Polfntaa platana v gclovinl. fcCto VI., it. 198, V Hubljani, v nedeljo 3, septereskra 1922, Posasgs, žf. 1 Din. HflPREJ GSasilo SociaSistšIne sirasike Jsag^siairii©« J. A.; Rudarjem pri Trboveljski dražbi v prevdarek. brv ^asa< k° se je začela pojavljati ko •* socja^sjična ideja med delavstvom, s ,Te začel delavec misliti na to, kako bi kanV'iaZrec^n'm ^ojern reš'-l iz suženjstva ie s Se ie kapitalizem — kakor hitro red?02113* nevarnost, ki mu preti od raz-Vs °'zavednega delavstva — trudil na zani n?-^!ne ur,ičiti to idejo. Preganjali in Ton1 J,.so borite!je za delavske pravice. t)0saA'iub vsem preganjanjem se jim ni je uc!’° uničiti delavskega pokreta. Ko niQrg 1Zližem uvidel, da na ta način ne Ved« napredujočih sil razredno za-ge^ e?a delavstva, je začel v nainovej-deja (tasu izrabljati politično nezrelost Že v a- Slovenskega delavca namreč b]apx z-kodnjj mladosti vzgajajo v duhu evstva. zlasti pa sc še trudiio. da bi ti del>1)?1a zasužnili z alkoholom, kaj* $DoSofVec' yzgojen v tem smislu, je ne- V tak?0-] rn'sibi pravilno in socialistično, stvo v - raz,nerah ie živelo naše delav-iia§a , ec[noma že ob prevratu. Zato je lavstv Urz°az’ia nrav lahko preslepila de-delavs? ,Z razn‘rai lepimi obljubami. Ko je spozn i končno vendar spregledalo ter ie zax da ni vse zlato, kar se sveti, si tia s .°. ustvarjati močne organizacije ie ‘Etični podlagi. Kapitalizem pa S2? "«!«■ ka! mr hitro ie uvidel ne-'kjgnu J^^dega delavskega pokreta v Čuna,j kako bi ga zopet razbil. Ra- ter je ?.s politično nezrelostio delavstva bodo n Z- skoro nrepričan. da se mu ie svoi°Sre^iIe n’eROve nakane. Pošiljal na‘Va?Me . aDosil°le razdora naiprvo med ^l,darsle,So stroko delavstva — rudarje, neišj fg’3 str°ka je namreč naiodločil-tudj v vsaki državi ter ie obenem ^kvna i dobičkanosna. Zato ie bila razbit; na]°"a jugoslovanske buržoazije, Zaprav riIdarske organizacije, ki bi prav-^^keir0101"3^6 avantgarda vsega de- st°lom uDokreta‘ rcs Se -’e tem apo" ,1ezavp ,buržoazijc s pomočjo delavske biti npst‘ Popolnoma posrečilo raz-? rudarski pokret. ^enaP m ?° storili v dc!seao svojega na-^do'r },prv.0. so udarili po pastirjih in s\’oi azkr°Pil>- Nekateri so oznanjevali ^ansvlansrelii v znamenju križa — krhlji, socializma češ. da bodo pri-'bbogn -n •stvn nebesa na tei zemlji; hoteli i1 1a.al° za njimi. Drugi so zopet Češ, ■/ °drešiti delavstvo z narodnostjo, llar°dnostjo se bomo odrešili; po- i zabili so namreč, da lačen želodec ne pozna narodnosti in da vsi jugoslovanski kapitalisti z Trbovaljsko družbo na čelu, izkoriščajo delavstvo do poslednje kaplje krvi. Tudi za tistim jih ie šlo nekaj. In prišli so zopet tretji, ki so pravzaprav zadali delavskemu pokretu smrten udarec. v naivečjo korist buržoazije; to so bili apostoli s svoio moskovsko diktaturo, ki so hoteli s krvavo revolucijo priboriti delavstvu raj na zemlji. Žal. da se je tem laži delavskim odrešiteljem posrečilo v največji meri zaslepiti delavstvo. Le mala peščica pionirjev prave socialistične razredne zavednosti je še ostala. Takšna je križeva pot rudarskega pokreta v Jugoslaviji. Danes ie delavstvo tako zapeljano. da ne vidi svoiega pravega sovražnika v kapitalu. Nasprotnika si predstavlja delavec v delavcu. Dočim se danes rudarji brez razlike strank s propa-limi obrazi svojih žen in otrok zvijajo pod težo bede in pomanjkanja povišuje Trboveljska družba svojim delničarjem delnice, ker so tudi jugoslovanski kapitalisti pridno na delu, da čimveč nagrabijo. Rudarji, ozrite se malo v preteklost, kako so vam ti demagogi obljubljali zmago v vseh ozirih samo da vas izrabljajo v svoje grde nesebične namene, v korist Trboveljske družbe. In ko so vam potem vaše moči odpovedale- da ste morali seči po najskrajnejšem sredstvu, po — stavki za dosego zboljšanja svoiega gmotnega položaja, so ti voditelji igrali tako čudno in nad vse klavrno ulogo da ie družba takoj v začetku pogajanj spoznala, da .ji stoji nasproti nasprotnik, ki se te sicer marsikaj učil — samo ne pravilno zastopati delavske interese. Težko so zastopniki socialistov prenašali in poslušali nepravilno nastopanie »nezavisnih« ter njihovega voditelia Stefanoviča, toda kaj hočeš? Če bi- bili ugovarjali, bi bili to tuleči demagoško izrabili »nezavisni« in njihovi bratci klerikalci z narodnimi socialisti vred. Toda sadove tega občutite samo vi rudarji in jih boste občutili še toliko časa dokler ne boste s svoio lastno glavo začeli misliti, da boste zmožni vsakemu demagogu, nai si bo ta ali oni. pokazati vrata ter si sami ustanoviti enotno bojno fronto proti kapitalu na razredna saciali-stični podlagi. == Mii Režim v bengalični luči. ^18't,111 Za n°hanje zadeve od leta Prihjv .. danes so bili saipi demokrati kov}/ av,č Draškovič, Pribičevič. Marinič. *f-n. Min° tri mesece radikal. Trifko-t i n' a leta je tedaj že kraljevalo b a -1 e in nobene interpelacije in in- tervencije — kakor tudi opozicionalni časopisi — niso mogle pripraviti gospode ministre za notranje zadeve do tega, da bi odpravili ta srednjeveški sistem kaznovanja. Ti gospodje ministri so bili še celo tako drzni, da niti niso hoteli pri- Izkaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise; Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Cek. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. znati, da njihovi podrejeni organi batinam — pa so jim interpelantie dokazovali z dejstvi! Skoro štiri polna leta so bile tedaj batine upravno sredstvo! V zadnjem času je zasedel prestol’ ministrstva za notranje zadeve ali ministrstva policije, kakor ga imenujejo v Belgradu. minister Kosta Timotijevič. Na njegov ukaz je izdalo notranje ministrstvo kraljevine SHS, upravni oddelek št. 25.957 z dne 22. avgusta t. 1. vsem svojim podrejenim organom sledečo odredbo, ki ie najbolj strašna obsodba sedanjega režima: Semtertja se pojavljajo v javnosti poročila, da grešijo policijski organi (in orožniki) glede zakona o osebni, svobodi državljanov. Zakon nikjer 112 predvideva telesnih kazni] in batin, celo prepovedane so in predpisane so kazni za one. ki bi jih izvrševali. Osebna svoboda državljanov ie zajamčena v ustavi. Oblasti so v prvi vrsti dolžne spoštovati ustavo in zakone. Če ca na svojo roko. bodisi ob katerikoli priliki, tepejo, tolčejo in zlostavljajo državljane, s tem očitno kršijo ustavo in zakone. V nobenem slučaju se ne smejo oblasti spozabiti tako daleč, da bi storile nekaj, kar je po ustavi in po zakonu prepovedano. Tu ni nobenega pomišljanja, državljan kriv ali ne kriv. to je vse eno. Dejstvo je, da se ne sme nikogar pretepati. temveč da se mora vsakogar kaznovati le do zakonu. Zato ukazujem: 1. resno se mora opozoriti vse oblasti na ustavo in zakone, ki prepovedujejo pretepati državljane; 2. da policijski in orožniški organi takoj obvestijo o tem svoje podložnike; 3. da se policijske in orožniške oblasti brigajo za to. da se taki slučaji ne bodo- pojavljali in da izročijo eventuelne krivce sodišču. Minister za notranje zadeve s. r. K. Li. Timotijevič. Sodruge opozarjamo še enkrat na dejstvo, da je ministrstvo za notranje zadeve z gorenjo odredbo potrdilo, da imamo prav mi. ki govorimo dan za dnem o neverjetni korupciji, ki se šopiri na vseh koncih in krajih. VVranglovci v naši armadi. Priobčujemo sledeči uradni akt vojnega ministra Vašiča, iz katerega je razvidno, da ne namešča belgrajska vlada pritepene VVrnglovce le v poštnih, carinskih in v vseh mogočih uradih, medtem, ko odstavlja iz službe domačine, temveč tudi v armadi! Kot dokaz navajamo odredbo št. 136.; Komandantu Dravske divizijske oblasti. Dj. št. 8531. Učenje Rusov državnega jezika. Gospod vojni in mornariški minister je izvolil z št 25.844 z dne 31. julija t. L sklenili sledeče: _ Več komandantov me je obvestilo, in tudi iaz sam sem se prepričal, da se Rusi, dodeljeni raznim uradom v armadi, še niso potrudili, da bi se naučili srbsko govoriti in pisati s cirilico in latinico, da bi mogli tem lažje opravljati svoje administrativne posle. Zaradi tega zaukazujem, da se morajo ti Rusi naučiti v najkrajšem času srbsko govoriti in brati in pisati cirilico. pri čemer jim morajo pomagati njihovi predpostavljeni. Tiste, ki ne bodo pokazali volje in truda, da bi zadostili zaukazanemu, morajo njihovi komandanti naznaniti, da jih odpustim iz državne službe.« Tako tedaj ta dokument iz katerega je poleg drugega tudi razvidno da smatra vojni minister edino-le srbski jezik kot državni jezik. Ce gazijo že ministri vidovdansko ustavo, ki govori dovoli jasno o vseh treh jezikih, ki so enakopravni, potem je jasno, da io gazijo tndi vsi tisti, ki so podrejeni vladi. Mi ne bomo še naprej govorili o tej stvari kakor tudi ne o navedenem škandaloznem dokumentu. Upamo, da bo delavno ljudstvo do bližnjih volitev še boli izpregle-daio ter se končnoveljavno odločilo temeljito pomesti z reakcijo, ki ie sedaj na vladi. Poilfline vesti. + Režim v bengalični luči. Opozarjamo na naš današnji članek pod tem naslovom. obenem pa povdarjamo. da bati-nanje vkljub ministrski prepovedi še ni prenehalo biti »upravno sredstvo«. Tako n. pr. so v občini Kruščici v Banatu pijančevali v neki krčmi orožniki obmejne policije. Ko sose napili, so vdrli v hišo St. Radosavljeviča ter zahtevali od njega sol. ki da io je utiliotapil iz Rumnnije. Radosavlejvič je zanikal to trditev, obenem pa protestiral, ker so udrli v njegovo hišo pozno ponoči. To pa je orožnike tako razburilo, da so ga pričeli tolči z bajoneti, nakar so ga vldenili ter odpeljali na orožniško postajo, kjer so mu postavili noge v hladno vodo, nakar so mu našteli na. zadnjico 50 udarcev s palico. Ko so bili gotovi s tem »poslom«, so ga bili z rokami po obrazu In sploh po vsem teleso. potegovali so mu s kleščami nohte s orstov in to toliko časa, dokler se ni onesvestil. Nato so ga odnesli v neki hlev. kjer so ga vrgli na kup gnoja. Drugi dan so na že zopet prišli k njemu ter ga orosili za odpuščanje. Toda Radosavljevič je slučaj že prijavil, vendar pa so orožniki po več dnevih, odkar so naznanjeni, še vedno v službi. Ta slučaj pa ni osamel, navedli bi jih lahko še več. toda izmed neštetih smo navedli le tega, ki se nam je zdel zelo tipičen. Ali živimo v resnici v 20. stoletju? + Notranje ministrstvo je žo zopet prejelo nešteto pritožb o svojih upravnih organih v Macedoniji. nadalje ob albanski meji in v Črnogorskem ozemlju. Policija — Povdarjajo pritožbe — zažiga domove najboljših črnogorskih junakov in posiljuje žene. sestre in hčere tistih junakov. ki so prelivali v neštetih bitkah svojo kri za zedinieno Jugoslavijo. Toda to še ni vse -- orožniki obešajo ljudi, ne da bi jih gnali pred sodnijo. Ali je potem čudo, da se prebivalstvo organizira ter vrača milo za drago? — o grozodejstvih, ki jih zakrivlja vlada, ie bilo že dosti govora tudi v parlamentu. Radovedni smo, ;kai bo notranje ministrstvo ukrenilo na te pritožbe. Ali bo tudi sedaj imelo pogum. preiti preko njih na dnevni red? + V ministrstvu pravde izdelujejo nov predlog o sodnikih. Pomanjkanje sodnikov (?!) bodo odpravili na ta način, da bodo zahtevali od njih manj izpitov. (To €>a najbrž zaradi tega. ker imajo v Srbiji sodnike, ki niso niti srednjih šol absolvi-rali! — Opomba ured.). + Ministrstvo za socialno politiko je nakazalo Osrednjemu odboru vojnih invalidov v Belgradu za Srbijo in črno goro 750.000 Din. odboru v Zagrebu 228.000 Din, v Sarajevu 180.000 Din. v Ljubljani 90.000 Din in v Novem Sadu 54.000 Din. -i- V Dalmaciji je nastopil občuten glad vsled pomanjkanja živil. + Turki so v Mali Aziji predrsi grško fronto. Izgube so na obeh straneh zelo velike. + Na Madžarskem še vedno stavka-o usnjarji. Pogajanja med kovinarji in delodajalci se še vedno nadaljujejo. V Deczti še vedno stavkajo stavbinski in aorovizacijski nameščenci. Pogajanja za obustavitev rudarske stavke v Sajgotar-janu še niso privedla do zadovoljivih zaključkov. + V Gradcu ie vsled brzojavnega naročilo stopilo vse tiskamiško osobje tamošnjih listov v stavko. + Knfigoveško delavstvo v Avstriji je stopilo 1. t. m. v stavko, ker jim niso hoteli povišati plače. V slučaju, da bo stavka trajala dali časa. se jim bodo priključili še .tipografi. 4- Avstrijski socialisti so proti Seid-lovi politiki, ki hoče prodati Avstrijo Italiji. »Arbeiter Zeitung«, glasilo avstrijske socialistične stranke povdarja. da ne more biti govora o tem. da bi se Avstrija gospodarsko in politično priklopila Italiji. O tem ima odločiti le parlament oziroma narod, ne pa nekoliko gospodov. Seidlo-va zunanja politika mora priti takoi pod kontrolo, obenem pa morajo takoj sklicati parlament. + Dnevni red interpadamentarue unije, ki zboruje na Dunaju je sledeči: 1. Volitev predsednika in urada konference. — 2. Izprememba Statutov. (Poroča La Fontaine, belgijski senator). — 3. Gospodarska in financijska vprašanja. (Dr. rieub, bivši nizozemski minister financ). — 4. Pravice narodnih manišin. (Baron Adelsvvacr, bivši švedski minister financ). — 5. Delo wa- shintonske konfercnce in nadaljevanje te konference z obzirom na obnovo sveta. (Theodore E. Burton, član amerikanske reprezentantske hl5e.) — 6. Omejitev oboroževanja. (Mario Montet, član francoske zbornice). — 7. Splošna in obvezna vojna dolžnost in uvedba civilne službe za osebe, ki se branijo vršiti vojno dolžnost. (Dr. Munel, bivši danski minister za narodno obrambo). — S. Parlamentarna kontrola zunanje politike. (Dr. Mataja, bivši avstrijski državni tajnik). — 9. Kolonialni mandati In Zveza narodov, (van Kol, bivši član nizozemske zbornice). — 10. Poročilo interparlamentarnega urada o delovanju sveta po 19. konferenci. — 11. Objava imen zastopnikov skupin v interparlamentarnem svetu, za čas od 20. do 21. konference. — 12. Volitev enega člana v Izvršilni odbor na mesto gospoda Schanzerja (Italija), ki je izstopil. + Na Češkem so podjetniki steklarske industrije z dne 1. t. m. odpovedali delavstvu veljavnost kolektivnih pogodb. O produkcijski krizi na češkem smo poročali že v včerajšnjem »Napreju«. + Na Poljskem so sklenili poštni in brzojavni ujradniki stopiti 6. t. m. v splošno stavko. Če jim do tega časa ne bodo zvišali plače. + Sovjetska vlada je odredila delno mobilizacijo. H- V nemških mestih je prišlo 31. avgusta do Drotidraginjskih demonstracij. + Neodvisni nemški socialisti bodo imeli svoj strankin zbor 20. t. m. Na dnevnem redu je zelo važno vprašanje. namreč: Zedfnjenje ProTetariafe. ^ renta sta ss. Crispien m Le • vilo strankinih delegatov znaša 20U-+ Reparacijska komisi je odi nemško prošnjo za moratorij, so „ c0, je belgijski posredovalni £redl^‘lje naj ske čete ob Renu so dobile bodo pripravljene za ^ajsiranje ooažajo njost Nemčije. V zadnjih dneh v.jj premikanje čet. katere so znatno + Iz Londona poročajo, da &> angleški dvorni in politični krogi . ^ kim gnusom o korupciji v Jl«rrangio-Pred dnevi smo že poročali o ^g vem srebru, ki so ga odpeljali • _ y iz Kctora, kjer je bilo že od leta • ^ Londonu so prepričani, da ne d angleški parnik naložiti srebia. imela vmes roke zt;o Le ta ministrski predsednik Nikola Paf '. zna. je hotel dobro zaslužif-..In^S funtov, ša posredovalna provizija 25(LUW kar znaša okoli 85 milijonov senzacionalno vest so prinesli tuni i* kateri belgrajski dnevniki. sanna* -fiz Tokija poročajo, da gradi i P ska vlada nove bojne ladje s po kljub paktu, ki je bil sprejet na w . tonski konferenci za omejitev m ^ Graditveni program za Pirh0?™akriŽarHe< je sledeči: štiri 10,000-tonske im ^ štiri 7000-tonske križarke. 24 lOT*^. križark in 28 modemih Ker ni nobene omejitve za t> nca v mora neizogibno slediti .k0j?menila ** križarkah in Japonska se je flU-odprto tekmo na Pacifičnem glavr}e shingtonska pogodba ukljucu:ie omeni* bojne ladje, to je drednatke. leai 1Z' pa križark in lahkih križark. veh^ gubi Japonska, ako nadomes 1 jggfkam* dretnatko z dvaintridesetimi ^odoc Japonsk' navalisti pravijo, o v vojna na Pacifiku koncentrir ^ napade dih na trgovske parnike m " *§e. ye' so lahke križarke nazpriP1"? ftT5rernlie^ settisočtonske križarke hod . tv0ril z osempalčnimi topovi m , na sve-najmočnejšo lahko bojno es skih tu. Štiriindvajset tisočpets na tr£0^ žark je namenjenih za na^ ;e za rfjjf ske parnike. O da! Japon■ ‘ gaj 50 tu oroženje na suhem in morju-druge kapitalistične države^ Dnevne _ Tissarr In velja vsaka vstopnica za tave. poset te zelo interesantne rJ”enske ^ t0o-tvori revijo celega razvoja t0 je °”.0der' umetnosti od dobe renesanse ,oletja do nj zja-ca 16. odnosno v začetku 17. ZaStopan cnijj. r.ega realizma tja v leto 1S°~: tv0 v p10„piraK sti baro, rokoko in bidermaye - tvorila ” r„e Razstava }e odprta cel dan venske ®° uuce pendant k »Narodni Galeriji« s stritarjeve umetnosti v Kresiji na vogalu -in Šolskega drevoreda. -<—»0 ve« alskega drevoreda. ^,in««-,kega od Razstavni prostori 1L \ septembro(1 g, - '”rt , ra" mj 10 ntt »«v»»» —, , Jj*' ij stavišča se nahajajo restavracijaS0tvoriefl'it.° ufe- !________1___nrnofnrl ki SO lip. SP. __________ . stori u- 2 septe*" nd »> na semnja bodo od sobote dn ^sak dan 12. dalje otvorjeni nepretrKoma jZvon [0 do 18. Na zabavnem delu se kaVarms d StaVISCa se iia»l^®, del dopoldne do oblastveno dol^ v zaba h0dii Po 18. zvečer je dovoljen PrjstoP^ razstavišča le iz Q°sp0,sV^rotj posebni, j^acll v Lattcrmanov drevored Pr nentnih leg 20 K, ki so je posestniki porn sejrti' in sejmskega znaka Pl0stj- \eS\W*^:tMacli° Posestniki permanentnih z legi«n \\ ?sU"v’vS ss«‘ »Tribana* tovarna 'dvokoles fn otroSktti vozičkov, F. Batjel, Ljubljana, Karlovška cesta 4, “Vonarska ulica 1, trgovina Stari trg 28. Edina te vrste v Jugoslaviji in njen cil je: »Brez truda ni Kruha«. Tovarna je opremljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki za najnatančnejšo izdelavo. Ima posebne oddelke za emajliranje z ognjem, brusilnico, pobakrenje in Poniklanje. V kratkem času obstanka je vdobilo novo podjetje odjemalce iz cele države SMS. Poseben oddelek sprejema v popolno popravilo dvokolesa, otroške vozičke, šivalne, kakor tudi vse v mehanično stroko spadajoče stroje itd. Podjetje ima v zalogi vsakovrstne strojne dele »i pneumatike. Lastne izdelke razstavi podjetje v Paviljonu F št 152 na kar občinstvo posebej opozarjamo. Ceniki franko. Trboveljska družba. Naše bralce opozarjajo?0 na govor s tem naslovom sodr. posl. dr. M. Koruna na 95. seji Narodne skupščine, ki ga Pričnemo objavljati začetkom prihodnjega tedna. Listnica uredništva. V včerajšnjem uvodni- ku se nismo potrudili prestaviti nemška imena eeskih mest na slovensko. Storili nismo tega udi zaradi tega, ker smo opazili, da objavlja nemška imena še celo tisti »Slov. Narod«, ki se . svojem gorečem nacionalizmu najbolj zaganja take vrste napak. Slednjič pa tudi nismo imeli Sa • • s Toliko »Slov. Narodu« za pod zobe. LIub8|ana. . Podružnica »Svoboda« Vic - Gllnce wiredi v nedeljo. 3. t. m. vrtno veselico V restavraciji »Amerika« na Glincah. Za-etek ob 4. popoldne. Vstopnina 3 Din. ^ SDoredu: Godba, srečolov. ribji lov, piliva pošta in ples. Ker ie čisti dobiček plenjen za zgradbo »Delavskega do-na Glincah, vabimo vse prijatelje bor Vske m‘sli k obilni udeležbi. •— Od- i ^se uookoience i« aktivne služabni- °fozariamo na v številki 1. »Upoko-• ncu« sklicani važni sestanek, ki se bo i danes v soboto, ob 6. popoldne. Ude-cif ^°^nost!! — T. č. vodstvo konsor-unokoiencev. v ziS-0Z0T ki vas pete srbe! Kdor se hoče tro »*i!.J)0°eni zabavati, naj se kakor mogoče hi-SvnKrPJse v »Delavsko izobraževalno društvo rek - a»v Spodnji Šiški«. Zakaj neki? Vsak to-dom t, er °d 20.-22. lahko prideš v Zadružni v® se vpisal v plesni tečaj in zvedel ^ Podrobnosti. — Plesni odbor. Ha večana predstava v Opernem gledališču lei ipi* udeležencem II. Ljubljanskega velesejma, a 5avliena za danes ob 8. uri zvečer se ,ze ob Pol 8., nakar opozarjamo cenjeno 'nstvo. re(i Gledališče velesejma »Deveta dežela«. Spo-Ple<3 in 3. septembra: 1. »Gospodična Li« — »Da« Prizor; 2. »Don Pasquale« groteska; 3. modenies alističnega organa »Het Folk« piše, da je ženska volilna pravica odgovorna za zmago reakcije. Žene, ki so niso nikoli brigale za politiko, so zlahka postale žrt-* ve duhovnikov, posebno na kmetih in v malih mestih, kjer ima cerkev še precej moči. »Celo žene naših sodrugov so vi mnogih slučajih volile klerikalce,« piše Ankersmit. V mestih, kjer imajo delavci močne politične in kulturne organizacije, je bilo seveda drugače. To je pokazal Amsterdam, kjer so socialistični glasovi narastli za tri odstotke. »Socialisti ve-* mo, piše Ankersmit, »da ženska volilna1 pravica nekaj časa več škodi kot pa koristi delavskemu razredu. Žene so pr.o-porčno pod veliko večjim vplivom nazad-i; njakov kakor pa možje; zlasti velja tor pri nezavedni masi. Kljub temu smo se; bojevali za žensko volilno pravico in ve-*] seli smo, da jo zdaj imamo. Majhen po-H raz nas ne plaši. Zdaj mora priti velikoj delo izobrazbe med ženstvom in ori prM hodnjih volitvah izbrišemo poraz z zma^i go.« Dru^i faktor, ki je pomagal klerika!-; cem na Nizozemskem do zmage, so libe-?! ralci. Ta stranka ni več nositeliica libe^ rali zrna, pač pa je predstavnica kapitan Iizma. V zadnjem parlamentu so liberalci nasprotovali vsakemu delavskemu zako-sj nodajstvu in davkom na kapital. Vsled tega so volilci rajši glasovali za očitne^ nazadnjake (klerikalce) kakor pa za sle* parske naprednjake, ki se izdajajo za K*r beralce. ^ Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr.odb. SSJ).' Odgovorni urednik: Anton PodbevSek. Tisk Učiteljske tiskarne v LjubljanL ! Kar je res, je res I Testenine (f so tako okusne in tečne, da so spložno hvaljene. Zahtevajte jih pri trgovcihl ........—■ ■ — iK- cd fl «3 N >v g a 1 d i O 5 t* ■4-J ■+-* cd co .2 'o' fl fl 3 m Sh o o >Er3 > OD •i—s N CO o JO fl M •»—» > O N cd o Q- •r-i ti Cu d •2 »tfj V . iti g O« os •n« -5 S US X . m, « tt'3 E«2 I NajzanimivelSe I ljubljanskega velesejma bode brez dvoma oddelek St. F 123-124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktienejSe, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki Šivalnih strojev dosedaj iznašla in preisknsila, razstavi svetovna tvrdka INGER Šl VALNI-STROJJ Boiirne & Ce« v svojih paviljonih na ogled. Najmodem. šivalne stroje bo gonila elektritna sila kar prihrani Sas in denar. To ni življensko vprašanje samo tvornic marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. Obisk ! teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacionalne kino-predstavel Med univ. dr. Mafija Ambrožič Specialist za otroško zdravstvo ord. ob delavnikih od /'zB*5 ‘M1' Ljubljana, Gradišče 9/1. nad. Išče se pečarski pomočnik popolnoma samostojen delavec, ki bi prevzel vodstvo, eventualno tudi kot kompanjon, starejši človek popolnoma siguren v vsakem delu, soliden in natančen. Denar postranska stvar. Oferte pod »prihodnost* na upravo ,Napreja‘. M Iradiastsilskg paviljon, miest® br. mrSUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri A. & E. Skabernf LiubllaBa, Mestni trg \ l Mkordno partijo • « n •_ 1 išče za takoj Gradbeno iaž. Si. M in inž. SIS.» Ljubljana, Krekov trg nasnanža, da le otvoržla prodajalno^? židovski ul. it. S in ss siavnefmL_2685- »nawti mMTWi>w^^c.'i>in.W8 i m iiM'iiaariannwnT«wwi stvaa ©rilscsfcca sa nasSalJsso n s kloniSBSŽJ —— - Citajte naš tisk! Din 12'— . 3*- 25 — 1250 1-— 1-— 7-— 0-— 5-- 2-50 40 — Dnevnik „NAPREJ“ stane mesečno.......... Tednik „LJUDSKI GLAS“ stane mesečno .... Mesečnik „NAŠI ZAPISKI" stane letno .... Oskar Wilde: .PRAVLJICE*, elegantno vezane . . . Karol Marks in Friderik Engels: ..KOMUNISTIČNI MANIFEST".......... Bauer-Uratnik: POT K SOCIALIZMU" ........... SOCIALIZEM IN VERA" broširana.......... lepo in trdno vezana . . F. Engels-Žagar: ..RAZVOJ SOCIALIZMA" od utopije do znanosti, stane . . . Naroča se v Ljubljani, pošt. predal štev. i68. Osebna naročila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 61. (Učiteljska tiskarna.) ,VOLKSSTIMME‘ izhaja 2 krat tedensko, stane mesečno Naroča se v Mariboru Ruška cesta 5. ,,DELAVEC" glasilo Strokov. kom. za Slovenijo, Ljubljana. Družinski list „KRES" izhaja mesečno in stane letno Naroča se v Ljubljani, Židovska nlica 1. Razširjajte naše časopise in knjige! — V izobrazbi in zavednosti je neša moč! 25 CELJE 25 nanju iaiii. Velika zaloga vsakovrstnega novega po blitva domačega in tujega izdelka. Divani, madraci, pernice, odeje. Kompletna oprema a imp&ite. 25. S* v Gninsiki ilici. 25. Zmerne cane I Balo solidno! SVILA naoeSeai nakit, vse jsogj*Qi»-ščlrae xa šlvi^a in krojače naa«©negie ; AL nmL K.SOSS, Ljub9jana( in&sž«*« Uvoz in prodaja raznovrstnega inozemskega manufakturnega blaga. Ljubljana, Mestni trg 0 5 Posebni oddelek za pletenine, triko------- tažo In perilo. ------ IBBMEBBBBBHEgCTBBBHgaMBP! ‘nust?™ ^t^mmmmKmmmssmmmmamBKSKaamasjimmmmasirsKam Utemeljeno god. 1381. Utemeljeno god. 1881- AND, JAKIL tvoreica koža i cipela d. d., Karlovac. Brzojavi: Jakil, Karlovac. Telefon: pisarna 70, tvornica 50, stan H8- P r o i z v a d j a: C i p e 1 e muške i ženske iz Vaches džonovo u poluticama. — Vaches krupone. — Okrajine Vratove. — Tabanice (Brandzolne). — Teletinu žutu i crnu Kravšne žute. — Kipse cugovane. — Boxcalf u svim bojama. — Solidna kvaliteta. boksa u svim bojama, teletine i krave line. — Moderne, amerikanske^i obične radničke (bakandže). Elegantna izradba iz 5i' ............ kože. ....... Paviljon I, br 1 i