker se bo morata kazensko postopanje obnoviti tudi proti notarju Hafnerju. Odredba zoper cigane. Cigani so postali zadnji čas sitna in neprenosna nadloga zlasti za meščansko prebivalstvo. Tudi so pred nekaj dnevi napadli nekega kmeta, ki se je vračal iz Novega mesta in mu pobrali denar. Zaradi te nadloge je izdalo derajno glavarstvo v Noveli mestu odredbo, po kateri bo dalo mestna županstvo vsakega cigana, ki bo beračil po stranskih uleah, pobriti in po-striči, cigankam pa porezati lase. Naj se tolmači ta odredba in nje opravičenosti- s katerega koli stallišča in kakor hoče, cigane bo gotovo kolikortoliko oplašila pred beračenjem. Strašen uboj je izvršila Reza Božič od Sv. Križa pri Ko-stanjevti na Starem gradu, občina Sv. Križ, dne 17. sept. dopoldne nad istotam živečo užitkarico Uršo Žibert. S petero težkimi udarci s krampom po glavi jo je pobila do smrti. Vzrbk so bili najbrž hišni spori radi preužitka. Ubijavfca je sama javila svoj zločin pri so-dniji v Kostanjevici. Ljubljana se je zopet oži-.vela. Ljubljansko mesto je za-dobilo zopet staro tiče. Prejšnja puščoba je izginila in zopet je postalo po ulicah živahno. Začetek šol, povrnitev le-toviščarjev, vse to je v zadnjih dneh pripomoglo do živahnega prometa bodisi po uleah, "bodisi po trgovinah m drugih javnih lokalih. Starši nakupujejo za svojo deco raznih potrebščin, dijaški semenj vspe-va izborno in začela se je že običajna večerna promenada. Tudi vreme je začelo kazati ■prijaznejše lice, deževje pa je povzročilo, da so dobili ponoči ^opet slavno ljubljansko meglo. Umrl je v starosti 41 let rodoljubni gosp. Karel Rudež, graščak na Volavich pri Sti Jerneju. Pokojnik je iz znane na-Todne rodovine. Blag mu spo-min! ---------- —— Mož, ki dela čast našemu narodu, je vsekakor g. Ogrm» movi lastnik Lenčetovega posestva na Laverci. V Braziliji si je pridobil obsežno trgovsko znanje in lepo premoženje, obenem pa tudi ugled v vseh krogih, tako da je bil v San Paolu, kjer ima svojo tovarno, namestnik avstro-ogrskega ,kon-sula. Sedaj misli ostati v La - ( verci, kjer preosnuje gostilno tako, da bo pravo veselje dela-■ ti nedeljske izlete k njemu. Najlepše se upelje narodnemu •občinstvu s tem. da je prepustil prostore ter prewzel skoraj vse stroške za veselico ondot-ne C, M. podružnice. 1 S1A J ^ L roča: Truplo zagonetno umorjenega moža pri Judenburgu je našel cestni delavec Siebenho-fer, 'ki je ravno delal na cesti. • Ko je Sibeiihofer o najdenju poročal oblastim, so iste pustile truplo zapeljati v mrtvaš- , nkro pokopališča v Jtidenburgu-, kjer se je nato izvršila sodnij-' ska obdukcija. Spoznali so, da 1 sta smrt povzročila dva sunka v srce, 'ki sta bila prizadjana z ► ozko ojstrino. Ljudje so vsled i te;ga slučaja zelo razburjeni in si pravijo razJlične stvari, tako da so oni dan videli na mestu, kjer so našli umorjenca, stati avtomobil iz katerega sta izstopila črno oblečena mož in 1 neka dama. Po kratkem pre-i Stanku sta avtomobil oba zasedla in se odpeljala dalje v smeri proti Zeltwegu. Vreme na Spodkijem Štajerskem. Vreme je na Sp. Štajerskem, osobito v goratih krajih, stalno slabo. Dan za dnevom imajo velike deževne nalive. Po Savinjskih planinah in drugfh • višjih gorah je padel sneg. Vinogradniki so upali, da bo vsaj i en mesec september zboljšal vinski pridelek in popravil vsa) deloma avgustovo zamudo. Kakor se kaže, je vse upanje vspričo tega mokrega in hladnega vremena zaman. Kanal med Ptujem in Ormožem dovoljen! Okrajno gla-■ varstvo v Ptuju razpošilja rav-1 nokar- razsodbo, s katero se dovoljuje inozemski švicarski družbi 'Toetovia" zgradba vodne naprave ob Dravi med 1 Ptujem in Ormožem. Ta razsodba je v vsakem oziru ugo-1 dila tuji družbi, dočim se na koristi prizadetih kmetov nič ne ozira. Iz Zgornje Savinske doline pišejo: V Logarjevi dolini in po večjem delu Solčave je padel 1 nvinulte dni sneg in napravil kmetom po poljih velikansko 1 škodo. • Prizadeti so premnogi siromašni ljudje. PRIMORSKO. Tržaško tramvajsko vprašanje je konečno rešeno. V soboto se je vršil ieredni občni zbor delničarjev tržaške tramvajske družbe, ki so sklenili, da sprejmejo pogodbo z mestom in ugode tudi zahtevi mesta, da se zniža odkupnina od 450.000 K na 440.000 K Železniška nesreča pri Ro-colu. Ne daleč od postaje je skočil s tira voz za ročno prt-' Ijago, ki je bil uvrščen v tovorni vlak. Kako in zakaj se je nesreča pripetila ni znanol Vsi ostali vozovi so ostali na tiru in se niso poškodovali. Tudi od uslužbencev se ni nobeden poškodoval. Po enournem delu so voz odstranili s proge in pro go popravili toliko, da se je promet vlakov nadaljeval. Preprečena velika železniška nesreča. Na driaivnetu kolodvoru v Trstu bi bila skoro trčila osebni vlak št. 213 tz Pul|ja in brzovlak 705 iz Be-rolina. Brzovlak je imel precej zamude in to bi bilo skoro postalo usodno za oba vlaka. V zadnjem trenutku je zapazil nevarnost strojevodja br-zovlaka in posrečilo se m«ir je, da je pravJčasno ustavil vlak. Priznati se mu mora, da je s svojo pazljivostjo i-n odločnostjo v zadnjem trenutku preprečil nesrečo, ki bi zahtevala ve liko žrtev. Črnogorski princ Mirko je do spel s svojo družino iz Porto-rose v Trst. Koliko časa osta ] ne princ v Trstu še» ni znano. Laško gospodarstvo v Pulju ; in v Istri. V Rovinju so skli cali socialisti shod, na katerem 1 je govornik Lirussi iz Pulj? s j razmere občine v Rovinju ir konečno poudarjal, da je po trefcna dobra metla se pri marsikaki občini v I»tri, kjei gospodarijo Lahi. Lirussi je za'hteval od socijalistov, da na! se pri prihodnjih volitvah ne datjo motiti« od laških vsiljen-cev,marveč naj se volitev rajši vzdrže. Rovinj. Zaradi krivega pričanja V prilog mestnega inženirja Lebanu v Pulju, ki je goljufal mestno občino kot vodja plinarne, kar je mogel, je bil obsojen njegov delavec Iv Milanoc na deset dni težke ječe § postom. K krivi prisegi ga je nagovoril Leban sam. Vinska letina na Goriškem obeta biti letos zelo ugodna. Vendar je kupčija dosedaj še negotova, dasi so trte zdrave, polne in- zelfene še kot v maju. Če bo sedaj nastalo lepo vreme, da grozdje lepo dozori, bo letina izborna. Cena vipavskem vinu, prodanemu vnaprej, je bila mincrfi teden 36 kron. Mali oglasi. Kaj je čital. Mr. F. Ferlin, iz Joliet, III., piše: "V neki Severovi knjiži-1 ci sem čital opis obistne ne-prilike, ki je bila enaka moji. Po uživanju Severovega Zdravila za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy) -Ogr«ko nizke cbnb. Fina podvorba, električna luč, izvrstna kuhinja, prosto vino, kabine tretjega razreda na ladiji Kaiser Franc Joseph I. in Martha Washington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki. Kompaoija ima sledeč« dTorijake: Kaiser Pram Joseph I., Martha Waahiagton, Laura, AUca, Argentina, Ocenia, ia nor* ladije m le delajo. Za ne podrobnoati ae obrnite na generalne agente. Phelps Bros. & Co. 2 WutttfM St Naw Tdk, R.T. ali pa na priznane agente t Z. D, in Canada Najnovejie za rojake Jedini naš rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade ia Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma xrsstejo in ne bodo več izpadali in ne sivell. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brads popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zem, kostibolj, trganje v rokah nogah in križicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge sli-čne bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, roga E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO. Dobro ; zobozdravniStvo t > Tu ni vprašanje, kako I poceni hočete imeti delo ' narejeno, pač pa kako do-' bro. Tu imate oboje: Naj- > boljši materijal, najbolje > delo po najnižjih cenah, ki » so mogoče za najbolje de-; lo. Preiičite si prej usta I in vprašajte prej za cene, J predno začnemo z delom. ! Prihranim vam od 25 do t 50 procentov in zagotovim \ ajbolje delo, garantirano • i za 10 let. Boljše pogodbe > ne morete 'dobiti. 3000 > Slovencev, ki so bili pri ; meni, so moje najboljše j priporočilo. Vprašajte nje, j ; ki si bili tukaj. Laliko pla- ' ; čate na posebna odplačila, j ; če vprašate za nje, pose- bno oni, ki ne morejo vse- ; ; ga skupaj plačati. Prijpe- ; ; Ijite otroke s seboj — ; posebna pozornost je po- ; ; svečena njim. Preiskavs ; ; in nasvet je zastonj, torej J ne odlašajte. Ženska po- | strežba. Govori se v raz- j nih jezikih. Prvo zobo-zdraništvo v Ohio. Govo- i rite v svojem jeziku. j Dr.A.A.Kalbfleisch j WKHe Cross zobozdravnik. I 6426 St. Clalr>av. 1 v ™ . ■ ' ' -— j 0<1nr*n nA H * t unprw WO.UOO. j lav • t K. a j^tf*^ a k a rfk mSSlJraa. Trgovin * za nak^pohS^a! o^ji^rTm^^pjajŽi! I barve, stekla In drago. Pogrebni zavod je z najflnejAtm! pripravami preakrMjen. Ml preakiftnjemo naj apš« »prevode v zadovoljno* ] HodlJ, zakar imamo brez Števila zahval. Za viakl alaCaj Imamo dve 1 ambniance in fine kočije. Trgovina odprta not in daa. 8« pri po- 1 rofiam vaen Slovencem In flloveaattm druitvom. Tel. Princeton 1381 a £A||||ya TMOVKClnPOORKBMIlC, I Bol! East 1881 fl. UKUlIl«, sigTsT. CLAIW AVIWUE I Vi se bodete čudili \ kako velike koristi za človeško zdravje je Father Kneipovo grenko vino i To greniko vino je eno najboljših, kar jih 1 je bilo dosedaj narejeno. To grenfco vino je narejeno 1 i* najboljših gorskih zelišč in korenin, radhega naj- [ boljše zdravilo za notranje bolezni. Ne bodemo na- < dalje govorili o tem vinu, ker kdor ga bo posknsH, « se bo sam prepričal o njega pristnosti. Zahtevajte Ktielpal ! katerega dobite po najboljših lekarnah hi go- j stilnah. Varujte se ponarejanja. Pravo Kneipovo greo- ! ko vino ima na vsaki steklenici natisnjeno sliko, ka- < kor jo vidite tukaj zgorej. Ako ga vsš gostilničar sli * lekarnar Še nima v zalogi, pišite nam, ker smo ni * edini glavni založniki in razprodajski Kneipovega vina. Prvn Nlovenakn družb« i OHIO BRANDY DISTILLING i 6103-04 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio Cleveland Ima najcenejši plin. Nobeno drugo ameriško mesto nima tako poceni plin kot Cleveland. Vi veste, da je to res, če ste šiveli v drugih mestih. Če igete plin v Clevelandu, hranite denar, Hišne stroške jako zmanjšate. Vaša hf&a ie bolj čista in ugodnejša, če imate plin. Jed je hitrejša in manj draga, če hočete kaj zvedeti o plinu, pridite v naš urad in vprašajte. Mi v«lq radi t dgo-vaijamo vprašanja. The East Ohio Bas Co. \U1 East M Street T O 1 D 7EI C SLOVENSKI POGRBB-JVOlr ^CrLfC, NIK IN TRGOVEC. :-: ... 1 ■- sasat Priporoča se slovenskemu občinstvu, da ga poseti ob vsaki priliki. IfiPogrebni zavod je izvrstno preskrbljen z najfinejšo opravo in fmifi kočijami, fl Zaloga pohištva, železnine, posode, barve stekla itd. Oprto noč in dan. JOSIP ŽELE, eioe st. clair ave. __. h i i — rrm 11 it i n min i'ti r t t tttttttn rTrmir irn rnitrta JOHN nORNIK, —| Prtp6!t*5am m rmem rojakom v nakup lepih, modernih in trpe«- H nlh je^tteklA fn zlmaklh oblek ter »ukraj. Prodajam oblek« 3 poš vseeno obešen." "Hudič!" irakriči Gringoire. ''Soma," nadaljuje Klopin resno kot more, "ne boš tako hitro obešen, pač pa z večjo ceremonijo, na stroške mesta Pariza na pravilnih veŠalih, in s pomočijo poštenih mož. To je nekaj tolažbe." "Kakor rečeš," odvrne Gringoire. "In še nekaj drugih predno-»tij imaš. Kot član naše zveze j nisi obvezan plačevati davkov, podpirati siromakov in dajati drugih stvari državi kot morajo dajati pariški meščani." "Naj bo tako," odvrne poet, "jaz sem vagabund, član vašega kraljevstva, sploh vse, kar hočete. Mogoče sem bil tak človek že prej, ker sem modrijan.' Klopin Trulefu pa še ni po-* polnoma vrjel pesnikovim besedam. radičesar ga še enkrat vpraša: "Adut, torej imaš v resnici voljo postati vagabund?" ''Brez dvoma," odvrne Gringoire. "Toda ni dovolj, če ima človek samo misel," nadaljuje kralj. Če hočeš biti sprejet v našo bratovščino, moraš dokazati, da si za kaj sposoben. Pokaži nam svojo spretnost, kako znaš krasti iz žepov." "Vse kar hočete," odvrne pesnik. Klopin naredi znamenje. Nekaj vagabundov zapusti krog, ki je obdajal Gringoireja, toda kmalu se vrnejo. S seboj prinesejo dva močna kola, ki sta se lahko zabila v zemljo; na vrhu sta pa bila dva žele-zna obroča, slkozi katera vtaknejo močan železen "kol. Vislice so bile gotove. Da, celo vrvi ni manjkalo, ki je lepo prijetno migljala na železnem kolu. "Kaj neki nameravajo?" si mrsli Gringoire, 'ko mu srce zastane. Kmalu pa mu je vse ja- : sno. Vagabundi so obesili na vrv slamnatega moža, oblečenega v rudečo obleko, na ka- 1 teni je bilo toliko malih zvonč- ! kov, da če bi se te figure kdo I le malo dotaknil, bi začela 1 strašno zvoniti. Klopin pokaže J na majhen stol pod figuro. "Stopi na stol," reče Grin- ! goireu. "Hudič," si misli poet. ''Vrat si zlomim. S tega stola goto- ' vo padem." ' "Na stol, adut!" kriči Klo- 1 pin. ' • Gringoire stojii na stol. "In sedaj," nadaljuje Klopin, "položi tvojo desno nogo preko leve in stoj na prstih." "Grom in peklo," kriči Gringoire, ''torej na vsak način zahtevaš, da si polomim e'nega izmed svoj(ih udov." 'Klopin pa zmaje z glavo. "Cuj prijatelj, ti govoriš preveč za mene, Povem ti na kratko, kaj mora« narediti. Stati moraš* na prstih, kakor ti povem, in skušati da z roko dosežeš žep slamnate figure. Vzeti moraš listnico, ki je v žepu, in če se ti posreči to, ne da bi se oglasil en sam irvonček, potem si vajgabund. V tem slučaju te bodemo en teden tepli." "Za Boga svetega I" zakliče Grmgoire. "Kaj pa če zvončfci zazvončkajo?" "No, potem te obesimo. Ali me razmeš?" "Prav nič," odvrne Gringoire. ''Dobro, torej ti še enkrat povem: Ti moraš vzeti listnico iz žepa te figure, in če se oglasi en sam zvonček, tedaj boš obešen. Ali razumeš?" "Razumem," odgovori Gringoire. "In potem?" "Če si pa pameten dovolj, da vzkmeš lisnico brez Šuma, si hinavec, i>n tepli te bodemo skozi cel teden. Sedaj boš ra-zjumel brez dvoma." "Toda kje> je pa moj dobiček? V enem slučaju sem obešen, v drugem pa tepen." "Pusti prazne besede. Opravi svojo nalogo. Pomni, da če slišim en sam zvonček, da boš obešen." Gringoire se uda v svojo u-sodo. Okoli njega se zberejo lopovi iin ga x grdimi grima-sami zasmehujejo. Ubogemu Petru se zdi vsak zvonček na slamnatem možu je strupena kača, ki preti, da ga ugrizne. ''Ah," pravi sam sebi. "ali je mogoče, da je moje življenje odvisno od enega samega zvončka?" In proti Klopinu | reče: "Kaj pa če veter zamaje zvonček ?" "6Wen boflieelo" •In stol, kadar zaploskam, ti Franc c pa skoči v istem trenutku adu- r tu za vrat. Vsi trije naenkrat, z Ali čujete?" s Gringoire se strese. p In .že hoče Klopin oddati r znamenje, ko se spomni še ne- d česa. "Stojte trenutek," reče, č "navada je bila pri nas, kadar k smo obesili kafkega meščana, da smo vprašali najprvo žen- r ske, če ga hočejo imeti za mo- d ža. Se eno priliko rmaš, adut." n Gringoire dobi zopet sapo. V teku pol ure je že drugič C prišel k življenju. s Klopin se pa obrne proti ji ženskam. "A1i je katera rnecl d vami, ki hoče tega aduta? Naj i'i pride naprej in pogleda. Mož p zastonj! Kdo hoče enega?" z Gningoire v svojem smrtnem , strahu gotovo ni. bil lep. 2en- . skam se nič kaj ni zdelo, da bi ga vzele. In nesrečni mož je slišal, 'kako ena za drugo kriči: ''Ne, ne, obestite ga; ve- j liko veselje bodemo imeli z j njim, če je obešen." Vendar so stopile tri ženske , naprej in s Sija ali bolečin v žlezah vsled velikega n M dels isginejo, Ca JpHF'l bodete imeli vedno jv^g Pti "AitimBB expellerIb v svoji hiti in del gs bodete rabili ^ " po predpiiih. 26c. in SOe. steklenice v lekarnah. Čuvajte m l ponaredb. TRa«. nora a ct, sil pmi *. swta ii. Cu Uf\Dr. RlehUrJtv« Congo PUkI« alajtaj«. (go-ilHOc-l fO £ Najboljie zobozdravni ^ ■ katero pismeno garantiram J * PO NAJNIŽ1IH CENAH. I f BRBZ BOLEČIN. * 1 i j Dr. I. S. Rubin: 2 Dere f sobe J brez j bolečin. j* i 5506 ST. CLAIR AVE. » / blizu SS. cttte. f f f m Odprto iveter do 8:80 ! i I«««**««««««!* - I. I ..i«. 'I J Naša tiskarna je slovenska unijska tiskarna. ^ VAŽNO^r 1 za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpodljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in grč s parnikom v sredo Čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, daje potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se > izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati y registriranih pismih. Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali. Pošiljatve je nasloviti: FRANK SAKSER 82 CORTLANDT ST., ===== NEW YORK, N. Y. » Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E, CLEVELAND, OHIO. J0 CiMdsKa hrana. V zadnjih letih so zdravniki posvečali največjo paznost vprašanju, kako naj se hrani truplo od mladinskih let do starosti. Strinjajo se v tem, da se lahko , prepreči mnogo boleznij in tudi ozdravi, če dobiva truplo pravo hrano. Tako j zdravljenje je prijetno in lahko. Potrebno je samo, da izberete hrano, ki vam | ugaja, in da s poskusom določite, koliko hrane potrebujete. Če je apetit slab, j ali prebava počasna, rabite Trinerjevo Ameriško GRENKO VINO, m. To znano zdravilo daje moč oslabelim organom pri prebavljanju in uravna njih delo. Očisti prebavljalne organe in jih naredi močne in čiste. To zdravilo priporočamo, če imate zaprtje, * bolečine in krče, neprebavnost, (Sglavobol,\ bledo* in slabost. g^g) • •—-- „ ... :Ct ne more spati, zguba apetita, nerazpoloženost po jedi. Trinerjevo ameriško grenko vino se naj rabi kfckor hitro zapazite najmanjši nered pri prebavljanju. Dajte to zdravilo deklicam in ženskam k« imajo hrbtno bolezen ali glavobol, ki so nervozne, revmatične in slabe. Dajte to zdravilo onim, ki potrbujejo moči. Po lekarnami. JOSIP TRINER, Importer In exporter. 1333-9 S. £shland Aye. CHICAGO, ILL. i . ^ _______________I