436 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 z enim l in ‚K aba‛ z enim a. Pr of esor Gr a- bus je še predlagal, naj govorimo in piše- mo o mek ansk em in ne mešk em (76) ob- dobju Mohamedo v eg a ži vl jenja. K nji g a Islam in ljubezen uporablja drugo obliko. Za Bo žje r az odetje medt em Al-Daghis t a- ni pogosto uporablja kar hrvaško besedo ‚obja v a ‘ . V č asih je z apisana z v elik o z ače- tnic o (38), v č asih z malo (41). K er na ne- k aterih mes tih najdemo tudi besedo ‚r az ode tje ‘ , ni jasno , k aj ž eli a v t or po v e- dati, k o upor ablja besedo ‚obja v a ‘ o z. k a- kšen pomen ima pri tej besedi velika za- četnic a – mor da gr e z g olj z a nedosle- dnos t v izr az oslovju. V emo , da ž eli Islam- sk a sk upnos t v slo v enščino v okviru is- lamsk e t erminologije vpelja ti nov e bese- de. Tako smo v ljubljanskem islamskem cen tru pr ed leti na primer slišali, da mu- slimani v slov enščini ne bodo upor ablja- li besede ‚ang el‘ , t em v eč ‚melek‘ . Opaž a- mo podobno tendenco, kot smo ji bili prič a v bosanščini, v besednjak k a t er e so muslimani vnesli veliko turcizmov in ara- bizmov. Toda glede tega v knjigi Islam in ljubezen skladnos ti z usmeritv ami Islam- sk e sk upnos ti r a vno ni. K njig a je z anim iv o č tiv o , s k a t e r im se bralec lahko nekoliko poglobi v oseb- nost in razmišljanje Samija Al-Daghista- nija. Njeg o v o r azmišljanje k až e tudi na t o , k olik šne g a pome na je sr e če v anje is- lamskih avtorjev z zahodnimi misleci – in kako se lahko znotraj islamske litera- tur e pr eplet ajo vplivi r azličnih k ultur . T o vr s tno sr eče v anje tr enutno pot ek a le v mislih posameznikov. Po vsej verje- tnos ti bo miselna izhodišč a Samija Al- Daghistanija prevzela tudi islamska sku- pnost v Sloveniji. Za to pa je najprej po- trebno poenotenje islamskega izrazo- slovja v slovenskem jeziku. Mari Jo ž e Osr edk ar Ivan Platovnjak. Preobrazba bolečine – Skupaj na poti žalovanja. Ljubljana: Založba Dravlje, 2024. 160 str. ISBN 978-961-6748-68-1. Avtor knjige dr . Ivan Platovnjak, jezu- it in pr of esor duho vnos ti na T eološki f a- k ult eti Univ erz e v Ljubljani, je napisal knjigo z naslovom Preobrazba bolečine – Skupaj na poti žalovanja. Gledano z duhovnega, pastoralnega, psihološkega in sociološkega vidika gre za pomemb- no delo , ki se osr edot oč a na z elo obču- tljiv o podr očje našeg a življenja. K njig a v sebuje tri močne pr vine. Pr v a je osebna, zato bralca tudi najbolj na- govarja. Avtor izhaja iz osebne izkušnje ž alo v anja (ob smrti br a t a) in osebneg a pričev anja. Drug a vključuje a vt orjev o pas t or alno-duho vno delo na podr očju sp r eml j an j a ž al u j o či h , zn o tr aj k a t er eg a je prisluhnil mnogim življenjskim z g od- bam – pa ne le poslušal, t em v eč tudi slišal. Empa tično spr emljanje pomeni, da z g odbe ž alujočih na neki način po- s t ajajo tudi del a vtorjev eg a življenja. Tretja – prav tako pomembna – prvina knjige pa je njena strokovnost. Avtor se je namreč ob pastor alno-duhovnem delu na podr očju ž alov anja tudi sam s tr ok ovno iz obr až ev al in r azisk ov al. T ak o je rasel na osebni in strokovni ravni. Vsebina je razdeljena na tri dele. Prvi g o v ori o bolečini ž alujočih. V edno izha- ja iz člo v ek a, iz ž alujočeg a, k ar pomeni, da se vsak, ki to knjigo vzame v roke, 437 Ocene čuti nag o v orjeneg a. Ž e v pr v em pogla v- ju se dot akne t emeljnih t em: k aj do ži- vljamo, ko nam umre kdo izmed bli- žnjih; v ečni z ak aj po smrti bližnje osebe; o mrtvih samo dobr o. Člo v ek se ob pr e- bi r anju t eh vr s tic počuti r az uml jeneg a, sprejetega, slišanega. Lahko bi celo re- kli, da pride do ‚pr eblisk a ‘: če ž alujem, je to povsem prav – gre za sestavni del življenja, posla vljanja, slo v esa, ž alo v a- nja. T o pogla vje t ak o pomag a ž alujočim k ot tudi v sem, ki ž elijo ž alujoče g a r az u- me ti. Mor da nam pr epr os t o pr ebir anje t eh vr s tic pomag a pr ebiti zid, pr emag a- ti o seb n i t ab u p r ed smrtj o , p r ed ž al u j o- čim člo v ek om. Drugi del ima naslo v „P omoč ž alujo- čim “ . Ob pr ebir anju t eh vr s tic z ačutimo bogastvo avtorjeve izkušnje. Gre za po- glavje, v katerem daje smernice, kako ž alujočim najbolje pomag a ti. Da gr e z a delo, ki se tesno povezuje s pastoralo naših župnij in našeg a pastor alneg a dela, z ačutimo v vr s tic ah, v k a t erih a v- t or g o v ori o pod pori ž upnijsk e sk upno- s ti, sk upinah z a ž alujoče t er njim name- njenih programih. Z vidika pastoralnega dela se delo z ž alujočimi najv ečkr a t k on- č a v ž up nijski pisarni s spr ejem om ‚na- r očila ‘ z a pogr eb. P o eni s tr ani je t o lah- k o v el i k a p as t o r al n a p ri l o žn o s t, d a se s č lo v e k om sr e č amo , da m u dam o pr ilo- žnos t, da spr eg ov ori – hkr a ti pa tudi ob- čut ek, da g a poslušamo , da g a slišimo. Iz prakse vemo, da pogosto ni tako, da t o ni v edno mog oče. Drugih ‚pas t or al- nih ok olij‘ , kjer bi se sr eče v ali z ž alujoči- mi, pa skoraj nimamo. Zato je toliko bolj pomembna pobuda za ustanovitev sku- pin z a ž alujoče – če ž e ne v v saki ž upni- ji, pa vsaj v dekaniji ali v nekem smisel- nem pas t or alnem okr o žju. T r e tji del z naslo v om „Luč v er e “ v bo- lečini je pr edv sem pr ak tične nar a v e. Ob prebir anju knjige z ačutimo , da je na poti ž alo v anja med člo v ek om, ki v eruje, in tis tim, ki ne v eruje, v elik a r azlik a. Ž a- lujoči je v nek em pr ocesu, na neki način je v svojem svetu, kjer se mu postavlja- jo r azlična vpr ašanja. Pr a v z ar adi tr e tje- ga poglavja lahko knjigo imenujemo tudi pripomoček, molitv enik z a ž alujo- če, pa tudi z a vse, ki tis tim v pr ocesu ž alo v anja s t ojijo ob s tr ani. T o pogla vje vključuje skrbno izbr ane s v e t opisemsk e besede, ki v č asu ž alos ti, ž alo v anja pr a v posebej nagovarjajo, opogumljajo, hra- nijo in kr epč ajo . Pr ak tična in upor abna je tudi pripravljena molitev, ki jo lahko moli duho vnik, diak on ali laik. K o se člo- v ek znajde sk upaj z ž alujočimi, je najlaž- je v z e ti v r ok e pripr a vljeno molit e v – in sk upaj moliti. A v t or spr e tno po v e ž e ž a- lo v anje in kr šč ansk e pr aznik e. Ž alujoči lahko tako na novo odkrije njihov po- men in spor očilnos t. V obdobju ž alo v a- nja človek namr eč r azmišlja, do življa drug ače – pa tudi v eruje drug ače. Gr e z a posebej milos t en č as. Knjigo sklepajo mnenja nekaterih bralcev. Eden izmed njih poudarja, da je knjiga koristna za vse, ki spremljajo lju- di na poti ž alo v anja: prija t elje ž alujočih, svetovalce Karitas, sodelavce hospica, zdravnike, psihiatre, terapevte. Ob v sebini t eg a dela ne mor e nihče r eči: »Mene t o ne z anima, me ne z ade- v a!« Smrt je namr eč del našeg a življe- nja. S t em k o smo se r odili, smo ž e na poti pr oti smrti. V sak izmed nas ima bli- žnjo ali daljno izk ušnjo smrti, s t em pa tudi ž alo v anja. Pr a v z a t o je t a knjig a na- menjena vsem: tistim, ki ž alujejo; ti- s tim, ki ž elijo k ž alujočim sočutno pri- s t opiti (biti bliz u, biti v opor o , biti spr e- mlje v alec, biti empa tičen), in v sem, ki bi o ž alov anju ž eleli k ak šno spo znanje v eč. 438 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 2 K njig a je odlič e n pas t or alni pr ir oč nik za duhovnike, diakone in druge pasto- ralne delavce. To ni knjiga, ki jo vzameš v r ok e in pr eber eš – t o je prir očnik, lah- ko bi rekli celo molitvenik, ki ga lahko vedno znova jemljemo v roke in upora- bljamo. K njig a bi lahk o bila tudi ‚dar ž u- pnije‘ ob prijavi pogreba. Upokojeni mariborski nadškof msgr. dr. Marjan Turnšek je zapisal, da lahko knjiga posa- me znik u pomag a globlje dojeti las tno ž alo v anje ali ž alo v anje drugih, o vr edno- ti mar sik a t er o splošno mnenje o odno- su do rajnih, daje pa tudi konkretna iz- hodišč a z a osebno in sk upinsk o pomoč pri ž alo v anju. V pas t or alnem smislu je pomenljiva spodbuda za ustanavljanje sk upin ž alujočih po župnijah, ki naj bi postale del redne pastorale. Tako lahko upamo , da bo knjig a na podr očju pas t o- r ale ž alu jočih prinesla tudi k ak šen k on- kreten premik. Andrej Šegula Tom Wright and Michael F. Bird. Jesus and the Powers: Christian Political Wit- ness in an Age of Totalitarian Terror and Dysfunctional Democracies. Lon- don: SPCK, 2024. 185 pp. ISBN 978- 0310162247. “We have recognised that the world we live in now is at a moment of social and economic turmoil, with new impe- rial po w er s rising and democr a tic na ti- ons tearing themselves apart. In such a combus tible w orld, w e need t o think about political theology , both theory and pr actice, mor e acut ely than since the Second W orld W ar . ” (W right and Bir d 2024, 175) This is wha t N. T . W righ t and M. F . Bir d sa y in the c onclusions of their recent book, Jesus and the Powers, whose r ele v ance is particularly jus tified in an in t erna tional w ar c on t e x t (Ukr ai- ne, Gaz a) that invites the academic w orl d an d the p u b l i c au tho ri ties t o r e- think the f ounda tions on which our po- litic al r egimes ar e based. Cert ainly , “the 2020s appear to be the most precarious and perilous time in human his t or y sin- ce the 1930s /…/ no w , w e ha v e the ad- ditional nig h tmar ish pr ospe ct of nucle- ar w ar ” (5). In this v ein, the diagnosis of the problem is aggravated, as the authors say, by the rise of new empires and the weakening of Western de- mocr a tic na tions. The empir es in que- s tion ar e, fir s t and f or emos t, Russia and China. Of the former, it is noted that “despite hopes that Russia might beco- me westernised, it seems that Russia remains what it has been ever since the se v en t een th cen tury: a milit ary dict a- t or ship” (3–4). Of the la tt er , it is s t a t ed that “China’s economic rise did not lead t o its democr a tic liber alisa tion; r a ther , the country turned into a wealthy and predatory superpower that runs a tech- nologic al sur v eillance s t a t e” (3). F or its part, the internal breakdown of We- stern democracies is giving rise to a ne w dang er within these democr acies: “our danger is the slow and steady accession of a soft -authorit arianism un- der the guise of being ‘pr ogr essiv e’ /…/ a state seeks to regulate as much of the individual’ s beli e f s, c on victions, c onsci- ence and r eligion as possible /…/ c on- stant surveillance and deliberate over-