ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA DELA
leto VI
3. avgusta 1930
Štev. 31
Nedeljske vaje naših podeželskih gasilcev
Gasilstvo je v Sloveniji staro že nad pol stoletja in razširjeno že skoraj v poslednjo slovensko župnijo. Po vojni so si začela nabavljati že celo kmetiška gasilna društva motorne brizgalne, s katerimi v nedeljah popoldne pridno vadijo.
242
II. kongres slovanske katol. akademske mladine, ki se je vršil od 23.-27. p. m. v Ljubljani. Udeležili so se ga razen Slovencev tudi jako številni zastopniki Hrvatov, Čehov, Slovakov, Poljakov, Ukrajincev in Rusov, a počastili so kongres s svojo navzočnostjo tudi mnogi cerkveni in svetni dostojanstveniki z nadškofom dr. Jegličem in ministrom Korošcem na čelu. Kongres je obravnaval vprašanje cerkvenega edinstva ter narodne in kulturne vzajemnosti Slovanov, obenem je bilo sklenjeno ustanoviti stalni organ slov. kat. akad. zajednice. Slika na levi nam kaže pogled na zborovalce, na sliki spodaj pa vidimo predsedstvo kongresa s predsednikom  dr. Steletom v sredini.
Spodaj:  Most kralja Aleksandra, ki bo
vezal Belgrad z Zemunom, so začeli graditi 19. p. m. Novi most bo monumentalno delo in bo visel na verigah. — Spodnja slika nam kaže slovesno zabijanje prvega pilota.
čast. kano-nik Martin Meško, župnik v Kapeli, ugleden nar. delavec na naši sev. meji, je daroval 22. VII. svojo biserno sv. mašo.
Žalna svečanost za žrtvami »Karadjordja« v Belgradu. Dne 18. p. m.
se je vršila v tamošnji kat. cerkvi žalna služba božja, nato pa pred cerkvijo spominsko zborovanje, ki so se ga udeležili zastopniki oblasti in organizacij. Govoril je glavni tajnik Jadranske Straže, St. Banjic,
Na levi: Izredno lep slavolok, ki so ga postavili fantje in dekleta (glej iih na sliki) pri Sv. Martinu pri Vurbergu škofu v pozdrav ob priliki birmavanja.   Slavolok je sestavljen in okrašen po zamisli fantov in
deklet samih.
243
K vseslovanskemu gasilskemu kongresu
ki se vrši od 1. do i. avgusta t. 1. v Ljubljani in ki je zbral k mogočni manifestaciji tisofe slovenskih in drugih slovanskih gasilcev.
Spodaj:
Spomenik Fr. Barleta, ki ga je postavilo slovensko gasilstvo na grob svojega nepozabnega staroste in ki
je bil včeraj odkrit. Spomenik je delo kamnoseškega podjetja Fr. Ku-naver v Ljubljani.
Adolf L. Seidl,
starosta Svaza češkoslov. do-brov.   hasičstva   in   starosta zveze   vseslovanskega   gasilstva s sedežem v Pragi.
Fran Barle,
najzaslužnejši organizator slovenskega  gasilstva   ter  prvi starosta Jugoslovanske gasilske zveze.
Marjan pl. Heržic,
predsednik   Hrvatsko-slavon-ske vatrogasne zajednice  in podpredsednik     mednarodne gasilske federacije.
Josip Türk,
sedanji starosta Jugoslovanske gasilske zveze.
Množice slovenskih gasilcev, zbrane ob krsti svojega očeta, Fr. Barleta, dne 25. maja 1928.
Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo, ki slavi te dni 60 letnico svojega obstoja.
244
K VSESLOVANSKEMU GASILSKEMU
KONGRESU
Veličastna manifestacija slovenskega gasilstva
Prve gasilske priprave Ijaljanskih gasilcev pred 60 leti.
Voz za dovažanje vode z berglovko. Prva ročna snemalna brizgalna.
Ogenj je od nekdaj delal meščanu in kmetu velilipreglavice. Nele imetje posameznikovo, celih vasi in celih mest je uničil, zahteval je tudi nebroj človeških žrtev. Zigadelj pa je človek že od pamtiveka delal na to, da se omejijo požari. Ker pa posamezniku ni bilo mogoče bognkoliko storiti v zmanjšanje in preprečenje požarov, jelo se je misliti na skupno odpomoč, na organizacijo gasilcev. (Kinski zastopi, predvsem pa državne oblasti so že v srednjem veku jele izdajati naredbe, kdo in kako naj deluje pri utalem ognju.
Avstrijci so bili med prvimi, ki so začeli z urejeinjem gašenja in reševanja. Cesar Rudolf I. je izdal leta 1278. prvi gasilni red, najbrže vsled velikanskega požara na j^naju 1. 1276., ki je uničil skoro celo mesto. Ta gasilni red je bil veljaven do leta 1534., tega leta pa je izšel nov pilni red specijelno za mesto Dunaj in v tem je že govorjenje o ročnih brizgalnah. Leta 1546. je izšel naslednji iuIdi red, zatem oni iz 1. 1678., potem 1. 1688., najobširnej.ši gasilni red pa je izšel za cesarice Marije Terezije leta Hü
Z ustanavljanjem gasilnih društev se je pričelo 10 1851. Tobačna tovarna v Schwazu na Tirolskem je bila v Avstriji prva, ki je ustanovila požarno hrambo, in sicer ivarniško požarno brambo. Do leta 1851. ni sledil nihče zgledu Tirolcev, tega leta pa se je v Reichstadtu na češkem innovila prva prostovoljna požarna bramba, tako zvana prostovoljna požarno-meščanska bramba. Naslednjo požarno hmbo so ustanovili v Gradcu in sicer leta 1853. Do leta 1860. je bilo v Avstriji le pet požarnih bramb, leta 1870. pa 1581. Od tega leta dalje pa so rastla gasilna društva, kakor gobe po dežju in bivša Kranjska je imela leta 1910. že il društev s 5997 člani.
Ljubljana je od nekdaj konkurirala z drugimi raca glede napredka, zlasti na gasilnem polju. Največ pa so jo k temu dovedli veliki požari, ki so uničili cele dele me» in napravljali ogromno škodo meščanom. Pripomogla je k temu tudi francoska doba. Do leta 1809. torej do francesi) dobe, je mestna občina skrbela za gasilske posle, žrtvovala je v to svrho letno 575 gl. Kranjski stanovi so k tej v« prispevali po 250 gl. letno, mestna občina je iz svoje blagajne plačevala po 250 gl., ostalo pa se je pokrilo iz pistojbin, katere so plačevali na novo sprejeti meščani. Francoska vlada je pritisnila na mestno občino, da bolje skrbila požarno varstvo in res je morala 1. 1812., 1813. in 1814. izdati za požarne namene po 1200 gl., kar je bila za takpine čase velika vsota.
Dne 15. julija 1814. je zaukazal generalni guverneis posebnim razpisom, da se v Ljubljani kraju in razmeram primerno uredi požarna policija in gasilni posel v obče. fo tem razpisu je morala posebna komisija >od kosa do kosa<, kakor pravi razpis, pregledati vse mestno gasilno orodjt Oblast sta zastopala c. kr. policijsko-stavbno ravnateljstvo in mestni župan ljubljanski, kot strokovnjaki pa so priiltvovali zvonar Samassa, en tesar in en kovač. V tem razpisu je nadalje naročeno mestni občini, da nemudoma poroa generalnemu guvernerju, koliko je dimnikarjev, koliko dimnikarskih pomočnikov in koliko vajencev v mestu, kko je razdeljen dimnikarski posel, kako se ometa in je li dovolj dimnikarjev v mestu. Obenem, pravi dalje razpi je poročati, koliko je v mestu zidarjev in tesarjev, koliko pomočnikov in vajencev. Mestni magistrat je vsestranskolozvedoval in poročal o vsem guvernerju.
Ljubljana je imela v tej dobi šest požarnih orodiL in sicer je bilo orodišče pri sv. Jakobu, na Mestnem trgu, na Poljanskem predmestju, na sv. Petra predmestju, na bpucinskem trgu in orodišče v Krakovskem predmestju.
Okoli leta 1861. se je jelo organizirati gasilstvo • tudi Ljubljana pri organizaciji ni zaostala. Magistratni svetnik Ivan Guttman se je zavzel za gasilstvo in mest^ gasilstvo je uredil, kolikor se je pač dalo. Gasilno orodje se je od leta 1861. shranjevalo v štirih orodiščih, v šolska drevoredu, v Gradišču, na Žabjaku in v Krakovem. Orodja .se je nabavilo za silo in h koncu leta 1861. je bilo v vseiftirih orodiščih 7 brizgalen, 500 golid, 13 voz za vodo, 16 lestev, 21 sekir, 14 svetiljk, 4 korci, 9 čebrov, 15 bakelj iti
Leta 1863. je župan ljubljanski Miha Ambrož sam fevzel vodstvo gašenja, za svoja namestnika pa je določil magistralna uradnika Jorasa in Hofbauerja, ki sta vsako «boto ob 6 popoldan menjala svoj posel. Župan Ambrož je določil za gašenje 8 slug in 9 mestnih delavcev in obeneije naročil desetim obrtnikom, da pošiljajo svoje pomočnike k ognju. Navzlic temu, da so župani Ambrož, dr. Costa » dr. Suppan storili kolikor so mogli, da bi se uredilo gašenje, so se pri vsakem ognju pokazali nedostatki. Sluge, delavc pomočniki in uradniki so prihajali prepozno k ognju, orodje se je pri vsakem ognju polomilo in poizgubilo, skratka pt vsakem ognju je šlo od ust do ust: sreča, da ni bilo vetra.
Oblasti so vedno bolj in bolj uvidevale, da je ^nje treba poveriti discipliniranim organizacijam in mestni magistrat se je obrnil na telovadno društvo >Južni Sok« in pa na nemški >Turnverein< z vprašanjem, ali bi ne prevzelo eno ali drugo teh društev gasilni po.sel v Ljubljan Nemški >Turnverein< je v dolgovezni vlogi razložil magistratu, da gašenja ne prevzame. Južni Sokol pa je z vlof t dne 1. X. 1863, katero so podpisali dr. Zupane, Fran Ravnihar, Pavel Drašler in Bernard Jentel, naznanil ni(Oieinu magistratu, da Južni Sokol prevzame gasilni posel, ker ima lOO članov, če se mu prepusti naprava gesilnef leda. Obljubil je, da bo častno izvrševal svoj posel in da
(Nadaljevanje na strani 246.)
Odhod vseh treh ljubljanskih gasilskih avtomobilov s poklicnimi in prostovoljnimi gasilci na kraj po'žara.
Na desni: Vaja gasilskega naraščaja v Dovjem. Naraščaj so zače,-la uvajati že mnoga slov. gasilna društva. Spodaj: Gasilno društvo v Pišecah, ki je slavilo lani 20 letnico svojega obstoja.
Furlan Janez, poveljnik ljubljanskega poklicnega gasilstva, edine slične institucije v Sloveniji.
Gasilski dom v Latkovi vasi {obč. št. Pavel pri Preboldu), slični gasilski domovi se dvigujejo po večini slovenskih občin.
Na levi: Moštvo ljubljanskih poklicnih gasilcev z magistratnim nadsvetnikom Jančigajem, šefom mest-gospodarskega urada v sredini.
245
Voz in avtomobila reševalne postaje ljubljanskih poklicnih gasilcev.
Na levi: Slavnosti blagoslovitve nove motorne brizgalne za Štatenber-ško dolino (obč. Trebel-no). Blagoslovitve novih brizgalen se vrše v Sloveniji vedno slovesno.
Spodaj : Godba gasilskega društva na Dobrovi pri LjubUani. Sličnih gasilskih godb je v Sloveniji nad 20, mnogo društev ima pa tudi lastne gledališke odre.
Dr. Mihael Opeka ljublj. stolni kanonik in kurat slov. gasilcev, ki praznuje letos 25 letnico svojega gas. delovanja.
Novo brizgalno peljejo (Naklo pri Kranju). Pri-peljava nove brizgalne se vrši po Slovenskem vedno jako slovesno; konji in voz so okrašeni, vozniki pa
v narodnih nošah. Na desni: Ljubljanski gasilci pri vaji; s svojim modernim gas, orodjem lahko oddajajo vodo istočasno iz 12 cevi.
246
Zanimivosti
iz modernega gasilstva
(Nadaljevanje s strani 244. in 245.) brata Jelniltar in Mandič takoj izvežbata 30 do 40 Sokolov v gasilstvu.
Dr. Cesta, poznejši župan, je izdelal gasilni red in S 23 in 24 se glasita: Prostovoljna požarna bramba ljubljanskega telo-' vadnega društva >Južni Sokol« se je izjavila, da hoče podpirati in popolniti mestno gasilstvo. Požarna bramba sestoji:
a) iz članov omenjenega društva, ki so k brambi prostovoljno pristopili,
b) iz pomožnega osobja (hlapcev, pomočnikov itd.), katero brambi prideli društvo ali mestni magistrat v pomoč.
Požarna bramba je podrejena mestnemu požarnemu ravnateljstvu, brambi pa poveljuje načelnik ali namestnik, katere voli požarna bramba na eno leto.
člani prevzemajo dolžnost in načelniku obljubijo na roko, da hočejo izvrševati prevzeti posel, da hočejo priti k vsakemu požaru v mestu in da hočejo biti poslušni načelnikovemu poveljevanju.
Prva požarna bramba ljubljanska se je po tem takem ustanovila že leta 1863. v Južnem Sokolu, toda razviti se ni mogla, kakor je želela sama in kakor je želelo ljubljansko prebivalstvo, ki je simpatiziralo z Južnim Sokolom.
Vodstvo cele organizacije ie bilo poverjeno Franu Do-berletu, ki je naslednje leto bil tudi izvoljen načelnikom društva. Takoj ko je organiziral ljubljansko društvo se je vrgel tudi na deželo in v 50 letih njegovega delovanja na gasilskem polju se je slovensko gasilstvo razvilo v močno armado. Po smrti Do-berleta je prevzel vse posle slovenskega gasilstva nepozabni starosta Fran Barle, ravnatelj mestnega vojaškega urada. V letu 1920. je pokojni Barle skupno s sedanjim starosto Jos. Turkom in neumornim tajnikom Jankom Ho-janom združil vsa slovenska gasilna društva v Jugoslovansko gasilsko zvezo, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Zveza šteje danes 675 društev s preko   22.000   članli.
Gasilci s svojim modernim orodjem ob priliki nočnega požara v Berlinu.
Na  levi: Kompletno adjustiran  gasilec kolesarske patrole za gašenje gozdnih požarov v Nemčiji.
Spodaj: Ženske gasilke odhajajo k požaru (prizor iz neke ženske gasilske šole v Ameriki).
Londonsko žensko gasilsko
»moštvo« pri vaji.
Zgoraj: Washingtonski gasilci (Amerika) pri gašenju večjega požara v bližini Capitola
Na desni: Vaje na gasilskih motornih lestvah.
Na levi:
Alarm na postaji poklicnih gasilcev.
247
Spodaj: Protikomunistično gibanje na Finskem je zavzelo prav resen obseg. Ker je postajal nastop tenke jlasti tamošnjih komunistov vedno )olj izzivalen, je spontano nastopila Lappova stranka, potegnila za seboj vse kmetiško ljudstvo in priredila v glavnem mestu Helsing-forsu veliko protikomunistično demonstracijo. Strmoglavila je tudi dosedanjo vlado. Spodnja slika nam kaže novega ministr. predsednika Svinhufvuda, enega najpopularnejših finskih politikov.
Pogled na ogromno zborovanje finskih kmetov dne 6. p. m. v Helsing-forsu pred tamošnjim parlamentom in katerega se je udeležila tudi vsa vlada z državnim predsednikom na čelu. Na zborovanju je kmetiški voditelj Kosola razvil program in zahteve kmetov, katerim je obljubila vlada v polni meri ugoditi.
Sir Artur Conan Doyle,
svetovnoznani angleški pisatelj detektivskih romanov, ki je pred kratkim umrl, star 71 let.
S proslave francoskega narodnega praznika ob priliki obletnice zavzetje Bastil-le dne 14. julija. Predsednik republike, Doumergue (X), prisostvuje v družbi brata japonskega cesarja, princa Taka-matsuja in tuniškega beja svečani vojaški paradi, pri kateri so nastopili nekateri oddelki v historičnih uniformah.
Spodaj: Proslava izpraznitve Poren ja se
je vršila povsod z velikanskimi svečanostmi. Spodnja slika nam kaže Hinden-burga v spremstvu zun. ministra Curtiu-sa (X) in bavarskega min. predsednika Helda v osvobojenem Speyerju.
Hudi poulični boji v Egiptu.
Egiptovski kralj Fuad je zapri parlament in odslovil dosedanjo nacionalistično vlado Nahas paše, ker je stremela za omejitvijo kraljevih pravic in popolno osvoboditvijo dežele izpod angleškega vpliva. To je vzbudilo v vsem Egiptu silno ogorčenje in povzročilo krvave poulične boje med prista.ši večinske stranke Wafd in oblastmi. Posledic za enkrat še ni mogoče uganiti, vse-.        . .   kakor je pa kraljeva pozicija jako ogrožena.
248
s plavalnih in skakalnih tekem za prvenstvo Slovenije, ki
so se vršile dne 26. in 27. t. m. v kopališču ljubljanske »Ilirijei. Zgornji dve sliki nam kažeta skakače in plavalke »Ilirijec, ki so brez konkurence v državi. Najbolj so se odlikovali: Kordelič (1), Strnad (2), Crček (3) in trener Deutz ter Lampretova (5), Jenkova (6) in Volfartova (7). Slika na skrajni desnici zgoraj nam kaže lep skok Kor-
deliča z 10 m visokega stolpa. Na desni: Trije člani naše jugoslovanske nogometne reprezentance (od leve na desno: Marjanović, Ivković in Tirnanić), ki se je udeležila tekem za svetovno prvenstvo v Montevideu (Južna Amerika) in ki si je priborila tako nepričakovano časten uspeh.
Lep skupinski skok   ob   priliki zadnjih veslaških tekem na Bledu.
Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani so edino domače podjetje, ki ima v svojem delovnem programu tudi fabrikacijo ognjegasnih brizgalen in ne obstoji niti eno gasilno društvo, ki bi mu ne bile znane »Samassove brizgalkec. — V 1. 1928. je pričelo to podjetje s fabrikacijo vseh vrst brizgalen in radi starega in dobrega slovesa, ki ga je uživalo, je bilo tovarni na podlagi dolgoletnih dobrih preizkušenj mogoče v kratkem času izgotoviti našim gasilskim društvom prvovrstne motorke. Konstrukcija in cena motork uspešno konkurira inozemskim fabrikatom, ki jim niso samo enake, temveč jih celo prekašajo, kar se je pokazalo pii vzporednih preizkusih. Celo Jugoslov. gas. zveza je priznala prvr.vrstnost teh brizgalen. Veliko sledilo prodanih motork jisno priča o njih kvaliteti. Dejstvo, da izdeluje motorke domače podjetje, je neizmerne vrednosti, ker so gasilna društva v slučaju poznejšega popravila neodvisna od inozemstva. — Tudi na razstavnem prostoru gasilskega kongresa reprezentira podjetje odlično domačo industrijo. — Gasilna društva se morajo zahvaliti podjetju, ker so se cene motork znižale takoj, ko je zvedelo inozemstvo za domačo fabrikacijo, za 30 odstotkov.
Motorne brizgalne, ki jih izdelujejo Strojne tovarne in livarne v Ljubljani.
BakroilSk  Jugoslov,  tiaHarne v Cfublfani  — Poaatts po»ame«iil(» »UH ^ovolfea le « prtvolfenfcm ureaaUtva