PRIMORSKI DNEVNIK ikutnina Pečana v gotovini /'°D' postale I gruppo - (.ena 70 lir Leto XXVI. St. 155 (7649) TRST, četrtek, 16. julija 1970 VOZRAČJU NEGOTOVOSTI IN ZAOSTROVANJ Andreotti se je včeraj posvetoval $ predstavniki parlamentarne opozicije Socialdemokrati so ponovili napad na PSI, ki so ga razširili tudi na KD - Poziv Forlanija tajnikom strank za skupen razgovor o odborih . . RIM, 15. — Danes je kandidat za sestavo vlade Andreotti *l|eval z razgovori za rešitev krize. Medtem ko se je včeraj P°*vetoval •tavniki V krs,..m -------—p0 ra zg o se je s predstavniki štirih strank, se je danes sestal s pred-vse parlamentarne opozicije. kratkem presledku Vnn, ---- -------- r ■-■.a" j u * *®natorjem Parrijem je An-eotti zapustil za nekaj minut dvo-n° kavalirjev in se zadržal z v'narji, ki so ga vprašali kako 8 ®do posvetovanja. Andreotti je novinarjem odgovoril, s ,le danes dopoldne pogovarja W Upinamj, ki niso samo tuje, vlaa • v raznn želje, ki jih je vedno dobro tudi nujni gospodarski ukrepi ter everiti neposredno od predstav- ,0V’ ki jih ie liudstvo izvolilo. a : — j‘ii je ljudstvd izvolilo, rntl- re°tti je nadaljeval, da se bo chp Ses^a^ s predsednikom Gron-ih Jen"l’ na^° Pa s predsednikom fl,.o^0^)recisednikom CNEL, to je z jMhizmom, ki ga do sedaj niso v "J ovrednotili. Preostali del dne- kori*n ver'e*-no tudi petek bo iz-, 'stil, da bo vrgel na papir osnu-Programa. Istočasno pa bo tudi da teVa* strank, če obstaja volja, kot Se aporazumejo na periferiji, ie Je, tiilo to dogovorjeno s sedaj por| 0 znanim političnim uvodom rtrtJ1,ni- Ta del POgajani je An‘ 1^1 eotti označil kot bolečo točko, sp3da med srečania in med spo Pade teh dni. pričakovane reforme, o katerih je bil že govor na sestanku od 9. julija, ne morejo biti učinkovite, niti ne morejo zagotoviti nobenega rezultata, kolikor ne bo politične jasnosti in doslednosti, da se obudii zaupanje delavcev in demokratičnega javnega mnenja v vlado levega centra. Zaradi tega je nepotrebno in umetno razlikovanje med političnimi vprašanji in med vprašanjem reševanja gospodarskih težav. Prvo vprašanje pogojuje drugega, kot sta tudi politična stabilnost in gospodarska trdnost nujen predpogoj za ustvarjanje reform. Jutrišnji »Avanti* objavlja uvodnik, s katerim odločno polemizira z zadnjimi stališči socialdemokratov in ugotavlja, da se ni nič takega zgodilo, kar bi opravičevalo njih napade na socialiste in celo na demokristjane. »Avarotd* se zaradi lega sprašuje, kje so resnični razlogi, za tako ostre napade. Istočasno pa je urad za lokalne ustanove PSI objavil podatke o predvidenih večinah v lokalnih ustanovah, iz katerih izhaja, da deželah z levosredinskimi upravama, ali kjer ima KD absolutno večino, živelo 81.77 odst. vseh prebivalcev teh dežel. Današnja pogajanja je Andreotti pričel ob 10. uri, ko je sprejel namestnika tajnika KPI Berldnguer-ja, predsednika komunistične sku- pine senatorjev Terracimja in sku- tek komentar, v katerem pravijo, ul a vprašanje novinarjev če me Sai • možno hitro rešiti krizo, vriz!6 freba upoštevati tudi poletno si -n,0, je Andreotti odgovoril: »To , želimo vsi. Tudi oni, ki se varja s politiko, ima družino in ybne potrebe.» . endar pa se položaj zaostruje i danes po sestanku izdal 'sni odbor PSU daljšo in zelo tro resolucijo, v kateri pravijo, i .Je krizo otvorila KD na osnovi 1 mjri°sb političnega razčiščenja * Se j str.ankami levega centra, da ^ ra, doseže enotnost stališč na vseh ) ^ deh. psu se strinja s to potre- l vj, ln Podčrtuje, da zahteva obno-tr ev. organske vlade levega cenil . Jasne in dosledne politične ob-j obvn°Sti vseb strank koalicije. Te i . ezn°sti se ne smejo omejiti sa->’ tret,na dokumente, temveč jih je tah3 ePo^azati v dejstvih in izbi-i dno • ar P3 se je zgodilo in se f kia8- 3 v deželnih odborih, v po-( da ''lnab 'n občinah pa dokazuje, i Drerr'llaja do rešitev, ki so v nas-V zve!*- z lini.io levega centra. V tej ' Vsnri' |e. 00‘toa volja PSI, da po-dstv’ k'er to smatra za koristno. te-, a!'la frontistične večine in c-- .0ca, ali onemogoča, organske ^a to stranko izven področja le 0l *ne levega centra, kar priča o političnega načrta, ki pre- ZASEDANJE VRHOVNEGA SOVJETA SZ Kosigin in Podgorni ponovno izvoljena Potrdili so tudi vseh 81 dosedanjih ministrov Vej?a centra Dol°čeni krogi krščanske demo- Predsednik vlade SZ Kosigin *.....n,,,,...........................* j^IMlVO ODKRITJE TEDNIKA «L’ESPRESSO» Do kraja izdelan načrt o gospodarstva MOSKVA, 15. — Danes se je sestal vrhovni sovjet na plenarnem zasedanju, na katerem so dopoldne ponovno izvolili Alekseja Kosigina za predsednika vlade. Izvolitev je predlagal generalni tajnik KP SZ Brežnjev, ki je tudi povedal, da je ■imenovanje Kosigina odobril centralni komite na ponedeljkovi seji. Glasovanje je bila enotno in je vseh 1517 poslancev dvignilo roke. Celoten postopek je bil zelo kratek, saj je Kosigin najprej prebral kratko izjavo, s katero je napovedal svojo ostavko in ostavko vseh 81 članov ministrskega sveta, če mur je sledila izvolitev. Ponovno so potrdili tudi vseh 81 dosedanjih ministrov in predsednikov državnih odborov na raznih sektorjih. Na popoldanski seji vrhovnega sveta se je ceremonija ponovila, ko so prav tako na predlog Brežnjeva ponovno izvolili za predsednika vrhovnega sveta Nikolaja Podgor-nega. Na popoldanski seji je bila na tribuni gostov prisotna celotna egipčanska delegacije z Naserjem na čelu, ministrom za zunanje zadeve Riadom, ministrom za obrambo Favzijem in tajnikom arabske socialistične zveze Sabrijem. Naser je bil nekaj časa na počitku in zdravljenju v bližini Moskve in se bo do sedaj verjetno nadaljevali razgovori. Vrhovni sovjet je na današnji seji tudi odobril izjavo o Indokini in o Srednjem vzhodu ter izglasoval nov zakon o delu. pane komunističnih poslancev ln-graa. Po razgovoru je Beirlinguer dejal novinarjem, da so osnovna stališča komunistov že znana. Tako so predvsem znani predlogi o novi gospodarski politiki, ki naj stremi h kvalificiranemu razvoju produktivnega sistema, ki bo temelji na obrambi delavskih pridobitev in na pričetku politike reform. Berlinguer je tudi nadaljeval, da je znano stališče komunistov glede lokalnih odborov in da odločno nasprotujejo, da bi Rim in vlada diktirali večine v deželah, občinah in pokrajinah, saj se morajo večine svobodno sestavljati. Glede vladne krize pa so mnenja, da je ne bo mogoče premostiti z nadalj-I30 31 njo vlado štirih strank in so mnenja, da bi morale demokratične levičarske sile pokazati več poguma in več pobud. Andreotti je nato sprejel tajnika PLI Malagodija skupaj z načelnikom parlamentarnih skupin. Mala godi je po sestanku izjavil, da objektivno obstaja ali perspektiva propada pogajanj, ali novega in še hujšega popuščanja marksistično -komunističnemu maksimalizmu. Očiten je manever PSI, ki hoče ostati v vladi s KD, istočasno pa delati svoje kupčije v odborih in s podporo KPI izvesti nekatere dvomljive finančne ukrepe. Malagodi je nadaljeval, da mora biti vsaka u-činkovita gospodarsko - finančna politika vključena v okvir resnične demokratične varnosti in gospodarskega tržišča, govoril je o strategiji obrambe pred komunizmom in celo očital socialdemokratom, da pomnožujejo svoje topovske strele, pri čemer pa ni jasno, ali gre samo za slepo streljanje. Kandidat za sestavo vlade je nato sprejel predstavnike PSIUP, popoldne pa predstavnike MSI, PDI UM, levičarske skupine v senatu, avtonomne skupine socialistov v poslanski zbornici in zaključil posvetovanja, ko je sprejel senatorja Volg-gerja predsednika parlamentarne skupine Volkspartei. Politični tajnik KD Forlani je danes pozval tajnike ostalih treh strank levega centra, da skupno proučijo položaj, ki se je ustvaril na periferiji po volitvah 7. junija. Na ta način je treba priti v roku 48 ur do podrobne dokumentacije vsakega primera ter na osnovi te proučitve kompleksno reševati vprašanja sestave lokalnih odborov. Forlani je tudi povedal, da se je zanimal, če je mogoče ponovno proučiti nekatere lokalne okoliščine, o katerih se sedaj razpravlja. To delo naj bi se torej vršilo na ravni političnih strank, stalno pa bodo obveščali kandidata za sestavo vlade Andreottija. Jutrišnji «11 Papoto« objavlja kra- da od nadinov in od rešitve vprašanj občinskih, pokrajinskih in deželnih odborov v znatni meri zavisi politično razčiščmje, Id more privesti do rešitve vladne krize. Ni mogoče misliti, da bi KD lahko bila odgovorna za politično linijo, ki ni v skladiu s stvarnostjo v vsej državi. V tem smislu so direktive ta stališča KD zelo jasne in na splošno odgovarjajo stališčem, ki jih zastopajo periferični organi stranke. Seveda pa gre za zelo zapletene odnose in ni tako preprosto razlikovati primere, ko gre za izredne lokalne okoliščine ali primere, ki niso v skladu z generalno politično linijo. Najboljši način, da se rešijo vprašanja ni v tem, da se jih zaostruje, temveč da se stvari oretičijo v ozračju skupne dobre volije. Danes se je sestala zbornica, ki bo jutri ratificirala šest zakonskih dekretov, ki jih je sprejela vlada v korist šolnikov ob zaključku spora s šolniki. POROČILO PODPREDSEDNIKA ZIS 0 1'KREPIH ZA USTAVITEV POVIŠANJA CIN Izčrpna razprava v zvezni skupščini o jugoslovanski gospodarski politiki Tepavac o obisku italijanskega ministra Zagarija v SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Nikola Miljanič je danes na skupni seji Sveta narodov in gospodarskega sveta zvezne skupščine v poročilu o izvajanju gospodarske politike v tekočem letu izjavil, da kljub pod vzetim ukrepom gospodarska giba- Ta sredstva bodo uporabljena za pospešitev izvoza. Podpredsednik ZIS je napovedal; da bo zvezni izvršni svet najkasneje do septembra predložil ukrepe za razbremenitev gospodarstva. Pri pojasnitvi predloženih ukrepov je MUljonič dejal, da bi bito neumestno še bolj se zadolževati v nja ne potekajo tako, kot je bilo inzemsitvu, oziroma uvesti omejltve-predvideno. Osnovni problemi so občutno povišanje cen in stroškov proizvodnje ter nevarnost povečanja deficita plačilne bilance. Rešitev problema je treba iskati pred vsem na področju politike razdelitve dohodka, splošne potrošnje, deviznega zunanje - trgovinskega režima. V nadaljevanju svojega poročila je Miljanič objasnil ukrepe, ki jih zvezni izvršni svet trenutno predlaga, da bi se preprečilo nadaljnje povišanje cen in poslabšanje nestabilnosti. Da bi se omejila splošna potrošnja ZIS predlaga, da se blokirajo vsi proračunski presežki. Da bi se povečala konkurenčna sposobnost jugoslovanskega gospodarstva na domačem trgu ter da se zmanjša uvoz in spodbuja izvoz, se predlaga uvajanje 5-odstotnih pristojbin na uvoz vseh vrst blaga. ne uvozne ukrepe, ker ba to zmamj. šalo gospodarsko dejavnost ta povzročilo povišanje oen. Miljanič je izjavil, da vlada pozorno spremlja politiko zadolževanja v inozemstvu in da Jugoslavija redno izplačuje vse inozemske kredite. V razpravi na ločenih sejah Je Mo ugotovljeno, da so predloženi ukrepa edino mogoči. V svetu narodov je bil posebno zapažen govor Romana Albrehta, ki je dejal, da je slovenska delegacija v razpravi v Svetu narodov o gospodarski politiki 1970 opozorila na določene probleme, katerih teža je bila takrat podcenjena in je naštel neugoden položaj za tiste, ki so te naše opozocitve odbijali ter morajo sedaj priznati, da so bile upravičene. Zaredi tega sodim, je izjavil Romati Albreht, da se moramo resno pomeniti o načinu sprejema aiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniinMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiuiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiniiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽE DRUGI DAN OSTRIH DEMONSTRACIJ Fašisti so napadli sedeže KPI in PSI v Reggio Calabrii Včeraj se ie nadaljevala zapora, ki so jo sindikati obsodili ■ Ostra obsodba tajnika PSI in CGIL REGGIO CALABRIA, 15. - Ves dan so se nadaljevale demonstracije, ker Reggio Calabria ni bila izbrana za glavno mesto dežele. Že v zgodnjih jutranjih prah so prižgali kresove s starimi avtomobilskimi gumami, papirjem in raznimi ostanki. Postavili so cestne pregrade, tako da so s težavo vozili celo policijski avtomobili. Do poldne je skupina demonstrantov skušala vdreti v sedež socialistične stranke, kasneje pa na sedež komunistične stranke Demonstracij se udeležuje nekaj tisoč oseb, predvsem mladeničev, popoldne pa so se jim priključili tudi občinski uradniki. Sindikati so tudi danes potrdili, da se ne strinjajo s splošno stavko, ki bi se morala danes zvečer končati. de ter so zaradi tega zahtevali javno razpravo o glavnem mestu dežele in to v korist celotne dežele. Tajnik PSI je odločno obsodil sramoten napad, ki je bil dopoldne izvršen na sedež PSI ter pri tem ugotovil resne odgovornosti določenih krogov KD in PSU. Izvršni odbor CGIL je poslal no tranjemu ministru telegram, v Katerem izraža odločen protest zaradi napada na sedež demokratičnih strank, kar so izvedle sile tradicionalne desnice, ki so odgovorne za socialni in gospodarski zastoj pokrajine, dežele in italijanskega juga. V brzojavki tudi opozarjajo, da bodo sprejeli ustrezne ukrepe in da so pozvali vse delavce, da preprečijo manevre desnice, istočasno pa tudi pozivajo vladne o-blasti, da zaščitijo demokratično „ P . K„;: svobodo in zahtevo takojšnje ener- fašističnemu na- je generalni tajnik PSI Nino Neri izjavil, da socialisti niso čakali, da se stanje zaostri in da profesionalni razbija« pridejo do bese- spre^’ 15. — Jutrišnji tednik «L'E-v je v.?0* objavlja zanimivo vest, da i' Rum1 na m'z* predsednika vlade , bo ^Ja. še predno je sklenil, da !: 8osn«rf obširen dokument o Wr°Caiskem Položaju in o načinu, javi 1 ga je treba rešiti. List ob / h ju razne podrobnosti te analize deja da je rezultat skupnega Plomba, Giolittija ta Carli ja. 23 dvajset tipkanih strani, 1 1. r®zdeljene na štiri poglavja: /1 'Zv poletov Potrebno je izpopolniti letališke storitve Po vključitvi deželnega letališča Podatki iz raznih turističnih kra- pri Romkah v mednarodne letalske zveze, Je opaziti letos precejšen porast »charter« poletov med turistično sezono. Tako bo na letališču pri Ronkah letos približno 170 »char-ter» poletov z Londonom, Prago, Glasgovvom, Manchestrom, Kopen-hagnom, Luksemburgom Itd. ter 20 poletov s Finsko, lz katere se je začel letos popolnoma nov dotok turistov na plažo pri Gradežu In Lignanu. Zaradi zanimanja turističnih agencij severne Evrope in povečanja dotoka turistov Iz Avstrije ter večjega zanimanja turistov Iz Anglije, kaže, da se bodo poleti iicharteri) v letošnjem letu v primerjavi s preteklim letom povečali kar za 140 odstotkov ln da se bodo v prihodnjem letu povečali še za nadaljnjih 60 odstotkov. To večje zanimanje turističnih agencij ln večji dotok turistov Je treba pripisati znižanim tarifam, kakor tudi obsežni propagandi deželnega od-bomištva za turizem v raznih evropskih državah. Na ta način je letališče pri Ronkah potrdilo »vojo trgovsko ln turistično funkcijo. jev, tako obalnih, kakor hribovskih, kažejo, da je treba turizem šteti med osnovne komponente ekonomskega razvoja naše dežele. Spričo tega je treba podpirati turistični dotok in nuditi turistom hitre prometne zveze. Za bolj oddaljene kraje pridejo glede tega seveda najbolj v poštev poleti «charter», ki se vsako leto bolj razvijajo po vsem svetu in Imajo vedno večji pomen tudi zaradi tega, ker se vedno bolj veča kapaciteta letal. Kakor Je znano, je letališče pri Ronkah že avgusta 1966 doseglo priznanje za mednarodni letalski promet z nepretrganim umikom 24 na 24 ur. Ima vzletno stezo 2.200 m * 65 m, taiko da lahko pristajajo letala vseh vrst, ki vozijo na evropskih letalskih progah. Spričo razvoja prometa pa bo treba okrepiti letališče, zlasti glede raznih storitev, ki se tičejo poletov charter. Ti poleti niso časovno sorazmerno razdeljeni, ampak se nakopičijo v določenih urah ln Je zato treba poskrbeti za hitro delovanje raznih uradov ter storitev. nekatere kriterije, glede katerih Je zakon pomanjkljiv. Gre predvsem za način podeljevanja podpor krajevnim upravam za gradnjo otroških jasli. Sindikati menijo, da bi morali delavski predstavniki nadzorovati podeljevanje teh podpor In ocenjevati shemo razdelitve denarnih sredstev za lokalizacijo teh otroških vrtcev tja, kjer so najbolj potrebni, izhajajoč iz splošnih teženj po agregaciji delavstva. Prispevek dežele za jamstva malim indust. podjetjem Pred kratkim je stopil v veljavo deželni zaikon št. 25 glede ustanovitve sklada za riziiko v korist pokrajinskim konzorcijem za jamstva malim industrijskim podjetjem. S tem ukrepom se bodo lahko premostile težave, ki so do sedaj ovirale malim industrijskim podjetjem najem posojil zaradi pomanjkanja zadostnih jamstev. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je v naši deželi več kot 3.500 malih industrijskih podjetij in da se njihovo število polagoma veča. S prej omenjenim deželnim zakonom je bilo za leto 1970 določene pol milijarde lir kot prispevek dežele k skladu za riziko, ki ga bodo ustanovila mala industrijska podjetja v pokrajinskem merilu in v kanzarcialnd obliki. Ker je zakon že stopal v veljavo, bodo mala industrijska podjetja zdaj lahko u-stanovila pokrajinske konzorcije za jamstva na pobudo pokrajinskih trgovinskih zbornic. Odvzem vozniških dovoljenj V juniju so v smislu člena 91 cestnega zakona zaradi povzročitve prometnih nesreč s hudimi ali celo smrtnimi posledicami, odvzeli vozniško dovoljenje naslednjim osebam: Riccardu Loiju za 21 mesecev, Carlu Cerovazu za 9, Carlu Besednjaku za 8, Eziu Trampušu, Andreju Žagarju in Liviu Volsiju za 6 mesecev. Zaradi ponovnih kršitev prometnih norm pa so odvzeli vozniško dovoljenje Luciana Pettarinu za 2 ter Aldu Magriju za 1 mesec. Aretacija dveh spretnih jugoslovanskih žeparjev Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj aretirali in pospremili v koronejske zapore dva jugoslovanska državljana, 29-letnega Mid-hata Mehanoviča iz Sarajeva in 26-letnega Nikola Kljaiča iz Zagreba, oba obtožena tatvine z obtožilnimi okoliščinami. Prejšnji ponedeljek, okoli 18. ure sta 65-letna Ivonne Predonzani por. Pertot iz Ul. S. Michele 29 in njena nečakinja Marina opazovali v izložbi v Ul. Mazzini razstavljeno blago, ko sta ju nenadoma sunila omenjena Jugoslovana. Moška sta se vljudno oprostila, potem pa jo urno pobrisala. Šele nekaj minut kasneje je Pertotova ugotovila, da ji je e-den od njiju izmaknil iz torbice 10 tisoč lir. Nemudoma sta še pognali za Jugoslovanoma, ki sta, potem ko sta opazila, da ju ženski zasledujeta, še bolj pospešila korake. Dekle pa se je opogumilo in pričelo zasledovati enega od mladeničev, ki sta se medtem že razšla. S pomočjo nekaterih mimoidočih, je mladenki uspelo ustaviti mladeniča, ta pa je, potem ko je uvidel, da je izgubljen, izdal še ime prijatelja. Na kvesturi so oba Jugoslovana soočili z ženskama, ki sta spoznali v njiju spretna žeparja. Prispevajte za aolo-apomenik v Cerknem ! sti minimalne. Nasprotno se lahko na letovišču, taki sunki burje in celo dogaja, da nekateri koristniki tudi pri popolnem odprtju varovalk vode ne perjemajo ali dovolj, predvsem zaradi velike porabe, lahko pa tudi zato, ker lahko prihaja v napeljavah do tako imenovanih ((zračnih vreč», kar zadržuje normalen pretok. V zadnjih dneh je dnevna potrošnja vode presegla 157.000 kub. m, kar je nič manj kot 8000 kub. m na dan več, kot pa je trenutna maksimalna zmogljivost črpalnih in dovajalnth naprav. Acegat zato o-pozarja potrošnike, naj v lastnem interesu čim bolj omejijo porabo vode oziroma naj se Izogibajo prekomerni in nepotrebni porabi te v sedanji vročini talko dragocene tekočine. V delno tolažbo tistim, ki so zaradi visoke lege stanovanj v teh dneh najbolj prizadeti, pa lahko sporočimo, da polaganje vodnih cevi za podmorski vodovod kar hitro napreduje in da je doslej na morskem dnu že okrog 2 km celotne napeljave. Dnevno splavijo na morsko dno po dve cevi. Istočasno se približuje h kraju tudi gradnja povezave med podmorskim vodovodom in «by-passom» pri železniškem nadvozu v Mlramarskem drevoredu. V zvezi s pomanjkanjem vode pa ne bo odveč še posebno opozorilo: zapirajte vodne pipe! V zadnjih dneh je prišlo v stanovanjih do pogostih poplav ln v mnogih primerili so morali celo posredovati gasilci. To se dogaja zato, ker ljudje odpirajo pipe in ker voda ne priteče, jih enostavno pozabijo zapreti in potem zapustijo stanovanja. Ko medtem voda spet priteče, je škoda hitro tu. zmešanih vetrov pa nam niso všeč, ker ne prinašajo nič dobrega. Truplo kap. Zanonija kmalu v Italiji Krsto s truplom v Aleksandriji v Egiptu umrlega pomorskega kapitana Leonarda Zanonilja, bodo v soboto vkrcali na motorno ladjo «E-speria» in jo prepeljali v Genovo, od tam pa z vlakom v Trst. Kot smo že poročali, je kapitan Zamani poveljeval libanonski ladji «Karim», ko ga je egiptovska policija aretirala v februarju letos, ker je naredil nekaj fotografij v pristanišču v Aleksandriji. Zaradi obolelosti krvnega obtoka ln srca so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je nenadoma umri. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 6. do 12. julija zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 5, ošpice 16 (10 izven občine), epidemično vnetje priušesne slinavke 5, rdečke 2, srbečica 3 (izven občine), infektivno vnetje jeter 5 (1 izven občine). Zdrsnila je na podu avtobusa Včeraj zjutraj, nekaj po 10. uri, je 72-letna gospodinja Francesca Sfildgoi por. Zuilian iz Naselja Sv. Sergija 17, na Stari mitnici komaj vstopila na avtobus proge št. 21, ko je zaradi nenadnega odhoda vozila, izgubila ravnotežje in padia na pod slednjega. Z rešilnim avtom RK so priletno žensko odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma desne nadlahtnice in odrgnin po obeh kolenih sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja, če ne bodo nastopile komplikacije, v dveh mesecih. Po hudi vročini dež z hurjo Po hudi vročini brez sapice, ki sicer nii trajala dolgo časa, in po vesteh iz drugih krajev, je bilo pričakovati, da se bo vreme spremenilo tudi pri nas. Vročina je postajala neznosna, ker je bilo preveč vlage v zraku. Polagoma je sinoči temperatura padla kar za 20 stopinj razlike od torka, začelo je deževati in se je oglasila burja. Suša je že precej pritiskala, kmetje in meščani so si zaželeli malo dežja, toda ne s takim vetrom, ki napravi več škode kot dež koristi. Upati je le, da ne bo hudega neurja in toče in da ne bo več pihala burja. Ozračje se je iiifiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii um im Mini |||||||||||||||||,,|||||n||,|||,||||||||||||| imiiii,imiiiimiiuii FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA Slovensko prosvetno društvo »Igo Gruden* lz Nabrežine priredi v nedeljo, 19. t.m. ob 21. uri v društveni dvorani veseloigro Antona Tomaža Linharta «Županova Micka* Igrajo člani domače dramske skupine. Režija Lučano Terčon. Vljudno vabljeni! Šolske vest' Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda »2lga Zoisa v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoCa, da 22. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi razred za šolsko leto 1970/71. Do 22. julija 1970 se morajo vpisati tudi dijaki, ki so ob zaključku leta bili usposobljeni za višji razred. Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra’ 1970. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole ■Ivan Cankari, Ul. Frausln 12, sporo. Ca, da zapade 22. julija 1970 ob 12. uri rok za vpis v prvi, drugi In tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. Vpisovanje v 1. razred državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu je do 22. julija. Do tega dne se morajo vpisati dijaki ostalih razredov. ki bodo Izdelali v poletnem roku. Do 22. septembra pa se lahko vpišejo dijaki, ki bodo imeli popravne Izpite. Natančnejša navodila so na razpolago vsak dan od 9. do 12. ure v tajništvu zavoda. Ravnateljstvo državne srednje šole ■Fran Levstiki na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da 22. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v I., II. in III. razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. sep-tembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo drž. znanstvenega liceja (France Prešeren« v Trstu sporoča, da Je vpisovanje v vse razrede znanstvenega liceja, višje glmna-zlje ln klasičnega liceja vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 22 julija 1970 Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisat) do 22. septembra' 1970. Havnateljstvo državne srednje Sole ■Simon Gregorčiči v Dolini sporoča, da Je vpisovanje v vse razrede te šole vsak dan od 8.30 do 12,30 do vključno 22. julija. Do 22. septembra pa se lahko vpl-Sejo dijaki, ki bodo Imeli popravne Izpite v Jesenskem roku. Ravnateljstvo državne srednje So-le (Fran Erjavec«, Ul. Montorsino 8, sporoča, da zapade 22. Julija 1970 ob 12. url rok za vpis v prvi, drugi le tretji razred za šolsko leto 1970. 1971, Dijaki, ki bodo opravili po-pravne Izpite v Jesenskem roku, se moiajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo šo. le vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole sv. Cirila in Metoda z oddeljenimi razredi na Katlnari sporoča, da 22. julija 1970 ob 12. url zapade rok za vpis v prvi, drugi In tretji razred za šolsko leto 1970/71. Dijaki, ki bodo opravili popravne Izpite v Jesenskem roku, se morajo vpisati do 22. septembra 1970. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure Razstave V Moderni galeriji v Ljubljani razstavlja svoja dela Ljuba Štolfa, mlada slovenska slikarka iz Milana. Galerija Tergeste: Do 16. Julija bo razstavljal svoje Jedkanice slikar Glorgio Ferletti. Križanke - Ljubljana. Razstava likovnih del tržaškega slikarja Jožeta Cesarja. V razstavni dvorani Ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano 7 je odprta razstava »Blaglo Marin, podobe In dela« ob izidu Izven prodaje njegovega dela »Otoške pesmi 1912-1969» (I cantl deirisola 1912-1969) pri Edi-torlale libraria S.p.A. na račun Tržaške hranilnice. V občinski umetnostni galeriji u> Trgu Uuita razstava tržaškega slikarja Lida Dambrosija, kt razstavlja okrog 30 del. V umetnostni galeriji «11 Trlbbtos bo od 11. do 25. razstavljala svoje risbe slikarka Stefania Petracco. V občinski umetnostni galeriji nt Trgu Unitš bo od 18. do 26. tJB. razstavljal Roma Ive - Saull. Otvoritev razstave bo v soboto ob 18.30, Razstava cBiagio Marin, podobi in dela», se bo zaključila v soboto, 18. t.m. ob 19.45. S FILMOM v. ki so se, neglede na kla-m:n? ,usrneritev zavoda, pred peti-to * i °dločili, da se vpišejo na danes pa jo z zrelostnim 12Pitom zapuščajo... v P7 Grkov’, kot jih šaljivo nazi-i JP' se od ponedeljke poti pred Pitno komisijo... Največ jih odgo-rla iz slovenščine (6), takoj za rtia Fa ie latinščina s petimi kan-ati, sledita italijanščina s štiri-!■ Matematika pa z dvema, i N£?ateri maturantje menijo, da J bila komisija malce 'hudobna', ji J® kar 5 klasikom, maturan- j. m k* vedo vse o latinskem »ver-mu», dodelila razgovor iz mate-atike, 4 kandidati pa bodo orali odgovarjati iz latinščine, ovenščine in italijanščine. ^icer pa so kandidat res odlično P 'pravljenj in tudi profesorji-iz-P a sevalci se potrudijo, da razgo-or steče kar najbolj prosto, živo lovezan z našo problematiko, v .a. 0 se lahko vključuje marsika-n antični kniževnik. Da, tudi nje-P* lahko povežemo z našo doho Povedal nam bo marsikatero resico... ^ malce temno, vendar hladno r^e/.no telovadnico, ki še malce lil^dl. Po telovadnih gumijastih čev-, je komaj vstopila Jožica, ma-cJjant-ka z gor skega klasične,|i li- Sede za mizo in upre oči v pro-sorja slovenščine, s katerim bo azpravljala o slovenski pismeni nalogi. , ?rofesor ima krajši, sicer precej «ki eP Pbmislek. Čudi se, da so J”**, še posebno pa razred trža-reH ma*-urantov, ki je veljal za iz-1op° naPrednega, izpeljali prvo na-_ ° civilizaciji tako zelo reakcio- drn° in konservativno*. pU(a- res smo se čudili*, otem, ko ji pove, da je v prvi ayci naloge pisala preveč dolge človek Ste^e po^ovor 0 civi'*zac‘-i' »Menite, da nas tehnični razvoj p J® v obdobje večje sreče?* Juvanja probleme...* odgovori 'plskusij8 o slovenski nalogi je ra, kraju. Zdaj bi morala Jožica pr Prav'jati o grški nalogi. Manjši eKv°r’ *ler Profesorju latinščine in fte C|ne «cl'agonalno dialogiranje* Vst «re preveč po godu... Jožica fe n? in sede prav nasproti pro-bes rjU’ .^rv' stik. čeprav le z igro Vse° i -!e Postavljen. Zdaj pa bo pr.f lazie in prijetnejše, saj zna Knv "sor tako čudovito speljati po-in I!r' ^a Kraki 'n latinski pesmki P>satelji stopajo pred kandidaturah i?1 b' govorila o živih figuro^ Im je še včeraj stisnila f *KJe ste sedeli?* jo vpraša pro-Cf»or. «2adaj.» P® ste bolj slabo prepi- jedelnfce’ napisala 'ladjenice') seokusa razkazuje svoje mastno bo- sli hudega, saj profesor ne mi- le '«no in Jožica to ve. Hoče ji .Povedki, da je prevod sicer do-kak’ , e Akcija je povprečna. Za tapsus (Jožica je namesto lad- KONCNO vam lahko POSTREŽEMO Z ENIM največjih knjižnih OEL, ki OBRAVNAVAJO DOGODKE MED orugo SVETOVNO VOJNO; C’ L. SULZBERGER druga svetovna vojna V Njej JE 720 FOTOGRAFIJ (92 v barvah), ^ED NJIMI JE MNO-G° TAKIH, KI ŠE NISO BILE OBJAVLJENE! ^aietno, popolno In kar ^aJbolj skrbno zasnova-0 delo, dragoceno za |VSe ~~ ki so do- , v|ia'i vojne strahote n "Me, ki so bili rojeni Po vojni. 1 • Gbca »v Frančiška 20 Tel 61-792 ne bomo trgali. Sicer pa je profesorjevo mnenje o napakah zelo točno. «Veš, napaka je zelo subjektivna zadeva. Če se človek zave napake, to še ni napaka*. In Jožica se je popolnoma zavedala, sicer ne ravno hude, napake. »Ti je ugajal Lukrecij* je prvo vprašanje iz latinščine. «Lukrecij pravi, da smrt je nič. Čemu bi se potem bali niča. Je logično?* »Absolutno* meni Jožica. Pogovor je zdaj oprt na Lukre-cijevem zagrizenem dokazovanju o umrljivosti duše. Pa tudi to gre. »Govorila bova o Fedrusu. Ti gre?* Jožica je zadovoljna in pogovor steče seveda takoj o basni. »Katere živali nastopajo v Fedru-sovih basnih?* »Nosilke človeških slabosti.* «Reo'mo...» «Lisica, volk...* »In kaj to pomeni?* «Da zmaga nasilje.* Z ugotovitvijo kandidatinje, da pesnik cika na družbo, in profesorjevo pripombo, da je imel tudi neko afero s tedanjo policijo, je pogovor o Fedrusu zaključen. «Samo dve besedi o Tacitu.* »Historiae in Anales* je odgovor Jožice. Še nekaj besed o njegovem stilu, ki ni ravno preveč lahek, saj uporablja gerundije, gerundive in par-ticipe, pa smo že pri «enem kristi-janu*. Pri Hieronimu se Jožica in profesor menita, da smo Slovenci bolj boječ narod od Hrvatov, saj so ga slednji popolnoma prisvojili kot Sv. Hieronima. »Zakaj je znamenit?* »Po sv. pismu.* Jožica zdaj prevaja uvod v Lu-krecija. «Ste skandirali?* »Da. Sem bolj navajena.* «No, potem pa skandirajte.* Prevod steče z lepimi .ravenskimi izrazi, še nekaj vprašanj iz latinske slovnice in Jožica mora že pozdraviti, tokrat res zadnjič, latinščino ter se prav tako zadnjič spoprijeti z matematiko, predmetom, ki ji ga je določila komisija. Jožica govori zdaj o kozinusovem izreku, o prostornini krogle, nariše krog in trikotnik iin... da, tudi s tem je pri kraju. Vesela in nasmejana steče na' hodnik in pripoveduje sošolkam, kako je znala povedati volumen krogle, ne da bi vedela za slednjega .. . Vsi ji stiskajo roke, spomnijo pa jo še na svečano obljubo, da bo po maturi plačala »pizzo*. Verona je zadnja na vrsti.. Ves čas je tiho in mimo sedela v klopi in poslušala, kako so profesorji spraševali njene sošolke. Zdaj je vrsta na njej. Suha, z lasmi, ki ji segajo skoro do bokov, sede pred profesorja slovenščine, s katerim bo razpravljala o slovenski nalogi. Verena je odlična dijakinja, le vejic ne ljubi preveč in profesor latinščine jo vpraša, če so vejice pomembne v slovenščini. Seveda so, meni Verena, le pozabila jih je, pa nehote. »Lotili ste se zahtevnega naslova. Trdite, da je likovna umetnost ohjekitivnejša od glasbene.* »Glasba ni tako pod vplivom zunanjih čindteljeiv . .. Mnogo bolj subjektivni so slikarji, poglejmo samo na ekspresioniste ali impresioniste, ki so črpali snov direktno iz zunanjosti ...» Opravičuje Verena svojo tezo v nalogi. »Vendar pa je umetniški navdih povsod pričujoč,* je zaključna profesorjeva poanlba. Pri razgovoru o grški nalogi, jo profesor vpraša, zakaj je napisala »šolska naloga iz Grščine* z veliko ry n /vdrvi PO »Jezik in pravopis... Kaj se vam je zdela naloga?* »Malce nerodna,* meni Verena. »Včasih vas je slovar zapeljal. So bili nekateri, ki so šli budi preko slovarja,* ugovarja profesor. Sicer pa nič hudega. Prevod je dober in naloga več kot samo pozitivna. Latinščina. Profesor in kandidatinja skleneta, da se bosta menila o grškem pesniku Luki jan u. Zelo simpatičen je ta pesnik, ki ljubi ljudstvo in profesorju se vsili šaljivo vprašanje. »Ko bi Grk Lukijan vstal po 2000 letih iz groba, za katero stranko bi volil?* Oba, profesor in Verena, prideta do spoznanja, da bi Lukijan skoraj gotovo volil za kako naprednejšo stranko, saj je njegovo gledanje na svef_ »demokratično in malce socialistično . . .* Sledi razgovor o Seneki in Hieronimu, o različni duhovni globini v^jkega, o pesimizmu in atomistič-ni teoriji. »Je prepričljivo to, da se ni treba bati smrti?* »Teoretično vsekakor*. Še nekaj vprašanj iz latinske srebrne dobe, pa še krajši pomenek o tem, da latinščina sploh ni izumrla, da je še vedno živd prisotna in celo to, da »lahko zagovarjamo tezo, da latinska književnost traja še danes*. Živahnejši postane pogovor okoli Petronija. »S čim je povezano njegovo ime?* »Z romanom*. »Da, eden preredkih romanov Latinske literature*, je melanholična profesorjeva ugotovitev. Odgovori na vprašanja se zdaj zvrstijo v prijetnem pogovoru kot blisk: govot je o pustolovščinah lahkoživih ljudi, o Tnmalchicnc-.t-vi večerji, o Fellinijevem filmu, o Petronijevem tipu človeka, ki »brez gastvo . ..» Pa še nadaljevanje prevoda iz uvoda v Luikrecija, pa tudi latinščine je konec. Vereni je komisija dodelila italijanščino. Tudi profesorica, ki izprašuje kandidatinjo o Manzonije-vi drami «Adelchi», je v razgovoru prijetna, prav nič nooiondstič-na, kot sicet vsi profesorji, ki izprašujejo na zrelostnem izpitu klasičnega liceja. »Želite govoriti o avtorju, ki vam najbolj ugaja?* »A Silvia,* je odgovor kandidatinje in razgovor o Leopardiju steče mimo preprosto in živahno. V lepi in izbrani italijanščini Verena nato govori o Foscoiu, komentira neko njegovo pesem . .. »Naj pokrijem komentar?* «Ne, ne . . . ni potrebno,* ji prijazno reče profesorica. Še krajši pomenek o Sabi, prevod iz 30. speva Nebes iz Dantejeva Božanske komedije, in Verena se lahko poslovi. Na hodniku meni, da sploh ničesar ni znala ... ali vsaj zelo malo. Ko pa se ji živd malce pomirijo, vsa nasmejana in dobre volje pripoveduje, da je bil izpit vendar lahek in da je pravzaprav kar dobro odgovarjala .. . Ta .pravzaprav’ pa seveda pomeni vse, prav vse . .. Najboljši med slovenskimi dijaki silili! KATARINA OŽBOT. 1. b. razred nižje gimnazije EDA PAOLETTI. 3. b. razred nižje gimnazije DOLGOLETNI NEREŠENI PROBLEMI Vedno naraščajoči obmejni promet terja povišanje obmejnih blokov v prvo kategorijo Skozi Rdečo hišo gre dnevno nad 26.000 ljudi ■ Ze pred letom so obljubljali povišanje bloka Solkan I v prvo kategorijo ■ Podobne potrebe na celotnem goriškem območju IVA KORŠIČ. 3. c. razred nižje gimnazije Smo pred pričetkom nove mandatne dobe občinskih in pokrajinskega sveta in v prihodnjih petih letih bodo morale krajevne uprave rešiti vrsto zastarelih, nerešenih problemov, kot tudi vrsto problemov, ki so postali zanimivi šele v zadnjem času. Logično je, da ni rešitev vseh teh problemov odvisna od krajevnih uprav. Za mnoge stvari odločajo deželna uprava v Trstu ali pa razna ministrstva v Rimu. Do Trsta je mogoče priti in številni problemi so se rešili z lahkoto, v prestolnici pa so ljubosumni na svoje kompetence in neradi spustijo iz rok stvari o katerih imajo, po obstoječih zakonih, le oni pravico odločati. Tak problem, o katerem lahko odločajo samo v Rimu, je problem kategorizacije in odprtja obmejnih blokov na Goriškem in ob meji nasploh. Zunanje ministrstvo ima tu odločilno besedo, vendarle imajo delno svoje prste vmes tudi notranje ministrstvo in ono za turizem. Kolikokrat so časopisi na tej in na oni strani državne meje, slovenski in italijanski, pisali, da je stanje na goriškem odseku italijansko-jugoslovanske meje nevzdržno. Kolikokrat so na pristojnih ministrstvih nastopile obojestranske krajevne uprave, nešteto je bilo prošenj. interpelacij, zahtev. Lani, ce se ne motimo, je bila v Bariju italijansko - jugoslovanska konferenca o turizmu. Na njej so sodelovali razni vladni funkcionarji, podpisali so nekake protokole, v katerih je bilo črno na belem napisano, da bodo dali nekatere bloke na Goriškem v višje kategorije, a vse je ostalo pri starem. Edino kar smo dobili je bil prehod iz druge v prvo kategorijo bloka na Pleši vem v krminski občini. Vendarle je tudi na tem bloku ostalo delno pri starem, kajti tudi tu moramo uporabljati le prepustnico. Medtem ko je mogoče iti na Tržaškem čez mejo s potnim listom na štirih krajih, medtem ko je mogoče prav tako uporabljati potni list za prehod meje na več krajih tudi v Benečiji, ostaja na Goriškem edini blok prve kategorije prenapolnjeni blok pri Rdeči hiši. Ta blok je preobremenjen, saj gre tod mimo ves tovorni avtomobilski promet in tega je kar precej, čez ta blok gredo vsi, ki imajo potni list, čez ta blok gredo mnogi, ki imajo propustnico. Prometa je vsak dan več, ni več dneva ali ure, razen ponoči, ko bd bilo mogoče priti čez blok v nekaj minutah. Skoraj vedno je treba čakati v dolgi vrsti in to seveda o-težkoča še večji prehod meje v obe smeri. V prvih šestih mesecih prejšnjega leta je šlo skozi ta blok nad 3.300.000 imetnikov potnega lista. Torej le s potnim listom je šlo skozi Rdečo hišo dnevno 18.000 o-seb. Dodajmo temu številu še milijon in pol prehodov imetnikov obmejnih prepustnic skozi isti blok, pa bomo imdi dnevno drugih 8.000 ljudi. Čez Rdečo hišo gre torej dnevno 26.000 ljudi. Letošnje številke kažejo rahel porast. Lahko si predstavljamo, tudi če bloka ne poznamo, kakšna gneča je na njem vsak dan, kakšne »repe* morajo delati avtomobilisti, kakšnemu neprestanemu naporu so podvrženi policisti in cariniki na obeh straneh državne meje. Zakaj nočejo torej osrednji birokrati rešiti tega problema, za katerega bi bil verjetno dovolj podpis na kakem pismu ministrstva, saj morajo naprave za bloke vendarle priskrbeti prizadete občinske uprave. Z možnostjo prehoda imetnikov potnih listov po drugih blokih bi brez dvoma precej razbremeniti blok pri Rdeči hiši. Na območju goriške občine so odprti še nekateri drugi bloki, skozi katere lahko gredo imetniki obmejnih prepustnic. Nekaterih se lahko poslužujejo samo dvolastniki in podatki nam kažejo, da je skozi te bloke promet minimalen. Zaradi te- ga je na teh blokih tudi umik zelo omejen in vezan na razna letna obdobja. Poleg že omenjenega bloka pri Rdeči hiši imamo še dva bloka v Gorici, kjer beležijo precej prometa. Blok Solkan I je imel v lanski prvi polovici skoraj 400.000 prehodov. Na šempetrskem bloku pa so zabeležili v istem času nad 600.000 prehodov. Ta dva bloka bi lahko usposobili za promet s potnimi listi? Morda obstajajo za šempetrski blok razne težave, ker je ta Dostavljen v ozkem grlu med bolnišnicami. Na Svetogorski cesti, kjer je postavljen solkanski blok pa teh problemov ni in prav bi bilo, da bi ga vendarle povišali v mednarodno kategorijo. Na tretjem mestu na območju goriške občine je blok Rafut (Pristava), sledijo nato še bloki v Pod-sabotinu in na goriškem kolodvoru, katerega se poslužuje tako i-metniki prepustnic kot potnih listov, ki potujejo z vlaki na progi Gorica - Nova Gorica. Teh pa je zelo malo. Novoizvoljeni odbori se bodo morali torej pobrigati pri centralnih oblasteh naj izdajo ta dovoljenja za prekategorizacijo obmejnih do- kov na Goriškem. Pri tem ne mislimo samo na že omenjene bloke na območju goriške občine, marveč tudi na bloku na Plešivem, v Šte-verjanu, v Jamljah. Pred kratkim so se v Furlaniji sestali župani občin od Čedada do Manzana, da bd sestavili peticijo na vlado, naj odpre za potne liste neki blok v zahodnih Brdih. Tako peticijo naj sestavijo tudi občine na Goriškem. Goriška vina na ljubljanskem sejmu V Ljubljani so začele v teh dneh delovati ocenjevalne mednarodne komisije, ki bodo izbrale najboljša vina na 16. mednarodnem sejmu vina, ki bo na Gaspodarskem razstavišču od 29. avgusta dd 6. septembra. Letos se je prijavilo 339 razstavljavcev iz 23 držav. Na sejem so tudi letos poslali svoje vzorce go-riški vinogradniki, ki so že prejšnja leta dobili na ljubljanskem sejmu vrsto nagrad. Upajmo, da bodo tudi letos naši briški vinogradniki uveljavili svoje izdelke na tej priznani mednarodni razstavi. ZAMEJSKI TABORNIKI V SLOVENIJI V Lescah pri Bledu taborijo tudi Goričani Zamejski taborniki go se udeležili zleta tabornikov iz vse Jugoslavije . Skupina goriških mladincev na obisku v taboru Pred nekaj dnevi sem se s prijateljema peljal po lepih slovenskih krajih, da bi obiskal goriške in tržaške tabornike v Lescah pri Bledu. Po dveh urah vožnje smo dospeli do travnika poleg vasice, ki je bil posejan s številnimi šotori. Prav tiste dneve je poleg naših prijateljev taborilo šest tisoč tabornikov iz vse Jugoslavije. Po dolgem iskanju in povpraševanju smo dospeli do »Slovenskega naselja* in tam med drugimi našli tudi zamejske tabornike. Takoj ko so nas zagledali, nas je skupina pozdravila s taborniškim zdravom. Takoj po našem prihodu smo si ogledali tabor in se seznanjali s taborniki. Prav vesel sem bil, ko sem med ostalimi spoznal goriške znance in jih takoj povpraševal o življenju v taboru. V glavnem sta mi odgovarjala Marko Marinčič pa Silvan Semolič in iz njunih odgovorov sem spoznal, da so vsi zelo navdušeni nad takšnim načinom življenja, kajti tukaj se mlad fant izoblikuje v moralno zdravega človeka in zavednega ljubitelja svoje domovine. Sprehajajoč se po taboru sem na razglasni deski videl pribite razne pesmi in dnevni red, ki je bil tale: ob 6.30 vstajanje m telovadba, nato umivanje in pospravljanje šotorov. Po tem jutranjem opravilu pozdrav zastavi s pesmijo »Hej Slo- MESTNE ULICE SO ZVEČER PRAZNE V poletni vročini iščejo Goričani večerno osvežitev izven mesta Velik uspeh poletnih <šager> v naših vaseh - V Gradežu je polno turistov - Velik avtomobilski promet tujcev po naših cestah NAŠLI SO JO NA DOMAČEM DVORIŠČU 75-LETNA ŽENA IZ P0DG0RE UMRLA ZA POSLEDICAMI PADCA V torek zvečer so jo znanci prepeljali v goriško bolnišnico . Umrla je včeraj zjutraj - Pometala je, pa je padla na tla Gorica ima v teh dneh na pol praznično, počitniško lice. Čez dan se ljudje neradi sprehajajo po ulicah, ker nočejo prenašati vročine, ki zelo močno pripeka, zvečer pa so ulice prazne, ker skušajo ljudje zbežati v predmestne gostilne, kjer se lahko ob vrčku piva ali ob kozarcu breskev namočenih v črnem vinu vsaj trenutno ohladijo. Mnogi se z avtom v večernih urah napotijo v Sesljan ali v Gradež, da bi vsaj na tak način počastili poletje. V Gradežu je polno Goričanov. Ta lep obmorski kraj izkoriščajo za svoje poletne počitnice zlasti tiste goriške družine, katerih člani morajo od časa do časa priti v Gorico v urad, v trgovino, ali na drugo delovno mesto. Zaradi tega ni nič čudnega videti zvečer na promenadi v Gradežu vrsto goriških obrazov. V mestu je zelo malo ljudi. Polne so zvečer gostilne na Oslavju, v Števerjanu, v Grojni, v Koprivi, marsikdo gre do Gradiške, da bi okusil dobri sladoled. Tudi dva prodajalca lubenic, eden pri javnem vrtu, drugi pa v Ulici Duca d’Ao-sta tik pred vojašnico, imata polne roke dela in celo vrsto klientov. V ostalem ostajajo Goričani doma in prečepijo poletni večer pred televizorjem. Vse polno ljudi gre na poletne praznike, na šagre, ki jih tu pa tam pripravljajo razna društva ali občasni odbori. Velik uspeh so doslej imele take šagre v Sovodnjah, v Gabrijah, na Vrhu. Te praznike so priredila domača prosvetna društva. Precejšen uspeh je imela tudi nedeljska prireditev na nogometnem igrišču pri Madonnini, ki jo je priredilo domače nogometno skem velesejmu in uspehi se torej vidijo. Pokrajinsko vodstvo KD razpravljalo o sedanjem političnem položaju Dokument, ki so ga sprejeli gori-Ski krščanski demokrati na izredni seji svojega vodstva, ki Je Mia v torek v Gorici, je mHejSi od dokumenta, ki so ga sprejeli dlani deželnega odbora iste st ranke v ponedeljek v Dolenjah. Deželni odbor KD ostro obsoja povzročitelje vladne krize, v goriškem dokumentu pa je reCeno, da je do vladine krize prišlo ker so se stranke vkljuCene v levi center preveC prerekale med seboj. Goriška KD želi, da bi se vzpostavile na Goriškem uprave leve sredine upoštevajoč vse stranke te ko- alicije. Zaradi tega sl bo goriška KD prizadevala, da pride do sestave takih odborov v čim krajšem Času. Dokument Je glede krajevnih u-prav generičen, ne govori o nesporazumih, ki so nastali med socialisti in socialdemokrati v Tržiču in v Gradiški. Segariku garišklb voditeljev KD je prisostvoval deželni tajnik iste stranke Toouttd. Dokument so sprejeli z veliko vedno glasov. Odhod otrok v kolonijo v Savudrijo V soboto 18. julija bo odhod otrok, ki bodo preživeli nekaj tednov v koloniji v Savudriji, ki jo prireja Slovenska kulturno gospodarska zveza. Otroci naj se zberejo ob 8.30 pred sedežem SKGZ v Ulici Malta 2. SINDIKALNO DELOVANJE Včeraj so stavkali delavci in vajenci v delavnici Comolli ■ zastopnici FIA T Podjetje Comolli jo hotelo odpustiti 16 delavcev Pogajanja za obnovo pogodb v trgovini in obrtništvu Priletna, 75-letna Matilda Klančič vd. Peteani, o kateri smo pisali, da so hudo ranjeno pripeljali v gori-ško bolnišnico v torek zvečer, je včeraj zjutraj okrog osme ure umrla v bolnišnici. O njenem sprejemu v bolnišnico, o njenem hudem stanju in o nepojasnjenih vzrokih njene nesreče, smo na kratko pdsail že včeraj. Nismo vendarle imeli na razpolago zadostnih podatkov In tudi danes ne ve skl predilnici. Pred nekaj meseci Ji je umrl mož. Ima edino hčerko Marijo, ki živi drugje. Razdeljevanje sladkorja in kave proste cone Trgovinska zbornica javlja, da so nihče povedati kako so se stvari pri6eli razdeljevati v trgovinah me-zgodi Je. Ugotovljeno je, da je zen-1 obroke slEtdkorja in kave za ska pometala, le da nihče ne ve po-, tekoC1 prebivalci občin Gori- vedati kaj. Ugiba se ali je pometala i ca SovodmJ* lahko dobijo kile dvorišče, ali pa stopnice ali i logram in ^ sladkorja m 300 gra-majhno teraso, ki Je nekaj metrov mov kave na (lsebo, prebivalci o-dvlgnenja od tal. Neka soseda jo ! staUh občln v pokrajlnl p« po 1 kije našla nezavestno na tleh, poleg iograrn sladkorja In 220 gramov kanje je bila metla. Vg na ^ebo Pokojna Klamčlčeva se je rodila Blago je treba prevzeti do konca v Moši, delala je več let v podgor- Julija. društvo. Zaradi bližine dveh zelo i Foscolo prometnih cest se je tu zbralo ve liko ljudi. V Gradiški so prav tako imeli precej uspeha v nedeljo na prazniku lista »Unitš*. Za to nedeljo je v Doberdobu napovedan praznik slovenskega komunističnega lista »Delo*, prihodnji teden pa se bo pričela celotedenska prireditev štandreškega športnega društva «Juventina», ki bo, kot običajno na nogometnem igrišču v Kraški ulici. Na počitnice je v tem času odšlo precej Goričanov. Mnogi se zadovoljujejo le z enodnevnimi počitnicami na sesljanskem kopališču. Na počitnice so trenutno v glavnem odšli državni uradniki, kajti večina trgovin bo svoje obrate zapirala v avgustu. Prav tako bodo zaprte tovarne v avgustu in v tem času bodo tisoči delavcev na petnajstdnevnem obveznem dopustu. Taki so pač običaji. Takrat pa bo v kopališčih na Goriškem precej gneče. Tudi tujcev je pri nas precej. Po naših cestah vozijo v teh dneh avtomobili z najrazličnejšimi registracijami. Precejšen promet tujcev beležijo na bloku pri Rdeči hiši. Tudi število Jugoslovanov, ki s svojimi osebnimi vozili letujejo v tujini, se veča iz leta v leto. Zaradi tega vidimo v našem mestu avtomobile s tablicami najrazličnejših, srbskih, hrvatskih in bosanskih okrajev. Na slovenske tablioe smo itak) navajeni. Ti ljudje potujejo v notranjost Italije. V Gradežu pa je polno Nemcev, Avstrijcev, precej pa je tudi ljudi iz drugih držav. Prišli so tudi Čeho-slovaki, vendarle je s temi turisti bodočnost kaj nestalna, kajti doslej jih je precej ostalo pri nas, ko je bil cas vrnitve v njihovo domovino. V Gradežu je precej ljudi iz Milana in sploh iz Lombardije. Tamkajšnja turistična ustanova je namreč pred leti pričela s precejšnjo propagandistično akcijo na milan- V mehanični delavnici podjetja Comolli, kjer popravljajo avtomobile fiat, niso včeraj delali. Podjetje ComoUn zastopa na Goriškem znano tovarno iz Turina In ima v za trgovino in pisarna- mi, tudi veliko skladišče avtomobilov in delavnico, v kateri popravljajo avtomobile. V tej delavnici Je bilo zaposlenih okrog 30 delavcev in vajencev. Trije sindikati CGIL, CISL in UIL so včeraj napovedali stavko in delavnica Je zaradi tega včeraj počivala. Do stavke je prišlo, talko trdijo sindikati, ker je podjetje kar na lepem odpustilo 16 delavcev. Po tem kar Izjavljajo sindikati se je podjetje odločilo za ta korak, ker so sindikati zahtevali spoštovanje delovne pogodbe v delavnici. Včeraj zjutraj so sindikalisti bili pri prefektu, ki je obljubil svoje posredovanje. Zaradi tega so sindikati stavko včeraj zaključili in danes bo delo nemoteno potekalo. Sindikati so v teh dneh zahtevah od Zveze trgovcev začetek razgovorov za obnovo sindikalne pogodbe pekovskih delavcev, kot tudi uslužbencev gostinskih obratov. Prihodnji torek se bodo sestali v Gorici zastopniki Zveze obrtnikov in delavskih sindikatov. Razpravljali bodo o obnovi delovne pogodbe uslužbencev v obrtniških delavnicah. Festival «Deh» v Doberdoba V soboto, nedeljo in ponedeljek bo v Doberdobu tradicionalni festival lista »Delo*, ki ga prireja tamkajšnja sekcija komunistične partije. Tudi na letošnjem prazniku bodo imeli poleg rekreacije tudi politične govore in seveda niso pozabili na kulturni program. Festival se bo pričel v soboto zvečer s tekmovanjem v briškoli. Zmagovalcem so na razpolago lepe nagrade. V nedeljo bodo ob 19. uri imeli kulturni program. V Dobedrob bo prišla folklorna skupina KUD »Štu- dent* z Reke, ki bo izvajala celovečerni program hrvatskih in slavonskih narodnih plesov. Med odmorom bosta politična govora. Nastopila bosta deželni svetovalec Ber-gomas in pokrajinski svetovalec Jarc. V ponedeljek pa bodo najprej vrteli film o Leninovem življenju, nato bodo na plesu izvolili »zvezdico Dela*. Vse tri večere bo ples, igral bo orkester »I Salvador* iz Ronk. Prireditelji obljubljajo, da bo deloval bifč z dobrim vinom in dobrimi jedačami. • V tržiški bolnišnici so včeraj zjutraj obvezali 44-letno Eriko Kocman, bivajočo v Tržiču, Ul. Giulia 100. Kočmanova je padla na svojem dvorišču in se laže poškodovala. V isto bolnišnico so sprejeli na 15-dnevno zdravljenje 42-letno Anomalija Crauzi iz Gradiške. Ranila se je pri trčenju avtomobila v torek ponoči. Tudi 30-letna Luisa Crassi iz Ronk bo ostala v bolnišnici 15 dni. Padla je včeraj zjutraj s kolesom. Razna obvestila V Slovenskem dijaškem domu v Gorici bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v sredo, 5. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri upravi Doma, Id je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od io. do 12. ure. Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da so zak4ju6ili z vpisovanjem za Izlet na Veliko planino in v Kamniško Bistrico, ki bo v nedeljo, ker so že vsa mesta v avtobusu zasedena. Na sedežu SPD v Ul. Malta 2 pa vpisujejo za vell-košmarenski družinski izlet v Logarsko dolino na Štajerskem. Istotem dobijo zainteresirani vsa pojasnila v zvezi z izletom na goro Ser-nio v Kamljd, ki bo 1. in 2. avgusta. vatli*. Po tem je zajtrk, po njem pa taborniki opravljajo razna dela po taboru, ali pa gredo na izlet. Ob desetih je malica, kosilo pa ob enih. Ko je sonce najmočneje pripekalo je bila »tiha ura*, med katero so fantje in dekleta počivali. Okoli štirih so se vrstile pevske vaje, malica in razna druga opravila, tako da je prišel čas večerje, ki jo je vsakdo čakal z veseljem. Po navadi si taborniki sami v taboru kuhajo in to je naloga dežurnih, ki se vsak dan vrstijo. Kuhanje pa je vedno predstavljalo za to mladino težavo in še posebno za najmlajše, ki so se komaj tukaj prvič seznanili s tem delom. Večkrat se zgodi, da je kosilo ali večerja malo sežgana, a lačni mladini se zdi prav najboljša jed in malo je takih, ki bi se zadovoljili samo z eno porcijo. Po večerji se vsi usedejo ob tabornem ognju in ob spremljavi prasketanja ognja pojejo razne taborniške in narodne pesmi, vmes pa pridejo na program tudi šale. Po teh lepo preživetih uricah gredo spat, razen straže, ki bo morala nekaj ur hoditi po taboru ki paziti, da je med nočjo vse v redu. V šotoru nisem mogel takoj zaspati in sem premišljeval o življenju tabornikov in ugotavljal, da je zelo koristno za mladega človeka, kajti prav tu postaja mlad fant samostojen in v svojih mladih možganih razume, da bo moral nadaljevati po tej poti, če bo hotel imeti uspeh v življenju. Sam ne vem kako, pa so trije dnevi tako hitro minili in treba je bilo oditi ter zapustiti tabornike, ki so mi v treh dneh pokazali, česa so zmožni tako mladi ljudje. R. P. Šolske vesti Na klasični gimnazi ji-lfce.iu ■ slovenskim učnim jezikom in na višjem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Ulici Croce se vršijo vpisovanja dijakov za prihodnje šolsko leto v vse razrede zgoraj omenjenih šol. Tajništvi sta odprti vsak delavnik od 10. do 12. ure do vključno 22. julija. Ravnateljstvo Državnega strokovnega zavoda za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Ul. Seminario 7, sporoča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnikih do vključno 22. julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku in naj po možnosti ne čakajo zadnjih dni Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Gorici. Ul. Randac-clo, sporoča, da se vrši vpisovanje dijakov za prihodnje šolsko leto v vse tri razrede vsak delavnik do vključno 22. .julija in sicer od 10. do 12. ure. Priporočamo staršem, da vpišejo svoje otroke v tem roku in naj po možnosti ne čakajo zadnjih dni. Razstave Na novem sedežu SKGZ v Ulici Malta 2 je vsak dan v jutranjih urah odprte slikarska razstava goriški slikarjev Jožete Ceja, Demetrija Ceja, Vladimtra Klanjščka ln Andreja Košiča. Ljubitelje umetnosti vabimo. da si razstavo ogledalo V Kromberškem gradu, kjer Ima sedež Goriški muzej, Je vsak dan odprte razstava znanih slovenskih slikarjev bratov Santelj. Ljubitelji slikarstva si Jo lahko ogledajo » uradnih urah muzeja. VERDI 17.15—22.00: «L’amore bro-ve», J. Collins, M. Cariere; italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 17.30—22.00: »Alte tedeltk*, C. Aznavour, N. Manfredi in M. Vittt; Italijanski film, mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.30, 19.54, 22.00: «OIiver Twist», M. Lester, O. Reed — angleški film v barvah. V1TTORIA 17.30—21.30: «Femmina ridensrf, F. Lery in D. Lassander; italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE Zaprto zaradi počitnic Tržič AZZURRO Zaprto zaradi počitnic. EXCELS!OR 17.30—22.00: «CoJpo grosso ma non troppo«, Luis de Funes in Bourvil. Francoski barvni film. PRINCIPE 18.00—22.00 «Le teste cadde», ameriški policijski film. IXova Gorica SOČA »Taras Buljba«, ameriški barvni film — ob 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter) »Hladnokrvni«, ameriški barvni film — oh 18.30 ln 20.30. DESKLE «Mat Helm ureja račune«, ameriški barvni film — ob 20.30. RENČE »Koča strica Toma1«, ameriški barvni film — ob 20.30. PRVAC1NA »Jezdec brez milosti«, ameriški l»rvni film — ob 20 30 KANAL Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan tn ponoči dežurna lekarna ALESANI, UL Carducci 18, tel. 22-68. V TR2ICU V Tržiču Je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna Al Redento-re, dr. De Nordis, Ul. F.lll Rossel-11 23, tel. 72340. Iz soriškega matičnega urada V goriški občini so se 15. julija rodili trije otroci, dve osebi sta umrli. Rojstva: Lorelia Visintin. Kettv Marega, Barbara Iust. Smrti: 74-letna Luigia Demartin: 61-letna gospodinja Urania Rossi por. Pessotto. ZAKAJ SE MLADINA UPIRA? Vzroke motenj v vedenju večkrat najdemo v šoli Mnenje kalifornijskega psihologa dr. Williama Glasserja o begu mladine pred resničnostjo Smo v dobi izpitov, v času, ko skušajo maturanti pokazati svojo zrelost pred komisijo, a tudi v času, ko se ob spominu na v šoli preživela leta pritožujejo nad načinom šolanja. Mnogi so razočarani, starši se vedno bolj zgražajo nad vedenjem svojih sinov, statistike pa vedno bolj poudarjajo primere mladine, ki se ne razne načine upira avtoriteti. Kje naj iščemo vzroke za nasilje, mamila in izbruhe pri mladini? Dr. William Glasser, znani psiholog iz Kalifornije, ima o tem svoje mnenje. Po njegovem ne bi mogli govoriti, ko opažamo naraščanje odstotka narkomanov med mladino in vedno večje število nasilnih dejanj, o moralni krizi mladine, pač pa o begu mladega človeka pred resničnostjo. Večkrat se mladim ljudem zdi, da ne morejo imeti odgovornosti in da so propadli na področjih, s katerimi g* ukvarjajo. Nedvomno je najvažnejše izmed teh področij šola. Navadno tisti mladi ljudje, ki u-spešno obiskujejo šolo, nimajo velikih problemov. Ko pa začne mladostnik o sebi misliti, da propada, da ne velja veliko, začenja ravnati neodgovorno in se izolira od ostalih in tudi od staršev. Ker je število mladine, ki je bila že zaprta, večje, lahko sklepamo, da se je tudi število razočaranih mladih ljudi povečalo. Tudi odstotek tistih, ki uživajo mamila, je večji in zajema vedno mlajše osebe. Vse to kaže,- kako mladina beži od resničnosti, ki je ne more prenašali. Taki mladini je treba pomagati, ne da bi jo samo obsojali. Motnje v vedenju mladostnikov opažamo že zelo zgodaj, v času šolanja. Statistike pravijo, da je približno 9 na 10 prestopnikov mladostnikov, ki jih je razočaralo šolsko življenje. Večina mladih ljudi kmalu spozna, da velja toliko, za kolikor jih oceni profesor, ce taki mladi ljudje več časa dobivajo nizke ocene, kmalu opustijo študira-nje. Če se bo 8 do 10-letni otrok prepričal, da je propadel, ne bo nikoli uspešno deloval v šoli. Zdelo se mu bo, da je šola zapor. Način šolanja, ki je sedaj v veljavi, predpostavlja učenje na pamet določenega števila podatkov. Zaradi tega I učitelj večkrat ne more slediti čustvenemu in intelektualnemu razvoju posameznega učenca. Učitelj ima nalogo, da učencu pove, kaj naj se nauči, učenec pa to, da sedi v klopi in se uči na pamet odgovore, za katere ne ve, na kakšen način mu bodo v življenju koristili. Pri tem ima le eno odločitev, ali se uči na pamet, ali se čuti, da je propadel. Odličnjakom je navadno ta odločitev lažja, saj se z lahkoto naučijo na pamet podatke, čeprav menijo, da je tak način učenja smešen. Pri njih pride do nekakšnega ravnovesja med nestvarnostjo tega, kar se morajo v šoli učiti, in med stvarnostjo, v kateri živijo. V tej zveza statistike pravijo, da šola prispeva 50 odstotkov motenj v vedenju mladostnikov. Če mladi ljudje niso tako srečni, da bi točno vrednotili, kaj veljajo, bodo prej ali slej zašli v potrtost in opustili vsako upanje na uspeh v šoli. Dokler pa ne bomo spremenili vrste vzgoje, ki jo mladim ljudem nudimo, ne bomo mogli veliko pomagati takim mladostnikom. Od misli mladostnika, da je propadel na šolskem področju, je še kratek korak do prepričanja, da nič ne velja tudi na ostalih področjih življenja. Tedaj se mlad človek zapre sam vase in misel «Delal bom, kar se mi zdi, naj gre vse ostalo k vragu*, ga lahko privede v zapor, kajti taka misel je lahko že predpostavka za uporno vedenje. Včasih se tako uporno vedenje lahko izraža z nasilnimi dejanji, mnogokrat pa z zaprtostjo vase, z nevrozami, obdobji depresije ali celo s telesnimi boleznimi, kot je na primer čir na želodcu. Človek vedno samega sebe kritično presoja. Tako na primer mlad človek, ki je doživel uspeh, bo doživljal še mnoge uspehe, tisti pa, ki gleda nase kot na propadlega človeka, se bo vedno bolj identificiral z mislijo o propadanju. Mnogokrat nekaterim uspe, da se dvignejo nad neuspeh in znova oživijo v realnosti. Z druge strani pa se v nezmožnosti, da bi neuspeh premagati, nekateri neuspehu prepustijo. Pri tem je pomembno, da tisti, ki se zapre v sivet nerealnosti, to dela zavestno, ker misli, da je to edini način, ki mu bo dal nekaj zadoščenja in utehe za neuspeh. Nekatere take mlade ljudi lahko rehabilitiramo s primernim postopkom, drugi to storijo sami. Boljši kot rehabilitacija pa so preventivni ukrepi. Posledice so namreč tem hujše, čim starejši je mladostnik. Na primer način rehabilitacije mladega narkomana je ta, da z njim govorimo o problemu mamil. Mladostnik lahko reče, da je uživanje mamil zanj nekaj dobrega. Kdor mu želi pomagati, mu ne bo tega v prvem trenutku oporekal, pač pa ga bo še naprej spraševal o tem, dokler se ne bo z njim tako spoprijateljil, da bo mladi človek priznal, da mu mamila ne prinašajo utehe. K občutku mladega človeka, da je propadel, je prispevala veliko tudi televizija. Ta novi način reklama nam vsak dan vbija v glavo misli o tem, kako naj se ne zadovoljimo s tem, kar smo, kajti l*hko bomo še srečnejši in še uspešnejši, če bomo uporabljali določeni proizvod ali se ravnali po teh in teh nasvetih. Z druge strani nam pokaže, kako krasen in udoben je neki avtomobil in kako nas bo osrečil in nas privedel do uspeha. Ne pove nam, kaj moramo storiti, da bomo do avtomobila prišli, pač pa nam jasno nakaže, da nismo uspešni ljudje, če takega avtomobila nimamo Naša družba in naš način življenja nas vedno bolj oddaljujeta od smotrov v prihodnosti in nas usmerjata k stvarem, ki nafti nudijo takojšnje zadovoljstvo. Ko se ukvarjamo z odpravljanjem motenj v vedenju mladih ljudi, je najvažnejše to, da bi se vsi učitelji in učenci od začetka do konca šolanja čutili intelektualno vezane. Učitelji naj bi gledali na svoje učence kot na posameznike z lastno osebnostjo. Slediti je treba vsakemu in se predvsem zanimati za tiste, ki doživljajo neuspehe. Samo na tak način bomo mladega človeka privedli do čuta odgovornosti. Z druge strani pa morajo učitelji znanje čimbolj povezati z življenjem, da bodo učenci občutili učenje kot nekaj koristnega in pomembnega. Pri tem je tudi važno, da uvajamo v razredno skupnost pogovor, ki bo polagoma pritegnil tudi vase zaprte posameznike. S tem bomo razrešili izolacijo mladega človeka in ga odvrnili od nestvarnosti, v katero se zapira. «Primorska razstavlja» Predsednik obalnega sveta Miro Kocjan med govorom. Na semnju je razstavljalo tudi podjetje Tomos iz Kopra. ogled na razstavljene stroje tržaške kmetijske zadruge, na razstavi, ki se bo zaključila v nedeljo, 19. julija. IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIinillfniHIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIfimillKMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIimilllinillllHIIIIIIIIIIIIN OVEN (od 21.3. do 20.4.) Realistična ocena stvari in položaja vam bo pomagala pri reševanju važnega vprašanja. Izredno zadoščenje vam bo omogočilo neko prijetno potovanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Z imenitno zamislijo boste kar se da plodno izkoristili neko podporo. Ukvarjajte se bolj s športom. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dobre uspehe bodo dosegli vsi, ki so zaposleni v upravnih službah. Ugoden trenutek za rešitev resnega družinskega vprašanja. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne bo prav, če boste podcenjevali nasvete drugih. Sovražno vzdušje bo odpravljeno, brž ko boste skušali pozabiti na neko krivico. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dvignil HOROSKOP se vam bo poklicni ugled. Z dobro voljo vam bo uspelo omogočiti neko zbližanje. DEVICA (od 23.B. do 22.9.) Pazite se pred lastno površnostjo in brezbrižnostjo. Če v pravem času ne boste sprejeli ustreznega ukrepa, vas bo na čustvenem področju doletelo presenečenje. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V poslovnem pogledu vam bo uspelo vzdržati pritisk nasprotnikov. Neka odločitev pe bo tako lahka, kot se vam je prvotno zdelo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Dokaj napet dan, na pot se vam bo postavilo nekaj resnih zaprek. Srečanje z drago in skoraj že pozabljeno osebo. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes se vam bo nudila prilika, da izkoristite neko napako svojega tekmeca. Primorani boste razpravljati o nekem moralnem vprašanju. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) S pomočjo zares stroge discipline vam bo uspelo doseči cilj. Zvečer je priporočljiv obisk kake dobre kulturne prireditve. VODNAR (od 21.1. do 19.2 ) Skušajte dobro proučiti položaj svojega poslovnega tekmeca. Izvrstne možnosti v pogledu uresničitve ne kega dobičkonosnega načrta. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Previdnost, z napačnim korakom bi ute gnili pokvariti, kar ste doslej u-spešnega napravili. Obvladajte svoje živce. I NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Zupančič: ZVOTltt^ %£L: Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918 Oklepna križarka Kaiser Karl VI, izdelana leta 1898, iztisnina 6300 ton, hitrost 20 m. milj, posadka 548 mož XXIII Za Bena Zupančiča beremo v literarni zgodovini, da je izdal knjigo novel Štirje molčeči in druge zgodbe in še eno novelistično zbirko Veter in cesta, da je napisal povest Mrtvo morje, roman Sedmina, mladinsko knjigo Deček in jarbol in povest Meglica. Največji uspeh je dosegel z romanom iz življenja v okupirani Ljubljani, s Sedmino, po katerem je bil posnet tudi film. Literarna zgodovina tudi ugotavlja, da je Beno Zupančič pisatelj malih ljudi, da upodablja nekakšne brodolomce življenja, da pa v svojih delih vseeno izraža vero v boljše življenje in lepšo prihodnost. Literarna kritika priznava Benu Zupančiču tudi polno umetniško prepričljivost ter izdelanost njegove vega literarnega sloga pa tudi idejno obravnavanje sodobne problematike. Vse to bi lahko zapisali tudi za najnovejše delo Bena Zupančiča, za roman PLAT ZVONA, ki pomeni prav gotovo samo kvalitetno nadaljevanje pisateljevega umetniškega razvoja. Odkar se je Zupančič odpovedal uredniškemu delu in se polno angažiral v političnem delu, so morda njegove literarne stvaritve redkejše. Zupančič ni nikoli veliko produciral. Zdaj morda piše še manj, So pa zato njegove stvaritve dognane, skrbno izbrušene in tako vsebinsko kot oblikovno zrele. Zato bo tudi knjiga Plat zvona pomenila vrh v dosedanjem pisateljevem razvoju. Verjetno pa tudi neko določeno prelomnico. Pisatelj se je doslej predvsem posvečal kratki prozi, saj je tudi Sedmina, čeprav roman, krajše delo. Plat zvona predstavlja delo s širšim epič-nim zamahom, — kot to piše založba v predstavitvi avtorja in romana, — vsekakor pa delo, ki obeta, da bo Zupančič v svojem nadaljnjem pripovednem razvoju postal širok epik z odličnim posluhom za pripoved, za bralca, brez nepotrebnih skrbi, kako bi postal oblikovno in tudi vsebinsko po vsej sili originalen in samosvoj. Zupančič namreč v svoji knjigi pripoveduje, piše za bralca, ostaja pri klasični pripovedi brez vseh novotarij. Presenetljivo je, da se Beno Zupančič v svoji najnovejši knjigi vrača v svojo mladost. Navadno se to dogaja starejšim pisateljem, ki se ob usihanju fantazije začno zatekati v svoj mladostni svet. Težko je sicer reči, da bi bila knjiga Plat zvona izključno pripoved o pisateljevi mladosti. Je -pa vsekakor močno avtobiografska in je zato še posebej zanimivo, kako pisatelj pripoveduje o mladosti podeželskega dečka in o svetu okrog niega, ker je Zupančič dejansko še mlad pisatelj, ki še ni presegel dosti nad 4u lei. Svet, ki nam ga pisatelj predstavlja, je sv A obrobnega slovemsko-hrvaškega sveta, svet ob Sotli na hrvaški strani in svet Bizeljskega na slovenski strani. Najprej na eni, potem pa nedaleč proč na drugi strani, živi družina slovenskega delavca, bistrega, samosvojega in nekoliko čudaškega moža, ki se je po svoje znašel v proletarskem okolju hrvaškega majlmega kraja, in se potem preselil na slovensko stran in se naselil v malem mlinu. Tu slednjič uočaka začetek vojne, mora pa še prej, ker ni hotel na orožnih vajah služiti kralju, v zapor. V tem svojevrstnem okolju originalnega in bistrega očeta ter ljubeče matere raste pobič z domačim imenom Plat; pobič, ki po svoje dojema življenje, ki je obdarjen z domišljijo in ki se razvija v mladega fanta, doživljajoč svoje prvo ljubezensko spoznanje. Ob TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Saksofonist Havvkins; 12.10 Nezgode v kmečkem okolju; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschettijev trio; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simf. glasba deželnih avtorjev; 18.45 Ritmični ansambel; 19.10 Življenje na drugih svetovih; 19.25 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.35 L. Cjak: »Neurje*, drama; 22.05 Beethovnove komorne skladbe. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.50 Litera#ha oddaja. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 8.00 Jutranja glasba; 9.15 Dvajset tisoč lir za vaš program; 10.00 Juke box; 10.15 Uspeli motivi; 10.45 Plošče ROT; 11.15 Plošče Ariston; 11.45 Plošče PDU; 12.00, 12.45 in 16.30 Glasba po željah; 14.05 Nove plošče; 14.30 Mali umotvori velikih mojstrov; 15.15 U-speli motivi; 17.20 Ansambel Aiz-ner; 17.30 Od popevke do popevke; 18.45 Poje Cliff Richard; 19.00 Romantične skladbe; 19.30 Svet plošč; 20.00 Orkester Thomas; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Plošča za poletje; 13.15 Program z Gigliolo Cinquet-ti; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 tem seveda življenje okrog teh ljudi z grozečo nevarnostjo vojne, ni prezrto. Kot je na eni strani pripoved o očetu, materi in rastočem dečku poina intimnih li-rizmov, tako je na drugi strani v knjigi tudi dokaj razmišljujočih odstavkov o problemih sveta in človeških usodah v njem. Tako se torej v knjigi prepleta nežen liri-zem z zrelim pisateljevim razmišljanjem, pripoved o družinski sreči in rasti malega dečka s pripovedjo o napovedih bližajoče se katastrofe. Grobi žandar, «mala antanta* imenovan, in skrivnostni revolucionar, ki prinese puško v stari mlin, sta dva znanilca novih časov, v katerih se mora odigrati usodni spopad. Toda vse to je v pisateljevo pripoved vtkano neprisiljeno, organsko, prav tako kot nežna ljubezen mladega fanta do deklice Eve. Razmeroma majhno število oseb, ki nastopajo v pripovedi, prikazuje dognano, izklesano, življenjsko in prepričljivo, po svoje zanimivo in vse mestoma originalno. Vsi ljudje so skorajda nekaj posebnega, pa čeprav je podoba družinice v o-spredju, podoba preproste proletarske družine. Če dodamo še iz-brušeno pripoved lahko najnovejše delo Bena Zupančiča okarakteri-ziramo z vsemi kvalitetami. Plat zvona je izdala Cankarjeva založba, ki pošteno skrbi za novitete domačih avtorjev. V lepo knjigo je delo odel Matjaž Vipotnik. Sedanja razstava v galeriji Borisi je kakor širok krožni razgled po razgibano valoveči zeleni pokrajini, ki jo večkrat prekinjajo modri morski zalivi. Takoj opazimo v teh oljih barve južnega neba in otoške Sicilije, polne ognjenikov in zgodovinskih ruševin starogrških svetišč in grobišč. Slednje služijo slikarju le kot podrejene značilnosti krajine, ki je kot taka povsod glavni namen teh slikarsko tako dovršenih platen. In vendamnjih tvorec ni poklicni slikar. To je danes že u-pokojeni polkovnik Salvatore Sciortino, ki razstavlja v Trstu od leta 1943, dočim smo ga na samostojni razstavi prvič videli leta 1959 v ga!eriji iLonzat, nakar je pogosteje pričel nastopati in prejemati razna priznanja. Ostro opazovanje in odlično slikarsko znanje v tradicionalnem načinu znanih pokrajinarjev se v prikazanih podobah združujeta v pošten prikaz narave, ki pa je poln umetniške resničnosti, ki jo Sciortino ume izluščiti iz mnogo-stranosti krajin. Pri tem ljubi bolj divje prereze narave, kjer barvitost skal kontrastno dopolnjuje lepoto zelenja in morja. Po svoji nadarjenosti je vsekakor rojen slikar, ki umno izbira motive iz svoje ožje domovine. Zato bi želeli, da nam bi na eni izmed njegovih prihodnjih razstav prikazal tudi lepoto naših krajev, v katerih že dolgo živi in ki so tu podani le v sliki Sesljana in Napoleonske ceste. • » » Po aprilski razstavi v goriškem *Cajfe del Teatro* nam je Ines Beethovnove skladbe; 16.30 Program za mladino; 18.15 Nove plošče; 19.15 Sindikalna tribuna; 20.20 Odlomki iz glasbenih komedij; 21.00 Koncert lahke glasbe; 22.00 Glasba Franza Schuberta. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 9.00 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Poje Oriet-ta Berti; 10.35 Telefonski pogovori; 14.00 Zakaj in kako?; 15.15 Tour de France; 16.40 Orkestri lahke glasbe; 16.00 Plošča za poletje; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.30 Tour de France; 20.10 Glasbena oddajp; 22.10 Ital. folklorna glasba; 22.35 Radijska priredba; 23.00 Festival neapeljskih popevk. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Mendelssohnova glasba; 11.40 Klavirske skladbe; 12.00 Mojstri interpretacij; A. Rubdnstein; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče; 15.30 Koncert kvarteta iz Sofije; 16.10 Sodobna ital. glasba; 17.10 Bach; 18.45 G. Kaiser; «Oktobrski dan*; 20.40 Jazz; 21.30 C. W. Gluck: »Orfej in Evridika*, opera. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.15 Glasba in podobe; 9.05 Arhiv plošč; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.10 A. Dvorak; 10.20 Klavirske skladbe; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba izven programa: 13.15 O-ratoriji; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.30 Poročila; 7.50 Beseda na današnji dan; 8.45 Informativna od Zaključek Upor mornarjev v Boki Kotorski in njegove posledice so pomenile precejšnjo oslabitev av-stroogrske mornarice. Vojno pomorska oblast je kot prvo razorožila glavno uporniško ladjo Sankt Georg in nato — v mesecu aprilu — sta bili raz-orožetni še ladji Kari VI im Mo- I Zelesnich prikazala približno iste oljnate slike v Rossonijevi gale-| nji. Skupno je razstavljenih petindvajset podob, od teh je osem tihožitij, vse ostalo pa so pokrajine v različnih letnih časih. Le slika uKraška jesen» se bolj približuje stvarnosti naših krajev. V splošnem dobimo vtis, da slikarka slika po spominu tudi obmorske lepote s čermi in štrlečimi skalami Pestrost vsebine slik, ki je razvidna FuRi \it, podobe belega psička, poštdne razumljiva, če zvemo, da Zelesnicheva slika iz čiste ljubezni do oljnega slikanja brez kakršnega koli strokovnega poduka, čeprav je njen sin Paolo Marani slikar. Pregovor, da jabo’ko ne pade daleč od drevesa, torej drži, čeprav se je tokrat malce dlje zakotalilo, kajti mladi Marani spada med najnaprednejše ustvarjalce. Ustvarjalno slo pa je gotovo podedoval po materi. Njenega slikanja ne moremo slogovno prištevati med naivce saj ji ni bi’o nikdar namen neke kulturne dejavnosti, Nekaj omenjenega zasadimo marsikje v romantičnosti zasnov, posebno v olja «Lov» z malimi jezdeci med drevjem. Zelesnicheva stremi v tihožitjih cvet ic prav gotovo po višji izraznosti, ki se včasih približuje francoski modemi. Pravilno označuje nje dejavnost kritik Sergio Brossi v katalogu, kjer pravi, da Ines Zelesnich s Čoviči in platni daje duška svojim intimnim občutjem, ki jih je za celo cvetočo celino. daja; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje od strani do strani; 10.25 Pihalni orkester RTV Ljubljana; 10.45 Film ske melodije z orkestrom Nelson Riddle; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Concertino in romanca; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Lahka glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 «Pesem iz mladih grl*; 15.25 Orkester Boston Pops; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Skladbe sodobnih slovenskih skladateljev; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 0-pemi koncert; 19.15 «Rad imam glasbo*; 19.45 Klavir, kitara in orglice v ritmu; 20.15 Ansambel Rooyen van Ack; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — stereo; 22.00 Večer z Ivanom Minattijem; 22.40 Glasbeni nokturno; 23.15 Iz sodobne hrvaške simfonične literature; 24.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 00.30 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za mladino; 19.15 Sindikalna tribuna; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 I compagni dl Baal; 22.00 Agrarne bitke v Padski nižini; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.20 Evrovizija: Tour de France; 21.00 Dnevnik; 21.15 Rischia-tutto; 22.15 Boomerang; 23.00 Festival neapeljskih popevk. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.00 Poročila; 19.15 Obzornik; 19.30 Veseli tobogan; Celovec; 20.00 Mozaik; 20.05 Enkrat v tednu; 20.20 24 ur Ljubljane; 21.35 Kulturne diagonale; 25 let slovenske kulture; 22.10 Minnix — film; 23.05 Atletika ZRN : ZDA. nareb. Topove teh ladij je prevzela kopenska vojska, kolikor je to bilo za njih uporabno. Ladje pa so privezali ob obalo, kjer so jih uporabljali za stanovanja, skladišča ipd. Sicer so to bile res že sta/rejše ladje, glede tega nj ta oslabitev prehudo zadela avstiroogrsko mornarico. Pač pa se je v zvezi z uporom zmanjšalo število pomorskih vojnih enot v Pulju, ker so morale tiste tri težke bojne ladje, ki so prispele 3. februarja iz Pulja v Beko, da bi nastopile proti uporniškim ladjam, ostati do konca vojne v Boki Kotorski. Upor v ' Boki Kotorski ima vsa obeležja socialistične revolucionarne akcije, kar se vidi iz mornarskih zahtev izraženih v točkah KAJ MI HOČEMO, saj so tu v glavnem zahtevali mir, demobilizacijo, samoodločbo narodov, skrb za družine vpoklicanih vojakov itd. Torej ne samo ekonomski razlogi — ta so vsekakor podkrepili in pospešili uporna dejanja — in tudi ne čisto nacionalni razlogi niso dali uporu svoj pečat. Pri uporu so sodelovale vse narodnosti in prav zato je to bila socialistično - internacionalna akcija. Res je, da so bili med obtoženimi Hrvati najštevilnejši (39,8 odst.), ampak njihov odstotek je bil med avstrijskimi mornarji največji (31,3 odst.) Čeprav ni imel upor v mednarodnem okviru kakega večjega odmeva, je to v notranjosti države vplivalo na ljudske množice in jih spodbujalo pri številnih uporih in demonstracijah, ki so se vršile v letu 1918 po celi monarhiji. Proti avstrijski izpadi — dezer-tacije, poskusi dezertacij, demonstracije — so bili v letu 1918 že pogosti, imamo pa primere že v letu 1917. Ne bi govorili o dogodkih pri sohozemnii vojski, omejili se bomo samo na mornarico. Dne 5. oktobra 1917 je zbežala iz Šibenika v Italijo torpedov-ka «TB H*. Vodno letalo «K-307» je odletelo iz Kumbora 27. septembra v Brindisi. Že prej smo omenili, da je zastavnih Sesan odletel z letalom «K-207» v Italijo 3. februarja 1918. Še eno letalo »L-127* je zbežalo v Italijo z Malega Lošinja. Na torpedovki «Tb 80* so se tudi pripravljali, da bi zbežali v Italijo, vendar so mornariške oblasti to nameravano akcijo odkrile 7. maja 1918. Zaprli so nekaj organizatorjev in dva glavna med njimi — Čeha Františeka Koutsikega in Dalmatinca Ljuboma ra Rrausa — so že četrti dan po odkritju ustrelili. No, vsi ti dezerterji, ki so zbežali] iz čistega protiavstrijskega razpoloženja, niso našli v Italiji nikakršno razumevanje: vse so zaprii in z njima ravnali kot z drugimi ujetniki. Se pred uporom v Boki Kotorski so se začeli upirati mornarji na ladjah v Pulju: na bojni ladji Nadvojvoda Friedrich, na Princ Evgenu in na Aspern. Sod-nijske oblasti so imele obilico dela, ker so tedaj zaprli večje število osumljenih mornarjev. Stavka in demonstracije 10.000 delavcev v Pulju so bile 22. in 23 januarja. Zanimivo je, da je pri teh dogodkih sodelovalo tudi 1500 delavcev nemških državljanov, ki so prispeti iz Kieda v Pulj, da bi tam sestavljali nemške podmornice. Obenem z arze-nalskimi delavci so se 22. januarja uprli mornarji v letalski bazi v Pulju. Pred vojnim sodiščem se je zagovarjalo 33 momarjev-letaicev. Med njimi je bilo največ Madžarov. Obsodbo so jim izrekli 34. junija. Obsodili so jih do 10 let zaporne kazni. V obrazložitvi vojnega sodišča je navedeno, da je z obsojenim« sodelovalo še 300 vojaških oseb. Meseca aprila 1918 je komanda mornarice v Pulju dobila iz Boke Kotorske več poročil, v katerih se opozarja na ponovne akcije za mir v zvezi s proslavo 1. maja. Skoraj po vsej državi so se vršile agitacije za proslavo 1. maja. V Trstu je govoril na taki agitaciji v Ljudskem odru 20. a-prila 1918 naš Ivan Cankar, ki je med drugim dejal: «AM ne samo v strelskih jarkih, ne samo tam žanje smrt. O-bilo in preobilic žetev je našla tudi v tihih domovih, med štirimi stenami. Tam umirajo tisoči za neizprosno boleznijo, ki se imenuje bridkost, škrta in glad. Kljub vsemu, ldjdb temu brezdanjemu morju krvi in morju solz, kljub vsemu in predrznosti, če pravim, da je in ostane resnično, kar sem bal že aakoi napisal : «Nobena solza ni potočena zastonj nobena kaplja krvi ni prelita zastonj!* in še naprej; ^Svetlejši iz noči zasije dan, življenje mlado vre iz starih ra* in iz trohnobe se rodi vstajenje!* (Stulli/2. str. 124) To so bile opominjajoče to preroške besede Cankarja, ki so se uresničevale skozi dve svetov* ni vojni. In komaj po drugi voj1 ni so se končno uresničili ideali za katere so se borili uporniki v Boki Kotorski leta 1918. Popravljamo nekatere napaka ki so se vrinile v posamezna nadaljevani ja : naoaiijevanje II — 11. VI, stolpec druga — vrstica 38 od spodaj: namesto «od včeraj*, pravilno «do večera» nadaljevanje III — 12. VI, stolpec prvi po vrstici 16, ki se glasi «do sklepa da je najpametneje* so izpuščene naslednje besede «če dovolijo dvigniti rdeče zastave in s tem dokažejo», da še vedno... nadaljevanje V — 16. VI, stolpec prvi, vrstica 24; »toda noben strel ga ni zadel*. Pravilno se mora glasiti; doda počil ni noben strel» nadaljevanje VII — 18. VI, stolpec drugi, vrstica 5: «dn to n® samo 2. februarja*; pravilno «in to ne samo 3. februarja* nadaljevanje X — 26. VI, stolpec prvi, vrstica 86: «od peljali so jih v druge zapore*, pravilno «odpeljali so jih po procesu v druge zapore* nadaljevanje XII — 30. VI, stolpec tretji, vrstica 22: «ye pisal France Pebroa 1917*, pravilno «je pisal France Petroa decembri 1917» nadaljevanje XIII — 1. VII> stolpec tretji, vrstica' 11 od spodaj : tu manjka naslov poglavja «ŠE 12 UPORNIKOV SLOVENCEV* nadaljevanje XVIII — 9. VII. 0-pis pod sliko upornikov. Pozneje smo ugotovili, dia je na levi strani stoječi mornar Anton Marc 1* Bazovice. To je ugotovila hčerka pokojnega Marca in je tudi potrjeno s primeriavo slik nadaljevanje XX — 11. 7. stolpec II. vrstica 54 — Namesto zoper 286 upornikov je pravilne zoper 386 upornikov. LITERATURA 1. Stulli Bernard «Ustanak mori nara u Boki Kotorskoj* Spil* 1959 (Stuitld/1) 2 Stulli Bernard «1918 Revolucionarni pokrčiti mornara* Zagreb 1968 (Stulli/2) 3. Plaschka Richard Georg «Cat' taro — Prag* Revolte uril Revolutiom, Graz-Koln 1963 4. dr. Ferdo čulimovič «1918 a* Jadranu* Glas Rada, Zagret 1951 5. —■ Arhivski vjesnik, Zagreto I - 1958, IX - 1967, X " 1967 6. — Historijski zbornik, IX 1956 7. — Godišnjak pomorskog muzeja u Kotoru, 2-1953, 10-1962. 16-1968 8. — Pomorstvo, broj 3-1958 9. Frei Bruno «Die roten Matr®" sen von Cattaro* Wien 1927 10. Swoboda Franz »Traurige He>' de n des Umsturzes* Wi®® 1930 11. Sokoi Hans Hugo «Oesterreich' Ungarns Seekrieg 1914-1918' Ziirich-Wien 1933 12. — Almanach fiir die k. tto® k. Kriegsmarine 1918 13. Jory Oskar, «Heeres-Eintei' lung, Kriegsfilotte und HandelS' flotte Oesterreich - UngarneJ Graz 1914 14. Scaramuzza Antonio, «Piccol® del la sera* Triesite, 8., 9., 1*' in 13. X 1920 15. Pahor, Zanchi in Calligaf*6 17. Don Niko Luikovič, iz Prčnfl® 1918 16. žužek Viktor, Škofja Lok®* sveženj pisem, ki se nahajal® v Muzeju S. Mašere v Piran® 17. Don Niko Luikovič, iz Prej® pri Kotoru, pismo avtorjU' pismo v Muzeju v Pirartu 18. štumberger Miroslav, kaipito® bojne ladje v pok., Baoši®; Boka Kotorska, pismo avto*-' ju, pismo v Muzeju v Piran® 19. Rodič Josip iz Ljubljen®; •(Dnevnik interniranega up®*' nika od 1. februarja do U' oktobra 1918» in »Oporoka*' v Muzeju v Piranu 20. Vončina Adolf, iz Slovenski'1 Konjic, pismo avtorju, pasto® v Muzeju v Piranu 21. Ježek Josip, iz Ljubljane, T&1 mo z dne 23. avgusta 19‘" pisano iz zapora Sv. Iv®® (Kotor) internirancu Rodič®1 pismo v Muzeju v Piranu. (KONEC) MILKO BAMBIČ ČETRTEK, 16. JULIJA 1970 Sl. Ru. Ml|llllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||niiiiii||||in||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,,||,||,||m||1|||,||||,||, IZ UMETNOSTNIH GALERIJ 1 Salvatore Sciortino in Ines Zelesnich KOLESARSTVO «TOUR DE FRANCE* C. Raymond zagotovil Franciji drugo zaporedno etapno zmago Vožnja je potekala v dežju in mrazu - Polidori dvakrat preluknjal zracnito mourenx ville nouvelle. j ' ~ Francozi so slavili v dveh aneh ze drUgi uspeh: za Thevene-om je danes osvojil etapno zmago e Kaymond. Skupno so tako prišli omacini do četrte etapne zmage. I ana»nja etapa je potekala v * v deževnem in hladnem remenu. Prvi pobeg je opravil I , ^ , Gandarias, ki se je kma-znebil Tosella in Spruyta, ki sta ,rau prilepila ob kolo. Njegov aaskok je rasel in je znašal 30 km startu več kot tri minute. Kljub LVri1., >n spolzki cesti se je za mJ*n*om P°Knal na spustu s Tour-mas r Merckx, kateremu so po- itita!8 d j1*” *ovu njegovi pomoč-Fri 38. km je skupinica za-59 u£Cev Gandariasa ujela. »I L "n Po startu se je tako znanji v ospredju skupina desetih vo-^ katero so v glavnem se-®vljali bivši ubežniki in zasle-J| 0,1 Ta skupina si je pribo-a prednost približno pol minute Itn, JeT vztTa-ia*a v vodstvu do 144. ”*?• Tedaj so za kratek čas vozili * tekmovalci v enotni skupini, nato Pa je pobegnil Raymond. ■nalu si je priboril za dobro mi-t 10 Prednosti in ta naskok je na-ohranil prav do cilja. V sku-ki se je nekaj pred ciljem za Raymondom je vozil 1 v. Pobdori, ki je imel dober po-_ aJ z? naskok na boljša mesta rpo ciljem. Toda v zadnjih de etanah metrov je preluknjal zrač-(to se mu je zgodilo tudi 80 2”? pred ciljem) in tako se ni mo-*el udelež’ti poslednjega naleta. LESTVICA 19. ETAPE: *• Christian Raymond, ki je prevozil 185.500 km dolgo pot od Bagneres de Bi-gorre do Mourenx Nouvelle v 5.27’25” s poprečno hitrostjo 33,925 km na uro. Walter Godefroot (Bel.) 5.28’26” Joseph Huysmans (Bel.) Aurelio Gonzales (Šp.) Robert Bouloux (Fr.) ?• Andre Poppe (Bel.) '• Harry Steevens (Hol.) 5 29’52’* Ronald De Witte (Bel.) Gerard Vianen (Hol.) JP Danguillaume (Fr.) Marino Basso (It.) Franco Balmamion (It.) Riny Wagtmans (Hol.) Jacques De Boever (Bel.) Georges Pintens (Bel.), vsi v času Steevensa. SKUPNA LESTVICA Eddy Merckx (Bel.) 99.33*31’* Joop Zoetemelk (Hol.) 9'57” Gosta Petterson (Šve.) 13’21” Marinus Wagtmans (Hol.) 14’02” *■ Martin Van Den Bossche „ (Bel.) 14’52” Lucien Van Impe (Bel.) T 1501” *• Francisco Galdos (Šp.) „ 1619” *• Raymon Poulidor (Fr.) 16’57” • Antoine Houbrechts (Bel.) 18 02” Georges Pintens (Bel.) 18'33” • • • Trn kol °Ur ?e tako bliža koncu in med j ^arji pogovori ne tečejo več le 0 tej dirki. Danes so se razvne-nirn>rVe Polemike v zvezi s svetovji1 Prvenstvom in sestavo moštev . Prihodnjo sezono. Razširila se vest,^ da bo vodil italijansko henri0 čez mesec dni na svetov-, J/V Prvenstvu Basso. To naj bi se 3. ' 4. 5. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 2. 3. o^lo predvsem zato, ker bo pro-gn v Angliji precej ravninska. Bas-temS8ni je Mrazil željo, da bi na zit; Prvenstvu v njegovi ekipi vo-2-.,Se Adorni, Gimondi, Bitossi, ^ degu, Boifava in Simonetti. Bas-r^a je stavil za svoj nastop v aUj '^ntanci pogoj, da vodstvo pri-Va . aucellija k večjemu sodelo-n„ luv Med obema kolesarjema si n6c ne vladajo najboljši odno-k' ancelli sam je sklenil menjala 'S}° dosedanjo hišo. Izjavil je, trii«ri° zahteval za podpis nove etne pogodbe 80 milijonov lir. Trenutno ni našel še nikogar, ki bi se zanimal zanj za tako vsoto... izenačeni. Nemci stavijo svoje glavne upe na 31-letnega Wilhelma Bungerta, in to predvsem zaradi njegove izkušenosti, saj nastopa že 13 let v tekmovanju za Davisov pokal. Drugi igralec nemške ekipe bo Christian Kunke, levičar, katerega forma pa je precej spremenljiva. Rezerva bo Ingo Buding. Prvi lopar Sovjetov bo Aleksander Metreveli. V zadnjem srečanju z Nemci je osvojil obe srečanji posameznikov in je tako omogočil Sovjetski zvezi, da je premagala Nemce s 3:2. Skupno z njim bodo igrali še Tomas Lejus in Sergei Lihačev. •imiMiiimmiiiiiimiiiimmimimiiimiitiiiiiiniiiiiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiimimHiHiiiimii TENIS V FINALU B SKUPINE Z. Nemčija ali SZ? DOSSELDORF, 15. - Od petka do nedelje bo v na igrišču Rochus-cluba v Diisseldorfu finalno teniško srečanje B skupine evropskega področja za Davisov pokal med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Izid tega dvoboja .je zelo težko predvideti, ker sta obe ekipi precej TENIS DAVISOV POKAL Španija razmeroma lahko premagala dvojico SFRJ Santana in Gisbert sta odpravila Fratiulovica in Špeara s 3:0 BARCELONA, 15. — Jugoslaviji ni uspelo presenetiti Špancev niti v srečanju dvojic. Španska dvojica Santana - Gisbert je namreč premagala Jugoslovanski par Franulo-vič - Špear s 6:4, 6:1, 6:2. Ker Španija tako vodi že po drugem dnevu s 3:0 si je že matematično zagotovila vstop v višje kolo, Jugoslavija pa je izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Zadnji srečanji posameznikov jutri zato ne bosta več odločilnega pomena. španska zmaga je bila v dvoboju dvojic v vsakem oziru zaslužena. Oba domačina sta pokazala sijajen tenis, zlasti ob mreži sta bila ne-nadkriljiva. Z izredno prisebnostjo sta vračala na nasprotno polje tudi kratke in ostro tolčene žoge, poleg^ tega pa sta tudi pridno izkoriščala svoje servise. Jugoslovana danes nista izpolnila pričakovanj. Sicer je brio težko pričakovati, da bi uspela ugnati oba Španca, vendar pa je bil upravičen vsaj up, da bosta pokazala lepo igro in zagrizen odpor. Špear v tem ni razočaral. Dal je od sebe vse sile in je pokazal vse kar zna. Če pa je bilo vsega tega manj, kot na španski strani, je bilo to pač zato, ker več kot toliko ni znal, ne zmogel. Drugače pa je bilo s Franulovičem. Njegova igra je bila ne le slabša kot včeraj, ampak je tudi sicer igral bledo, zlasti pa ne preveč borbeno. Nasprotnikovi udarci so ga često zalotili v nepravi poziciji, kar se tako izkušenemu igralcu ne bi smelo zgoditi. Prav tako ni izkoristil vseh možnosti s servisi. Kot dvojica Jugoslovana nista bila najbolje uigrana zato je Špancema večkrat uspelo z lahkoto najti praznino za hrbtom špeara in Franuloviča. Razen tega sta oba predstavnika Jugoslavije, zlasti Franulovič, pokazala dokajšnjo mero neborbenosti in nepožrtvo-valnosti prav v odločujočih trenutkih. Tako se v prvih dveh gamih tretjega seta skoraj nista upirala in sta oba predala na «ničL;». Nato Športno društvo Primorje obvešča svoje člane, da bo 20. t. m. ob 20.30 društveni REDNI OBČNI ZBOR v Soščevi hiši na Proseku. Dnevni red občnega zbora bo naslednji: 1. predsedniško poročilo 2. tajniško poročilo 3. blagajniško poročilo 4. volitve novega odbora 5. razno. pa jima je uspelo povesti nekajkrat s 40:15 in sta imela tako v rokah celo po dve odločujoči žogi, vendar sta z ležerno igro obe zapravila. Priznati je treba siicer, da bi tudi v primeru dobre igre Špear in Franulovič v tem dvoboju le težko zmagala, kajti Španca sta igrala res dobro. Lahko bi pa vsekakor prikazala bolj izenačen tenis, saj sta to tudi sposobna. Z nekoliko športne sreče pa bi lahko obema domačinoma precej zagrenila (danes precej lahko) pot do zmage. V TEKMOVANJU ZA ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL 36 moštev v devetih skupinah Nasprotnike so določili s pomočjo elektronskih možganov Rim. 15. — S pomočjo elektronskega računalnika so danes v Rimu sestavili tekmovalni koledar letošnjih tekem za italijanski nogometni p>akal. Tekmovanja se udeležuje 36 moštev, t.j. vsa ki nastopajo v A in B ligi. Moštva so razdeljena na devet skupin, računalnik pa je pare sestavil za prvo kolo (30. avgusta) takole: prva skupina Livorno — Cagliari Messese — Piša druga skupina Bologna — Cesena Modena — L. R. Vicenza tretja skupina Como — Inter Monza — Atalanta četrta skupina Milan — Varese * , Brescia — Mantova Arezzo Verona peta skupina - Nov ara - Juventus šesta skupina Perugia — Sampdoria Temana — Torino sedma skupina Bari — Fiorentina Foggia — Taranto osma skupina Catanzaro — Roma Palermo — Lazio deveta skupina Reggina — Napoli Casertana — Catania Nastop avstralskih profesionalcev v Italiji RIM, 15. — Od 27. do 30. oktobra bodo nastopili znani profesionalni avstralski teniški igralci Laver, Stolle in Emerson ter Španec Gime-no, v Italiji. Odigrali bodo več srečanj v Milanu, Rimu in Bologni. PLAVANJE SPLIT, 15. — Danes je prispelo z letalom v Split 20 najboljših švedskih plavalcev - mladincev. V Dalmaciji bodo ostali dva tedna. V Splitu bodo ves ta čas intenzivno trenirali. NOGOMET RIO DE JANEIRO, 15. - Brazilska nogometna zveza bo priredila leta 1972 velik mednarodni nogometni turnir. Na njem bo nastopilo 24 državnih reprezentanc. S tem turnirjem bodo brazilski športniki počastili 150-letnico neodvisno sti Brazilije. ATLETIKA V srečanju ZRN — ZDA Schwarz 8,35 m v daljino STUTTGART, 15. — V okviru meddržavnega atletskega srečanja Z. Nemčija — ZDA je dosegel Nemec Schwarz drugi najboljši rezultat vseh časov v skoku v daljino: 8,35 m. Bolje od Schwarza je skočil doslej le Amerikanec Beatnon na olimpijskih igrah v Mehiki. Po prvem dnevu tega srečanja vodi Z. Nemčija s 85:83. Pri moških vodijo Amerikanci z 50:48, pri ženskah pa Nemke s 37:25. Marjana Lubej ne bo nastopila v Zenici BEOGRAD, 15. — Celjanka Marjana Lubej, ena najboljših jugoslovanskih atletinj, je sporočila, da ne bo nastopila v atletski reprezentanci Jugoslavije, ki se bo 19. julija srečala v Zenici z Italijo. Lubejeva bi morala teči na 100 m in v štafeti 4X100 m. Na njeno mesto bo stopila v reprezentanci 23-letna Ljubica Mrdja, članica za-I grebške Mladosti. PO SVETOVNIH REKORDIH V MUENCIINU Kitajska tekačica Ci Čeng velik obet svetovne atletike Obetajo ji veliko bodočnost tudi v peteroboju Kitajka Ci Ceng Po svetovnih rekordih, ki jih je dosegla na kratkih tekaških progah, je Kitajka s Formoze Či Čeng opozorila nase vse svetovne atletske strokovnjake. Ne dogaja se namreč rav- .........................................................................um......................MiiiMiiiiiiiiriiimiiiiMMiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiimiiniiiiii ATLETIKA NA ITALIJANSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU Renato Dionisi izboljšal rekord v skoku s palico Danes so bili na sporedu še nadaljnji finali. Najvidnejši rezultat je postavil Renato Dionisi, ki je dosegel nov italijanski rekord v skoku s palico z značko 5.35 m. S tem je izboljšal svoj prejšnji rekord za 5 cm. Obenem je tudi dokazal, da je popolnoma okreval po lanskih pripetljajih, ko se je moral dalj časa zdraviti in so mnogi dvomili, da se bo spet pokazal na tekmovalnih stezah. Po doseženem italijanskem rekordu je Dionisi poskušal osvojiti tudi svetovnega, ki je za sedaj last Nemca Nordwiga z značko 5.45 m. Imel pa je smolo in je trdikrait zaporedoma podri letvico. V drugih disciplinah ni bilo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiifiininiiiiiMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih KOŠARKA TEDENSKI PREGLED Trije borovci v splitski šoli za vzgojo visokih igralcev Trening poletoveev pod vodstvom prof. Pavloviča je bil izredno koristen Troje vidnejših dogodkov za našo košarko v tem tednu: 1. Trije borovci bodo v nedeljo odpotovali v Split, kjer bodo trenirali z Jugoplastiko 2. prof. Pavlovič je končal svoj tečaj na Opčinah 3. tri prijateljska srečanja med Poletom in Mivarjem. Borovci pri Jugoplastiki ŠZ Bor bo v nedeljo poslalo tri svoje igralce v Split kjer bodo trenirali skupno z mladinsko ekipo Ju-goplastike. Kot je znano, je splitska šola ena najboljših v Jugoslaviji za visoke igralce, tako da bo za borovce ta trening zelo koristen. V Split pa bodo odpotovali naslednji igralci: PETER STARC, 18 let, zunanji igralec. Je gotovo najbolj obetajoč Borov košarkar. Čeprav je še mladinec, je v lanski sezoni nastopal v prvi Borovi ekipi in je bil tudi najboljši strelec moštva. Dobro igra v napadu, saj ima prirojen čut za met na koš. Dobro skače: nabije žogo v koš z obema rokama, čeprav je le 1,91 m visok. Nekoliko slabše brani. Zanj se je potegovalo že več ekip višjih lig (Fluobrene, Lloyd Adriatico, bivši Spliigen Brau, Italsider, itd.). SILVANO AMBROŽIČ, 21 let. center, 2 m visok. Ima precejšnje telesne sposobnosti. S košarko je začel pri Boru in je takoj pokazal izredno voljo. Pred dvema letoma je prestopil v vrste Hausbrandta, nato se je vrnil k Boru. Lani je v veliki meri (predvsem v zadnjih tekmah) pripomogel, da je ekipa ostala v D ligi. Mora pa še izpiliti osebno tehniko (predvsem tehniko meta), zato bo trening v Splitu kot nalašč, da se Borov center tehnično izpopolni in bo tako eden glavnih stebrov naše peterke. MLADEN ŠARE, 17 let, 200 cm visok, center mladinske ekipe Bora. Šare je začel s košarko šele pred letom dni in je zato njegova tehniko še kar skromna. Zaradi njegove telesne višine in prirojene požrtvovalnosti pa ga lahko prištevamo med najboljše mladince naše košarke. Ambrožič, Starc in Šare bodo v Splitu trenirali od 20. do 30. julija. Treniral pa jih bo Vojnovič, trener mladinske ekipe, ki je vzgojil že več dobrih jugoslovanskih centrov. Še nekaj o Pavloviču Prof. Pavlovič, eden največjih slovenskih poznavalcev košarke, je v nedeljo končal tečaj, ki ga je držal teden dni vsem openskim ekipam. Predsednik Poleta Egon Kraus meni o tem tečaju: cTečaj je vsekakor uspel. Prvič: naša dakleta in naši fantje so se naučili pravega športnega dela; naučili so se discipline in so konkretno v tem tednu nekaj pridobili.* S tem se seveda strinjajo vse igralke in igralci, trenerja Tavčar in Sosič. Polet bo nadaljeval s treningi še ta teden, nato počitek za vse. Konec avgusta pa zopet vsi na delo. Tri tekme z Mivarjem V soboto je Polet odigral tri prijateljske tekme z Mivarjem. Openci so bili dvakrat poraženi (minibasket in dekreta), naraščajniki pa so prepričljivo premagali svoje nasprotnike. Kljub dvema porazoma so vse tekme pokazale, da je Polet močno napredoval. MINIBASKET. Najmlajši poletovd so potrdili, da so perspektivna ekipa s katero se splača delati. Vsi so telesno dobro grajeni, že sedaj pa se sproščeno premikajo po igrišču in hitro dojamejo tudi zahtevnejše sisteme igre. DEKLETA. So opravile viden napredek. Izkušenost, ki so si jo pridobile lani v prvenstvu, jim je nedvomno koristila. Vestno pa bodo morale trenirati in odigrati še več prijateljskih tekem, če bodo hotele doseči vidnejše uspehe. NARAŠČAJNIKI. Sestavljajo močno ekipo, ki pa žal nima višjega centra, ki bi olajšaval soigralcem delo pod obema košema. Telesno je ekipa dobro pripravljena. Fantje so trdne in močne postave, tehniko pa bo treba še piliti in piliti — seveda z resnim treningom. b. I. vidnejših rezultatov. Naj omenimo le met kopja, kjer je Renzo Cra-merotti vrgel orodje 79,78 m daleč. Današnji rezultati met kopja moški 1. Renzo Cramerotti (FF. GG. Rim) 79,78 m 2. Cario Lievore (Fiat Turin) 74,78 m 3. Vannd Rodeghiero (Codn Mestre) 71,72 m 800 m moški 1. Gianni Del Buono (CUS Rim) 1’49” 2. Eugenio Stanchi (Aeronautica) 1’51”5 Donata Govoni si je zagotovila naslov državne prvakinje v teku na 800 m (FF. GG. Pia- 3. Sebastiano Gaddeo Rim) 1’51”7 100 m ženske 1. Cecilia Molinairi (Atletica cenza) 12”3 2. Laura Nappi (S. Saba Rim) 12”6 3. Paola Bolognesi (CUS Genova) 12"6 400 m ženske 1. Giumamini Armida (Fontana Bologna) 55”7 2. Chersoni Silvia (CUS Ferrara) 55"7 3. Taioli Daniela (Scala Azzurra Varese) 55 ”7 110 m zapreke moški 1. Liani Sergio (CUS Rim) 14”2 2. D’Onofrio Luigi (Fiamme Gialle) 14”2 3. Virgili Fabrizio (CUS Rim) 14”3 100 m moški L Ennio Preatoni (SNIA Milano) 10”6 2. Giovanni Lai (Esperia Cagliari) 10”6 3. Gabriele Rosi (Assd G. R. Firence) 10”7 1500 m moški 1. Francesco Arese (Ati. Balangero) 3’44”3 3. Roberto Gervasini (Aeronautica) 3 50 400 m moški 1. Furio Fusi (SNIA Milano) 47” 2. Claudio Trachelio (SNIA Milan) 47”1 3. Antonio Costa (FF. GG. Rim) 48” daljina moški 1. Domernico Fontanella (Italsider Genova) 7,50 m 2. Luigi Cavalierii (CC Bologna) 7,50 m 3. Elio Lazzarotti (FF. GG.) 7,38 m met diska ženske 1. Roberta Grottini (FIAT Turin) 47,76 m 2. M. Luisa Calcind (CUS Firence) 45,30 m 3. Paola De Nard (FIAT Turin) 41,02 m 10.000 m 1. Giuseppe Cindolo (Panini Modena) 30’07 ”4 2. Gioacchino De Palma (CUS Bari) 30’U”8 3. Renato Martini (CUS Turin) 30 minut 27”2 daljina ženske 1. Mariella Baucia (SNIA Lib. Turin) 5,82 m 2. Anna Pezzoli (Fontana Bologna) 5,77 m 3. Laura De Blasis (CUS Rim) 5,68 m 8. Beinat (SG Triestina) 5,24 m skok s palico 1. Renato Dionisi (FIAT Turin) 5,35 m (nov ital. rekord) 2. G. Vittore Pontonutti (FF. GG. Rim) 4,70 m 3. Mario Zardi (CUS Ferrara) 4,60 m. no vsak dan, da pade rekord na kratkih tekaških razdaljah, če pa se to zgodi pri dekletih, potem je to seveda že skoraj majhna senzacija. Zlasti če se dokoplje do takega dosežka tekmovalka, o kateri ni bilo dosti slišati. Da ni bilo o či Cengovi nič zapisanega, sicer ne bi mogli trditi, saj se dekle ukvarja z atletiko že precej časa. Kljub temu pa je prišlo do njenega prodora v sam svetovni vrh nekoliko nepričakovano. Čengova je stara 20 let. Rodila se je 15. marca 1944 v Hsinčuju na Forumi. Z atletiko se je spoznala še zelo mlada in je s 16 leti že nastopila v reprezentanci svoje de žele na olimpijskih igrah v Rimu. Tam je tudi spoznala ameriškega trenerja Vinceja Reela, katerega jc tri leta kasneje zopet srečala na Formozi. Reel je tam spoznal, da se skriva v mladi Kitajki velik atletski talent. Povabil jo je v ZDA, kjer je kmalu začela trenirati v Kaliforniji pod njegovim vodstvom. či Čengova se je vpisala na cCalifomia Polytechnic Colle-ge» v Pomoni, nastopa pa za «Los Angeles Šport Club». Skoraj osem-letno sodelovanje med njo in Ree lom je iz dekleta ustvarilo atletinjo svetovne vrednosti. V sam svetovni vrh bi morala sicer prodreti že prej, vendar pa so ji stalne poškodbe mišic to preprečevale (Čengova je na vseh tekmovanjih startala s povitimi stegni). Razen tega jo je po prihodu v ZDA začela preganjati nespečnost in v določenem trenutku je zaradi napornih treningov tako oslabela, da je shujšala za kar 11 kg. Toda kljub temu so bili njeni dosežki stalno boljši. Priljubljena tekmovalka (v ZDA ji pravijo «Lo-tosov cvet*) je na štirih kontinentih nastopila doslej 71 krat in je doživela en sam poraz. Časopis «Track and Field World» jo je lam proglasil za atletinjo leta. Letos 13. junija je skoraj neza-paženo dosegla dva svetovna rekor-<100 Jardov 10” in 220 jardov 22 7) v Portlandu, pred 14 dnevi pa je v Los Angelesu rekord na 220 jardov potisnila celo na 22”6. V vsem sijaju pa je Čengova zablestela pred dnevi v Muenchnu, kjer je postavila svetovni rekord na 200 m (22”4) in ga izenačila na 100 m ovire (12”8). Čengova se je izkazala tudi na srednjih progah, saj je pretekla letos 6. junija četrt milje v času, ki je le za desetinko slabši od svetovnega rekotda. Mnogi ji napovedujejo veliko bodočnosti tudi v peteroboju. Lani je v tej disciplini zbrala 4.844 točk, in prav nobenega dvoma ni, da je zanjo rezultat tudi precej nad 5.000 točkami povsem dosegljiv. Mala Či čeng sicer ni ravno mlada za atletinjo. Toda grafikon njenih dosežkov je bil v zadnjih sezonah stalno v vzponu. In prav nič ne kaže, da je krivulja že dosegla vrhunec. Svetovna ženska atletika je dobila novo, veliko ime. O njem bomo še slišali govoriti. 4» • • DUNAJ, 15. — Iz avstrijske pre stolnice je prispela vest. da je Ki tajka s Formoze Či čeng prete kla 100 m v odličnem času 11”! To je najboljši letošnji čas na te razdalji. NAMIZNI TZNIS Korpa in Pirčeva ostaneta v Ljubljani LJUBLJANA, 15. — Znani namiznoteniški igralec ljubljanske Olimpije, Ištvan Korpa, je že pred časom napovedal, da se bo preselil v neko drugo mesto. Korpa se je namreč poročil z znano slovensko namiznoteniško igralko Cirilo Pirc, a ni mogel dobiti v Ljubljani sta-novanja. Zdaj mu je njegov klub Olimpija omogočil, da si kupi stanovanje v Ljubljani in bo tako (skupno s svojo soprogo) še nadalje branil ljubljanske barve. MLADEN OLJAČAl K OZAR A v Prevedel: Severin Šali “Kakšen komandant?« je vprašal Lazar. "AU veš, kaj Je Skoj?« p**,* je odgovoril Lazar. «Pa menda ne tista diktatura «wtari*U?» je vprašal, ko se je spomnil aprilskega tečaja, ^ Katerem mu je tovariš Slovenec postavil vprašanje o dik-^ Proletariata.« #I "Skoj __ t0 je slla)) na glavo, ko je izgubil kučmo. Ni povedal žarku, da Priv m° na begu. Pohitel je k drevesu, kjer je stal ^an konj, ga zajahal in odpeketal. h osnovno vprašanje, ki ga je treba rešiti, se glasi: ali ig rv°tstvo proti slovanstvu samorasla bilka ali pa izhaja 71 Ivovih korenin? Na to vprašanje je mogoče odgovoriti čisto znanstveno: hrvatstvo ni bilka slovanske korenine. To je dokazano na osnovi doslej zanemarjenih zgodovinskih virov, iz katerih je razvidno, da Hrvati nimajo nič skupnega s starimi Slovani. STARI SLOVANI — Stari Slovani, ugotavlja Prokopij, živijo na daleč razkropljeni v zanikrnih kolibah in zelo pogosto menjavajo svoja bivališča. Brezdanje kaluže Pripjeta niso dajale dovolj brambe proti nenadnim napadom in naskokom: pozimi so nomadi na svojih hitrih konjih po ledu lahko prišli daleč v deželo, poleti pa so gusarji uporabljali reke vse do njihovih izvirov. Obramba je bila zaman. To je stare Slovane naredilo bojevite in plašne kot zverjad v hosti. Ko so bili poleti nenadoma napadeni, so morali kot žabe izginiti v vodi ali v hosti, pozimi pa so se morali skrivati za svojimi številnimi plotovi. Kot piše Prokopij, so se borili brez oblačil, samo z majhnimi ščiti in kopji, nekateri celo brez plašča in suknjiča, le s predpasnikom okrog kolkov. Pa še ta revna oprava ni bila čisto slovanska, pač pa nemara sposojena od kakega germanskega naroda, verjetno od bojevitih Herulov. ki so sc bojevali na isti način. Prebivaje v težko dostopnih krajih, pravi Mauritius, v gozdovih, na rekah in jezerih, si naredijo v svojih prebivališčih več izhodov za primer, če so napadeni, in zakopljejo vse, česar nujno ne rabijo, če so nenadoma napadeni, se potopijo pod vodo, ležijo spodaj na hrbtu in dihajo skozi votlo trstiko in tako uidejo smrti, ker napadalci mislijo, da je to naravno trsje, toda izkušenejši prepoznajo trstike po rezu, potlej pa potapljačem prebodejo telo s trstiko ali trstiko potegnejo ven, tako da mora potapljač priti na površje, če se noče zadušiti... HRVATI IN SLOVANI — Hrvatski narod ima svoje lastno izvirno zgodovinsko ime, pod katerim se je pojavil pred tisoč petsto leti. Hrvatsko ime je iranskega izvora, ker Hrvat pomeni v iranščini prijatelj. Na nagrobnih spomenikih v Azovu najdemo to zapisano kot Horoath in Horovath. Na Kavkazu se je neko lezginsko pleme imenovalo Hvartin, Grki pa so nas že v starodavnih časih imenovali Hrobatoi. Na Slovaškem so se naši predniki imenovali Charivati. Iz treh napisov perzijskega cesarja Darija (522—486 pred Kristusom) vemo, da je med prvimi narodi vladal tudi narodu Harahvatiši. Torej od petega stoletja pred Kristusom do tretjega stoletja po Kristusu najdemo ime Hrvati na prostoru, ki s slovanstvom ni imel nobene zveze. Darijev Harahvatiš in Izdorova Arahozija (Hrvatska) sta bila tik na meji perzijskega in kasneje aleksandrijskega cesarstva, torej v stiku s tremi kulturami: perzijsko, helenistično in indijsko... Prej smo se povsem napačno učili, da so se Hrvati izcimili iz slovanstva, prišli v te kraje in tukaj utemeljili svojo lastno državo. Danes pa je na osnovi doslej zanemarjenih zgodovinskih virov dokazano, da so Hrvati kot svoboden bojevniški narod prišli s Kavkaza in v porečju Visle, nekaj stoletij pred prihodom v današnjo domovino, utemeljili močno državo Belo Hrvatsko. Homatije in vrenja po vsej Evropi so spodbudila ustvarjalne in bojevite Hrvate, da so odšli naprej proti jugu. Tako so zavzeli te kraje. V njih so Hrvati spet spravili pod svojo oblast Slovane, ki so tu živeli, jih pretopili in jim dali svoje ime, organizacijo in duha. Od Slovanov so sprejeli nekatere posebnosti, jezik in nekaj običajev. V bistvu pa so Hrvati bili kvas, M je dal temeljno vsebino, idejo svobode in državnosti tem množicam pokorjenih Slovanov. Hrvati se med njimi niso izgubili, ampak so kot višji, vladajoči sloj te Slovane spremenili v Hrvate. Iz tega je povsem razvidno, da so bili Hrvati in Slovani v sedmem stoletju dva povsem ločena svetova (v korist Hrvatov). Hrvati so v vsem vodili Slovane. Hrvati so vladajoči element nad Slovani, pravi tudi Porfiroge.net. Toda ta Hrvatska je izginila že v devetem stoletju. To Hrvatsko je požrlo slovanstvo. HRVATI NA BALKANU — Za tri stoletja po doselitvi ni točno znano, kaj se je v teli krajih dogajalo. Hrvatska plemena so bila pod rimsko-bizantinskimi in jrankovskimi vplivi in so se pod temi vplivi spajala v večje celote. Frankovske čete Karla Velikega so v devetem stoletju prihrumele v naše kraje. Upiral se jim je Ljudevit Posavski ki je pridobil na svojo stran vse pleme Timočanov na vzhodu kot tudi del Slovencev na zahodu. V desetem stoletju smo vodili boje z Bolgari, ki so se vojskovali proti Frankom in si hoteli povrniti Srem. Bolgarsko-hrvatska meja se ie stikala « kotu rek Save in Bosne... Stari Hrvati, ki so prodrli na Jadransko morje so morje vzljubili in naselili njegova obrežja. Na teh obrežjih ki odpirajo obzorja in povzdigujejo duha, se je rodilo Hrvatsko kraljestvo. Tukaj je Tomislav prižgal baklo narodne enotnosti in pod svojim žezlom prvič zbral vse hrvatske dežele. Leta 925, ko se je Tomislav kronal na Duvanjskem polju, je hrvatsko ime bleščalo z evropskim sijajem, Hrvatska pa je bila večja od današnje Albanije, Belgije, Danske, Estonske Litve Irske, Madžarske, Nizozemske, Portugalske, švedske ali Srbije Toda po neštetih vdorih in pustošenjih turških čet je od stare hrvatske države ostalo samo mesto Zagreb na reki Savi z okolico (RELIQUAE ILIM REGNI IN CLITIS CROATAE) ostanki ostankov Hrvatske. Ostalo je spoznanje o nepretrganem zgodovinskem hrvat-skem področju, ki se razprostira od rek Drave in Mure na severozahodu, do reke Drine in sinjega Jadrana na jugovzhodu. Bosna je od nekdaj bila hrvatska dežela. Naša vzhodna meja je na Drini. Ustaško gibanje ima razen drugega še to nalogo, da vse hrvatsko zgodovinsko področje vrne v naročje matične dežele. Bosna mora pripasti Hrvatom. (Iz dnevnika polkovnika Kranjčeviča) (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. MonteccM 6/H PP 359 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ »ADIT* - DZS, Ljubljana, Start trg 3/1 telefon 22 487 Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 Oglati Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 150, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiana*. 16. julija 1970 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT-Trst PO POROČILU POSEBNE KOMISIJE AMERIŠKE POSLANSKE ZBORNICE Vojaško osebje in civilni svetovalci so namenoma molčali o pokolu v My Laiu Člani komisije se sprašujejo, če so bili vojaki ob pokolu «pri zdravi pameti* WASHINGTON, 15. - Danes so Gradec p« so potoki prestopali prav niti sumil do ugrabitve O tei sku-v Washingtonu objavili poročilo št.i- tako bregove in se na več mestih poni smo slišali spet govoriti šede rih članov komisije za oborožene I razlili po cesti. V mnogih vaseh ’ ' ’ .... so prebivalci ogroženi in so Jim morali priskočiti na pomoč gasilci iz Dravograda. Podobno neurje Je bilo tudi na Gorenjskem. V Kranju je voda vdrla v nekatere niže ležeče hiše ter preplavila oesto Kranj - Jezersko. Zaradi hudega naliva in zaradi zemeljskih plazov je poplavljena in neprevozna tudi oesta v Logarsko dolino. Val slabega vremena v severni Italiji Val slabega vremena je zajed si-nočd .severno Itadijo. Povzročil ga je tok mrzlega zraika, ki je prišel z zahoda. Močne nevithe so bale v Lombardiji, na južnem Tirolskem, v Piemontu in v Kamijii. Nevihte je pogosto spremljala toča, ki je precej poškodovala pridelke. V višini nad 1500 metrov je dež nadomestil sneg. Zelo prizadeta je bila videmska pokrajina, kjer so poleg dežja, toče in vetra, ki so povzročili nekaj zemeljskih usadov, nekateri hudourniki In reke prestopih bregove. V Pontebi je voda dosegla v spodnjem dedu vasi kar 50 centimetrov, Podobno se je zgodilo tudi v 2ab-’ nioah. Toča je obelila vas Predel in Višarje. Gladina TUmenta je dosegla 38 centimetrov nad običajno višino. sile pri poslanski zbornici, ki so na pobudo predsednika komisije Mende-la Riversa izvedli preiskavo o pokolu v My Laiju. V dokumentu je rečeno, da so vojaški in civilni funkcionarji državnega departmaja, ki so bili nameščeni kot civilni svetovalci pri južnovietnamskih pokrajinskih načelnikih, skušali zamolčati pokol prebivalstva majhne južnovietnam-ske vasi in so napravili vse, da bi »uničili dokaze*. V poročilu člani komisije pripominjajo, da niso mogli ugotoviti kdaj in kdo je sklenil zamolčati resnico. Ameriški po slan« pripominjajo, da so dejanja, ki so jih zakrivili nekateri vojaki <8vizije »America 1» 16. marca 1968 v My Laiju, tako nasprotna pravilnikom vojske in morali, da se je pojavilo pravzaprav vprašanje če so bili tisti, ki so bili zapleteni v pokol, tistega dne pri zdravi pameti. Čeprav komisija priznava nekatere olajševalne okolnosti (ta oddelek se je moral grozno boriti), ostro kritizira verjetni poskus na najvišji ravni, da bi zamolčali o pokolu. Dodaja, da brez posebnega načrta ali navodil, vesti o pokolu ne bi mogli zamolčati. V poročilu je navedeno, da je bilo relativno malo ameriških vojakov, ki so se udeležili napada na vas My Lai, zapletenih pri pokolu južnovietnamskih civilistov. Obstaja pa dejstvo, da so, tako pravi poročilo, »nekatere* osebe hladnokrvno ubili, česar ni moč opravičiti. Precej mrtvih civilistov v My Laiju je padlo zaradi artilerijskega ognja, zaradi streljanja iz helikopterjev ki streljanja z lahkim orožjem, drugi pa so bili »nehote* ubiti v okoliščinah, ki ne dovoljujejo odkritja odgovornosti. Poročilo priporoča revizijo vojaškega zakonika, tako da bi se izognili sojenju ljudi, ki so bili zapleteni v pokol, dokler ne bi posebna komisija skupno s pristojno oblastjo, ugotovila, kakšno je bilo med pokolom duševno stanje obtožencev. Poročilo štirih poslancev ne navaja posameznih oseb. Ker je v teku pred vojaškim sodiščem postopek proti petim vojakom, ki ao se udeležili napada na My Laiju, komisija ni raziskala obnašanja posameznih napadalcev. Znano pa je, da je poveljstvo oboroženih sil u-vedlo preiskavo proti devetim častnikom, ki jih obtožujejo, da so hote ali nehote napravili vse, da se ne b zvedelo o dogodkih. Prejšnji mesec so prekinili postopek proti nekemu generalu in nekemu častniku. Poročilo navaja tudi, da sta morala predstavnik državnega departmaja in svetovalec južnovietnam-skega načelnika pokrajine My Lai James May in glavni ameriški vojaški svetovalec pri drugi južno-vielnamski diviziji poznati potek dogodkov. Je to prvič, da v zvezi s pokolom v My Laiju omenjajo civilnega funkcionarja. Prvi proces za dogodke v My Laiju bo 20. julija v Fort Hoodu v Texasu. Na zatožni klopi bo narednik David Mitchell, ki je izvedel r^LZTdvibtv11^. 30ait i ponudili ugrabiteljem Letalsko nesrečo pri Torontu povzročila napaka ob pristanku OTTAVVA, 15. — Letalsko nesrečo, ki se je pripetila 5. julija in zaradi katere je izgubilo življenje 109 oseb v Torontu, je povzročil napačno izveden pristanek. Izvedenca, Id so pregledali ostanke letala, so včeraj izjavili, da je pilot uporabil posebne zavore, ki bi jih moral uporabiti šele ob dotiku z zemljo, ko je bilo leta:« še od 12 do 18 metrov daleč od letališča. Ta napaka je povzročite, da se je letalo dotaknilo zemlje na sunkovit način, kar je povzročilo, da se eden od motorjev premaknil in se je letalo delno pokvarilo. Sicer je pilotu uspe'o, da je spet dvignil Letalo, ampak samo nekaj trenutkov kasneje je »DC-8* treščil ob tla. Kakor smo že obširno poročali v nedeljski številki, je potovala s tem letalom tudi 42-letna Dragica Pečar s Katinare, ki je bila namenjena na obisk k stricu v Ontario in je v nesreči našla prezgodnjo smrt. Še nekaj drugih podatkov o nesreči je kanadsko ministrstvo za prevoze javilo v izčrpnem poročilu, ki ga je včeraj izdlal minister Don Jamieson. • ■ • • M i IM prijatelji sta pa bodo sodili v Fort Benningu v Georgiji poročnika Williafna Cal-leyja, ki je obtožen, da je ubil 102 civilista. S POPLAVAMI IN PLAZOVI Huda nevihta na Gorenjskem LJUBLJANA, 15. — Danes popoldne Je bila na Gorenjskem in na Slovenskem Koroškem zelo huda nevihta.. Potoki so prestopili bregove in na več mestih zalili cesto med Dravogradom in Mariborom. Zemeljski plazovi so zlasti močno poškodovali cesto v občini Radlje. Na poti iz Dravograda v Slovenj 50 milijonov pesov BUENOS AIRES, 15. - Zdi se, da so pretekli teden nekateri prijatelji bivšega argentinskega predsednika generala Pedra Eugenia Aramiburuja ponudili ugrabiteljem 50 milijonov pesov v zameno za ugrabljenega prijatelja. To novico je objavil list »La Razom, potrdil pa naj bi jo bil neki Arambu-rujev sorodnik. To naj bi dokazovalo, da je bivši predsednik še živ, o čem mnogi zadnje čase resno dvomijo. Ugrabili so ga že 29. maja in do sedaj točnejših podatkov o ugrabiteljih in ugrabljencu še ni. Baje ga je ugrabila skupina gverilcev «Mon-tonero*, o obstoju katerih na nihče 1. julija, ko se je pojavila v kraju La Calera in je približno za eno uro zasedla mesto, kljub policiji, ki je vztrajalo streljala. Eksplozija zaradi uhajanja plina Eden mrtev in eden ranjen pod ruševinami hangarja VERONA, 15. — En delavec je izgubil življenje, drugi pa je bil resno ranjen med nesrečo, ki se je pripetila v Stradone Santa Lu-cia v predmestju Verone. Ob 8.30 se je namreč porušil hangar tovarne »Fabbriche Riunite Oss’geno». Na kraj so se podali gasilci in funkcionar kvesture. Zrušila se je majhna stavba, ki je ločena od tovarne in v kateri so v glavnem higienske naprave. Ugotovili so, da je do nesreče prišlo zaradi eksplozije. Delavci, ki so takoj pritekli na kraj, so med ruševinami našli truplo 49-letnega Giacoma Marcolinrja, ki je bil na mestu mrtev. Poleg njega je bil 47-letni delavec Carlo Giustinelli, katerega so odpeljali v bolnišnico v Borgo Trento, kjer so ugotovili, da nje govo stanje ni tako resno kot je spočetka kazalo. Vse kaže, da bo Giustinelli okreval v petnajstih dneh. Po prvih izsledkih preiskave je eksplozijo povzročil plin, ki je uhajal iz greznice. Plin je napolnil slačilnico, kamor sta, vsaj tako domnevajo, odšla delavca, da bi pokadila cigareto. Zadostoval je plamen vžigalice, da je nastala eksplo zija. IZ PRIPOVEDOVANJA PROTAGONISTA Himalajski vrh Nanga Parbat zahteval osemindvajseto žrtev Brata Messner sta bila med najuglednejšimi svetovnimi planinci - Giinther je tragično izgubil življenje na steni Rupal, Reinhold pa se je vrnil hudo poškodovan Namestnik direktorja londonskega muzeja «National Gallery» opazuje Raffaellovo sliko papeža Julija, ki naj bi bila po zadnjih izsledkih, izvirno delo znamenitega slikarja INNSBRUCK, 15. - Južnotirol-ski planinec Reinhold Messner, ki leži v soba št. 62 kirurške klinike v Innsbrucku že od 8. julija, je razložil sorodnikom, prijateljem in znancem, kako je prišlo do tragične smrti njegovega 24-letnega brata Giinther ja, ki ga je, ko sta se vračala z vrha, za vedno pokril snešrri plaz na vrhu Nanga Parbat na Himalaji. Reinholda Messnerja bodo morali zdravniki operirate in mu odrezati nekaj prstov na levi nogi, ki so mu zmrznili v noči med 29. in 30. junijem, ko je na povratku z vrha nekaj ur brez uspeha iskal bratovo truplo pod snegom. Brata Messner sta bila torej protagonista ene izmed najbolj tveganih in nevarnih odprav v sodobni planinski zgodovini. Renhold je sicer preživel, ampak poškodbe, ki jih je med to odpravo dobil, mu verjetno ne bodo dovoljevale, da bi se še vzpenjal na nevarne vrhove, kakor je bila njegova navada. Hodil bo lahko v hribe, ki so mu tako dragi, toda njegovih NlllfllllinillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIilllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMillllMIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIItlliMlMnillll PO ODKRITJU «NOVE» SLIKE V LONDONU Spor o dveh Raffaellovih slikah: katera izmed dveh je samo kopija? Florentinski izvedenci so bili doslej prepričani, da je njihov portret izvirnik, sedaj pa ga nameravajo preverili z rentgenskimi žarki MOSKVA, 15. — »Pravda* piše danes, da bivši ameriški »marines*, 20-letni John Sweeney, obtožuje svojega poveljnika, da je februarja streljal nanj in ga pustil malarič-nega sredi vietnamskega pragozda. Sweeney je to povedal na tiskovni konferenci v Hanoju, kjer je dodal, da bo odpotoval na Švedsko, kjer si JC , - - bo uredil novo življenje. Ker zaradi fae-llo: portret, ki je izbošan v dvo- na «svojn» malarije Sweeney ni mogel nositi | ran-; 4t. 25 v Gallerii degli Ufflzi da bl lah FIRENCE, 15. — Izjave london- tinske galerije, k) bosta marala od-skdh izvedencev ((National Galleiry» ločati oziroma dati dovoljenje, da so sprožile vrsto vprašanj in dvo- tudi portret, ki se hrani v Firencah, izvedenci pregledajo z rent- mov pri italijanskih slikarskih iz-vedenaih. Bistveno vprašanje pa je, katera slika je originalna, tista to- gemskimi ž,arki. Tega do sedaj še nihče ni naredil, medtem ko so an- municije, je povedal na tiskovni konferenci, je poveljnik streljal nanj in ga pustil v pragozdu s pripombo, da ga bo prijavil za pogrešanega. Bolni vojak je ostal brez vode in hrane pet noči in štiri dni sam v pragozdu. Na srečo sta ga dva Vietnamca še pravočasno rešila. rej, ki jo je dejansko podpisal Raf- i Kneški izvedenci izvedli ta poskus — —oji» sliki, komaj so zasumili, __degli Ufflzi 1 aa 01 Ldjla original. Gallerte v Firencah, aM tisti, ld visi od da- ■ *■“ ^ *be*eT ^ nes v posebni dvorani v londonski kordno štmdlo obskovalcev, še po- 1 sebno turistov, ki so se zanimali ((National Gallery»? Zanimivo Je tudi, da točnega odgovora na to vprašanje ne bo tako dolgo, dokler se ne vrneta s potovanja ravnatelj in oskrbnik floren- niiiMiiitiiiiiHiHtiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiimiiii ZLOGLASNA JETNIŠNICA NA OTOKU CON S0N Ameriška vlada zagovarja režim v «tigrovih kletkah» Izgovarja se, da v njih ni vojnih ujetnikov - V Hanoju so objavili dokument o strašnem mučenju ujetnikov WASHINGTON, 15. - Ameriška vlada je izjavila, da je bilo na podlagi podatkov v njenih rokah, 8. julija v zaporih južnovietnam skega otoka Con Son 41 »komunističnih* vojnih ujetnikov. Nihče c.d teli pa ni bil v »tigrovih kletkah*, to je v ozkih in nizkih celicah, kjer pripornike mučijo. O teh po sebnih celicah je spregovorila a-meriška parlamentarna komisija, ki si je prejšnje dni ogledala južno-vi tnamsko jetnišnico na otoku Con Son. Od 41 ujetnikov so jih 13 ujeli Američani in so jih izročili Južne mu Vietnamu. V vladnih krogih pripominjajo, da Južni Vietnam odgovarja za ujetnike in da ženevska konvencija o vojnih ujetnikih določuje, da morajo ti, po procesu in obsodbi, prestati kazen v jetniš- ■ -v -w.i ;? v niči in v istih pogojih, ki veljajo za vojake odgovorne države. Vojni ujetniki imajo posebne pravice, ki jih, kot je znano vladi ZDA, upoštevajo v Con Sonu, kjer odposlanci mednarodnega Rdečega križa tudi obiskujejo ujetnike. V Con Sonu je bilo 9000 pripornikov, v »tigrovih kletkah* pa jih je bilo tedaj nekaj stotin. • • • HANOJ, 15. — Delegacija »začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama* je objavila dolgo poročilo, v katerem natančno opisuje jetniški režim v Južnem Vietnamu in še posebno v »tigrovih kletkah* na otoku Con Son, ki so jih zgradili, kot druge jetnišnice z ameriško pomočjo. Pred razdelitvijo poročila je bila tiskovna konferenca, med katero so ena ženska in trije moški govorili o mučenju, ki so ga prestali na Con Sonu. za portret papeža Juli ja II. Obiskovalcev je bilo kar 5910 in sklepajo, da bi jih moralo biti danes še več. Dr .Maria Fossi Todorov, ld je kot «po Raffaellu* in ne »od Raffaella*. Zaradi hude vročine sredi Rima Dekle m je sleklo in skočilo v vodnjak RIM, 15. — V Rimu se že vidijo posledice hude vročine. Največkrat gre za trenutne slabosti, danes zjutraj so pa zabeležili bolj presenetljiv dogodek. Komaj 24-ietna Anna ______________________________ ^ Maria Coppola iz Taranta, ki je članica ravnateljstva florentinske { bda slučajno v Rimu,. je postala galerije, ni Imela danes zjutraj niti ^ev krize »zmedenosti*, tako je trenutka miru, kajti obiskovalci so nam*’ec izjavil zdravnik, ki jo je zahtevali od nje najrazličnejše po-1 Pre6'edab iOt je skočila, seveda podatke o portretu in njegovih po- I ^em' se ie popolnoma slekla, v snetldh. | vodnjak pri mostu Flaminio. Avto- mobilistom, ki so prisostvovali ne-Slika, ki visi v Gallerii degli Uf- j pričakovanemu slačenju, ni preosta-fizi meri 107 centimetrov za 80. Na 1 ]0 drugega, kot da so o dogodku njej je naslikan veliki renesančni -------u,‘ —A —-- papež Julij II. delte Rovere, kd sedi v velikem, rdečem, žametastem naslanjaču z zaskrbljenim in za- San Giacomo. Po bežnem zdravni- tvegamih podvigov je sedaj konec: Drugi brat Giinibher je pa postal zadnja žrtev neusmiljenega Nanga Parbata. Zadnja odprava bratov Messner široki javnosti ni znana, vendar so ji z občutkom sledili vsi planinci. Brata sta namreč prvič v zadnjih letih preplezala pobočje Rupan Nangia Parbata po sedmih odpravah, ki so neuspešno poskušale isto poit. Poit na pobočju je dolga 4500 m, stena pa je v višini 8125 metrov, zanjo ni planinskih primerjav, ker je najviš'a na svetu, vzpon pa je pete in šeste težavnostne stopnje. Na tej steni je že izgubilo življenje 27 planincev, saj je vrh med Nemci poznan kot »Hrib usode*. Giirv her je bil osemindvajseta žrtev Reinhod iin Giinther sta bila med najbolj znanimi živečimi planinci. Ko so Nemci začeli pripravljati odpravo na vrh Nenga Parbat, so takoj vprašali za sodelovanje tudi brata Messner. Odpotovala sta z odpravo He riigkoffer in 25. junija dospela v višino 7200 metrov. V snežnem metežu so v tej višini postavili taborišče. Z radiom so se povezali z baznim taboriščem in se zmerili, kako jim bodo javili vremenske napovedi. V primeru slabega vremena bi morali izstreliti rdečo raketo, ki naj bi dovoljevala vzpon samega Reinholda do vrha. V primeru izboljšanja vremena, naj bi izstrelili modro raketo; pot bi tako na-daltevala celotna odprava, ki so jo sestavljali poleg bratov Messner še Nemca Kuem in Scholz. Z dvema raketama — rdečo in modro skupaj — pa bi vzpon odložili. Zdi se, da je bila, kljub izboljšanju vremena, izstreljena rdeča raketa, ki naj bi označevala sabo vreme in vzpon enega samega planinca. Sicer so podatka o tem dogodku nekoliko megleni, Reinhold sam pa noče dati nobene podrobneje izjave. Vsekakor je 27. junija ob 2.30 Reinhold zapustil taborišče in se odpravil sam proti vrhu, do katerega je mamkalo pri- Ob petih popoldne, 27. junija ste brata Messner dospela do vrba Nanga Parbata. »Premagala* ste steno Rupal. Bivakirala sta v višini 8000 metrov. Giinther se je počutil slabo, truden je bil in napor je bil verjeino zanj prevelik' ' Poleg vsega, ju je zasačilo tud« neurje. Tako sta bala prisiljena, da se vrneta po pote, ki je nihče pred n ima še ni prehodil, po steni Dte-mir, na kateri ni mogoč niti trenutek počitka. Od daleč »ta videl* kolege Kuena in Scholza, toda zaradi nevihte ju rasla razumela. V višini 6000 metrov sta spet blrrtr kirala, nato pa nadaljevala pot. * treh dneh sta brata Messner izvedla prvi abso utni vzpon na Natega Parbat in prvič sta tudi prehodila pot nazaj. Njun vzpon je toliko bolj pomemben, kolikor so bile vse nemške cdprave — ra- ; zen uspeha, ki ga je dosegel Hermann Buhi leta 1953 — neuspešne- Dne 29. junija sta popolnoma osamljena brata dospela do vzmete ja vrha, kjer je bil teren nekolik® , lažji. Reinhold se je spuščal p® levi strani edenika, Giinther pa po desni. Nenadoma se je sprožil snežni plaz in zakril Giinther ja-Reinhold ga je zaman iskial ve* dan. Stopala so mu že odrevenela« vendar ni hotel popustiti. Iskanje je opustil šele, ko se je prepričat ; da je bilo vse zaman. Tedaj se je odpravil v dolino in se pridružil ostalim članom odprave, ki so se že pripravljal, da bi šli bratoma Messner na pomoč. Prihodnjo soboto bo v majte* tirolski vati« St. Peter in Vili- t noess ve V ni obred za umrlega Giintherja Messnerja. Bratu Re*te holdu so zdravniki izjemno dovoli- I 11, da lahko za nekaj ur zapusti bolnišnico in bi bil navzoč pri obredu CAGLIARI, 15. — Po kratkem sporu Je 88-letna Teresa Taiti trikrat zabodla s kuhinjskim nožem 40-letnega moža Sisionda Atoorij*« _________ ___________mt ki je kasneje v bolnišnici podlegel bližno 100o"trvetrov.J Sseboj” je no- I poškodbam. Ker se je tudi Tattij* sil zelo malo brane in dva dežna | va ranila, so ji nudili prvo parno« plašča, s katerima bi se lahko za- in to nato Izročili sodnim oblastem-varoval v prim-ru slabega vreme- ! Tattijeva je obtoževala moža, d* na, ni pa imel m-ske za kisik. Ob - zanemarja njo in njunih šest otrok-osmih riutraj, prav pod vrhom, je j Ker Atzori ni plačal pristojbine s« zagledal brata, ki mu je sam s'e- ji delavci Enela sinoči prekinili e* dU. Skupaj sta bila štirideset dni, polee tega pa njihova družinska tiradicila, bratska navezanost in tovariška lotolnost ni dovoljevala, da bi se ločila. leiktrični tok. To je zelo razburil® Tattijevo, kd je okregala moža. K«« ji ie ta nesramno odgovarjal, je 1 jezi pobrala nož In ga večkrat zasadila v moža. obvestili policijo. Agenti, ki so prišli na kraj, so površno pokrili Cop-polovo in jo spremili v bolnišnico Prejšnjo soboto so v Miami Beachu izvolili Portoričanko Marisol Contreras za najlepše dekle na svetu. N« je nova «miss sveta* v družbi njenih (do izvolitve seveda) najnevarnejših teknilo S streli iz drvečega avta Ubit črnski poslanec iz Kansas Cityja KANSAS CITY, 15. — Danes so neznanci sprožiM iz drvečega avta tri strele proti 66-letnemu temnopoltemu poslancu v skupščini države Mdssouri Leonu Jordanu. Jordan, ki je spadal med majtooilj vplivne člane črnske skupnosti v Kansas Citijrju. se Je zgrudil mrtev na tla pred svojim barom. Jordan Je že četrtič predložil svojo kandidaturo. Na primarnih volitvah, kd bodo avgusta, bi moral biti njegov tekmec 26-letnd črnec Lee Bohaoon. Očividci trdijo, da so bili v avtu, od koder so streljali, trije črnci. PRAGA, 15. — Glasilo češkoslovaške mladine «Mlada fronta* piše, da je neki češkoslovaški mehanik potreboval leto dni, da sl je uredil tank s 4 mm debelim oklepom, topom ln svetlobndmd znaki, s katerim Je hotel zbežati iz države. Mehanik je v tank spravil ženo in štiri otroke, a še preden Je prišel na avstrijsko ozemlje, mu je motor odpovedal. Tako se je klavrno -končal poskus bega .Časopis dodaja, da so tank razstavili v muzeju obmejnih straž. mišljenim izrazom. Iz dokumentov, ki Jih hranijo v arhivu Gallerie degli Ufflzi, je jasno, da je Raffaello izdelal samo en portret papeža Julija II. med leti 1911 in 1912. O tem je pustil nekaj dokumentov tudi Vasari, ki je svoj čas mnogo pisal o Raffaellovih delih, kot eden največjdh proučevalcev znanega slikarja. Osnutek slike hranijo še sedaj v florentinski Gallerii Corsini. Ker je bdi portretiranec zelo znana oseba, so že Raffaellov! sodobniki in učenci sliko preslikali. Slika, kd jo hranijo v palači Pitti, na ta način pripisujejo Tizianu. Kakor smo že včeraj omenili je Raffaello izdelal portret za cerkev Santa Maria del Popolo v Rimu, kjer so ga tudi ukradli in je potem za daljši čas popolnoma izginil. Kasneje naj bi se bil pojavil v zbirki Borghese, vendar ni dokazano, da je znani kardinal imel v svojd zbirki prav original. Angleški izvedenci so sedaj prepričani, da Izhaja portret, ki ga približno že stoletje ln pol hranilo v ((National Gallery», prav iz te zbirke in da je original. Sldiko, ld jo hranijo v florentinski gailerijd so v začetku pripisovali slikanju Gduliu Romanu, ld Je bil med tmaJhBžjfani« Raffaellu, kasneje pa še Raffaellov! «bot-teghdv>. Od tu tudi izhaja nekoliko nejasen napis pod sliko, kd je izobešena v florentinski galeriji; «od Raffaella — portret Julija II delte Rovere*, ki dopušča najrazličnejše interpretacije, kajti nihče ni do sedaj točno ugotovil, kaJko in kdaj je ((izginil* original ali kje je »Skrit*. Nekateri florentinski Izvedenci zbirajo sedaj vso dokumentacijo o Raffaellovih delih, kd je v arhivih Gallerie degli Uffld In po drugih arhivih, da bi tudi na osnovi te skušali natančneje določiti, komu pripadajo obstoječi portreti papeža Julija II ln kateri je pravzaprav original. Zdi se, da so londonski izveden-d pred enim mesecem pregledali »florentinski* portret z rentgenskimi žarite, vendar tudj to novico lahko potrdita samo oskrbnik in ravnatelj Gallerie degli Uffizi. Iz Londona je prišla danes vest, da so izvedenci »National Gallery» ob podrobnem pregledu »londonskega* portreta odkrili nekaj črt in drugih znakov, ki so bili kasneje izbrisani, »florentinski* portret pa je slikan brez vsakega «dvoma» in popravka ne glede na to, če ga je izdelal Raffaello ali kdo iz njegove »bottege*. Člani Gallerie degli Uf- škem pregledu so jo odpeljali z re šilnim avtom v univerzitetno nevropsihiatrično kliniko, kjer so jo pridržali na opazovanju. LOURDES, 15. — Neznanci, ki so v noči med 9. in 10. julijem preluknjali 300 do 400 avtomobilom zračnice, so med ponedeljkom in torkom ponovno prešli v akcijo. Preluknjali so 200 zračnic avtov in avtobusov romarjev, druga vozila pa so pomazali s kričeami barvami ali jih sploh prebarvali. Kljub takojšnji preiskavi, policija ni mogla odkriti storilcev. RIM. 15. — Kazenski odsek rimskega sodišča je zavrnil zahtevo po izpustitvi Raffaella Minichiella na začasno svobodo. Minichiello, ki je bil »marines* v ameriški vojski, je oktobra lani prisilil pilota letala »Boeing 707», da ga je pripeljal iz Kalifornije v Rim. Minichiellova odvetnika Sotgiu in Zappacosta sta sklenila vložiti priziv proti tej odločbi in napraviti potrebne korake, da bi Minichiella sodili že septembra •tllllflllllHIIIIIIIIHII Milili OtllllHIIIIIIIIHItflinill Hilli llllinMIIIIIIMIIMIIMIIIIIMIIIIlIllliilllifliiiiiiiiiiillllltf GROZOTNO ODKRITJE POLICISTOV V Kaliforniji aretirana mladoletna ljudožerca Zabodla sta človeka in mu pojedla srce ter prste Mirno sta odgovarjala; da služita satanu SALINAS (Kalifornija), 15. — A meriška policija je aretirala 22-letnega Stanleya Bakerja iz Wyo- Ugotovili so tako, da je 22-1 eto* mladenič pred nekaj dnevi ubil * strelom nekega človeka in mu p®" minga, ki trdi, da je »čarovnik in 1 jedel sret. V vodah reke Yell("*' u.-j-u: — • *’ »tone je policija namreč našla člO" veški trup, na katerem se je š« poznalo 27 vbcdLjajev z nožem. Tr®' pu so manjkale noge, roke, glav® in srce. Sicer je mladenič iziavil; da poteg srca in nekaj prstov ti pojedo' drugega. Agenti so deja®' s’.«) odkrili, da sta mladeniča n®' sila tudi v žepih vsak po en čl®' veški prst. ljudožerec*. Policija ga jc aretirala skupaj z 20-letnim Harry.em Stroupom, ko sta se vozila po neki kalifornijski avtocesti z avtom, ki je pripadal nekemu Jamesu Schlosserju, in sta se slučajno zaletela v neko drugo vozilo. Ob pregledu avtomobi.a je policija našla nekaj človeških prstov. Zgraženi a-genti so mladeniča vprašali kaj naj to pomeni »Imam problem,* je odgovoril mladi Baker, «sem ljudožerec in to že od 17. leta, ko sem se nekoč nehote dotaknil visoke električne napeljave.* Agenti so seveda oba mladeniča aretirali in odpeljali v zapor ter načeli pre isfcavo. iiiiiiimiiniiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiimiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif VEDNO VEČ UGRABITEV IN ROPARSKIH NAPADOV Ker je dekle odbilo zaroko, so jo ugrabili Roparji odnesli direktorju tovarne nad šest milijonov lir AVELLINO, 15. - Trije mladi fantje so danes ugrabili Geraidino Guerriero iz Starze v občini Sum-monte. 12-letni deček, ki je videl, kako so dekle s silo spravili v avto, je obvestil karabinjerje, ki so takoj postavili cestne bloke na cestah, ki vodi je v Benevento in v Neapelj. Kasneje so Guerrierovo našli v družbi 18-letnega domnevnega ugrabitelja Pellegrina Preziosija na podeželju. Baje so dekle odpeljali, ker se ni hotelo zaročiti z enim od treh ugrabiteljev. • • * ISOLA DEL C ANTONE (Genova), 15. — štirje mladeniči so danes ustavili 56-letnega Emilia Puccija, ki je bil namenjen s svojim avtom v tovarno pri Genovi, v kateri je | direktor. Pod grožnjo samokresov fizi se nekako »branijo*, češ da je j jim je moral slediti rin neobljudene bila njihova slika vedno označena ga področja, kjer so ga oropali torbe, v kateri je imel 6 milijonov in 700.000 lir, ki so bili namenjeni za plače delavcem. * * * TURIN, 15. — Sinoči so trije dobri znanci policije ugrabili na glavnem torinskem Trgu Castello 21-letnega Damiana Siela iz Mappana pri Turinu. Med vožnjo z avtom so zahtevali od mladeniča, pri čemer so mu grozili s samokresi, naj jim izroči vse denar. Sielu ni preostalo drugega kot da je izročil roparjem 200.000 lir, na kar so ga na Corsu Svizzera dobesedno vrgli iz avta. Oropani mladenič je zadevo prijavil karabinjerjem, ki so tri ure po napadu končno izsledili avto roparjev. Te so aretirali in poslali v zapor. Zanimivo je, da je eden izmed njih prišel na podlagi amnestije šele pred osmimi dnevi iz zapora. Pištolo, lte jo je zločinec upo«-8' bil za umor, iščejo sedaj agenti * isti reki. Prepričali so se nat®' reč, da so mladeničeve izjave r®-4! nične, kolikor jih je dal škof®) j spontano in ne da bd ga mora® na kateri koli način prisiliti. M«® zasliševanjem je mladenič popoln®" ma mirno odgovarjal na vprašate)? agentov, spontano pa še dodaj®1 najrazličnejše izjave. Povedal J* tako, da pripada neki sekti, ki ®" božuje saitana. Zdi se, da se vsi največji kfj" miinaici zadnje čase zbirajo pr*v v Kaliforniji. Zvezni policiji je k®’ maj uspelo, da je ujela člane Ma®( sonove družine, ko se je pojai®* f »morilec s kladivom*, ki ga ve« kot teden dni neuspešno iščejo. A® srečo je uspelo, da je vsaj mlade" ga ljudožrca takoj ujela. LA SPEZIA, 15. — Nocoj se J« v vodah vojaškega pristanišča v T® Spezii potopil vlačilec, ki je vlek®* ladjo «Andrea Doria*. Vzroke J® treba Iskati v silovitem «protiud®' ru», ki je nastal v trenutku, ko je pretrgala debela vlečna vrv. Vi* čilec se le potopil v nekaj minutah' Pri tem sta izguotla življenje dv* člana posadke, dva sta ranjena, ti* je pa so se rešili orez poškodb- CAGLIARI, 15. — Danes ob je španska ladja (iCamino* trč®1* približno 20 milj od otoka «dei C* voli*, južno od Sardinije, v ribaš*« ladjo «Ispro» iz Ancone. Ribdšk® ladja se je preklala na dvoje in ®* potopila. Od posadke sta bila W mo dva ranjena, ostali pa so P®" skakali v vodo In so jih kasn«J« potegnili na špansko ladjo, ki J* zaplula proti Neaplju.