"-•-•-t- « GLAS NARODA. J List slovenskih delavcev v Ameriki. - 31. ,13. m area 1902. t P. John Altgeld. Zadet od kapi med govorom. Juliet, 111., 11. marca. Med govorom v prid boerake stvari se je govornik Altgeld pri današnjem iborovanju boerakih prijateljev pri koncu avijega govora zgrudil na tla valed srčne kape. Ko je pričel govoriti, bil je zdrav in krepek, toda ob konca govora pričel je pojemati in težko dihati. Ko je hotel oataviti govorniški oder, je padal. Na to ao ga odpeljali v hotel Monroe. La malo upa je, da bode okreval. Umrl vtled srčne kapi. Joliet, 111., 12. maroa. Bivši governor države Illinois, John, P. Altgeld, je amrl valei srčne kapi. Altgeld je umrl, ko je o priliki ahoda boerakih prijateljev govoril proti ,,reooncentrado" politiki v južnej Ameriki. Pokojnik je aedel zvečer a oatalimi govorniki na odru tnkajšnjšnega opernega gledališča, kjer ae je nepričakovano zgrudil na tla. Spočetka ae je ia »avedal, vendar ae je pa njegov položaj hitro poslabšal. Prenesli ao ga v bližnji Mr nroe hotel in pozvali več idrav uikov, kteri ao ae ca m an trudili pokojnika rešiti življenje. Ko ae j.* ie »avedal je pred vaem proail čas-niške poročevalce, aaj ■ senzacijo-nelnimi porodili ne vsnemirjajo njegovo aoprogo. Kmalo na to je p stal nezavesten in ajatraj ob 7. ari je amrl. Altgeld je priiel včeraj popolu-dne v Joliet, da govori o priliki ahoda v prid Boeroev. Shod ao priredili driavljani ii Will County-ja. Ko je odpotoval v Joliet, ni bil zdrav in ae je večkrat pritožil radi bolečin v ftelodcu. Altgoldovo iivljenje je bilo tipeč-no amerikansko. Ii farmerakega mladeniča, kteri j« a avojimi konji dan ia dnevom vosil ob jeaerakih prekopih, postal je governor driave Illinoia. Radi tega ao ga ljadje nalivali ljadakim governerjem in narod ga je povaodi radoatno in navdušeno pozdravljal. PomiloAčenje ohicaških anarhistov je bilo it pravosodnega stališča aicer zagovarjati, vendar je pa pomenjalo njegov po* litični propad. Poatal je strašen privrftenec Brjanov in njegovi govori ao bili večkrat nedoatojni. Pač je pa bil prijatelj nižjih alojev ljudstva, valed čeaar ao mm njegovi eovrainiki očitali, da je anarhist. Pogreb ae bode vriil v Chioagi. Altgeld je bil rojen dne 30. de-oembra lf 47 v nekej vaai berolinake okolice in je priAel kot dete a avojimi roditelji v Ameriko. Njegov oče ae je najprej naaelil na nekej farmi v Richmond oonutyju, Ohio. Ko ae je pričela driavljanaka vojaka, vatopil je 161etni mladenič v vojaštvo, kjer je oatal do konoa vojake. Na to je bil ačitelj v vaškej Aoli nekje v Miaaoarija ia ae je zasebno ačil pravosodja ter leta 1ST3 napravil odvetniAki iapit. Tri leta kaaneje je v Chioagi odprl odvetni-Ako pisarno, ktera je bila jedna najboljših v mestu. . Leta 1834 kondidiral je za demokratično atranko v kongrea, toda bil je poraien. Dve leti kaaneje bil je izvoljen aodnikom v Oook Conntyju. Leta 1892 izvolili ao ga demokratje go verne jem driave Illinoia. Altgeld je delavata dobro znan Ao izzačaaa velicega Atrajka železničar je v, ko ae je proti vil takratne j adminiatraoiji, ktera j« poslala v Chicago vojaštva. Nova tovarna leleznlAklh vozov. Louiiville in Naahville železnica namerava v Penaaooli, Fla., zgraditi veliko tovarno za gradenje ielezniAkih vozov, ktera bode veljala pol aailijeea dolarjev. Iz delavskih krogov. Ne prfpoznajo unije. Phoenix, Ariz., 11. marca. Tristo radarjev tukajšnje ,, Congress Gold Mine Company44 pričelo je danes praznovati, ker družbeno vodstvo ni hotelo pripoznati unije. Slednja šteje dosedaj le 80 članov, ktere je drežba jedne stavno odslovila, ."sled tega ao tudi oatali rudarji pričeli itrajkati. Položaj v Norfolku. Norfolk, Va., 11. marea. Poloiaj, kteri je naatal v našem mestu radi Atrajka aluiabnikov poulične želez nice, postaja vedno resneji in vojaštvo bode moralo za stalno tukaj oatati. V predmeatju ao štrajkarji včeraj zvečer razbili voz poulične ieleznioe. lato ae ponavlja danes. Mnoiioa je s kamenjem napadla voz poulična železnice, na kar je vojak, ki je aedtl v vozu, priče! atreljati. Nadalje ao štrajkarji da-nea napadli goniluo postajo in razbili devet oksnj. Kasnaje je vojaštvo štrajkarje zapodile. Na to so vozovi mirno vozili. štrajkajo radi alabega rova. Wilkeabarre, Pa., 11. maroa. Pre-mogarji rova L»e Colliery, ki je laat ,,Melville Coal Company", pričeli ao dauea zjutraj štrajkati, ker rov ni več varen. Pregledo valeč Reynold ja drutbi ie davno naročil naj popravi rov, kar pa dražba do-aadaj ni storila. štrajk lovcev oa tulnje končan. St. Johna, New Foundland, 11. marca. Poaeatniki lovakih ladij so valed nasveta tukajšnjega guvernerja Atrajknjočim lovcem uu tulnje povečali plače na $3 90 od stota. Povišanje plače znaša le 30 oentov, dočim so lovci zahtevali 80 oentov. Spočetka ao nameravali lovoi ponudbo zavrniti, ker je pa governer zagrozil, da bode pozva! v lnko vojno ladijo, ao lovoi danes zvečer odšli zopet na ladije, ktere ao takoj odpljule proti aev<*ru. štrajk v Bostonu narašča. Boaton, Mass , 11. marca, štrajk tukajšnjih voznikov se vedno bolj razširja ia 28.000 druzih organiziranih delavcev je štrajkarjem obljubilo pomoč. Danes ae bode štraj karjem pridružilo ša 2000 tovarišev ,,General Team Drivers" in ,,Expressmen's Unije". Danea popoluduč pričeli ao štrajkati tudi člani Length jremenv unije, kteri večinoma vozijo tovore v in iz pristanišča. Kljub štrajke vlada v meatu mir, eecuo dva skabs ao štrajkarji zunaj mesca pretepli. Skabjo dobe večjo plačo. Milwaukee, Wia., 12. marca. Allis-Chalmers Co.t4 je v svojih tukajšnjih tovarnah za stroje včeraj zvečer potom lepakov naznanila, da bode prihodnjo soboto vsem evojim delavoem avišala plačo zs pet odatotkov, in da bodo delavci ob aobotih popoludn* proati. Po viAanja plače bodo dobili družbeni delavoi v Chicago, Buffalo, Wil keabarre, Scran tonu in Milwaukee. Delavoi, kteri Atrajkajo od 1. maja nadalje, ao razun deveturnega dnevnega dela, zahtevali tudi 10 odštet no poviAanje plače. Draibeno vodstvo je poviAalo plačo tudi vaem skabom. Iftčejo ekabe. Terre Haute, Ind., 12. marca. Danea je priAel v naie meato W. L. Blaohbnrn in razglaail, da po-trebnje 2800 izkušenih motormenov in aprevodnikov za neko mesto na iztoku, ktero ima 900.000 prebival-oev. Y dotičnem meatu pričakovati je namreč t kratkem Atrajk in take bed« m vi delavci dobili me- sta dotičnih štrajkarjev. Najpreje je prišel semkaj, ker so služabniki tukajšnje psulične železnice pričeli tudi štrajkati. Od tukaj odpotoval je v St. Louis, kjer je tudi mnogo delavcev poulične železnice valed zadnjega velicega štrajka zgubilo službo. V ponedeljek ae nabiralec skabov zopet vrne. Imena mesta, kamor bode poslal Bkabe, ni hotel povedati. Pričakovati je štrajk premogarjev. Wilkeabarre, Pa., 12. maroa. Odbor „United Mine Workers" tukajšnjega okraja je dobil nalog, da priredi v vseh rovih „Delaware, Lackawanna m potopiL Promet med Sable Ialand in Halifsxom radi ledu Že dalj čaaa počiva in je tudi mogoče, da poročilo ni reanično. Vlada je odpoalala jedao ladijo, da išče zgubljeni parnik. Parnik je bil namenjen v južno Afriko. Hezgoda na železnici. Omaha, Nebr., 11. maroa. Vlak, a kteri m ao ae is Filipinov ae vračajoči vojaki 22. polka vozili, je danea pri Fort Crook ponearečil. Večja število vojakov je ranjenih. Za svetovno razstavo v St. Louisti. Paris, 11. marca. Francija na svetovni razstavi v St. Louisu bode bolje zastopana nego v Chicagi. Zastopnik razstave v St. Louisu, Mr. Bowen, ae je tosadevno posvetoval a trgovakim miniatrom Mil-lerandom, kteri mu je naznanil, da bode Francija potrebovala 45 -000 AtirjaAkih metrov proatora. Med drugim bode Francija zgradila v razstavi narodni paviljon in na-aeluiško kečo is čaaov, ko je Francija prodala Zjedinjeaim državam Poslovanje tatov. Tatova manjše vrste. Buffalo, N. T., 12. marca. Bivšega finančnega tajnika tukajšnje »Marine Eugineera Beneficial Aaa." Arturja Pancott ao spoznali krivim tatvine. On je namreč potrošil 1000 dolarjev društvenega denarja. Danea ae je pričela tudi kazenaka obravnava proti Louie H. Eokert«, bivšemu davkarju, kteri je ponel veril $7000. Defravdanta zaprli Port Huron, Mich., lf. marca. Chas. D. Thompson, bivši blagajnik društva ,.8upreme Tent, Knighto of the Maccabebes", je poneveril 57.000 dolarjev. Goljufa so danea zaprli. Poneveril $43.000. Portland, Me., 12. marca. Blagajnik tukajšnje .National Trader's* banke, Granville W. Laighton je poneveril svoto «43.000 in svoj čin priznal. Defravdant, kterega so naravno zaprli, je prepisal svoja posestva na banko. Vrednost slednjih zajedno s svoto poroštva bode zadoščala v pokritje bančne zgube. Leighton je star 3i let in oženjen. Manjka 30.000 dolarjev. St. Louis, Mo., 12. maroa. Blagajnik častne legije, William H. Hofmeister, kteri se je dne 21. januarja ustrelil, je ostavil v blagajni imenovanega društva 130.000 dolga. Društvo je knjige namreč še le sedaj pregledalo. Blagajnik je pri častnej legiji kradel 10 1st. Tatu ustrelili. Peekskill, N. Y., 11. marca. Ko sta danes zjutraj šla dva policaja memo trgovine tvrdke Durrin Bros., sta v prodajalnici opazila dva mo^ ža, ktera sta odpirala predala. Ko sta slednja opazila policaje, hotela sta zbežati, ker sta jima pa redarje z revolverji zabranila. Pozivu naj se vdasta, odgovoril je tat imenom Clarence Outhouse s strelom iz revolverja, ne da bi zadel. Takoj na to je tudi jeden policajev ustrelil in na mestu ustrelil drznega tatu. Druzega tatu ao aretirali. Milica čuva morilca. Elizabeth Citj, N. C., 12. miru. Ker ae je bati, da ne bode ljudatvo linčalo morilca Jamea Vilora, kteri je umoril goapioo Nelly Cropaey, in kterega bodo jutri aodili, je tukajšnja momaraka milica obkolila sodišče in ulice, ki vodijo k sodišču. Dve ženski ustrelila. V Westmontu štiri milje južno od Camdena, N. J., sta dne 10. t. m. dva moža gospo Lafe Grass in Frank Gowie ustrelila. Gospa Gruaa je bila na mestu mrtva, dočim je gospa Gowie smrtno ranjena. Napadalca sta všla in policija ju ne more najti. Policija išče Lafe Gruasa, soproga ustreljene goape, ktero je pred tednom dni oatavil. Umor v Bessemeru, Mich. Beasemer, Mich., 11. marca. Tukajšnji radarji ao danea zjutraj v predmeatju našli na ceati truplo agenta neke newyorŠke zavarovalne družbe, G Scheiberja, umorjenega. Njegova glava je bila popolnoma rasbita. V njegovih žepih ao aašli le 49 centov. Scheiber je bil brezdvomno umorjen. Marconijev tekmovalec. Dallas, Texas, 10. marca, E. H. R. Green (ain milijonarke Hettj Green), predaednik „Tezaa Midland" železnice je dobil danes patent za njegov brezžični brsojav, kterega je aam izumil. Novi brsojav bode takoj uvedel ne svojej ft*. Itaki. Katerod January 13, 1902, aa secoR*-class «art«r, Past ©See at New Vark, N. Y., Act of CaagrcM of March 3d, 1179. »r Glas Naroda". Mat slovenskih delarcev ♦ Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by: FR. SAKSER, I09 Greenwich Street, New York, City. Na leto velja list za Ameriko.........$3.—. aa pol leta......................... l-5°> Za Evropo za yse leto..........gld. 7.50, „ pol leta.......... gld. 3.75, f, „ „ četrt leta......... gld. 1.80. V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. ,,Glaa Naroda" izhaja vsak torek, četrtek in soboto. ..GLAS NARODA" {„Voice or the People") Will be Issued every Tuesday, Thursday and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plate 30 centov, »opisi brez podpisa in osobnosti se ne^na-Msaejo. Denar naj se blagovoli poslati por Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poŠiljat»am naredit- «"»s'rv: „GLAS NARODA'4, 109 Greenwich Street, New York, City. Telefon 3795 Cortlandt. „Fata Morgana". Že vetkrat smo dobili od cenjenih rojakov, kteri iive raztreseno po Zjedinjenih državah, pismena vpra Sanja, kje in kako Ju ae izplačalo na zapadu naseliti s« na državnem, oziroma železniškem »emljišču. Ker pa dandanašnji zomljiSfea, ktera dobi eventuelni naseljenec braz plačuo, večinoma niso vredna pi-ikavega oreha, odgovarjali smo as taka vpraSanja vedno t nasvetom, naj ae nihče ne poda na zapad z na men »m, da si na brezplačnem iem-Ijiš mtanovi srečno domovje ii> bo'1 "»t. r tacih slučajih vedno pr. v lt>.n ■ iu ktero smo v zadujej Številki ..Glas Naroda" pod napisom ,,Fata Morgana naših že zaic" omenili. Lopovaka reklama, s pomočjo ktere vabijo želecnične družbe naseljence na zapad, da jim prodaja svoja le malo vredna zemljišča, ali pa da prodajo tisočerim in tisočerim naseljencem vožne listke, se je v mnozih ozirih že dobro obnesla. Brezdvomno pozdravi vsaki, v mestih za svoj obstanek st boreči delavec ali malomeščan in tudi farmer, kteri kljub napornemu dela na svojej zt>mlji nima blago-dara, z veseljem po ielezničnih družbah oživljeno mu nado, da si bodf-končno vendar le v rajskih pokrajinah zapada ustanovil novo srečno domovje in se tako rešil sedanja jednoličnosti ter bede. Toda pri-todli do cilja svojih želja, uvidi r svojo žalost, da ima opraviti • takozvano ,,fato morgano", ktera ae mu pojavi v obzornem ozračju in zginjeva tako hitro, kakor se jej varani človek bliža. Že večkrat smo natolcevali in dokazovali, da v našej republiki za pojedinega naselnika v praktičnem smislu ni več zemljišč. Zemljišča, ktera so last države ali raznih že-leanio, so ali močvirja, ali pa gola pustinja, ktera se morajo še le po tom kanalizacije spremeniti v plo do vi ta tla. V obeh slučajih pa tega posamezniku ni mogoče storiti, kajti le večje zadrug« ali družb' samorejo misliti na kanalizacijo Vae to j« v navedenej okrožnici ktere iztis nam je ,, Western Laboi Unija" v nadaljno uporabo pripe slala, natančno navedeno, češ, da „na zapadu ni dobiti zemljišša ktero bi brez žrtvovanja par tiso' dolarjev prinašalo dobičke. V Mon tani, Idaho in Washingtonu je na tisoče delavcev brez dela. Le ljudjp ki imajo precej kapitala, zamorej« pričakovati na sapadu bodočnost.*' Z vabilom naseljencev aa zapad pričoč železnice in ž njimi zdro ženi ftpeknlantje vsako spomlad Povabilo naslovljeno „iskalcem do movja" pisano je tako, da železnic-ž njim svoj namen dosežejo. leznifi&i agentje so dražbe o številu let« ;ih naieljenoev že preeej na-tan :>>»učili, tako da železnice ž-b d • >, koliko bode približno fitev: ah, kteri so se s ,,pametjo ■porekli.'4 Vsa «tvar se potem tako razvija: Ko pridejo naselniki v svoj novi raj, se razočaranja ne morejo ubraniti in vse njihove nade se zgubč po brezžičnem brzojavu". Tcda oni so na mestu in nekteri imajo sekoj nekaj denarja. Potem plačajo malo svoto na račun zemljišč, ktere hočejo obdelovati. Nekteri — toda le manjšina — životarijo na koloniji, ne da bi si s tem zboljšali svoje prejšnje stanje; večina zapeljanih in varanih naselnikov pa odide v mesta, kjer povečajo število brezposelnih v mestih Montane, Idaho iu WaBhingtona. Železniške družbe pa imajo pri ;em gotove dobičke, kajti že samo :a vožne listke so dobile lepe novce n razun tega so prodale tudi svoja zemljišča, ktera so končno postala x>pet last železnic. In delavci s svojimi obitelji, cteri slede zapeljivi ,,fati morgan's pomagajo na ta način milijo-tarjem do novih milijonov. Vspehi Henrika. \ Z odpoto^anjem princa Henrika, ctero opišemo v kratkih potezah n& dragem mesta današnje številke, *e zaključi zadnje dejanje za našo republiko izrednega dogodka. Sl^d-ljega pa zamoremo primerjati z ne lakiaa svetovnozgodovinskim izpitom, kterega je morale ljudstvo republike položiti pred vsem sve-tcm, da tako dokaže ostalem svetu, v koliko se zamore pristno republikansko srce po 1201etnej neodvisnosti spremeniti. Prin«, kteri nat je obiskal, ne pride v poštev kot >sob«, pač pa moramo vpoštevati učinek, kterega je napravil njegov jbisk na amerikanako življenje. Nepristranski opaževalec je pa orezdvomno opazil, da so razni sloji ljudstva, z ozirom na priuca ali njegov obisk, zavzemali tudi razna stališča. Največ hiinbe in klečeplaztva je bilo opaziti pri kapitalistih, kteri 10 z ozirom na koristi, ktere ima od njih ljudstva, gotovo najmanj* vredaoati. Oni so se obnašali proti ,,veličanstvu" tako, kakor je to v Evropi navada. Njim najbližje •o "radni činitelji, župani in mestni svetovalci, kterih vreduost tudi ni baš velika. Oni so na postajah, kjer je princov vlak stal po pel minut, princa pozdravljali, ali ps gledali mimovozeči vlak. Ostale ljudstvo pa, ktero je prišlo, da vid: princa, bilo ni nič druz^ga, n^go Stafaža. Vendar je pa ljudBtvc princa rado pozdravljalo že rad-tega, da vidi ,,redko žival", ktere ^e je sedaj slučajno pojavila pri na§ v podobi evropejakega ,,princa". Nemci so pa seveda tudi tukaj v Ameriki s princem postopali tako *akor morajo postopati onstran >ceana, da se obvarujejo kazni in taporov radi žaljenja „veličanstva". V ostalem so pa s princom postopali tako, kakor je nemška vlade po svojih konzulih svojim bivšim ovčicam ukazala. Ostalo ljudstve ee pa za princa ni mnogo zmenilo, pač pa si je vso zadevo razlagale humorističnim načinom. Tako nt primer vpraševali so ae politikarji: kako zamoremo ponujeno nam pri jateljatvo za nas izkoriščati? Valeč tega so oni princa iskreno sprejeli, ne da bi iz tega že izvajali kake po »led:ce. ,,Vi pridete k nam, al) right, videli bodemo.In s tem jt ta, politikarje stvar začasno kon čana. Kar se pa tiče o vspehih njego vega obiska, pa povaem lahko po snemamo iz njegovih lastnih izra sov, da ni razun poštenih mačkov aičesar dosegel. Pri bauketu, kterega je priredil newyoiški lisi ,,Staats-Zeituug" v svrho reklame govoril je princ o roki, ktero naj poda Amerika onstran oceana. Te besede — in temu ne moro nihče oporekati — dokazujejo, ia je bil princov obisk stro < o političnega značaja. O priliki slovesa je pa princ povdar ial, da ni prišel v Ameriko iz poli tičnih ozirov in a tem je sijajno priznal, da se je nameu njegovega obiska popolnoma izjalovil. 0 tem smo docela prepričani. _ In • tem se zaključi zadnje dejanje za našo republiko nečastnega •biaka. Tržaški nemiri v državnem zboru. V seji od 18 februvarija se je bavilaavstrijakapoBlanaka zbornica skoraj edino le a tržaškimi nemiri. Vsled tega je bila tudi galerija natlačena, največ z italijanskimi dijaki, pa tudi delavci. „ Najprej je ministeraki predsednik utemeljeval razglasitev nagle sodbe v Tratu. Poaebno drastično je govoril v obrambo vojaštva: „Zbra-na množica je ometavala vojaštvo 9 kamni in koai železja. Potem je vojaštvo streljalo in več osob je bilo ubitih in ranjenih. Ze prvič sem rekel, da ne more nihče nedolžnih žrtev bolj omilovati kakor vlada. Toda, gospoda moja, ali je pravično govoriti o umoru, to je o namenu leko gotovo osebo usmrtiti ? Mar 10 li vojaki usmiljenja vrednega >oštnega uradnika hoteli težko ra-liti ali druge po naključju med nnožico zaSle uamrtiti? Tako daleč )i ne smelo atrankaratvo nikogar ;aveati, da bi izgovorilo tako atraš-10 aumničenje, ko ae gre za varnost ivljenja vojaštva, za ailobran javnega reda in zakona. Proteatujem ivečano proti temu, da bi ae Člani irmade, vaši sinovi ali bratje dol-fcili umora, mesto, da bi ae jim zrekla, kakor zaalužijo, zahvala za zpolnjevanje njihove težavne dolž-josti. (Dolgotrajno pritrjevanje.) Italijani in socijalni demokrati stavijo naalednji nujni predlog: 1. Izjemno Btanje se naj takoj prekliče, 2. namestnik Goess Be naj odstavi in 3. nagla sodba ae naj jdpravi. Predlog pa ni dobil dve-tretjinake večine glasov. Za nujnost ■jo glasovali le aocijaliati, Italijani, Vaenemci, češki radikalci in nekateri Cjhi. Sprejet pa je bii predlcg poslanca Kathreina, naj 89 izroči tržaška zadeva posebnemu odseku, ki mora v S dneh poročati. Prvi govornik, poal. Ellenbogen je izjaval približno tako le: ,,Umevno je, da Človek v trenutku, ko ima umor pred aeboj, ni več priatopen pametnim razlogom ter niti ne gleda na proti aebi naperjene puškine cm. Vojaki ao navalili z bajoneti tudi na odmikajoče B9 ljudi. Beatia-!ična soldateska je prisilila celo one, ki bo hoteli odnesti mrtvece, da so jih pustili pasti- Raujeai bo se valjali v svoji krvi na blatnih cestah. Čl ane ,,RudeSega križa" ki so prihiteli, da bi spravili ranjene in mrtve, ao naskočili vojaki z (-•ajeneti. V sovražnikovi deželi, v vojski ae ne more hujše divjati Namestnik grof Goeaa je odgovoril Btrankinemu tajniku Hueberju na prošnjo, da bi velel vojaštvo odpo-klicati, da se gibaiije pomiri: „Va£ svet lahko pogrešam." Ta ohol aristokrat ne more razumeti, da ima lahko človek za soljudi srce tudi tedaj, če stanujejo več ato metrov proč.41 (Živahni medklici.) Schnhmeier: „Toje ona hvalisa na namestnikova sopomočl" — Seitz: „Potem se čudite, če nihče ne pomiri ljudi." — Pernerstorfer: „Goess je osel." — Ellenbogen: ,,Ne, osel ni, ta gospod le ni hotel imeti miru".—Schuhmeier: >tOd-likovan hoče biti." — Elderach: ,,Saj je tudi danea bil pohvaljen." „Posl. Ellenbogen nadaljuje: „Ta gospod je bil toli predrzen, da me je še vprašal, iz kakega namena sem prišel v Trat, kaj da imam pravzaprav tam iskati, ktere druge aamene da a tem zasledujem. (Bar ao klicanje socijalnih demokratov.) Menda je mialil, da ae hočem udeležiti ropanja". Poal. Schuhmeier: „To predrzno čelo zasluži železne srono, gospod ministrski predsednik, skrbite za to 1" V svojem nadaljnem navajanju pokaže Ellenbogen klobuk neke žrtve rekoč : „Spredaj je šla kroglja ajter, na drugi strani je prišla skozi črepinjo.. Ostanki razškrop-'jenih možgan viaijo na njem. Tukaj, gospod miniBtraki predsed-aik, je bojna trofeja namestnikova. Poatal je premagovalec poulične mladeži, dobil je bitko. Oblastvene >dredbebi ne bile potrebne". Potem pripoveduje o nekem stotniku, ki je ital ■ ivojim oddelkom pred kavarno, ko se je približala velika množica. „Kehrt euohl*' je zapo-vedal vojaštvu, ki je odkorakalo, in ničesar ae ni zgodilo. „Bil je pametnejši in dalekovidnejsi kot namestnik in K(»rbiT in vai minister 3ki pr r'e^dniki akupej. N mifi go nastali vBled v'adnih odrpd0^, ^»d nesposobnosti uradjiKa, ki stoji na krmilu dežele. X« r^č^m tudi preveč, ako trdim, da je kazal malomarnost za človeško življenje. Vidite, gospod ministrski predsednik, ta ničvrednež hoče imeti nemire v Tratu." Potem pripoveduje, da je zapovedal Goesa nekemu vladnemu zaBtopniku, naj razžene z vojaštvom občinaki svet, ki je aklepal o pomir* jenju. Vladi da ni toliko na človeških žrtvah, kakor pa da ae zdrži ta oholi ariBtokrat na avojem mestu. PobI. Schuhmeier: ,,Puške in vislice ao aocijalna politika Kijr-berjeva". Pesi. Ellenbogen dokazuje v bvo-jem nadaljnem govoru, da ni tržaških nemirov nihče drog zakrivil, kakor Lloydova družba in namestnik Goesa, naj si se Bedaj še toliko dolži anarhijo, ki mora VBelej pomagati, kadar manjka dovolj vzrokov za izjemno atanje. Končno nredlaga govornik, naj zbornica glasuje za njegov predlog, da ae izjemno atanj9 zopet prekliče in namestnik Goeaa odstavi. Predaednik ae je zavzel za tržaškega nameatnika ter poklical govornika k redu zaradi napadov. Miniatrski predsednik zavrača nato govornika odločno glede Vseh obdolžitev vojaštva in vladuih organov. PobI. Schuhmeier zakliče Korberju: ,,To je bedaata fraza!" Poal Elderach: ,,V Tratu ae je morilo, in vi to opravičujete!" Poal. E'.lenbrgen: „Vi policist!" PobI. Ploj izjavi v imena jugoslovanskega kluba, da b > isti glasoval za Kathreinov predlog, ker se morajo dogodki v Tratu vendar pt prej vaeBtransko preisVati. PobI. Hortia prečita dopis, ki ga je podpisalo pet tržaških meščanov. Podpisani bo bili navzoči pri alre-ljanju v Piazza Verdi, in bo vednt pripravljenji dokazati in a prisego potrditi, da onih oaem vojakov, ki jim je načaloval neki četovodja, ni nihče najmanj izzival, kajti prostor je bil prazen, a demonstracija se je vršila v dveh oddaljenih ulicah Tukaj je bilo zbranih le kakih 50 ijudij v razgovorih. Naenkrat za ioni salva, ne da bi ae bilo poprej ljudi opomnilo. Govornik napada iatotako ostro vlado, češ, da je po slala za kartečami sedaj še vialicf nad moralno in gospodarsko tik hudo izmučeno mesto. Poal. Choc zakliče: ,,Neumne vlade so stvari teljice anarhizma!" Poal. Hortis prosi zbornico, da glasuje za odpravo izjemnega stanja. Na predlog poBl. Striigkha ae debata zakljuži ter ae izvolita glavna govornika, contra poal. Zuzvorka, pro poal. Bartoli. Poal. Zazvorka omenja obsedno atanje v Pragi leta 1897. ter izjavi, da bo njegova Btranka z ozirom na to glaa^ /ala za odpravo istega Bta nja v Tratu, dasi ae tam alovanaki živelj grdo tlači. PobI. Bartoli zavrača miniatr Bkega predsednika in njegove vzroke ter prečita naslednjo izjavo svoje stranke: „Ako je bilo morda potrebno, da ee je z ozirom na žaloBt-ne, od vaeh obžalovane dogodke v Trstu razglaailo v zadnjih dneh izjemno atanje, da ae zopet napravi javni red, amo danea trdno uverje-ni, da zadostujejo splošne zakonske določbe sedaj, ko je nastopil zopet mir in red ter ima vlada za vzdrževanje redu izvanredne sile v Trstu na razpolago. Mi bomo glasovali za nujnoat ter pozivamo vlado, naj čim prej prekliče izjemno atanje nad Tratom in okolišem." Ko je še govoril svojo zaključno besedo poal. Ellenbogen, začelo ae je glasovanje o Ellenbogen-Pernera-torferjevem nujmem, oz. Kathrein ovem predlogu, da ae aeatavi odBek iz 37 članov, ki preišče tržaške dogodke, ter poroča zbornioi v oamih dneh. Zadnji predlog je bil sprejet. Kratfjsko slovensko katoliško podporno društvo* sv. Barbare v Forest City, - _ - Pennsylvania^ OM^RNIKI: Drašmr, predsednik; j0Hn- Telbax, I. tajnik; Atojz Kmi, podpredsednik; A*ton Trew, II. tajnik: Martin Mvnč, blagajnik. ' »©SPODARSn IN RAČUNSKI ODBOR: J©ŽKF ZALAR, JaŽBF BUCENEL, JOSN ŽI.ON, JAKOB TERČBK,' Dopiii naj m pošiljajo I. tajnika: J. Telban, Box 607, Forest City, Pm •lMilo „CLA8 NARODA". ?ojna asi Boerci ia Anglijo, Anglija potrebuje zopet vojake. London, 10. marca. Na vprašanje, kaj namerava vlada vkreniti, da dobi Kitchener vojaško pomoč, odgovoril je vojni*tajnik Broderick, da bode vlada nemudoma odposlala v južno Afriko 6000 mož Yeo-nenry ter večje oddelke konjiče in pešcev. Iz Afrike se poroča neurad no, da so Boerci takoj po zmagi generala Methuena, Angleže v drugič porazili. Čete generala Grenfellsa ao ae namreč zgubile. Štiristo angleških jezdecev je bežalo, kakor hitro se vgledali Boerce. Vojni urad naznanja, da je bil lord Methuen na potu v Vryberg in ne v Wynburg, poražen in vjet. Haag, 11. marca. Po vaej Nizo-zemski vlada veselje radi boerake zmage. T'lic^ kjer ao nastanjeni čaanik', so polne občlnatva, kt^ro pričakuj na daljnih poročil. Rotter-damaki ,,C^urant." piše: Z Irci za jedno k ličemo: „Živio De la Rey in n, novi Boerci!" London, 11. marca. V zasebnih Siovencem in Hrvatom v Rock krogih Be zatrjuje, dA so bile angle- Springs, Wyo., in okolici priporo-3ke zgube mnogo večjnego jih je iava najin objavila vlada. B >erci ao vplenih I a *w" ^W^^l^r več vozov živila in atreljiva. Kol A^ ^P m je vojni miniatur v državnem zboru naznanil angleški poraz, ao irski v.kterem Z?dtDO točiva aveže pivo, , — . . Vino m whiskey, ter imava na raz- poalanci naznanilo z navduflenjem polagQ fine gmoJt'ke> Dalje ae lahko pozdravi 1 i. Qa na8 obrne vaak rojak v bižini ^ . . . . . . . _ gled6 pošiljanja denrajev v ataro Pričakovati je novih domovino in gledfe parobrodnih l> ° j e listkov, kar sva v zvezi s g. Fb- London, 12. marca. Ia Heilbro- sak3erjem v New Yorkn, lahko I vsakemu ceno in točno postreieva. Za obilen obisk ee priporočata Naravnostna črta med ST. LOUIS in PUEBLO znana kot COLORADO KRATKA ČRTA. (zborna postrežba in hitra vožnja. Vaak dan vozita po dva vlaka. Prodaja vožne listke za izlete. Natanfnejs pojasnila so dobiti pri: W. E. HOYT, Cien. Ka*tern Pas*. Agt, 361 B way, New York WM. HOGG, Pas*. 3t Ticket Agent, Pueblo, Colo H. C. TOWNS END, Passenger & Ticket Agent, St. Ix>uis, na se brzojavlja, da ata boeraki general De Wet in predaednik 8t' yn pat milj aaverno od Wolbehooka F. KERZISNIK & l MRAK, prekoračila glavno železnico. Splofi- Prop's of Porto Rico Saloon, no ae domneva, da bode De \Tet BOOK SPRINGS. WTO. B^nšal ee zjed?niti a 6«tami genera- la De la Reya. Wolbehook je približno 20 milj južno od reke Vaal. Dl; W it mora počivati 120 milj daleč predno ae samore to aterit1, mora prekoračiti reko Vaal iu dru-g j vrsto angleških vojnih koč. Dru^a brz^javica naznanja, da Am-gieii De Wetu m btevnn alede, iu daje pričakovati novih bojev. London, 12. marca. Vojno mi-niaterstvo naznanja, da bode Lorda Kitchenerja oproatilo mnozik dolžnosti, da bode tako zamogel oaob no voditi operacije proti boerekemn generalu De Wetu. Augleiki pora? v Afrski je po vaej Angliji izzval žaloat in nekako bojazen aa bliinjc bodočnost. Ii Wellingtoua, Nova Zelanda, ge poroča, dn je tamodnja vlada po nudila vojaSko pomoč, in valed tegt bodo najbrž« odpotovali novi av-atralaki vojaki v južno Afriko. Tovarna biljardov zgorela. Chicago, 111., 11. marca: Tovarna biljardov, figatnaistropno po-alopje na Wella in Superior St., je danea večer pričela goreti. Ogeuj •e hitro racfiirja io tovarna je zgubljena. Zakon proti anarhistom. Albany, N.Y., 12. marca. ®o verner Odeli je danea potrdil novi zp.kon proti anarhiatom, kteri določa 251etno ječo za poakuSeni umor. Novi zakon je predlagal ae-natir Weeka. Washington, 12. marca. Vlada je potrdila novi naaelni&ki zakon, ki določa oaobni davek v ineakn $1 50, in ki zabranjaje izkrcanje anarhistom. Texanaki morilci. Beaumont, Tex , 12. marca. V minolem mesecu zginolo je nepoi« nano kam 12 moikih. Sedaj je pa ela krožiti akoraj utemeljena veat, da je bilo vaeh dvanajat umorjenih v gostilni samorke Mattio Bennett. Slednjo ao danea aretirali in je deri-fu Lindleyu priznala, da ao jih njene pomočnica v goatilno izvabile in jih tam ■ pomočjo belih .soprogov' umorile ter oropale. Trupla ao flrne Ttxanake pometale v reko. Frank Gule, 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N.Y., priparoCa rojakom svoj HOTEL FLORENCE, v kterem vedno toči aveže ameriško in plzensko pivo, najboljša domača kakor tudi importirana vina, ix-vratne smotke največjih tovarn. Nadalje ima na razpolago jako lepo KEGLJIŠČE. Za obilen obiak bo priporoča FRANK GULB. ,, Kensington potniki. Kretanje parnikov. New York doapelit 12.marca Lz An t wer pena 11169 lat je: Dospeti ..Rhein" i t Bremena. ..Germaaic'4 iz Liverpoola. ,,Phoenicia" iz Hamburga. ,,St. Louis" iz Southamptona. ,,Etruria" iz Liverpoola. „La Gascogne" iz Havre. ,,Haverford" iz Antwerpena. ,,Maasdam" iz Rotterdama. ,,Kai»er Wilhelm der Grosse" iz Bremena. ,,Hohenzollem" iz fJenove. ,,Furneasia" iz Glasgowa. ..Hannover1' iz Bremena. Odpljull ■ 01 ..Vadcrland" 12. marca v Antwerpen. ..Majestic" 12 marca v Liverpool. „St- Paul" 12. marca v Southampton. ,,Dresden" 13. marca t Bremen. „L'Aquitaine" 13. marca v Havre. Odpljoli bodo: ..Aller" 15. marca v Genovo. ,,Anchoria" 15. marca v Glasgow. ,,Pretoria" 15. marca v Hamburg. ,,Lueania" 15. marca v Liverpool. „Statendam" 15. marca v Rotterdam. ..Kensington" 19. marca v Antwerpen. „Gcnnmnic" 19. marca v Liverpool. „St. Louis" 19. marca v Southampton. „Rhein" 20. marca v Bremen. „Lm Gascogne" 20. marca v Havre. ..Hoh-nzollern" 22. marca v Genovo. ..Maasdam" 2*. marca v Rotterdam. ..Kaiser Wilhelm der Grosse'- 25. T Bremen. marc* Jugoslovanska Katoliška Jednota,__I ^ II! Inkorporirana due 24. januvarija 1001 v državi Minnesota. Sedež t ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predaednik: Johs Habjai, Box 308, Ely, Minnesota; Podpredsednik: John Globoxjlr, Box 871, Ely, Minn.; I. tajnik: Joixr Agnič, Box 26«, Ely, Minnesota ; II. „ Johk LovSih, Box 291, Ely, Minnesota; Blagajnik; Ivah Govts, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; Mikb Zukič, 481 -7th St., Calumet, Mioh.; Jeaip Gobičbk, 6136 Bnby St., Pittaburg, Pa. POROTNI ODBOR: John KerŽiSnik, predaednik, Box 138, Federal, Pa. John Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Frank Vlahovič, 1202 8. 13th St., Omaha, Nebr. .PRISTOPILI: K društvu Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn., Janez KoŠčak rojen 1876, Frank Pire 1878, Božidar Vesel 1884. Društvo šteje 216 udov. K društvu sv. Barbare štev. 5, Soudan, Minn., Anton Derganc 1861, Jure JanžekoviČ 1864, Anton Medle 1866, Janez Simonich 1881. Društvo Šteje 37 udov. K društva sv. Cirila in Metoda štev. 16. Johnstown, Pa., Anton Zi-herl 1876. Društvo šteje 46 udov. K društvu Sladko Ime Jezus štev. 25, Eveleth, Minn., Anton L"le. Društvo šteje 92 udov. X društvu sv. Jožefa štev. 20, Sparta, Minn., Frank BaruckA 1858, To-fel V isovati 1875* Društvo šteje 43 udov. Odstopili od društva Serca Jezusa štev. 2. Ely, Minn., Frank Globokar, Janez Marvar, Janez Oražen, Janez Stare. Društvo šteje 112 udov. Črtan od družtva sv. Jožefa itev. 17, Aldridge, Mont., J. M. Laurence. Društvo šteje 42 udov. Jasi ji Agn itch, I. tajnik. Dopiai naj ae blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe Agnič. Box 266, Ely, Minn., po avojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj ae pošljojo blagajniku: Ivan Govie, Pox 105, i£ly, Minn., in po avojem zastopniku. Društveno glaailo je f,GLAS NARODA". Evropejske ia drage vesti. Petrograd, 11. marša. Minolc nedeljo bil je v Šamaki v Tranakav-kazu zopet jak potrea. Še od zad njega potreaa je 12 000 oaob brez d »movja. Carigrad, 11. marca. Vodja albanakih vBtašev. vojvoda Detatrio je vjel oaem turških Čaatnikov, kteri so vodili vojaštvo, ki je nedavno m rilo prebivalce v Kanla mazilu in Jovini. Vaeh oaem častnikov so Albanci obeaili, raikoaali in njih dele poslati valiju v Škadru s pismeno opazko: „To je dokaf, kako Albanci ravnajo s tirani." Petrograd, 11. marca. Petrograd -ska banka v Azovu je napovedala bankerot. London, 11. marca Is Odese ae brsojavlja londonBkim „Timea," da je policija aretirala 60 dijakov, kteri ao prouzročili razne izgrede. Hongkong, 12. marca Ganeral Su, kteri je nedavno prišel v Kwang Si, je premagal vataše Lung Chaw. Dunaj, 12. marca. Oar Nikolaj povabil je avatrijakega cesarja ns lov na Poljakem. Lov ae bode vršil v septembru. London, 13. marea. Is Dunaja se brzojavlja londonakej „Daily Mail," da je vojno sodišče v Varšavi obsodilo polkovnika Grima v smrt. Polkovnik je prodal vainp vojaške tajnoati nekej tuji vladi. Več dam poljakega plematva, ktere so bile s p'lkovnikom v zvesi je aretiranih. Dve uri po sasglašenju obsodbe so polkovnika ustrelili. Dobički tobačnega trusta Včeraj, 12. marca, se je vršilo v Jersey City, N. J., letno sborovanje delničarjev ,, American Tobacco Company". Is blagajnikovega poro čila je poBneti,"da znašajo čiati dobički truata v minolem letu $6,647.-114 85. Za osem odstotne prednostne delnice izplačal je trust 1 milijon 120 tisoč] dolarjev dividende. latega di * ao sborovall v Jersey City tudi delničarji ,,Continental T baoco Company". ČJisti dobiček imenovane družbe ca 1. 10il. snaša «7,600.740 02. Prednostne delnice se obrestujejo sedem odstotno. Drobnosti. ▼ star« domovino so se podali: Frank Beuk iz Cumberlanda, Wyo., v Zavaden pri Gorenji vbbi ; Frank Jerič iz Onnalinda, Pa., v Dolonjo Dobravo pri Trebnjem; Frank Kresal is Onnalinda, Pa., v Dolenji Kertelev pri Mirni peči j John škerbeo iz Clevelanda, O., v Lu-Žarji pri Velikih Laščah; Martin Zavrl is Whitney Pa., v Bajbovce jri Trebelnem; Anton Bobnar iz Export, Pa., v Sadinjo vaa pri Ža-iemberku; Vazo Biii* iz Export, Pa., v Kovač j vac an il.vatskt.cn; \nton Zaidaršičii Uniontown, Pa., v Podcerkev pri Starem Trgu; Janes Znidaršič is Uniontowna, Pa., v Podcerkev; M.tija Tanko iz Sibbing, Minn., v S -. dražico ; Fr. Bobnar iz E?y, Miun., v Jablan 3ri M rnipeČi; Janez Oražen it Ely, Minn., vLipovic pri Ribnici; Jakob ^ovak iz Pueblo, Cola., v Knsžak pri Postojni; Jjaip Scherniger is Calumeta, Mich., v C.-nomrlj; Ant. Žagar iz Memphis, Tean., v Prezid; Janez Miklavčič in A:iton Pavlin, oba iz Forest City, Pa , v PrimBko pri L'tiji; Joaip Pip*n iz ForeBt City, Pa., v Litij ; lean Dol nar iz 3ort WaBh, Wis., v Mokronog; J sip Frenčak iz Chic-.gi, 111., v Račjo vas pri Kršt u1; Ljudevit Raznikar iz Jenny L ui, Ark., v Podbukev pri Litiji; Velent n Zore iz Jenny Lfnd, Ark., v Ravno pri Litiji; Susana Guber in Alojzij Ghiber is Chicago. Ill , v Ribnico; Ivan Sterle is Fal's CreecV, Pa., Dernovo; Marija in L ud vit Poljane is Pittaburga, Pa., v Jernej; Ivan Tomšič, Frank Glavič in Joe Omahen is Lorain, O., v Dolenjo vas pri Višnji gori. • ♦ * Umrla je v Novem m atu v ata-rosti 58 let vdova deželn^aodnega svetnika, gospa Karolina Jag die, roj. Illovsky. N. v m. p. V Gorici namerava napraviti neka dunajska družba električni avtomo- bil-omnibus za 30 oaob. * * * Zavod sv. Nikolaja v Trsta je, kak r poroča , Eiin st", kupil s pomočjo ,.Triašse p sojilnice in hranilnice" v H. okraju hišo s vrtom za knpnino 50 010 K. Kakor XQauo, je ta zavod zavetišče sa slu žkinje v dobi, ko nimajo sluibe in je v tem oziru atoril že veliko koristnega. * . * Po nemirih v Trstu. Torej vendar! Dva pristna „anarhiata" ao v Tratu vendar iztaknili in jih je Bodišče tudi obaodilo. Ta dva nevarna anarhista ata stara po 16 let; jeden je trgovaki vajenec, drugi dijak Pri izgredih aicer nista sodelovala, ker ata razdala nekaj baje anar-hiatičnih spisov — Bta dobila vaak po štiri tedne. * * * Kon jač ustrelil človeka. V okraju Pregrada na Hrvatskem je navada, da kunjač ne lovi paov, nego jih atrelja. Dne 20 febr. je prišel ko-□jač v Druškovac in hotel tam ustreliti psa, meBto psa je pa zadel ŽOietnega pnsestnikovega sina, ki je obležal mrtev. Ljudje ao hoteli konjača obesiti, a konjač jim je ušel. ♦ « * Redka poroka. Neka TOletna dvorna dama za časa Napoleona I. je na vprašanje, kdaj da ženske nehajo ljubiti, odpovorila: „Ne vem, morate vprašati kako atarejšo da mo." Da je ta izrek čaaih resničen, le za ženske, ampak tudi za moške, priča naslednji slučaj. Pri Sv. Urbanu pri Ptuju se je poročil neki SOletni prežvitkar s 76letro dvakratno vdovo. Ž^nin je šele pred nekaterimi meseci pokopal svojo prvo ženo. • * Izvrstna ,,špeh kamra". Ko je prišel nedavno zgodaj v Neudo-flu pri Dunajskem Novem mestu jedar v „špehkamro", ni bilo nikogar notri, daai je bilo v njej še svečer shranjeno več zrelih ptičkov. V tem je zapazil jeSar v tlth luknjo, ki je peljala v vinsko klet sosednje hiše, in je načel vse svoje varovance, ležeče pod velikim aotiom, popolnoma pijaue. * * * Značilno za davčne oblasti. Poljski klub predloži finančnemu mi niatru naslednjo interpelacijo: Uboga vdova v Krakovem je podedovala S K ter se ji je veled tega propisalo 25 K davka. Ker je vdova zamudila, vložiti pravočaano priziv, zarubili bo ji vae imetje, da ae je pokril davek a stroški vred. * * * Habsburška rodbina. Vladajoča rodbina v Avstriji šteje po rojatvu najmlajše nfcerke nadvojvode Fran* Salvatorja in Marije Valerije 87 članov; razon cesarja je 32 nadvojvod in 55 nadvojvodinj. ■I i M I 1 1 1 M i i II I I 1 1 I | i II 1 I I Slovensko -am^rikanski KOLEDAR za I. 1902 je dobiti samo Se elegantno vezani za 40 centov. 1 n 1 m H11 j 111 m 11111 n 1 Smešnim. naznanilo. Ponos Ktiharica: ,, Prosim vas lepo, neaite par vrčev vode in nekaj drv v kuhinjo, rada vam plačam in se še posebej zahvalim, ker roka me zel6 belil" — ,,Nikakor nemorem, gospica kuharica 1 Jas sem poštena beračioa, nikakor pa nekaka postrežaica I" V salonu. ,,Glej no, koliko lepša je Mioika na sliki, kakor je v istini!" — „Ba, da, slikar sna lepše slikati, nego se ona sama slika." Glavna stvar. Gostilničar: ,,Kako ste samogli gostu reči, ko je zahteval ..refeškarja", da ga nemarno več?" — Natakar: „Ker ga v resnici več nemarno!' —Gostilničar: „Vi bedak, ali ve«4e, da imamo v predalu v mizi 6 *<>st listkov s napisom : refoškar? 1 ■ Z dežja pod kap. Gospod: , Kdo pa je bil ta grdi, neprijazni človek, kterega ste uprav posdra-vili sedaj, gospica?" — Gospica: „To je bil moj brat." — Gospod: ,Oproatite geapica! Vajino sličnost nisem mogel takoj spoznati I" Resnični rek. Bogataš (ki * tri te kupone) : „Da, da, to je pač res, delo sladi življenje!" Ne pomaga aift. Žma: „No, moj mož se ga je včeraj v kluba lepo nalesel. Nikakor ga nemorem zbuditi." — Soseda: „Vlijt* mu uekoliko vode na glavo j'4 — Ž^na: ,,Sem Že storila, ali v spanju je «amo dežnik zahteval." Prikupljivo. Ž^na (učite lju) : „Moj Pavi je zel6 za vas nav-iusen, vsako neumnost, ktero vi v šoli poveste, nam doma povč." Pijani stražnik. „Povejte mi vendar stražnik Namakovc, je li res, da zamore velklod biti štiri-uajat dni brez vode?" — Stražnik: ,Kaj štirinajst dni? Jaz že štirinajst let n sem vode pili" Optimist. „Ako bodete nadalje tako živeli, pridete v pekel." — „Oh, nikakor ne, sem zoper ogenj zavarovan." Bolnica v Novem mestn. Zdrav, stveni zastop novomeški jn kupil na kapitelskem hribu v N"tvem mestu ležeče stavbišče v ramen, da se tam sgradi bolnica sa ženske. • * • Koliko Ljubljana na leto potre; baje? Lansko leto se je v ljubljansko mesto vpeljalo med drugim 28.960 hI vi»a, 4814 hI vinskega mešta, 20 0t5 hI piva, 4363 glav klavne živiue, 9369 telet. 126 900 kg mesa, 188.080 kg riža, 5,412 800 kg moke. Basun tega seveda še mnogo drnsega blaga, pijače iu jestvin. Na mnogo vprašanj naznanjam r-jakem, resnično zadevo gledč vožnje v staro domovino. Vslbd medsebojnega tekmovanja italijanskih drnžb so cene za parniške liatke zelo vpadle, in to Bimo čez Italijo, na italijanskih parnikih, ki vozijo 18—23 dni, je lahko priti v Ljub ljano, Zagreb, Karlovec in Reko za $26 Tudi a parniki fraucoake dru tbe je ceneja vožnja, toda odkrit' povemo čez Havre-Paris-Modano in Udine, ta vožnja velja do Ljubljane 637 50, in to zato. ker je družba primoraua tekmovati italijanskim paroikom, ter daje na vaakem lšat-ku na Italijo več popusta. Vbo dru-družbe, kakor Bremenski Lloyd, Rftd Star, Holland Amerika, Ham-huiška ao pa trdne ostala v cenah. Seveda medsebojni boj italijanskih črt in francoake bf-.i Italijo ne bede dolgo trajal, ker družbe zgube gc tov denar. Fr. Sakser Pred mojim odhodom v staro domovino kličeva vsem znancem in prijateljem v Jenny Lind, Ark., in okolici srčni: z bogom: Objednem pa priporočava g. Sak-serja, ako se kdo rojakov domu vrača. New York, 12. marca 1902. Ludvik Ravnikar in Val. Zore. Pred mojim odhodom v ljubo mi stato domovino kličem vsem znancem in prijateljem v Chicagi. 111.: Z BOGOM! New York, 12. marca 1902. Toe Trenčak. Vsem znancem in prijateljem, posebno v Port Washington, Wis., kličem pri mojem odhodu v staro domovino : Z BOGOM! New York, iz. marca 1902. John Dolinar. KjejeP Piruhe pašilj&jo naii rojaki kaj radi svojim sorodnikom, znancem ali prijateljem v staro domovino in to seveda najraje v gotovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in najceneje preskrbi: FRANK SAKSER. 109 Greenwich St., New York. Čemm ki drugam aegali, ake Vam Vaš rojak najbolje postreže? S vej i k svojim! Kurz. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.54 iu k temu še 15 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Aivjztj Delat in Karal S t igel j. prTi d*na nekje iz Ljubljane, drugi iz Borovnice. Oba sta bila na CalumetH, Mich., in se BoSala nekam r Minnesoto. Kdor prijateljev in inancer ve za njih naslov, naj ga blag« voli naznaniti uredništvu ,.Glas Naroda--. 109 Greenwich ht.. New York Citv. KJE JE? Martin C'ernugelj, doma iz (jra-bovca pri Metliki. Ako kdo rojakov ve za njega, naj blagovoli Baenamti: Marko Gornik, P. 9. Box 12, Beatty, Westmoreland Co., Pa. Kje je ? jaha Mlinar, doma ic Škofje Loke. Kdor rojakov ve za njega, naj blagovoli naznaniti njegovemu sv&kti: Jakob Jelovčao, Boa 4J, Redstone, Colo. (27mc.) Podpisani sprejmem v službe dobrega ki zna apretno igrati na harmonik^ Na mesec plačam (25, ako bode go-deo dober, dobi še več. Frank Sadar, 405 Elm St., Leadville, Colo OPOMIN. Vse one rujake, ki so mi ostali na dulgv za hrano in stanovanje, ali dobili posojilo v gotovini, opominjam, da ml isto vrnejo. l'ri leta je £e odkar mi je moj soprog amrl in sem vdova ter Selim syoje zaslužene navcc nazaj dobiti. Ako se me doliniki kmnla ne spomnijo, jih bodem dala tiskati s polnim imenom. Mrs. /ohn Strittar, some). Aurora, III. OPOMIN. Josip Laurič, po domače LorriCek < loma iz Loškega potoka, vasTravnik, okrožje Kočevje, in Jure M i h e 1 i Č, doma i? Srednje vasi pri Safarjih hiš. štev. 3, fara Draga v kočevskem okroi;u. Oba naj mi blagovolita prej ko mogoče pisati, da vem za njune naslove, ker naznaniti jima imam važne stvari; ako pa kak rojak ve, kje bivata, na1 mi blagovoli naznaniti: Frank Kovač, 319 Rarnet St., Kansas City, Kans. Jakob Kačevar, išče* ga je sedem let in dosedaj nisem zamogla nič o njem zvedeti. Doma je iz vasi Katje, župnija Hinje pri Žužemberku. Njegov naslov bi rada zvedela: Agnes Hoehevar, care of J. Appele, 271 W. 23d St., New York City. [I5mc] Kje je? Ivan Bergant, doma i z fare Sv. Jakob ob Savi pri Ljubljani; pred 5 leti je bival nakje v Moatani. Njegov naslov bi rad zvedel ajegov sorodaik: Ivan Lenarčič. 936 St. Clair St., Cleveland, Ohio. KJE JEP Frank Pibarnik, dr>ma iz Mokronoga; pred tremi meseci je prišel v Ameriko. Za njegov naslov bi roda zvedelo: Alojzija Dovjak, 572 Centre Avenue, Chicago, 111. 411 I 11 I I 1 4111 MIJ*I Math. Grahek, 1201—1203 0or. Mesa in SantaFe« Ave.. PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatske mu občinstvu svojo veliko zalogo možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svoj« bogato zaloga pcerijste Map in železnine ; v zalogi ima tudi Tri-aerjevo grenko vino. PoSiljara denarje v star« domovino najceneje in najhitreje ter sem v eveei « gosp. Fr. Sakser-jem v New Ycrku. Za obilen obisk se priporoča MATH. GRAHEK, lastnik. DRUŠTVO SV. TROJICE, i k. 82 N. H. Z., ▼ PUEBLO, COLO., naa svoje redae seje 15. dan vsacega meseca. Vstopnino je znilalo za tri mesece ia se vsa kemu nudi prilika v pristop. Odborniki: Anton Pleše, predsednik; Daniel Badatovič, podpredsednik; Maxko M. ^tepan, I. tajr.ik; Marko Kelič, II. tajaik, v Lartin Geršič, blagajnik: John Plut, predsednik bolniškega odbora, stanuje l3i9&Mtfc -anta Fe Avenue, Pueblo, Col*. Naravna kalifornijska vina na prodaj. □obro črno vino po 60 do 60 et galon a prsodo vred. 7obro belo vino od 60 do 70 ct galon a poaodo vred. vrstnatropavica od $2 50-$3.09 galon a poaodo vred. Uanj nego deset galon naj nihče te naroča, ker manj* količine n« aorem razpošiljati. Zajedno s nar* 'očilom naj gg. naročniki dopošio$o lenar oziroma Money Order. Spoštovanjem: Nik. Radovichf '02 Vermont St. San Franclsco(CaL NAZNANILO. Slovencem in Hrvatom priporočam moj S/lLOOiY L202S.13thSt., Omaha, Neb., / obilen pooet. Zagotavljam vsem ibiBkovalcem izvrstno poatreibo s zborno pivo, izvrstnim domačim in ;alifornškim vinom, dobrim whhv* ;eyem in izvrstnimi smotkami. Pri-»oročam se tudi rojakom potujočim •kozi Omaho, kterim preskrbim vožnje listke do Ljubljane. Kdor jride na kolodvor, nai mi telefoni« •a, moja številka je 2172 in takoj pridem po njega. S spoštovanjem JOSIP PEZDIRTZ, lgao Sotith 13th Street, Omaha. Keh. John Venzel, 30 King St., Cleveland, O., izdelovalec kraniakih in nemikik H&BMQNI& ae priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na sahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a del« trpefno in dobro. Cena trivrstnih od $22 do $45, plošče so is najboljšega oinka; izdelujem tudi plošče is aluminija, nikelja ali medenine, oena tri vrstnim je od $46 da $40. Ve* iu natančno povš: JOHN VEN ZEL, SO Street, Cleveland, Obla. Svoji k svojimi . Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj Marsikomu je znano, da s? velike tovarne Weatinghouse Worka na- , hajajo v East Pittabargu, Pa., tam □a ima podpisani lepo urejeni St. Charles Hotel, 7 ktere m toči izvrstno pivo, vino n whiskey, kakor tudi predaja fine domače in importirane smotke. Ako kdo v ta kraj pride, naj me obišče. Ohas. Božič, peaeatnik St. Charles Hotela, East Pittaburg, Pa. VARUJTE Podpisani naznanjam, da Ely, Minn., otvoril svoj se ljudi, ki več obečajo, nego dati za-m o rej o; tega pa ne stori ne pri pošiljanju denarja v staro domovino, ne pri prodaji t i k e t o v, Fr. Sakser, 109 Greenwich Str. v New Yorkv?, zato se le vedno k njemu zateči. v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fina smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po uisksj oeni in sem ▼ sveži s g. Fr. Bakser-jem. S spoštovanjem ^ Martin Verzuk, Crested Butte, Ool«. , Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Miaaiaaippia, Arkanaaaa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, v i n o in whiskey kakor tndi fine imod-k e, vse po nizki oeni. K obilnemu obisku se priporočam Sloyenoem in Hrvatom ■ spoštovanjem BLAŽL TURK. SLOVENSKA Pratika za leto 1902 je dobiti po 10 centov komad, kar toniranepo 15 centov. Rasprodafal eem jo damo 100 kemadov sa $6 toda imajo sami plačati ekspresa« streške. ,, JHLA® RAflODA v kterem vedno točim izvrstno pivo, fina vina in whiskey, prodajam tudi domače in importirane smodke. Dalje naznanjam rojakom, da pošiljam denarje v staro domovino in sem v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku; rojake tudi rad postrežem v druzih zadevah glede vožnjih listkov, posebno ako kdo želi koga sem vzeti, ali potuje v staro domovino. Z veleštovanjem Ivan Govže, saloonar. J I ||»M Wt +■» ♦ H »H MUH Naravno rudeče vino ix Concord grozdja jalona velja ct, ako se kapi sod od 50 gil. Te vino je pevsea maravne ia »i ponarejene a4i zbroagaao. Vzarce poSiljaaa aa zakteve. Moj aaalav je: ADAM BECKER, 440 Greenwich St., New York. T-jj Ff'fcoJg. Bedak. VI. Mirkovifi ja tekom let poatal iu vrstni odvetnik, kteri je bih me i ljudstvom dobro man. V veOih aln-čajih dobil je tndi državno pohvalo, valed česar ao ga tndi njegovi tovariži selo čislali. V isvrfievanjn svojega poklioa je dočakal seveda tudi mnogo nelju bih akuAenj, toda v krogu avoje obitelji in v ljubavi do avojega poklioa, tudi idealov avoje mladosti ni spremenil. Kakor spočetka, tako je tudi kasneje ljubil nad vse kasenske zade ve, dasiravno je imel tudi s oivil nimi zadevami mnogo opraviti. Pri vsakem zasedanju porotnega sodiAČa bilo je čitati njegovo ime in skoraj vedno je v porotnih obravnavah dosegel, če že ne popolni, vendar pa velik vspeh. Mla dim pravdnikom veljal je Mirkovi/ vedno za vzgled. Odvetnik Mirkovič je atanoval * drugem nadatropju neke ugledne hiže glavnega mesta. Imel je v na jemu oelo nadstropje is kterega s< je priilo skozi dvojne vrata na mo stovž. Na levej strani bilo je nje govo zasebno stanovanje, dočim je bila na desnej strani njegova pisar na. Vrata ki so vodila na hodnik, bila so radi mnozih obiskovalcev, kteri so prihajali k Mirkoviču, ur pozne noči odprta. Ob delavnikih jej Mirkovič marljivo delal in si privoščil malo počitka, le nedelje je bila njegova in njegove obitelji Tako je sedel tudi necega dne ie po običajnih uradnih urah v pisar ni in prebiral v spisih necega ka aenakega slučaja, za kterega je ao diiče določilo, da mora brezplačno zagovarjati, kar pa marljivemu od vetniku ni dalo povoda, da ne bi apiae natančno proučil. Neki aelaki mladenič je radi ljuboaumnosti zabodel avojega tekmeca. Ko je tako čital v spisih, se je nehote spomnil avoje prve kasenske zadeve, ktera ga je takrat tako vznemirila, ker je vedel, da je bil oi„i nesrečnež urno-bolen. Kaj je neki sedaj z onim možem? V. prvih letih je večkrat ob priliki pri državnem pravdništvu vprašal o oaodi Ivana. Kasnejše je pa radi vedno večjega posla, nesrečnika popolnoma pozabil. Toda baš sedaj se je njega zopet spomnil. Je li obsojeni res postal slaboumen, kakor je to pred obsodbo Mirkovič prorokoval? Mogoče je že davno v umobolnioi umrl, ali ae je pa mogoče v njem zmotil in je Ivan umoril trgovca rea v jezi in atraati? Pričel ae je iznova sanimati za oni davno minoli slučaj in sklenil v prihodnjih dnevih pri državnem pravdniitvu pregledati spise o Ivanu. Med tem, ko je tako premišljeval, zaslišali so se v prednjej sobi koraki, za ktere se pa Mirkovič pr votno ni zmenil. Takoj na to ao se njegova vrata tiho odprla in Mirkovič, mialeč, da ga je prišla klicati aoproga, ali kdo drugi njegove obitelji, ae je jedva ozrl proti vratim. Med vratimi je vgledal velicega moža, ki je bil oblečen v atarej od molov anedenej kmetakej obleki V roki je držal mali zavoj. Njegova lica ao bila vpadla in njegovi lasje, kolikor jih je bilo videti izpod klobuka, biliaoaivi. Vpolutem nej odvetnikovej aobi bil je ptujčev obraz aličen mrtvecu. Le njegove oči ao bile še žive, njih je bilo opaziti nekak ogenj kteri je bil vprt v odvetnika, ki j začudeno opazoval došleoa in ki bi najraje prijel za orožje. Vendar ae je pa Mirkovič takoj umiril. Bil je namreč veič, kako je po etopati a zločinei in nearečniki kterih ae ni takoj preatrašil. On je vedel, da je mir najbolje orožje. Toda kedo vš, je li došlee v iatini zločinec? „Kedo ste vi?" vprašal je Mir kovič prijazno doileca. „6sfe ie lite?" , Slednji je obstal pri vratih ia poloftil svoj za vej na tam atojeti pokroyom t 2 pokrovoma $16.00: in viSje. „Ali me več ne poznaš?" vprašal je razburjenim glaaom. Že naglaa, a kterim je ptujec po-vdarjal svoj govor, odvetniku ni ugajal vsled tega je stopil za svojo mizo in ae za ailo zavaroval s stolom. „Ali me več ne poznaš?" ponovil je ptujec. ,,Jaz sem Ivan 1 Oni Ivan, kterega si napravil bedakom za dobo petindvajsetih let, v dvora ni porotnega sodišča! Toda bedak je sedaj prost in te bode izplačali'4 .jNesrečnež!" vzkliknil je odvetnik in stopil v kot *a mizo, kjer j pobral težko železno ravnilo. Toda njegov nasprotnik je bil hitreji ic je v tem hipu prijel Mirkcviča z-vrat. Slednji je padel proti steni it skušal z vsemi močmi rešiti se i napsdalčevih rok. Že je čutil, da j' zgubljen in sam pri Bebi mislil, dt ga bode Ivan umoril. Toda v tem trenotku so se zaslišali v sobi koraki. Dolgotrajno zvonenje v odvetnikovej sobi je privabilo k njemu njegovo rodbino. Slučajno je Mirkovi/ slonel na steni tako, da se je pri tisnil na gomb električnega zvoner. V pisarno je prišla odvetnikov* soproga, ktera je bila radi njega \ vednih skrbeh in njegova odrašfia na Binova, dočim bo manji otroci Srebrne ure r enim prišli kasneje v spremstvu sobarice. Prišedši v sobo, prvotno niso vedeli kaj bi pričeli. Odvetnik je bi skoraj že nezavesten in Ivan ga je še vedno držal za vrat. Toda takoj na to sta skočila Mir kovičeva sinova na Ivana, kterege sta zajedno s hišnikom kmalu odstranila. Med tem je poslala od-vetnikova soproga svoje otroke pc policaje, kteri bo par minut kasneje prišli. Mirkovičeva je v tem čaec io skrajnosti zmučenega avojegi loproga odvedla v spa'nico, dočin so sinova in hišnik trdno držala besnečega Ivana. Mirkovič je bil vsled uepričako vanega napada dalj čaBa bolan in j« moral še leiati, ko ga je obisktl preiskovalni sodnik. Vendar je o pravem času ozdravel, da je zamene! priti k porotnej obravnavi, ka mor ji bil pozvan za pričo. Po šestindvajsetih letih stal je Ivan v istej sodnej dvorani pred onim možem, kteri ga je takrat hotel rešiti. Tcda kako se je od ts-rat vse Bpremenilo. Danes je bil Mirkovič tožnik in je moral uasto piti proti onemu toženemu, ktereg; je skušal pred šestindvajsetimi let rešiti. Le težkim srcem izpovedal je oa-vetuik vse, kar je vedel o napaau in pri tem pripomnil, kaj je Bvoj čas za napadalca storil. Takoj ob pričetku obravnave moral se je Mirkovič čuditi, ko je zvedel od predsednika in zaslišanih prič iz zaporov, o Ivanovem obna šanju iz česar je sklepal, da je tako rekoč vendar le on sam kriv, da ga je Ivan napadel. Odvetnika je sroe zabolelo, ko je zvedel, da je Ivan takoj, kakor so ga v ječi pričeli pBovati z,,norcem", dotičuika pretepel im kako je potem od lete do leta postajal njegov značaj jedno ličneji in skoraj mračneji, dokler Be njegova jeza zopet ni ponovila, kakor hitro so ga spustili is ječe. If vsega tega je sklepal, da je Ivan It radi tega želel zadobiti prostost da se odvetnika, kteri je sodišče dokazoval, da je Ivan slaboumen, osveti. Kako pri prvej obravnavi, take je tudi sedaj zaslišalo sodišče zve-dence, kteri so Ivana po njegoven duševnem stanju preiskali. Vendar so pa sedaj vsi trije zvedenci prišli do jednoglasnega sklepa in zaključ ka, da je Ivan vsled dolgotrajnega zapora postal slaboumen, in da smatra svojega prvega dobrotnika svojim največjim sovražnikom. „Be-daka" so toraj v resnici proglasili bedakom. (Konec prihodnjič.) Jacob Stonich *9 E. Madieon St., Chicago, 111.j Sirka predstavlja vro za gospode (16 Size) z dvojim pokrovom (Basscase) in so vtakoma znani najboljši pokrovi se zlatem pretegneai | (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane 1 7 kamni $15, 15 kamni $18. Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro. Vam sedaj ponuja lepa priložnost kupiti dobro uro ra male denarje. Z* obile naroCbe se pri porotam z vsem spoStovanjem Jacob Stonich, 89 E. Madison St., Chicago, BI. MATIJA POGORELO, PRODAJALEC v, Terižic, nkm in druge zlatnine. Bogata zaloga raznih knjig. Cenik kn jig poiil j am p o i t n i a e p r o * l o. Pifcte po nj! Cene uram so naslednje: Nikel ure ^ Jewels $6.oo Boss case 20 let garancije 15 Jewels Waltham $9.ooi 16 gire 7 Jewels (15.00 15 $18.00 ii2.oo< Boss case 25 let garancije 16 site 7 Jewels $25.00 „ »7 m $?o.oo V svoji saloffl mam tndi Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah. BABI telefon kadar dotpefi na kako postajo v New York in ne veA kako priti k Fa. Siocwt. Pokliči številko 8795 Oortlandt in govori slovensko. Compagnie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVIC0-1NNSBRUK LJUBLJANA. POSTNI PARNIKI SO: ,,La Lorraine", aa dva vijaka........................12.000 to«, „La Savoie", „ „ „ ..................................12.000 ,, ,,La Touraine4-*, „ ,, ,, ..................................10.000 ,, ,,L'Aquitaine", ,, „ „ ................................10.000 ,, „La Bretagne",..........--........................................s.000 ,, „La Champagne",.........................................8.000 ,, „ La Gascogne",........................................................8.000 „ 25.000 konjakih moH. 25.000 „ „ 12.000 „ „ 16.000 „ „ 9.000 „ „ 9.000 „ „ 9.000 „ „ Parniki o d pljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopoludne. Parniki odpljmjejo is pristanišča Stv. 42 North River, ob Morton Street CENA: V kuverti ducat kuvert ia papirja - $0.15 V Ska ti j i 2 ducata „ „ $0.35 o.6o o.JJ velika 15 centov. Slovenska Pratika 10 centov, Opomba. Vse zlate are so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naitedh arah jeBlgfr aH Waltham, kakorinvga kdor ieli. Blago pošiljam po Express C. O. D. XW Vsa MOJ* BLAOO JK GARANTIRANO I Math. Pogorelo, 320 N. Chicago St., Joliet, 111 La Gascogne * La Touraine •La Savoie * "L'Aquitaine La Champagne 20. mar. 27. mar. S. apr. 10. apr. 17. apr. 190« 1902. 1002 1902 1902. *La Touraine •La Savoie •L'Aquitaine •La Lorraine *La Touraine 24. apr. 1 maja S. maja 15. maja 20. maja 1902. 1902. 1902. 1902. 1902. Parniki 2 zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Glavna agencija; 82 BROADWAY, NEW YORK. Edini oficijelno autoriz. slovenski agent. Bremenskega Lloyda, Generale Transatlantiqne, Holland America Line, Red Star Line pr*daja parobredne listke po i a v i r n i h ceaih. Vaaeega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani aatanča* prih*d t X«w Y«rk, t« ja po kteri leleznici in kedaj pride, ga Jaka aaj človek aa kola<3v«r* in k nam pripelje tako tudi na parnik in ga v»e to ni5 ne velja, t* je velike vredaoeti in ni iz oči spustiti. Ako ste v sadregi pojdite k telefona, kteri m nahaja aa vmki ieleenični postaji ia pokličite Številko 3795 Cortland, all aajleŠk*: three scvea nine fve Cortland, potem m namt p« t«ma£e £«v«rite ia pri4e ede« p* Vas, t« velja telo ■d* in j« velike vredaoeti. Dalje Vaa opocorajeme {lede poCIjaaje denarjev v staro domovino. K i k j t r o* bodete take eeie, Vim Is veeM* p**Weleai baker p« Meči. Deseti) Wtw Se poelajim, a ai 9a rejtlwt, da ki Jaiaegai toliti • sgtibi. RED STAR LINE (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") ——— Hew Yorka v Antwerpeh voz, naravnostjz pHIUDELPH|& v ANTWERPER prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: VADERLAND aa dva vijaka izoso tea. ZEELAND............i*°oo t»a. KENSINGTON ma dva vijaka 8669 t os. Pri S0UTHWARK na dva vijaka 36o7^ton. KNJIGI^ ktere imamo v nafii salogi in jiii odpošljemo poštnine proste, ako it nam inesek naprej pošlje: Josip Losar v East Helena, M on* priporoča svoje grocerijsko blago kakor tndi OBLEKO, OBUVALA va možke, ženske in otroke. Dalies VIKO. FINS SMOD2B in XJB ia KUHINJSKO OPRAVO Vse »rtrtaitm 99 naiiutti anL r Molitvene knjige: Fino vezane s imitacijo slonove kosti, ali v finem nanju in s »late obreso: Spomin na Jezusa 45 et., SS et. Filoteja, s zlato obreso $1.2t. Rafael, platno 75 ct. „ usnje 85 ot. Ključ nebeških vrat, 75 et. Kruh angel j ski, 65 ct. Vrtec nebeški, 65 ct. 45 et. Duhovni Btudenec, 65 ct Vodnik v nebesa, 6a et. Rajski cvet, 65 ct. Jezus prijatelj otrok, 60 et. Hvala božja, 60 et. Ave Marija, 10 ct. Druge knjige: Hitri ra6unar, 40 ot. Pratika, mehko vezana, 19 oentov, Abecednik iz slov. mladei, 20 ct. SlovenBko-nemški besednjak 90 «t. Druga nemška vadnica, 80 ct. Prva nemška slovnica, 35 ct. Pavlinov slovensko - nemški slovarček, 40 ct. Preprotnik, zbirka raznovrstnih pisem in raču.iov, 30 ot. KOLEDAR za leto 1902, 26 ct. Hubad pripovedke I? in II. zvezek 20 et. Sveto pismo stare in nove zaveze z razlaganjem — 6 zvezkov $6. Zgodbe sv. pisma mala izdaja SO ct. " " velika " 50 et. Bleiweis slovenska knhariea $180 Dimnik avstrij. junaki vezane 90 et " " " broširane 75 et Slovenski ialjivee 30 et. Boerska vojska SO et. Mrtvi gostaft 30 et. Admiral Tegetthof 89 et. Marjetiea 50 et. 8v. #enove£a lt si. Labsjivi kljakee 29 et. Vojska na Turškem 38 et. Naš dom I. in II. »v., po 20 ct. Gozdovnik, I. in II. del, oba 50 ct. Streleo, 25 et. Ino leto med Indijanci, 20 et. Jama nad Dobrušo 20 ot. Najdenček, 30 ct. Mirko Pošten j ako vift, 20 ot. Izidor pobožni kmet, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kratlco- časnio itd. j 90 ct. Nezgoda na Palav&nn, 20 ot. Izanami, 24 ct. Zbirka ljubimBkih pisem, 80 ot. V domačem krogu, 25 ot. Potovanje v Liliput, 20 ot. Kako je izginol gozd, 20 ct. Doma in na tujem, 20 ct. Razne knjižice za mladino, po lOct Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Prešernove poezije, vezane T5 et. „ ,, broširano 50 ot. Spominski listi is avstrijske zgodovine 20 ot. Narodne pripovedke 25 et. Šaljivi Jaka 20 ct. Mlinarjev Janez 40 ot Poslednji Mohikaneo 20 ot. Stezosledec 20 ot. Naseljenci 20 ct. Re pošte v 20 ot. Črni bratje 20 et Maršal grof Sadeekj 20 et.' Pod turškim jarmom 20 et.^ Naselnikova hči 20 ot. May Erie — amerikan. povest 20ct Nikolaj Zrinskj 20 et. Na Preriji 20 et. Hirlanda 20 et. Hildegsrda 20 et. Z prestola na morišfts 29 et. Vstajenje 30 et. Zemljevid eelega sveta 25 et. Zemljevid Zjedinj. državah Sftet. »•t. Jurij 90 et. 1 FRiESLAND 7116 ton dobra hrana, cenah za medkrevje so vpoštete v86 potrebščine, najboljša postrežba. Pet fcz Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike ii ali v Avstrijo : Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NBW YORKA edpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola iti 14, eh vamogjtt Falten St. — Ic PHILADELPHIJE vsako drugo srede ed pemola eb vznožju Washington St. Cl«d« vpraSanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadway, ITEW T0EK. — Oor. Dearborn & Washington Strs., 0EI0AGO. — 30 Montgomery St., BA]f FROOISOO. — Third & Pine Btrs., ST. L0UI8, ali na njene zastopnike. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) lici kraljevo nizozemsko In poŠto Zjedlnjenih držav med New Yorkom in Kotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. N00RDAM, paraik z dvojni« vtja kom, tj.000 ton. RYNDAM, parmfk t dvejnim vija kom, 13.000 ton. POTSDAM, parmik z dvojnim vija kem, 13.000 ton. 8TATENDAH, e dvojmim vijakom, 10.500 ton. ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8.300 ton. MAASDAMYD* AMSTERDAM. ^ Najcenejša roinja do ali od vseh krajev južne Avstrije. " Radi erae glej aa posebej objavljenih listinak. Parobrodna črta ima svoje pisarne Trtrtru, St. 7 Prosta luka Inomostu, s Rudolfstraaie Dunaju, I. Kolowratv4ng xo. Brnu, sx Krona. Iz Parmi k i •d p 1 i « j e j •: I.OTTBI.BAMA vsak četrtek in ie NEW se ko to eb te. uri tjmtraj. TOX.KA v a a ko HOLLAND AMERIŠKA ČRTA, «9 Brtiiwiy, MM VftMk, M La SM« 6HI0AM0, ILL