Novo mesto, 29. januarja 1954
Cena 10 din
Stev. 4
Leto V.
Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek.
— Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu 616-T-181. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din.
— Tiska  tiskarna  »Slov. poročevalca« v Ljubljani.
Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto
0Đ TEDNU DO TEDNE
Navzlic temu, da je Berlinu, f.amor so zdaj uprte oči sveta, rbranih okrog 1.200 novinarjev, kaže, da bomo o sestajanju štirih zunanjih ministrov dobivali le suhoparna uradna poročila, sicer pa bo ostalo vse bolj zavito v meglo usihanj, ki jih bodo vneti dopisniki listov in agencij z vseh ko<ncev sveta po svoje zavijali in tako marsikoga tudi zavedli,
V ponedeljek so se Dulles, Eden, Bidault in Molotov prvič sestali In od tedaj vsako popoldne nadaljujejo razgovore. O njihovem prvem sestanku smo se kar precej zvedeli, ker so v celoti objavili uvodme govore. Spoznali smo, da i«e stališče zahodnih sil razmeroma enotno, da pa je Molotov — sicer kot so na splošno pričakovali — začej nekoliko mešati štrene, ko je !:ot prvo zahtevo postavil sklicanje konference petih z vključitvijo Kitajske. Se pred začetkom berlinskih razgovorov so iz zahoduih virov prihajale vesti, da ZDA, Velika Britanija in Francija ndso naklonjene sodelovanju Kitajske, če-i da je treba urejevati predvsem evropske probleme. In Dulles, ki Je prihrar.fi! svoj uvodni razgovor za zadnjega izmed štirih, da je. tako že neposredno odgovarjal Molotovu, je odločno odbil sovjetski predlog.
Prva reakcija na govor Mo-lotova Je bila polna obupa, da je konferenca takorekoč že obsojena na neuspeh. To hipno razočaranje se je sicer nekoliko poleglo in spoznali so, da ga je umetno podpihoval del ameriške delegacije, ki ima prav gotovo tudi določene račure in hoče vsako potezo nasprotnika brž izkoristiti v svoje namene, pri tem pa I?hko najbolje služi stara praksa, da vališ krivdo na nasprotno stran. Sovjetsko   ravnanje   na dosedanjih mednarodnih   konfereic^h je bilo že tako, da jim je bilo navadno rt<s mo&oLe naprtiti vse take grehe. Nerodno pa bo, če bo Molatov topot ubrati drugačno taktiko, Amerika pa si bo prizadevala Iziti s čistimi rokami, a v resnici re ho pokazala   potrebne   okretnosti in prizanesljivosti. Pomislimo navsezadnje, da £q formalnosti o načinu sestajanj, razna tehnična   in   procedualna vprašanja razmeroma hitro — hitreje kot navi*no — uredili, dg je torej v tem že nekaj dobrih znakov. Zato so tudi nemara načelno sprejeli dnevni red konference, kot ga je predlagal Molotov, da bi namreč razpravljali o zmanjšanju napetosti v svetu, nadalje pa o nemškem  in avstrijskem vprašarju. Molotov je seveda vztrajal pri svojem predlogu o konferenci petih, ki naj bj se seila maja ali junija letos, toda vedno znova so mu zahodni minis'ri to izpodbijali, tik oda se kam daleč še niso premaknili; vendar pa Je sploš-rorazpoloženje, sodeč po berlinskih komentarjih, vendarle že ugodnejše   od pesimfotičnefia vtisa, kakršnega so sprva slikali.
Zanimive pa so Se razne podrobnosti ob robu uradnih ber Unskih razgovorov Med po-membr.ejše take dogodke šteje Jo razgovor Molotova takoj po njegovem prihodu v Berlin vzhoiinoncmškim predsednikom Plećkom In ministrskim predsednikom Grotewohlom. Tu gre oMvidno za forsiranje Vzhodne Nemčije, ki j« za h odre sile ne priznavajo. Nadalje je zelo značilno, da Je Molotov po drugem dnevu konference priredil večerjo na čas4 vodji francoske dcilevacije, zunanjemu ministru Bidaultu. Pač pa Je dan prej Molotov odbil povabilo britanskega ministra Edena, ko Je ta sovjetskega kolego povabil na večerjo. Tako so se izkazali moskovski rakuni s Francijo na račun Nemčije, to se pravi za spodkopavanje stare rivalitete med tema dvema državama. Molotov večerje pri Edenu seveda ni mogel popolnoma odkloniti in jb je prestavil za dan Po vecerjj z Hi rta ul tom. Tako W bilo mogoče sestaviti nekako lestvico prizadevanj, ki Jih bo sovjetska delegacija usmerjala: na prvem mestu uživa simpatije Francija, zatem računa na Veliko Britanijo, glavna borba pa ie bo razvila proti Ameriki.
To Je le nekaj zapaižanj po prvih dneh fc rllnske konference. Vtisi so Se neurejeni in poročila netočna. Ni rečeno, da bo drugič kdo ve koliko bolje, toda kaj ve* konkretnega bo vendar mogoče nakazati.
unistov ni I
ni
Neživljenjskost Djilasovih »novih lde|« so občutili vsi aktivni členi ZKJ - Iz mesta naj se širi revolucionarni duh komunistov nc podeželje - Izvoljen je nov mestni komite ZKS v Novem mestu
54 delegatov iz 13 O PO je zastopalo v nedeljo 24. januarja 580 članov ZKS na redni letni mestni konferenci Zveze komunistov Slovenije, ki je bila v sejni dvorani OLO Novo mesto. Na konferenci so bili poleg predstavnikov delovnih kolektivov, .TLA in množ. organizacij navzoči tudi član CK ZKS inž. Jože Levstik ter ljudski poslanci Franc Pirkovič, sekretar OK ZKS Novo mesto, Viktor Zupančič, inž. Vilma Pirkovič in Lojze Muren.
Poročilo o delu Mes tnega komiteja EKS Novo mesto in OPO je podal sekretar MK Miha Počrvina, poročilo revizijske komisije pa Franc Horvat. Izvoljen je bil nov 9-Članski Mestni komite, v katerem so: Leon Perhavec, Miha Počrvina, Henrik Cigoj, Ludvik Golob, Ančka Kovarik, Anton Malovašič, Janez Zupančič, Sli/o Požar in Franc Brlan. Za člane revizijske komisije so bili izvoljeni: Jože Udovič, Palma Kases-nik in dr. Erna Primožič.
Obsežno poročilo sekretarja Mestnega komiteja ZKS na letni konferenci organizacij ZKS Novega mesta je seglo v vsa področja javnega življenja. Ni podjetja ali ustanove, društva in organizacije, kjer se v zadnjih letih, posebno pa po VI. kongresu ZKJ ne bi opazilo aktivno delo komunistov za napredek in nove uspehe v našem gospodarstvu, prosveti, športu in pod. Utrjevanje te-
dajejo delovni kolektivi za procvit našega mesta, večja in pomembnejša. Prizadevanja vseh delovnih ljudi, vseh podjetij in komunistov, ki so nosili v njih najtežja bremena v preteklih letih, so vidna že za vsakogar. Dejstva potrjujejo, da Novo mesto tudi v svoji povojni izgradnji nikakor ne zaostaja za zgodovinsko vlogo, ki jo je imelo v letih revolucije.
izpolnjevala svoje dolžnosti, so organizacije, predvsem sindikati, popustile v svojem delu. Najbolj zapostavljeno je bilo — navzlic vsem opozorilom s strani forumov ZKS in pomoči, ki so jo oz. naj bi jo nudili razni tečaji, seminarji, Ljudska univerza in pod. — vzgojno delo in prosveti jeva nje delavstva in nameš':enstva. Tu so komunisti v i.rganizacijah in njihovih vodstvih najbolj popustili. Ce prištejemo k temu še ozkost pri sprejemanju novih članov v ZKS iz vrst delavstva (izmed 580 članov ZKS v mestu je le 170 delavcev in delavk), je treba na te slabosti resno opozoriti komuniste in OPO. To je konferenca tudi storila. V 36 sindikalnih podružnicah je nad 4100 članov, ki sicer vsi ne stanujejo, pač pa delajo v Novem mestu. 419 članov sindikata je izvoljenih v organe delavskega upravljanja, 360 pa je sindikalnih odbornikov. Za sindikalni splošno izobraževalni in vzgojni tečaj se je n. pr prijavilo 58 članov, k predavanjem pa hodi povprečno komaj 13 ljudi. Na prvič sklicani občni zbor Svobode v Bršljinu je prišlo od 300 komaj 34 članov itd Vse to kaže da čaka sin-
CRNOMELJ — središče Bele krajine, se pripravlja na slovesno prvo praznovanje občinskega praznika, ki bo ob 10. obletnici prvega zasedanja SNOS — letos 18. in 19.
februarja
govora o novih oblikah dela komunistov, premalo pa se je delalo v takih organizacijah. Po reorganizaciji se nekatere OPO niso znašle in so nekoliko popustile. Boljše bi bilo delo v OPO z manjšim številom članov, manj aktivne pa so bile OPO, ki imajo veliko Članov. Zaradi raznih malomarnosti in komunista nevrednega življenja je bilo lani izključenih oz. kaznovanih sorazmerno precej članov ZKS (izključenih n. pr. 38).
Precejšen del razpravljanja je bil posvečen odnosom med predsednikom LO MO in Mestnim komitejem; sklenjeno je bilo, da bo posebna komisija preiskala vzroke teh nezdravih trenj.
Samostojno ocenjevanje položaja in vloge organizacij Zveze komunistov, ki so se ga posamezne organizacije ZKS v Novem mestu lotile že pred m. plenumom CK ZKJ, je po trdilo napredek v delu komunistov. Stališče, ki so ga te organizacije zavzele do Člankov M. Djilasa v »Borbi«, je bilo pravilno. Ugotovile so, da so »nove ideje« Djilasa daleč proč od stvarnega življenja in naše borbe za socializem. Kanferen-ca je izrazila svoje popolno soglasje s sklepi III. plenuma CK ZKJ in v celoti odklanja Djilasove poizkuse miniranja enotnosti v vrstah jugoslovanskih komunistov.
V živahnem razpravljanju je sodelovalo nad 20 diskutan-tov, med njimi tudi član CK ZKS inž. Jože Levstik, ki je med drugim dejal, da se mora revolucionarnost širiti iz mesta na podeželje. V sklepih, ki jih je konferenca sprejela, je poudarjena vloga komunistov in njihova odgovornost v delu sindikalnih in mladinskih organizacij, nakazano pa je tudi bodoče delo MK in OPO.
Z uspele konference je bila o8S zaključku poslana brzojavna Čestitka tovarišu Ivanu Regentu k njegovi 70-letnici.
Občanski ljudski odbor
Škocjan DeL št 689/1-53
23. maja 1943 je partizanska patrulja napadla karabin j ersko postajo v Škocjanu ter prepodila okupatorje iz Skocjana. Zaradi tega napada se je umaknila še ostala italijanska vojska iz Skocjana in okolice ter je bila škocjanska dolina več mesecev osvobojena.
Takoj po tem dogodku so se pričele po vaseh volitve v narodnoosvobodilne odbore, s katerimi je prebivalstvo škocjanske doline prvič v zgodovini prevzelo oblast v svoje roke.
Zaradi tega je občinski ljudski odbor Škocjan na predlog občinskega odbora Zveze borcev Škocjan na podlagi 2. točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52) izdal na svoji seji dne 20. 9. 1953
ODLOK
O RAZGLASITVI 23. MAJA ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE ŠKOCJAN
1. člen
23. (triindvajseti) maj se razglaša za občinski ljudski praznik občine Škocijan.
2. člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem razglasitve na oglasni deski občinskega ljudskega odbora in z dnem objave v Dolenjskem listu.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Škocjan, dne 15. X. 1953.
Predsednik občinskega ljudskega odbora: • Blaž Šutar, 1. r.
meljev mestnega splošnega in komunalnega gospodarstva, razveseljiv procvit številnih podjetij, uspešno uresničevanje načrtov za urejeno notranjo in zunanjo podobo našega mesta, vse to potrjuje, da je plodno, požrtvovalno delo komunistov v mestu v vseh letih po osvoboditvi rodilo zaželene sadove. Napori, vloženi v mlado industrijo in osnovne temelje gospodarstva, začenjajo vračati opravljeni trud. Iz leta v leto so sredstva, ki jih
Foročilo in razpravljanje o problemih in nalogah političnih organizacij v mestu je bilo vsestransko, samokritično in prav zato tudi zanimivo. Prehod iz administrativnega socializma v demokratično upravljanje gospodarstva tudi v Novem mestu ni bil brez težkoč. Mesto je brez večjih delavskih tradicij, mlado delavstvo v njem pa prav zato brez dolgoletnih izkušenj. Čeprav je večina komunistov v podjetjih in ustanovah vestno
Dolenjski poslanci v stalnih odborih in komisijah obeh domov Ljudske skupščine
V preteklem tednu se je Ljudska skupščina LRS dokončno sestavila. Na skupni seji obeh domov ter na ločenih sejah republiškega zbora in zbora proizvajalcev so bili sprejeti poslovniki in izvoljeni stalni odbori in komisije, v katerih sodelujejo skoraj vsi ljudski poslanci. Prvo skupno sojo republiškega zbora in Zbora proizvajalcev je vodil predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko. Potem, ko je bil predlog poslovnika, ki ureja delo skupščine in poslancev, soglasno sprejet, je skupščina izvolila stalne odbore in komisije, ki so se takoj sestavili.
Izmed dolenjskih poslancev ■U bila v odbor za volitve pri Ljudski skupščini izvoljena Franc Krcsc-Coban (za tajnika odbora) in inž. Vilma Pirkovič.
Tudi republiški zbor je na svoji ločeni seji soglasno izvolil po poslovniku predvidene stalne odbore, ki so se takoj sestavili. V odbor ta organizacijo oblasti in uprave je bil med drugim izvoljen tudi ljudski poslanec Franc Pirkovič.
V odboru za gospodarstvo so zastopani kar trije dolenjski ljudski poslanci: Janex Plmat, Viktor Zupančič in Martin Zugclj. V odboru za zdravstvo in socialno politiko sta člana odbora naša poslanca Franc Frese-Oban in Alojzij Murn.
V mandatno-imunltetni odbor
j<- bil i«Molj«n poslanec Anton i na) i« bila slabo obiskan«.
Suštaršič. Za predsednika odbora za predloge in pritožbe je bil izvoljen belokranjski poslanec Anton Suštaršič.
K svoji drugi seji se je pretekli teden sestal tudi zbor proizvajalcev, ki je najprej sprejel poslovnik svojega dela. Pri volitvah stalnih odborov sta bila v odbor za gospodarstvo izvoljena med ostalimi tudi dolenjska poslanca inž. Vilma Pirkovič in Stane Šmid, v odbor za gospodarske organizacije Milan Šimenc, v odbor za vprašanje dela in soc. zavarovanja Karel Grum in Feliks Razdrih. Feliks Razdrih je tudi član zakonodajnega odbora republiškega zbora proizvajalcev.
dikalne organizacije ogromno dela. Prav tako so popustili komunisti v mladinski organizaciji. Najboljše uspehe je lani dosegla v mestu Zveza borcev.
Konferenca je ugotovila, da je bilo doslej v marsikateri osnovni   organizaciji preveč
VISOKO ODLIKOVANJE TOV. IVANA REGENTA
Za svoje revolucionarne socialistično delo je bil znani slovenski publicist in borec za pravice delovnih ljudi, tovariš
VREME
za čas od 29. jan. do 3. febr.
V začetku in v sredini prihodnjega tedina sneg, ostale dni jasno in hud mraz. Okrog 10. februarja bo nastopilo joižno vreme.
S seje Ljudskega odbora mestne občine Črnomelj
Na redni seji 15. januarja je ljudski odbor mestne občine po prečitanju zapisnika zadnje seje razpravljal o nekaterih važnih vprašanjih mesta in okolice ter o stanju v občinskih oodjet-jih.
Brivsko podjetje je odprlo še en lokal. Parna pekarna bo dobila nove stroje in še eno peč. Ker bo poslej tudi gan zija JLA imela svojo pekarna, bo mestna pekarna razbremenjena. Gostinsko podjetje uspeva zel v dobro, potrebno pa bo zni'sti cene uslugam, ker so res visoke. Kolarsko podjetje se 03 združilo z okrajnim gradben.m podjetjem »Ograd«, ki bo irne".o v bodoče poleg mizarske še kolarsko delavnico. Vodovodu) in kleparsko, podjetje sta bila dce-daj pod eno upravo, ^edaj ra se bosta ločila zaradi bolj>e organizacije dela. Določena je bila tudi vodarina, ki se bo pobirala na podoben način kot doslej.
Kako bo z upravo stanovanj v Novem mestu
V 52. št. zveznega Uradnega lista je objavljena nova uredba o upravljanju stanovanjskih hiš. Stanovanjski problem je zlasti ponekod izredno pereč in ga uredba seveda ne bo izboljšala, prinaša pa nekaj povsem novega glede upravljanja stanovanj. Predvsem je njen glavni namen,  da očuva  že obstoječi
Ivan Regent pretekli teden od
likovan z Redom junaka sociali- j stanovanjski fond, da skrbi" za stičnega dela, s katerim ga je gradnjo novih stanovanj in za ob 70-letnici življenja odlikoval predsednik republike Josip Broz - Tito.   Visoko   odlikovanje je
pravilno plačevanje najemnine.
Svet za komunalo pri ljudskem odboru mestne občine v izročil    jubilantu    predsednik I Novem   mestu,   pod katerega
Ljudske skupščine LRS Miha Marinko. Iz vseh strani je dobil Ivan Regent čestitke in tople želje, da bi užil še mnogo sreče in zadovoljstva v socialistični domovini, za katero j«? dal v svojem polstoletnem revolucio-
narnem boju vse svoje sile vso svojo ljubezen.
POMOČ VELIKE BRITANIJE NAŠI DRŽAVI
V okviru tripartitne pomoči, ki jo dajejo zahodne države Jugoslaviji, bo dala Velika Britanija do 30. junija letos pomoč v znesku 3 milijone funtov šterlingov (okoli 2 in pol milijarde dinarjev). Ta pomoč Jugoslaviji je namenjena za napredek kmetijstva in živinoreje.
spadajo tudi stanovanjske zadeve, je takoj pričel s pripravami nove uredbe.
Najprej je bilo treba razdeliti območje mestne občine na tri sektorje. V prvi sektor spadajo vse stavbe v središču mesta
Občni zbor trgovskih podjetij 0ZZ Kočevje
Sindikalna podružnica trgovskih podjetij OZZ v Kočevju Je imela 16. januarja svoj letni občni zbor. Udeležilo se ga je veliko število članov sindikata.
V poročilu dosedanjega predsednika Rusa smo slišali, da šteje sindikalna podružnica 70 članov — delavcev in nameščencev. Večina članov je sodelovala pri vseh proslavah (Okrogli ca, Kočevje, državni prazniki itd.), manj delavna je pa bila podružnica gledo poll-tično-kulturne vzgoje Članov. Za časopise in revije Je malo zanimanja, knjižnica (sindikal-
Razpravljanje na občnem zboru je bilo prav šibko. Obrav- f navali so razne drobnarije, niso pa posegali v Številne aktualne probleme sindikalnega dela. Navzoča sta bila tudi Miha Kogoj, predsednik OSS Kočevje, ter Ludvik Blatnik, predsednik OZZ. Oba sta kratko In jedrnato govorila o delu sindikalnih organizacij, o vlogi članov in kako je treba prenašati napredne ideje lz organizacije na vaB med kmete.
Novemu odboru želimo veliko uspehov pri delu za širjenje In utrjevanje napredne miselnosti med členi O, K,
tn — od kandijskega mostu v zavoju Krke do Koširjeve gostilne na Ločenski cesti, od tu z razmejitvijo po Cesti herojev do stavbe Sekcije za vzdrževanje proge. V drugi sektor spadajo vsa Kolonija, Ragovska cesta do križišča v Žabji vasi, ves Grm do novega pljučnega oddelka na Kardeljevi cesti. Tretji sektor zajame vse ostale stavbe na območju mestne občine. Ti sektorji so potrebni zato, ker bodo stanovalci v prvem plačevali celotno novo določeno najemnino, v drugem 10°/o manj, v tretjem sektorju pa 25% manj.
Da bo mogoče izvajati določila nove uredbe, je treba prej popisati vsa stanovanja na ob-
močju občine, hkrati pa vsako stanovanje posebej kategorizirati. Vsa stanovanja bodo razdeljena v 6 kategorij, le tisti prostori, ki prav nič ne ustrezajo stanovanjskim pogojem in imajo stanovalce le zaradi hude stanovanjske stiske, bodo spadali v sedmo kategorijo. Seveda pa ta razdelitev stanovanj po kvaliteti na 6 kategorij velja samo za področje mestne občine. Ce bi na primer primerjali stanovanje v Novem mestu, ki bo ocenjeno za prvo kategorijo, bi v Ljubljani ali Beogradu ustrezalo komaj tretji ali četrti kategoriji. Zato bo temu primerno določena tudi najemnina.
Pri popisu in kategorizaciji stanovanj delajo štiri komisije, kajti delo zahteva vso vestnost in natančnost. Vsako stanova-
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Sprejet je bil osnutek prvacima za leto 1954 ,ki je predviden na 14 milijonov dinarjev dohodkov in izdatkov. V proračunu so predvidena sredstva za ureditev šolskih vrtov, ki so bili dosedaj v slabem stanju, prav tako pa tudi primerni zneski ?a javno razsvetljavo in ozvočenje v mestu. Za popravila o'bčinskih potov je namenjeno milijon dinarjev.
Ljudski odbor mestne občine je na seji razpravljal tudi o pripravah za praznovanje občinskega praznika 19. februarja. Izvoljen je posebni pripravljalni odbor, ki skrbi, da bo proslava čimbolj svečana.
NAŠA GOSPODARSKA
DELEGACIJA ZA JUŽNO AMERIKO
Prihodnji mesec bo odpotovala naša gospodarska delegacija »v Južno Ameriko, kjer bo obiskala Brazilijo, Argentino, Cile in še nekatere druge države. Namen potovanja je poglobitev trgovinske zamenjave s temi državami, ki je že sedaj dokaj-šnja, obstajajo pa vse možnosti za njeno razširitev.
DELAVNOST KMETIJSKE ZADRUGE V S0DRAŽICI
Sodraška Kmetijska zadruga z odsekom za predelovalno industrijo je dosegla lani zelo lepe uspehe. Žrtvovali so precej denarja, da so prostore v bivši Grdinovi žagi preuredili v sodobne, svetle in zračne delavnice. Za pogon strojev so zgradili tudi transformatorsko postajo.
Lesna predelovalna industrija v Sodražici ima zdrave temelje, dober strokovni kader In najboljše upe za prihodnost. Izdeluje predvsem izvozne predmete, raznih vrst obešalnike in podobno. Potrebovali bi pa vsaj 4 milijone kreditov za obratna sredstva. O. K.
Nič starega se ne bo vrnil«
Po vsej državi razpravljajo I zlahka živeli na račun drugih, organizacije Zveze komunistov o sklepih III. plenuma CK ZKJ. Komunisti soglasno obsojajo poizkus Milovana Djilasa, da bi razbil enotnost komunistov ni prinesel zmedo v partijske vrste. Članki M. Djilasa niso našli ugodnih tal; razbili so se ob jekleni čvrstosti našega delavskega razreda, z obema rokama pa so jih pograbili reak-cionarji vseh barv m ostankov, zagrizeni sovražniki komunistov, ki upajo, da bodo spet
OBVESTILO
Vse naročnike »Dolenjskega lista«, ki še niso obnovili naročnine za leto 1954, ponovno prosimo, da poravnajo naročnino. Posebno opozarjamo vse tiste, ki dolgujejo Se za lansko leto, sicer jim bomo list ustavili z drugo Številko v mesecu februarju.
Naročnina znaša mesečno 40 din, četrtletno 120 din, polletno 240 dtn, letno 480 din.
UPRAVA »DOLENJSKEGA LISTA«.
Nič starega, kar je slabo, pa se v novi Jugoslavij ne bo vrnilo. Zato ni prav nič čudnega, da so Djilasa in njegovo politično osnovo pozdravili predvsem strmoglavljena buržoazija in malomeščanski anarhisti, ki jim smrdi vsak red in vsako pošteno delo.
Dejstvo je, da delovni ljudje Jugoslavije niso sprejeli »novih idej« Djilasa. Delavski razred naše domovine, z njim pa vsi pošteni državljani, imajo dovolj koristnejšega dela kakor je pisarniško filozofiranje od ljudstva odtrganega Djilasa. »Začeti je treba odločno borbo proti malomeščanskemu pojmovanju, da se bo baje >o III. plenumu CK ZKJ omilila borba proti birokratizmu!« so poudarili komunisti osnovnih organizacij ZKJ v Beogradu.
Na vseh sestankih organizacij ZKJ poudarjajo besede generalnega sekretarja ZKJ tov. Tita o vlogi Zveze komunistov* ki je osnovni činitelj pri graditvi socializma.
$>trati i
lm m   .. .,
DOLENJSKI CIST!
Ptev. 1
Ing. Anton Zore;
Kmetijstvo na Kočevskem
ZEMLJA IN PODNEBJE
NA KOČEVSKEM
Zaradi razmer v času vojne In razvoja povojnega gospodarstva so nastale v kmetijstvu okraja Kočevje v primerjavi s predvojnim stanjem bistvene razlike. To se odraža tako v strukturi kmetijskih zemljišč, kakor pri usmeritvi in intenzivnosti kmetijske proizvodnje. Zato je namen tega opisa, da prikažemo obstoječe stanje In nakažemo možnosti izboljšanja z izvajanjem najnujnejših ukrepov v našem kmetijskem gospodarstvu.
Da bi laže razumeli smer naše kmetijske proizvodnje, je potrebno poznati naravne prilike, ki nanjo močno vplivajo. Celotno področje okraja Kočevje pripada kraškemu svetu. Obdelovalna površina so v glavnem kraška polja, doline, ovale in vrtače. Celotno kmetijsko površino pa obkrožajo večji in manjši gorski grebeni, porasli z obsežnimi gozdovi.. Izrazito kraško obeležje dajejo zlasti vodne razmere celotne Kočevske. Razen Kolpe in Ča-branke, ki sta mejni reki med okrajem Kočevje in Hrvatsko, so vse ostale tekoče vode ponikalnice. Skozi Kočevje teče Rinža, dolga komaj 14 km, ki prihaja na dan nad Slovensko
vasjo, teče približno do Dolge vasi in Livolda, kjer se spet zgubi pod zemljo. Ob gornjem toku Rinže, od izvira do Kočevja, je globoka zemlja. Radi neurejenega toka Rinže pa je ta zemlja, v celoti okrog 100 ha, kisla in zamočvirjena. Tako Rinža ne koristi kmetijski pro-
izvodnji na tem področju, ampak celo onemogoča njen razvoj. S saniranjem tega ozemlja bi pridobili prav dobre travnike, površine z visokimi pridelki in z dobro kakovostjo sena. Izrazite ponikalnice, ki v suši hitro presušijo, pri nekoliko večjem deževju pa že po-
plavljajo, bo Ribnica, TržrSnica in Bistrica v predelu Dolenja vas — Ribnica — Zlebič — So-dražica do Zimaric. Zlasti hitro se razlije voda po travnikih in cel6 njivah pri Dolenji vasi. Vodne razmere tega predela bi bilo treba verjetno reševati v povezavi z Mokricami, to le zamočvirjeno področje pri gornjem toku Rinže. Izredno kratek tok, le nekaj sto metrov, ima Rakitnica. V velikolaškem predelu je treba omeniti predvsem Rašico in nekaj majhnih
KOČEVJE
en sam spomenik naše revolucije — je v preteklem letu vstalo iz ruševin in je danes eno najprijaznejših mest v Sloveniji
Odlok o javnem redu in miru
Okrajni ljudski odbor Novo me-Sto je na podlagi 2. odstavka 15. Člena in 64. Člena zakona o okrajnih ljudskih odborih {»Uradni list LRS, št. 19-83/52) v zvezi z 8. členom zakona o prekrških zoper Javni red in mir (Uradni list LRS, št. 16-88'19 in Št. 40-184/51) ter s 3. in 4. členom temeljnega Eakona o prekrških na seji obeh zborov, dne 24. septembra 1953 Sprejel
ODLOK o javnem redu in miru.
1 L
SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
Državljani morajo uravnavati Evojs vedenje in ravnanje tako, da ne motijo dela, razvedrila in počitka sodržavljanov, da varujejo javno moralo, pazijo na čistočo, ne kvarijo lepote zunanjega lica naselj, ne delajo škode na javnih prostorih in ne ogrožajo ljudem 2dravja.
Dobrine iz prednjega odstavka Uživajo   upravno   kazensko varstvo po predpisih tega odloka. II. VARSTVO MIRU
2. člen
Prepovedano je vsako dejanje na javnem ali zasebnem prostoru, ki moti mir okolice. Prepovedano je:
1. uporabljati zvočnike, radioaparate, gramofone in druga glasbila ali karšne koli druge naprave tako, da se v veliki meri moti okolica;
2. uporabljati v nočnem času po strnjenih naseljih motorna vozila, ki nimajo izpušne dušilke.
3. člen
Od 22. do 5. ure so prepovedana vsa dejanja, ki kakor koli motijo nočni mir. Izvzete so motnje, ki izvirajo iz kmetijskega ali industrijskega dela.
Zabavne sporede In prireditve, ki trajajo čez 22. uro, se morajo Izvajati v zaprtih prostorih tako, da ne motijo nočnega miru.
4. člen * Cerkveno   zvonenje   je dovoljeno:
a) v zvezi z rednimi cerkvenimi obredi enkrat za posamezen obred in sme trajati največ eno minuto;
b) zjutraj ln opoldne sme trajati največ  eno minuto;
c) pri pogrebih sme trajati naj-ve* tri minute.
Pritrkavanje z zvonovi ni dovoljeno.
Ce je nujno potrebno zaradi miru kot na primer v bližini Javnih ustanov, sme tajništvo za notranje zadeve 01.0 na določenih krajih in ob določenem Času predpisati nadaljnje omejitve Kvonenja.
III. VARSTVO MLADINE
5. člen
Mladina pod IG. letom starosti ne sme brez spremstva staršev ali drugih Odraslih oseb:
1. udeleževati se Javnih prireditev, ki se končajo po 22, uri;
2. obiskavati gostiln in drugih podobnih lokalov;
3. obiskavati kino-predstav, ki se končajo po 22. uri;
4. javnih plesov se mladina pod 16. letom starosti sploh ne sme udeleževati, mladina med 16. In 18. letom pa samo v spremstvu staršev ali drugih odraslih oseb, vendar ne po 22. uri.
Za šolsko mladino veljajo šolski predpisi, kolikor so strožji.
Zaradi prekrškov Iz l. odstavka tega Člena se kaznujejo mladoletnik ali njegovi starši kakor tudi lastnik, zakupnik ali uslužbenec obrata.
IV. VARSTVO ZDRAVJA, ČISTOČE IN ZUNANJEGA LICA
NASELIJ 6. člen
Prepovedana so vsa dejanja, ki ogrožajo ljudem zdravje, nasprotujejo pravilom čistoče ali kazijo zunanjost strnjenih naselij, in sicer:
1. metati odpadke, pljuvati ali drugače ponesnažiti tla alt predmete  na  javnih prostorih;
2. poškodovati, uničiti aH odstraniti posodo za odpadke, na> meščeno na javnem prostora;
3. odlagati odpadke ali gnoj na mestih, ki niso za to določena, posebno ob javnih cestah in poteh;
4. odlagati odpadke na prostem, kjer so izpostavljeni sončni pripeki, rta se širi smrad zaradi razkrajanja;
5. spuščati odpadke ln gnojnico na javno pot ali v odprt cestni jarek:
6. nameščat! lepake, letake aH objave na mestih, ki niso za to določena, pisati po poslopjih, po rirtnvih, ograjali ali Javnih lokalih;
T. voditi pse v Javne lokale.
V, VARSTVO DRUŽBENE
DISCIPLINE 1. Člen
Vsak državllan se mora spodobno vesti na javnih prostorih in se Izoeibr-ti dejanj, s katerimi se krti družben a disciplina »n moti gibanje in delo ter razvedrilo so-rir-.T-'ianov, aH dejanj, ki Jih zavajajo v nedisciplino aH žalijo Javno moMlo. Prpnovertano Je?
L Izzivati, nadlegovati, smešiti aH oKrožnti os«>be v Javnih in zasebnih nrostorih;
?.. neti nesnodobne aH SalHve nesmt. govorit! nfsnndnimo, preklinjati, Saliti 7. nespodobnim vedenjem Elit dostojnosti drugih, kazati nespodobne slike aH predmete:
3. kllub onomlnftTn «e zadrževati v ?nst^nsl-pm lokalu no končanem  ohr:»tovalnem pssn:
t, sirovo nreten?t1 ?JvaH aH .Hb treo^rernenjevjitl ln Jih uporab-Hti ?a rtela. k! jih zaradi bolezni, onemoglosti aH starosti ne zmorejo.
VI.   VARJSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA i. člen
Prepovedana so vsa dejanja, s katerimi se ogroža varnost ljudi oziroma premoženja in sicer:
1. pustiti ob javnih poteh ograja ali živo mejo v takem stanju, da ogroža varnost, ovira promet aH kazi zunanje lice;
2. poškodovati ali odstraniti table ali druge javne znake ter svetilke, nameščene za razsvetljavo javnega prostora;
3. opustiti popravilo zgradb aH naprav, če ogrožajo varnost;
4. poškropiti ali pomazatl ljudi aH pročelje stavb z brezobzirno vožnjo,
5. popisati aH drugače poškodovati vojaSke obrambne objekte;
6. z metanjem kamenja aH drugih  predmetov   ogrožati ljudem
varnost;
7. motiti Javne shode, zborovanja, sestanke aH druge Javne prireditve;
8. zadrževanje otrok pod 10 let starosti brez nadzorstva na prometnih krajih, posebno ob cestah.
VII. KAZNI
9. člen
Za prekršek se kaznuje z denarno kaznijo do 3000 din. kdor prekrši prepovedi aH dolžnosti, naštete v 2. členu (razen v 2. točki), v 3., 4., 5. členu, v 6. členu (razen v 1., 2., 6. in 7. točki), v 7. členu (razen v 2. točki) in S. členu.
Za kršitev predpisa pod 9. točko 8. člena se kaznujejo osebe, ki jim Je poverjena vzgoja aH nadzorstvo nad otroci.
10. člen
Pripadniki ljudske milice smejo takoj na mestu od tistih, ki Jih zalotijo pri prekršku, Izterjati denarno kazen v znesku 50 din za prekrvitev odločb Iz 2. točke 2. člena In Iz 1., 2., fi. In 7. točke 6. člena.
Vin. KONČNE DOLOČBI
11. člen
Javni prostor Je po odloku tisti prostor, ki se uporablja za javni promet, kakor tudi Javnosti dostopen prostor,
12. člen
Določbe tega odloka ne vHjajo za območle Ljudskega odbora mestne občine Novo mesto. Ljudski odbor te občine bo kot ljudski odbor mestne občine s poseb-nlnl pravlfaml Izdal samostojen odlok o Javnem redu In miru.
13. člen
Ta odlok vella od osmega dne po oblavl v »Uradnem listu LRS«.
Novo mesto. rtr>e 24. sept. 1953.
Btev. I-9233't-53.
Predsednik OLO: Viktor Zupančič. 1. r.
(Opomba: Gornji odlok Je izšel v 1. štev. Uradnega lista I.TiS dne 14. i. 1954 in je začel veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu, torej 22. januarja 1954.)
potočkov. Čeprav so to ponikalnice, ki celo presušijo, so ob obeh straneh njihovega toka kisli in zamočvirjeni travniki. Z ureditvijo toka in napravo nekaj odtočnih kanalov bi močno spremenili rodovitnost travnikov ob teh vodah. Manjša, kratka potočka sta pri Kočevski reki in pod Banjo loko. Studenci so zelo redki in večinoma nestalni. Posebno težko je s preskrbo z vodo v vsem predelu ožje Kočevske in v predelu Loški potok — Draga. Tu je odvisna preskrba z vodo skoraj samo od zalog v vodnjakih, ki jih pa primanjkuje in ne zadoščajo potrebam. Vse naštete vode namakajo majh-ne površine, v sušnih letih hitro vpadejo ali presušijo in zato prav malo ali sploh nič ne blažijo suše in njenih posledic. Nasprotno pa v deževju hitro in toliko narastejo, da nastopijo naenkrat večje poplave, ki uničijo pridelke na njihovem območju. Ker nastopa deževje največ spomladi in jeseni, se škoda teh poplav še posebno občuti,
(Konoo prihodnjič) **
Koko \e * elektriko v Bojanji vasi?
Prebivalci Bojanje vasi so nam poslali pismeno vprašanje, kako je z napeljavo elektrike v njihovo vas. Pišejo, da so drogove že pred enim letom pokopali (najbrže postavili?) od Radovice do Bojanje vasi, pa tudi kredit jim je baje že odobren. Delo pa navzlic temu stoji. Mislijo, da si je Bojanja vas zaslužila elektriko, saj je prispevala lep delež k zmagi v NOV.
Bojančani prosijo OLO v Črnomlju in upravo DES, da jim javno odgovorita, kako je z elektriko za Bojan jo vas.
SMRT V SNEGU
19. januarja so našli med vasjo Podplanina in Travo v kočevskem okraju v snegu mrtvega 72-letnega starčka Rudolfa Vesela iz Zbitke pri Kočevju, Vse kaže, da je starček na poti omagal in zaradi mraza umrL
(fao v Htavevpi drugače?
Ni res, da sindikalne podružnice nimajo kaj delati! - nedostatke odpravili v najkraj-Zokaj se sindikati ne borijo proti samovolji posamez- *eer™ 6^\Vell^Tna nikov, katerim koristi ljudske skupnosti niso nič mar? neerm zSb0r6u, pa kaftejo dovolj
V času sindikalnih zborov smo. Po pripravah in poteku letnih skupščin lahko ocenimo delo posameznih sindikalnih podružnic in' njihovih upravnih odborov Povprečna dobra udeležba na občnih zborih potrjuje, da se člani zavedajo pomena svoje stanovske organizacije.
Tudi na državnem posestvu Klevevž pri Smarjeti so imeli pred kratkim letni občni zbor sindikalne podružnice. Tajnica podružnice nI imela kaj poročati, saj so Imeli lani le dva množična sestanka, upravni odbor podružnice pa je imel vse leto tudi samo dve seji. Toda, ker nI Imel vsled nedelavnosti kaj poročati upravni odbor, so toliko več povedali člani podružnice! Našteli so vrsto nepravilnosti v podjetju, ki bi jih moral že davno rešiti delavski svet aH upravni odbor, pobudo za to pa bi moral dati upravni odbor sindikalne podružnice. Tako pa sestankov niso sklicevali, češ da se jih delavci »nočejo udeleževati«. Delavci pa so pribili, da upravni odbor sindikata In uprava posestva sestankov sploh nista sklicevala.
O vzgojno političnem delu kot osnovni nalogi sindikalne podružnice nI bilo niti govora, pač pa so kar deževali medsebojni očitki in kritika na vrsto nepravilnosti posebno na račun upravnika. Upravnik je hkrati tudi kletar in delavci mu očitajo, da rad popiva. Ko je šel poleti na dopust na Štajersko, je odnesel ključ od kleti kar s s seboj. Povedali so tudi, da so šli delavci uro daleč na delo peš, upravnik pa se je za njimi pripeljal na zapravljivčku, na katerem bi se lahko peljali tudi delavci. Upravnik ne upošteva predlogov predsednika delavskega sveta. Ko mu je ta omenil razpored letnih dopustov, je upravnik samo pripomnil, da bo to že sam uredil. Za delo na državni praznik niso plačali delavkam, ki so ta dan delale, kot to določa uredba. Tudi nadurnega dela niso Izplačevali delavkam za delo na dar! tedenskega počitka. Delavke, ki molze j o krave, nimajo z zakonom določenega prostega dneva v tednu, ampak delajo vsak dan. Te so povedale tudi, da jih zmerjajo, češ zakaj krave nimajo več mleka.
Se več drugih stvari so povedali člani sindikata na občnem zboru. Postavili so vprašanje, kje je okrog 100 litrov žganja, od katerega so delavci dobili komaj 10 litrov, druga količina pa Je nekam »izginila«. Uprav-nikova žena je zmerjala delavke, ki so prišle po plačo, s smrkljami in podobnim. Za krompir imajo dobre kletne prostore, krompir pa so vskla-diščili v shrambo za seme, kjer je namrznil. Upravnik je imel za sebe prašiča, katerega pa je krmila delavka, ki krmi tudi prašiče posestva; upravnik ima na posestvu tudi okrog 30 svojih kokoši itd.
Sklenili so, da bodo  vs« te
zgovorno, kako potrebni so redni sestanki sindikalnih organizacij ln kako potrebno je tesno sodelovanje sindikalne podružnice z upravnim odborom posestva. Ker so o tem premalo govorili in razpravljali, člani nej-brž niso bili poučeni o svojih pravicah in dolžnostih ter o vlogi delavskega samoupravljanja. Prav zato pa tudi disciplina nI bila dobra. Videlo se je tudi, da člani zelo malo berejo časopise, saj niti eden ni naročen na Delavsko enotnost.
Ce bo sklep o rednih mesečnih sestankih, ki so ga sprejeli obveljal, potem bodo prav gotovo nepravilnosti in samovolja upravnika kmalu prenehale.
Ignacij Mugerlj
Ali je Dofeftfsk® spet pozabljena?
direkcije, ki jih ima pri obnovi voznega parka, postaj in prog, razumemo tudi to, da smo v gotovih primerih zadnji na vrsti glede raznih izboljšav splošnega pomena, navzlic temu pa si vendar želimo, da bi na nas gledali vsaj od časa do časa enakopravno.
Na Direkciji državnih železnic Slovenije so pred dnevi sklenili, da bodo s 15. majem uvedli na nekaterih progah v Sloveniji motorne vlake. Navedene so razne proge, koder bodo vozili ti vlaki, samo Dolenjske ni med njimi. Pa bi si tudi mi Dolenjci želeli tak vlak. Kako potreben bi bil za nedeljske izlete na morje, za množične izlete na Dolenjsko iz drugih krajev in podobno. Zelo primerno bi bilo, da bi vozil motorni ali pa vsaj navadni pospešeni vlak zjutraj iz Bele krajine v Ljubljano s povratkom v večernih urah, ki bi se ustavljal samo na večjih postajah.
Pripomniti moramo še, da so na progi Ljubljana—Kar-lovec v prometu najstarejši vagoni, mnogo slabši kot na katerikoli lokalni progi v Sloveniji. Ali Dolenjci ne plačujemo prav take prevozne tarife kot drugi? Ne vemo, po kakšnih »zaslugah« je za Dolenjce res vse dobro. — Nekaj časa so železničarji trdili, da če pošljejo nove, lepe
vagone čez Kolpo, jih ne do- fe„le ™gote
Kako bo z upravo stanovanj
(Nadaljevanje s 1. strani) nje morajo pregledati, mu Izmeriti površino, hkrati pa ugotoviti udobnost, oziroma kvaliteto. Peta komisija pa nadzira delo ostalih štirih komisij.
Proti odločitvi ocenjevalne komisije glede kategorije stanovanja se stanovalci lahko pritožijo. Da bo delo pravilno in uspešno opravljeno, naj stanovalci in hišni lastniki nikar ne ovirajo komisij pri delu, ampak jim naj skušajo čimbolj pomagati.
Ko bo končan popis vseh šta-
be več nazaj. Ali ta prozoren izgovor še vedno drži, ali je to edini vzrok, da se Dolenjci vozimo v najslabših vagonih? Popolnoma razumemo (Dolenjci smo to razumeli vedno), da ni mogoče vsega napraviti naenkrat, razumemo velike  težave železniške
najemnine za posamezne kategorije. Uredba določa, da mora biti najemnina povprečno za 50°/« višja od dosedanje. Bodo pa precej velike razlike; doslej
Dokler priprave za prehod na upravljanje stanovanj po novi uredbi ne bodo končane, se plačuje najemnina kot doslej.
I—
O d h u p u j e m o
Funt irsko hlodovino vseh vrst
Plačujemo po najvišjih dnevnih cenah
SAVINJA
LESNA INDUSTRUA CELJE
hlodovino:
smreko,
jelko,
bor,
hrast,
bukev,
javor,
/esen,
oreh itd.
Ce hočemo gospodariti smotrno, varčno in praktično se moramo veliko učiti in si vsak dan nabirati novih izkušenj. To velja za slehernega kmetovalca, bodi mlad ali star.
Dober in preudaren gospodar napravi ob novem letu vedno pregled dela v prejšnjem letu, napravi inventuro in bilanco svojega gospodarstva.
Smotrno in napredno gospodarstvo ne more obstojati, ne se uspešno razvijati brez knjigovodstva. Gospodar, ki si zapisuje vse prejemke in izdatke, se bo izognil tako pogostnim in nepotrebnim premišljevanjem kam je šel denar, od-kdaj je pri hiši ta ali oni stroj, kdaj si je kupil kravo in podobno.
Zal je pri nas na kmetih knjigovodstvo vse premalo vpeljano; mnogim se zdi nepotrebno, drugi se izgovarjajo, češ saj ni časa ali da so premalo učeni. To pa ne velja, tudi časa je dovolj, manjka le dobre volje.
Nihče ne more nositi v glavi vseh dogajanj med letom, vseh dohodkov, stroškov, upnikov, dolžnikov, prirastka pri živini, količino pridelkov in drugo. Ce si gospodar sproti zapisuje, morda že dolgo vrsto let, samo odpre knjigo in ima točen pregled vsega svojega gospodarstva.
Tak pregled nam tudi omogoča, da si napravimo načrt dela, investicij, proračun za prihodnje, nviroma tekočo leto pri tem se izognemo vsegi. kar je bilo v preteklem letu glabega, ter se oklenemo ti-
stega, kar je bilo dobro, uspešno in donosno.
Ce je bilanca potrebna za sleherno podjetje, zadrugo, trgovino, obrtni obrat, je prav tako potrebna tudi za kmetijo. Kajpak je popolno knjigovodstvo za preprostega kmetovalca pretežko, tudi ni potrebno, če je pa urejeno preprosto pregledno, ga lahko zmore sleherni naš kmet. Ne smemo se podcenjevati, saj smo vsi hodili v šolo, delo pa tudi uči Človeka, pri delu si nabiramo skušenj.
V mladih letih sem kot mlečnozob fante odšel za kruhom v tujino, kakor toliko drugih. Družina velika, kruha malo, denarja nič. Domača gruda ni mogla nasititi toliko lačnih kljunov pa sem šel In poskusil srečo na tujem.
Prepotoval sem Italijo, Francijo in Nemčijo ter tekom let staknil marsikako dobro službo. Tako sem bil več let zaposlen pri malem francoskem kmetu v sloviti renski pokrajini, kier raste slavno rensko vino. Kmetija je stala tik ob nemški meji. Tast mojega go -spodarja je imel na nemški strani lepo posestvo pa sem pomagal včasih tu, včasih tam. kier ie bila potreba.
Moj gospodar, čeprav mal' kmet. je bil precdj razgledan mož Čeprav mu je šla trda za denar, je imel vse strokovne Časopise, sproti si je kupil vsa-\:n ^.'rnkovno knjigo in če je bil \j bližini kak kmetijski tečaj ,">li !>>edivanje se ga le gotovo trdeleUl. Dovzeten le bil za vs^k pameten nasvet in pri njem sem se mnogo naučiL
Računovodstvo na naši kmetiji
(Kaj sem videl v službi pri francoskem kmetu)
Kmet, ki ima toliko raznih panog v svojem gospodarstvu, ni nikdar dovolj učen; obrtnik se uči tri leta, kmet pa vse življenje. Pameten nasvet je vedno dobrodošel in marsikdaj prepreči tudi nesrečo.
Moj gospodar je bil kot moder, razumen mož izvoljen za ljudskega poslanca v francoski parlament. Bil je zdoma večkrat po več tednov, mene je na vpeljal v svoje gospodarstvo in sem bil takorekoč njegova desna roka. Tako sem mu vodil tudi knjigovodstvo.
Imeli smo več kolonsko knjigo, takozvani »ameriški žurnal«, kamor smo vpisali vse dohodke in Izdatke za vsako panogo gospodarstva posebej.
Prva kolona je bila »Gospodarstvo«. Tu smo zapisali davke, takse, razne upravne stroške, dolgove, posojila ln investicije.
Rubrika »Gospodinjstvo« Je bila najobsežnejša po vpisih Vpisan je bil vsak izdatek — za sol, moko, sladkor, milo, kvas in sploh za sleherno gospodinjsko drobnarijo.
Knjiga je imela svoje kolone še za vrtnarstvo, živinorejo, sadjarstvo, poljedelstvo, gozdarstvo, čebelarstvo, za obleke obutev, za razna popravila in nakup orodja. Posebna rubrika je bila še za tobak, gostilno In razna potovanja.
Človek bi mislil, da za take malenkosti res ni treba voditi
pregleda, toda če vse te raznovrstne drobne izdatke na koncu leta seštejemo, vsota pri marsikaterem gospodarju presega zemljiški davek.
Da smo imeli pri hiši tehtnico, je umljivo samo po sebi; imeli smo celo tri, eno v kuhinji, eno \ kleti in eno v čebelnjaku.
Ob žetvi smo stehtali en mernik pšenice, ostalo pa zra-čunali po številu mernikov. Tako smo imeli pregled čez ve3 pridelek žita, krompirja, koruze, pese, repe, korenja, semena itd.
Za živinorejo smo vodili posebno knjigo, kakor smo zapisovali ves prirastek govedi, prašičev in ovc. Vsakega pol leta smo tehtali vso živino, prašiče, ovce in teleta doma, veliko živino pa v bližnjem mestu.
Posebna knjiga je bila tudi v čebelnjaku, vanjo smo zapisovali vse, kar se je dogajalo v panju, za vsako čebelno družino posebej.
Imeli smo kajpak tudi točen pregled gozdov, koliko je prirastka letno, koliko je tega ali onega lesa za posek, koliko za hlode, koliko stavbnega lesa, kaj je za kurjavo, tanin itd.
Na zalogi so vedno imeli določeno količino rezanega suhega lesa, trdega in mehkega •azen dimenzij za domačo rabo in za prodaja, kakor tudi ksa   za   popravilo raznega
orodja. V deževnih dneh in pozimi smo popravili doma vse orodje, kar smo ga le mogli sami. Nobena stvar ni smela biti pri hiši pokvarjena ali le na pol za rabo. Nikdar se nismo zanašali, češ bomo šli pa k sosedu in nam bo to ali ono posodil, kakor je grda razvada pri nas in kaže na gospodarjevo zanikrnost.
Vsi trije, gospodar, gospodinja in jatz smo delali kot črv od zore do mraka, otroci so pa hodili v razne šole.
V vasi je bil mlad učitelj, po rodu Slovenec, sin našega izseljenca, ki mi je veliko pomagal, da sem se v kratkem času naučil brati in pisati v tujem jeziku. Bil sem mlad in dovzeten za uk. Ves prosti čas ob nedeljah, pravnikih "in pozimi sem porabil za učenje. Med tednom smo imeli vsi odrasli in otroci, v žepu majhen zvezek, kamor smo ■'.apisovali vse dogodke med tednom, vse dohodke in izdatke, v nedeljo pa smo se zbrali in vse preračunali ter prenesli v glavno knjigo.
Ob nedeljah smo skupaj tudi pregledali polja, vinograde in sadovnjake; o vsakem drevesu smo vedeli njegove dobre ln slabe lastnosti, opazovali smo rast, ugotovili razvoj aznih škodljivcev, uspehe zatiranja, napake pri delu in in tako dalje.
Enkrat na mesec smo obšli
vse gozdove, pregledali meje in mejnike, prirastek dreves, donos stelje, škodo od snega in viharjev.
Za tako pregledovanje smo porabili nedeljsko dopoldne, popoldne je pa bilo določeno za počitek in razvedrilo, seveda ob dobri malici in ob bokalu pristnega domačega rizlinga.
Nobenemu, tudi mladim ne, ni prišlo na misel, da bi p3o-hajkovali po vasi ali razgrajali po vaški gostilni. Kajpak smo si privoščili zabave tudi izven domačega krova; če je bila kje kaka prireditev, je gospodar zapregel konje in nas popeljal tja.
Veliko smo delali, zraven se pa veliko učili in si nabirali skušenj za življenje. Z vesoljem se spominjam tistih časov pri tem naprednem francoskem kmetu. Ko sem pozne-1e doma po očetu prevzel kmotjio. sem takoj tudi jaz vpeljal knjigovodstvo za svoje gospodarstvo.
Tudi izkušnje, nabrane po svetu, po katerem sem hodil Z odprtimi očmi, sem doma s oridom uporabljal. Čudim pa se našim kmetom, ko pravijo, da že vse vedo, da ne potrebujejo nobenega učenja, da ne čutijo potrebe, da bi si naročili kak strokovni časopis 0 loljedclstvu, sadjarstvu, vinogradništvu ali kako strokovno knjigo, niti nočeio obiskovati raznih sti-okovnlh predavanj, >aj bi to bilo samo njim v korist, ln v kakšno korist' Staro pravilo, in sicer kmečko pravilo je: uči se vse življenje!
Belokranjski kmet
TO IN ONO
Štirje strahovi
Stevens< t, vodja ameriških demokratov in bivši kandidat 7& predsednika   republike   je rekel
zadn jič:
»Odkar so oblast prevzeJt republikanci, so štiri svobode predsednika Roosevelta zamenjaii l štirimi strahovi. Danes pri naj vlada strah pred krizo, strah pred komunizmom, strah pred samimi seboj in strah pred svobodo«.
V Franciji bodo odpravili iz ječ
Francoska vlada Je sklenila zapreti 12 jetnlšnic, ker ji primanjkuje denarja; tako je sporočili pravosodni minister. Proračun za leto 1954 predvideva v ta namen znatno manjše Izdat-ke. Zaradi ukinitve 12 jetnlšnic pa jetnikov ne bodo Izpustili, pač pa jih bodo združili, ozlro. ma premestili v druge zapore. Ker bo sedaj še manj denarja, zaporniki gotovo ne morejo prL cikovatt, da se bodo v zaporih zredili.
*    Svojevrstna stavka
Japonski železničarji so začeli groziti 6 stavko če jim ne povišajo plač do določenega roka. Stavkati pa so nameravali na ta način, da bo 5000 lokomotiv v i drŽavi začelo ob točno določenem času ln za določen Čas plskntl Izračunali *o, da bi para, ki bi Sla pri tem v nič, slala železniško upravo kar 2.500 do«
\
Štev. 4
DOCBNJSKI CIST
Stran 3
c&ee J)o£enfa&ega ihta
lian do 15. f ebruarf o
Lepo število novih naročnikov Bi Je pridobil Dolenjski list v januarju. Posebno se je postavila Bela krajina, kjer v zadnjem času zanimanje za dolenj-Ek) tednik še prav posebej na-nSča. Organizacije in posamezniki si prizadevajo, da bi se naš list zares razširil v vseh krajih. Ne moremo pa tega trditi o Kočevju, kjer se okrajna vodstva organizacij in posamezniki — z redkimi izjemami — ne zmenijo mnogo za razširitev lista, niti jim ni mar dopisovanje. Kakršno zanimanje — tak Je odmev. Zato na Kočevskem mnogi ljudje še vedno ne poznajo Dolenjskega lista. Čeprav smo poslali vsem občinskim odborom SZDL v začetku januarja ] -opagamlno gradivo, je števil-l:a letošnjih novih naročnikov za kočevski okraj mnogo, mnogo prenizka.
V zadnjem tednu smo dobili 1 recej prošenj s strani starih,
pa tudi nekaterih nov'h naročnikov, da bi rok vplačil naročnine podaljšali. Mnogi bi si radi list predplačali za celo leto, ali pa vsaj pol leta naprej, pa tega v januarju niso zmogli. Zato smo se odločili, da mesec Dolenjskega lista podaljšamo
DO 15. FEBRUARJA.
Vsak, kdor bo do 15. februarja 1954 vplača! celotno ali polletno naročnino, bodisi da je star ali novi naročnik našega lista, bo sodeloval v velikem nagradnem žrebanju, ki bo v drugi polovici februarja. 2reba-banje bo v tisti občini, ki bo do tega dneva pridobila največ novih naročnikov na naš list. Vse kaže, da se letos ta prednost obeta Črnomlju lnbo menda kar prav, če se kolo sreče zasuka tokrat v središče naše drage Bele krajine. Mnogi novomeški naročniki na tihem celo upajo, da bo res tako— po-
»... 25 let sem že ameriški državljan, toda še vedno zaveden Belokranjec!«
Med novimi naročniki, ki so se v zadnjem času naročili na Dolenjski list, je tudi belokranjski rojak v Ameriki M. V. Schneller Iz Clevelanda. V obširnem pismu, ki nam ga je poslal skupno z naročnino, beremo med drugim:
»Pošiljam dva dolarja kot naročnino za vaš Ust, katerega vsak teden komaj dočakamo. Prvič nam ga je dal brati pred dvemi leti Jože Moravec, ki je bil tu jugoslovanski konzul. Tudi on je Belokranjec in smo bili nanj zelo ponosni. Tukaj Imamo tudi »Belokranjski klub«. Vsakemu ameriškemu Jugoslovanu s ponosom povemo, da Belokranjci nimamo »beguncev«, ker med Belokranjci ni bilo izdajalcev. Akoravno smo tukaj že po 30 ln 40 let, dobro vemo, koliko so Belokranjci storili in trpeli za osvoboditev domovine. S ponosom v srcu vsakomur povemo, da Je bil naš veliki pesnik Oton Zupančič Belokranjec. Tudi sedanji svetnik jugoslovanskega veleposlaništva v Washingtonu. Žiga Vodušek, je poročen z Belo-kranjko.
Za nas ameriške Belokranjce je Dolenjski list najlepša zve-
PR3ZNANJE IN ZAHVALO TASLU2IJ0
Med najboljšimi sodelavci uprave našega tednika so doslej naslednji tovariši: z vzgle-dnim prizadevanjem so v vrstah svojih znancev in prijateljev pridobili listu lepo število novih naročnikov in tako pomagali, da se bo naš tisk razširil v dolenjskih krajih.
Se vedno je na prvem mestu tovariš Peter Crnič iz Črnomlja, ki je 'do pretekle sobote pridobil že 61 novih naročnikov. Na drugem mestu je tov. Miha Bedenikovič iz Skrljevega s 36 naročniki. Tov. Adolf Radmelič z Vinice je poslal ta mesec že 28 novih naročnikov, tov. Tilka Pejno-vič. učiteljica v Podpreski na Kočevskem, pa 5. Tov. Alojz Hacin, upokojenec iz Straže, nam je preteklo soboto poslal 20 naročilnic novih naročnikov iz Straže, njene okolice in Podgore pri Prečni.
Ne moremo našteti vseh, ki so pridobili po nekaj novih naročnikov. Navedenim in vsem ostalim prijateljem našega tednika pa: iskrena hvala za trud in pridobljene naročnike!
za med namt ln vami, ker nikjer ne dobimo toliko novic iz domačih krajev kot prav v vašem listu. Z veseljem ga preberemo in zvemo, kaj se godi v naši start domovini. Jaz sem doma s Sinjega vrha in čeprav sem Se 25 let zvest ameriški državljan, sem še vedno zaveden Belokranjec.
Prosimo vas, sporočite v vašem listu, da bratovsko pozdravljamo Jožeta Moravca, ki je sedaj v Beogradu in mu vsi cle-velandskl Belokranjci želimo veliko uspehov!
M. V. Schneller, Cleveland - Ohlo, USA.«
tem (tako pravijo!) bodo daril deležni tudi bralci Dolenjskega Usta tostran Gorjancev. Saj se morda še spominjate, da so lani skoraj vsi glavni dobitki našega novoletnega nagradnega žrebanja odšli v Belo krajino. »Zato naj bo letos narobe!« pravijo novomeški naročniki: žrebanje v Črnomlju, darila pa — upajmo, tudi k nam . . .
Vendar — ne želje posameznikov, temveč številke bodo odločile. Do 15. februarja bomo počakali, nato pa objavili pre-
gled vseh novih naročnikov po občinah. Se Je čas, da tudi tiste organizacije SZDL, ki se doslej niso zmenile za razširitev našega tiska, popravijo zamujeno. Ne pozabimo: pestrost in obseg Usta sta v veliki meri odvisna od njegove naklade, od čimvečjega števila stalnih naročnikov. V vsako hišo Dolenjski list! je geslo, ki nas vodi v prizadevanju, da bi t dolenjskim časnikom zares seznanili slehernega prebivalca naših treh okrajev.
Komu privoščite etošnjo Drvo nagrado?
Jože Požek, rudarski nadzornik rudnika v Kanižarici, je ob lanskem novoletnem nagradnem žrebanju našega tednika dobil 1. nagrado — kompletno kuhinjsko opremo. Ko smo ga pred dnevi prosili, naj nam pove. komu privošči letos žensko kolo, nam je iz politične sole pri CK ZKS. kjer se trenutno nahaja, odpisal, da ga veseli, ker smo se ga spomnili. Prvo nagrado, lepo žensko kolo, naj po njegovem mnenju dobi kdorkoli izmed rednih naročnikov in predplačnikov Dolenjskega lista.
»Čimprej si naročite Dolenjski list, pa boste lahko postali srečni dobitnik, kakor sem bil jaz preteklo leto!« zaključuje tov. Požek svoje pismo in pristavlja, da mu kuhinjska oprema dobro služi. Ker se je lani kmalu po našem žrebanju poročil, mu to prav radi verjamemo. In ko se bo kolo sreče okoli 23. februarja sukalo ter iskalo sreč-
»Naročnina je malenkostno v primeri s koristjo, ki jo Imamo od lista!«
Tako pravi naš naročnik tov. Cvetko Smolič iz Kočevja, ki
si je Dolenjski list naročil lani in mu bo ostal zvest tudi v bodoče. Posebno mu ugaja popotna torba Janeza Potepuha, ki pa le malokrat zaide na Kočevsko (ima menda slabe izkušnje z dopisniki v tem okraju!?).
Tankova mama iz Vinc pri Sodražici, po domače »Tazgu-rajna«, je prav tako med vnetimi bralci našega Časnika. Vsa družina ga rada bere.
»Iz vsake Številke zvemo kaj novega, pa tudi fantu, ki hodi v gimnazijo, koristi branje lista, saj se iz njega med drugim uči tudi lepega slovenskega jezika!« je dejala našemu dopisniku, ko jo je pretekli teden obiskal.
Listu želi dober napredek
tudi tov. Bevc Štefan iz Kočevja, Tov. Ludvik Blatnik iz Dobrega polja, ki je lani veliko pripomogel, da se je list razširil v Dobrepoljski dolini, je znova obljubil, da bo sodeloval v razširjanju našega tednika po Kočevskem. Kot predsednik Okrajne zadružne zveze bo ir.iel dovolj prilike, da opozori na list predvsem znance in zadružnike v krajih, kjer zdaj ljudje prav malo bero. Tudi tov. Jože Koš mrl j. upravnik kmetijske zadruge v Loškem potoku, bo zastavil pri članih zadruge besedo, da si bodo naročili naš list.
Da bi Dolenjski list postal domač povsod na Kočevskem, sta želela našemu dopisniku med drugim tudi Franc Trpin iz Slovenske vasi pri Kočevju In Janez Zobec iz Bukovice pri Ribnici.
»Kakor dober prijatelj me obišče vaš list.. .n
Kakšno veselje napravite sorodniku — izseljencu z domačim časnikom, vam lahko povedo vsi tisti naši bralci in prijatelji, ki so ie naročili Dolenjski list svojcem v tujini. Pred dnevi nam je pisala Mrs. Marija Ridolfo iz Ncw Orleansa, USA med drugim tudi tole:
». .. Lani Sem poslala dva dolarja nečakinji v Žabjo vas, da mi je naročila Dolenjski list. 40 let je že, odkar sem zapustila domači kraj in sem sama Slovenka v Netv Orleansu. Enkrat na
V VSAKO HIŠO DOLENJSKI USTI
teden dobim vas list — kakor dober prijatelj me obišče. Zvem vse domače novice in berem moj dragi slovenski jezik. Nekatere besede sem ie pozabila, čeravno pišem našim pisma in oni meni. Ko ste dali sliko Novega mesta v list, sem jo izrezala in jo poslala moji sestri v Montano. Doma sem iz Žabje vasi, rojena Mirni Nečimer. V šolo sem hodila svoj-čas v Šmihel in sem že takrat brala Dolenjske Novice; zdaj vidim, da je list spet oživel. V Ameriko sem odšla leta 1914, ravno takrat ko se je prva vojska začela. Se enkrat vam povem, kako me Dolenjski list razveseli, ko me obišče v tem daljnem mestu v daljni Ameriki...*
lani
'ože Požek, etos?
nik.a. ki naj postane lastnik ženskega kolesa, bi bilo prav — če bi to srečo izžrebal tovariš Požek osebno. Saj je že lani pokazal, da ima srečno roko, zato ga javno povabimo na letošnje žrebanje!
»Več člankov o vzgoji otrok!«
Miličniki postaje LM iz Mokronoga so nam pred dnevi poslali pismo, v katerem poročajo o svojih vtisih o Dolenjskem listu. Posebno jih zanimajo v časniku razne kritike, sodna rubrika itd., priporočajo pa nam, naj objavljamo več člankov za vzgajanje otrok. Posebno na njihovem področju je opaziti precej zanemarjene in slabe vzgoje. Želijo dobrih nasvetov za starše in poučnih člankov s primeri slabe in dobre vzgoje. Ustregli jim bomo tudi s tem.
Ko bi le imel Dolenjski list večji obseg, pa bi lahko ugodili tej in še marsikakšni podobni in koristni želji! Se sedanji obseg !b>. pa komaj zmoremo zaradi visokih cen papirja in tiskarniških storitev.
Do 25. januarja
Dolenjske Toplice morajo dobiti dostojen spomenik padlim norcem NOV!
Dolenjske Toplice so imele v naši osvobodilni vojni zelo pomenljivo vlogo. Bile so prizorišče važnih dogodkov, zbirališče partizanskih oddelkov in središče raznih uradov novo nastale ljudske oblasti. Na Toplice so bili osredotočeni napadi okupatorjev in domačih izdajalcev. Toplice so bile kraj, kjer je partizanska vojska vedno našla vso podporo in pomoč. Omembe vredno je tudi, da med Topličani ni bilo izdajalcev, le par nezavednih in zapeljanih mladcev je bilo šlo med bele.
Topličani so na svoje sodelovanje v narodno osvobodilni borbi in na svoje žrtve upravičeno ponosni, toda na nekaj pozabljajo: da moraio oteti pozabi vse, kar se ie med vojno pri njih dogajalo, kajti le tako bodo zanamci lahko poznali in cenili drago, s krvjo plačano svobodo. Toda videti je. da med Topličani, zlasri pa med č.ani ZB ni praveea razumevanja za nedavno preteklost. Toplice nimajo doslej ?e niti ene spominske plošče, čeprav skoraj deherni kot spominja na kak važen dogodek. Izjema je te plošča na roj-
1 milijon dinarjev la zadela srečk" ?!ev. 9538***
POROČILO JUGOSLOVANSKE LOTERIJE O  ŽREB AN 1U  SREČK  -50. KOLA Pozor!   Dobitke   izplačujemo sarnn po   uradni   žr<"bni   listi   od »sak*>jja 26.  t mfwcn dalje. Premije to j*dalw iretke: 1.000.000 din itev. 0W81*
500.000 din Sfer. 0mfl2?
"00.000 din Štev. 0207061
Po   'i00 000   din   »a  tndele irečke: ttev   07%<wo om^l 02257,5S Srečke, ki %e kon-        io zadele čuje jo $ tpodai oma-   dobitek din tenimi Iteoilkami
<r>o
2.000.— 5.00O.—
7650 8.000.— 5U.0OO.— 100.000.— 10.000.— 10.000.— 100.— 1.000.— 10.000,— 50.000.— 11.000.— MW.— 5.980.— 5.300.—
ro.ooo__
100.— 400.— 10.100.— 20.100.— 10.100.— 4.000.— 4.000.— 5,000.— 8.000.— 10.000.— 6.000.— 6.000.— 10.000.—
- m—
50.000.— 10.000 — 10.000.— 10.000.—
io.ooo.— ■<oo.~
4.000.— 4.000,— 4.000.— 6.000,— 10 000.— bilo telebanih 504.4*8 6  premij   v vrednot
53780
11910 0?96W6 0953820 1
62 6692 32842 0207062 23 273 7523 0345633 4 04 3094 4864 0207064 9855 7545 6125 8775 0345635 3946 6976 0155826 57 8577 0?>5757 0796998 0153828 0955818 99 T719 5369 4209 0fr59 0225759
SV n pno j« dobitkov iti 80.400.000 dinarjev.
žrebam t? je bilo t Po^a reven. Vezam dobitki «o ie sešteti. Srrčke 31. kola «o v predaji t današnji™ dnem Prihodnj«1 žrebanje bo 25. februarja 1^54 v Brfkem.
srni hiši padlega heroja Maksa Henigmana, kar je še vsekakor premalo. Pa ne le v samih Toplicah, ampak v vsem okolišu to-pliške občine je veliko spomina vrednih krajev. Naloga Zveze ■borcev je, da se loti dela in skupaj z vaškimi odbori ZB izbere najpomembnejše kraje, kjer naj bi se postavile ali vzidale spominske plošče. Lep vzgled in pobuda jim je lahko tovrstno prizadevanje ZB v Novem mestu.
Ko so Dolenjske Toplice lani 24. maja res lepo in slovesno prvič praznovale svoj občinski praznik, bi bili morali odkriti vsaj eno pomembno spominsko ploščo. Tako je pa navzlic vsej lepi proslavi nekaj zelo manjkalo.
Kaj pa spomenik padlim borcem? O njem se je že veliko raz-
pravljalo, vendar kakega resnega sklepa že ni bilo. In Toplice kot zdraviliški in letoviški kraj bi morale dobiti res veličasten spomenik za svobodo padlih borcev. To bo seveda terjalo veliko denarja. Kaj če bi namesto figurativnega spomenika postavili oziroma zgradili novo poslopje za osnovno šolo in gimnazijo, saj je prav zgradba tega poslopja v Toplicah silno nujna, ker je stara šola pretesna, že sedaj so trije razredi nastanjeni zunaj, v prihodne bo pa še huje. Nemara bi bila novo, moderno šolsko poslopje najlepši spomenik padlim borcem, katerih imena na! bi bila vklesana v mramorno ploščo na pročelju. Naj ZB v Toplicah razmisli o tem predlogu Ln ga uresniči. Tak spomenik bi bil res v čast padlim borcem in žrtvam, Dolenjskim Toplicam ^a v ponos.
G.
PRIPRAVITE SADNO DREVJE ZA ŠKROPLJENJE!
Sedaj je čas, da se lotimo priprav ta škropljenje sadnega drevja. Potrebno je odžagati vse suhe veje, po kap ar ju telo napadena drevesa pa posekati. Ostrgati je treba tudi mah, vse skupaj (odpadke in posekana debla) pa na mestu sežgati.
Gospodarski svet mestne občine Novo mesto je izdal navodila, po katerih so dolžni vsi sadjarji očistiti sadno drevje do konca februarja. Ker je sadno drevje na območju mestne občine hudo napadeno od ameriškega kaparja, morajo vsi sadjarji obvezno poškropiti sadno drevje.
Kmetijska zadruga v Novem mestu ima tri prevozne škropilnice, posestvo Grm pa dve. Vse bodo na razpolago sadjarjem. Kmetijska  zadruga  je dolžna
preskrbeti zadostno količino škropiva »Ruraesan«. Kilogram tega škropiva stane 77 din; na sto litrov vode se ga porabi 2 kg. Škropljenje bodo opravile posebne ekipe in poškropile vse sadno drevje, ne glede na to, če se lastnik s tem strinja alt ne. Lastnik sadnega drevja bo moral plačati porabljeno škropivo in zamudo časa ekipe po 50 din na uro. Za vsak okoliš bosta določena po dva člana za ekipe. N3 Grmu bo prirejen pred pričetkom škropljenja enodnevni tečaj, delo ekip pa bodo nadzirali strokovnjaki kmetijske zadruge in člani ljudskega odbora.
Kar smo zamudili doslej, popravimo letos! Škropivo Rtime-san je odlično in zanesljivo uničuje kaparja ter druge zajedale« v sadovnjakih.
Novi slovenski grobovi na tujem
V Clevelandu je umrl Frank Marinčič, star 75 let. Doma \e bil iz vasi Gornje Kamenje pri Dobrniču, od koder je prišel v Ameriko pred 55-timi leti. V Ameriki zapušča tri sinove, štiri hčere, več vnukov in vnukinj, v starem kraju pa brata Antona in sestro Frančiško. V Chichagu je umrl 17. decembra 67-letni Josip Lavrič, doma iz občine Loški potok pri Kočevju. Lavrič je bil samski. Prav tam je umrl tudi 66-letni Marko Gornik, doma iz Suhorja pri Metliki.
V Clevelandu je podlegel težki operaciji Joseph Pozelnik, star 60 let. Doma je bil iz Bončeva pri Velikih Laščah, kjer zapušča sestro Marijo Dobravec in več drugih sorodnikov, v Ameriki pa ženo Angelo, rojeno Grebene, doma iz Rašice pri Velikih Laščah ter sina in hčerko. Prav tam je umrl po dolgotrajni bolezni Andrev) Mozek, star 42 let. Rojen je bil v Ameriki; njegova mati, rojena Klančar, je doma iz Roba pri Vel. Laščah. V Clevelandu je umrla tudi Caroline Glavich, rojena Zganjar, stara  19 let. Rojena je
novih natočnifkev
V času od 1. do 25. januarja se je naročilo na Dolenjski list 544 novih naročnikov, izmed teh:
v okraju Črnomelj 200 v okraju Kočevje 60 v okraju Novo mesto 216 razne pošte v LRS 53 v inozemstvu 15 Največ prizadevanja za razširitev lista so do preteklega tedna pokazali v Beli krajini, ki ima po zadnjih podatkih že čez 1450   stalnih naročnikov. Nove naročnike, ki si bodo list naročili v prihodnjih dnevih In   ga  predplačali  bodisi za celo leto ali vsaj pol leta vnaprej, bomo vključili v novoletno nagradno žrebanje. Pohitimo   —   V VSAKO HISO DOLENJSKI LIST!
CEL JE MEHANIČNA TUCAH.(NIOCA
I
Izdeluje:
damaste, inlete, popli- \ ne, balonsko svilo, ce- j firje, hI alevin o itd. \
KVALITETA ODLIČNA CENE KONKURENČNE
t
Okraj Kočevje ima 1 narodnih herojev
Ob deseti obletnici drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu, 29. novembra lani, je Kočevska dobila 6 novih narodnih herojev« Tako jih ima sedaj z Majdo Sile, ki je bila imenovana že prej, sedem. Na novo so bili imenovani: Seško Jože in Marincclj Janko iz Kočevja, Kcmih Duško i/. Salke vasi, Omerza Ivan-.Io-han iz Dolge vasi, Celinski Andrej iz Novih sel in Ož-boli Jože iz Belice. Zadnja dva sta oficirja JI,A, vsi ostali pa so med NOB darovali svoja življenja v borbi proti fašističnim okupatorjem.
Oglejmo si danes na kratko življenje in delo narodnega heroja Jožeta Seska.
Sesko je bil rojen 4 decembra 1908 v Stari cerkvi pri Kočevju. Po ljudski Soli Je študiral gimnazijo, nato pa odSel na ljubljansko univerzo. Kot aktivnega političnega delavca v naprednem socialističnem gibanju ga Je začel tedanji protiljudski režim zasledovati in preganjati. Na univerzi mu jc sla trda, »aj
mu revni starši   niso  mogli! posebno pomagati, zato se je preživljal z instrukcijami.
Po končanem študiju je kot profesor nastopil svoje prvo in zadnje službeno mesto na klasični gimnaziji v Mariboru, toda že po treh mesecih so ga vladajoči kapitalistični in klerikalni krogi vrgli iz službe, češ da je /inuli širjenja komunističnih idej državi nevaren element. Kmalu nato so ga zaprli in 19.i:i je bil pred okrožnim sodiščem v Novem mestu obsojen na šest mesecev zapora. Ko je prišel iz zapora, službe seveda ni več dobil. Edini zaslužek mu je bilo inštru-ii Ulja dijakov in priložnostno dopisništvo, s katerim se je rad ukvarjal.
V vseh svojih člankih Je Jože Seško dosledno zastopal in branil pravice delovnega ' ljudstva, predvsem pa delavskega razreda. Obravnaval Je njegov težki socialni ln politični položaj, razkrinkaval razrednega sovražnika ter je stopal na čelu borbe Izkori-
ščanih delovnih množic. Dobro je doumel težki položaj Slovencev na Kočevskem, na kar je opozarjal tudi proleta-riat nemške narodnosti ter ga skušal pridobiti za skupno fronto In borbo proti izkoriščevalcem. Ni čudno, da so delovne množice Kočevske videle v njem svojega pravega voditelja.
Vživel se je v položaj delavskega razreda in delil z njim njegovo usodo. Globoka ljubezen do domovine in velika vera v zmago socializma pa tudi trdo življenje v revolucionarni borbi ga je prekalilo v junaškega borca in sposobnega partijskega voditelja na Kočevskem.
Aktivno je sodeloval ln delal v vsem družbenem življenju. Nenehno je krepil in množil partijske vrste, zbirajoč okrog Partije vse, kar je bilo naprednega. Organiziral in vodil je stavke rudarskih, tekstilnih in drugih delavcev, ustanovil je delavsko prosvetno društvo Svoboda, potem, ko Je bila Svoboda prepovedana, pa Vzajemnost. Na slehernem koraku se je boril za prevzgojo delovnih ljudi v naprednem duhu. Nihče nI mogel ukrotiti njegovega borbenega duha za uresničitev marksističnih Idej, ki jih Je praktično uve-
ljavljal med ljudstvom. Kakor proti šovinizmu na Kočevskem se je boril tudi proti Kulturbundu in klerikalnemu farizej si vu. Ob razpadu stare Jugoslavije je med prvimi sledil klicu Partije za borbo proti fašističnemu okupatorju in domačim izdajalcem. Bil je prvi organiza-
	
n	^jgL:; .
	
	
■   ff ;	
	P**
■K	
	
Hm«	
	'       "'■ 'i t*
	m
1     - -	
lor ln prvi borec vstaje na Kočevskem. Pod njegovim vodstvom Je ta vstaja že leta 1941 navzlic težavam in 12 tisoč hitlerjansko usmerjenih Nemcev dosegla krepak razmah. Formirane so bile prve
oborožene partizanske enote, ki so napadale okupatorja. Največja takratna partizanska akcija je bila na Jasnici, da številnih političnih in drugih akcij sploh ne omenimo.
Neustrašeno je delal za širjenje in krepitev organizacije OF. Organiziral je osvobodilni tisk in si prizadeval, da ga čimbolj razširi. Kočevar-ski proletariat je opozarjal pred zmoto in avanturo, kakor ga je prej svaril pred šovinizmom. Tudi kočevarski proletariat je pozival v skupno borbo proti skupnemu sovražniku. Ze v ranem poletju 1941 si je zelo prizadeval, da bi združil vse protifašistične sile v Osvobodilno fronto, s čimer je pokazal, da je zvest pristaš proletarskega internacionalizma.
Kot sekretar tedanjega okrožnega komiteja je bil duša delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem, vse do 27. aprila 1942, ko so ga aretirali. Ovaduh je izdal, da se v Konca vasi pri Stari cerkvi skriva v bunkerju Jože Seško. V noči od 27. na 28. april sta dva voda sardinskih grenadirjev, ki jim je poveljeval Dal Ne-gro, obkolila hišo. Sele po dolgem iskanju so odkrili skrit vhod v klet, kjer so našli Jožeta Seska, Jožeta Al-
fonzo in Jošta Meljo (oba Štajerca). Pri Šešku so Italijani našli ponarejeno legitimacijo na ime Ivan Sila. V njem so odkrili Jožeta Seska, ki so ga žo dolgo poznali kot organizatorja osvobodilnega gibanja na Kočevskem. To je bilo dovolj. 11. maja 1942. leta so ga na ljubljanskem strelišču skupaj z desetimi drugimi tovariši ustrelili. Z njim so bili ustreljeni: Gregorič Ignac, brata Rotar Viktor in Rudolf, Zdravilovič Nedeljko, Fric Ivan, Zakrajšek Rafael, Komavc Ferdo, Jakljič Anton in Gašperšič Jernej.
Vest o aretaciji in ustrelit-vi Jožeta Šeška je hudo prizadela vse poštene Slovence na Kočevskem. Saj je bil Seško svetal primer borca, revolucionarja in zvestega sina naših narodov, ki je svoje življenje do zadnjega diha posvetil Partiji, revoluciji in blaginji domovine in ljudstva. Težko so ga pogrešali, kakor ga težko pogrešamo še danes.
Ljudstvo Kočevske je z radostjo sprejelo vest, da je Jože Seško imenovan za narodnega heroja. Lik našega zaslužnega junaka in revolucionarja pa bomo ohranili v trajnem in spoštljivem spominu, ki si ga je zaslužil s svojim delom in svojo smrtjo.
Tone Ožbolt
bila v Dr dadu pri Sodražici. V kraju Ely je po devetmesečni bolezni umrl Anton Huch, star 69 let. Doma je bil iz Gornjega Medvedjega sela pri Trebnjem. V Ameriki nima svojcev, v starem kraju pa zapušča štiri sestre in brata. V Ameriko je prišel leta 1910.
V Millivaukeeu je umrla 81-letna Annie Vrbas, doma iz Jur-jevice pri Sodražici. V Clevelandu je umrl tudi član »Belokranjskega kluba* Miha Šerbec, doma iz Starega trga ob Kolpi.
527 porok je bi!o lani v novomeškem okraju
V letu 1953 je bilo v novomeškem okraju 527 porok. Rojenih je bilo lani v tem okraju 890 dečkov in 808 deklic, skupaj torej 1698 otrok. Umrlo pa je 672 oseb, izmed teh 368 žensk in 304 moški.
V decembru 1953 je bilo v novomeškem okraju rojenih 151 otrok (84 dečkov in 67 deklic). Umrlo je 67 oseb (29 moških in 38 žensk), porok pa je bilo 32.
*
Lani se je v kočevskem okraju rodilo 5'7 otrok
V letu 1953 se je rodiJo na Kočevskem 280 dečkov ln 260 deklic, ckupaj 540 otrok. Porok je bilo lani v tem okraju 276, umrlo pa je 265 oseb, izmed teh 134 moških in 131 žensk.
V decembru 1953 pa je bilo v kočevskem okraju rojenih 42 otrok, od teh 19 dečkov in 23 deklic. Porok je bilo 13, umrlo pa je 23 oseb, od teh R mnškib in 15 žensk.
*
Obodorji v Sodražici so se posvetovali
Na pobudo medzadružnega odbora za domačo obrt pri OZZ Kočevje so se 20. januarja v Sodražici sestali obodarji (izdelovalci obodov) iz sodra-ške doline. Posvetovanje je bilo zelo živahno in so posegali v razpravljanje tudi zastopniki ljubljanskega Doma za domačo obrt. Spričo visokih cen lesa so obodarji hoteli doseči višje cene za obode. Predstavniki zadrug in Doma so pristali na povišanje za 15%, kar bo seveda podražilo tudi sita in rete. Priznati moramo, da je stanje obodarjev res težko in bo treba najti fte-ko rešitev. Najboljša bi bila, da se dodeli obodarjem les po znižanih cenah. O. K.
ALI S^E ŽE POSLfiLI NAROČNINO ZA LIST?
Stran 4
DOBSNJflKI CIST
Stev. I
Zer.z na časi pred občnimi zbori kmetijskih zadrug
Zimskega Jutra preganjamo na novomeški postaji dolgčas in mraz, ki nam leze v kosti. Zraven mene stoji krmežljav otrok, ves premražen, slabo oblečen. Njegova mati s« meni z znanko. Pogovor nanese na pijačo.
»Pa mali. ga rad pije?«
»O. pije ga pa še kar rad. Le zjutraj mu ni do vina, po južini ga pa rad zvrne kakšen kozarec,« se mati pohvali.
Tako torej! O petletnem otroku mati z nezadovoljstvom govori, da mu zjutraj ni za
Uspešno delo Kočevie-
„Svobode" mesto
ne o napredku kirurgije po zadnji svetovni vojni. Okrog 409 ljudi Je pol drugo uro čakalo priljubljenega predavatelja, pa ga ni dočakalo.. r>r. Zdravie Je i« 5. Januaija oddal v Ljubljani na poŠto pismo, kjer se je zaradi res tehtnega vzroka opravičil, da ne more priti. Pismo pa Je v Kočevje priSlo šele 15. Januarja, dva dni kasneje, kakor bi moralo biti predavanje, in Je hodilo lz Ljubljane v Kočetje celih 10 dni..
Na ideološkem tečaju bodo predavanja o osnovah filozofije, o materialističnem pojmovanju zgodovine, o Izvoru družine, privatne lastnine in države in Se nekaj sodobnih tem. Prijavilo se Je 40 tečajnikov, kar za Kočevje ni tako malo, število bo pa do začetka tečaja gotovo Se naraslo. Predavali bodo strokovnjaki lz Ljubljane in Kočevja.
Da bo ta tečaj res lahko uspešen, bodo motale Svobodo podpreti vse družbene organizacije v Kočevju, zlasti pa delavski kolektivi.
Delavna Je tudi folklorna skupina. Ustanovila je baletni krožek (nekaj posebnega za Kočevje), na katerem se 23 pionirjev uči baletnega plesa.
Tako torej deluje in se razvija mlado delavsko prosvetno društvo Svoboda v Kočevju. Treba Je, da društvu vsi pomagajo, da bodo čimvečji uspehi. Dosežena mora biti stara tradicija Svobod.
O-S
pijačo, pohvali ga pa, da jo je vajen piti čez dan. — Komu izmed nas, ki hoče našim otrokom dobro, ne gre takšno ravnanje do živega? Koga ne ogorči odgovor te matere In kdo ne obsoja staršev, ki napajajo nedoraslega otroka?!
Sledovi takega ravnanja so ie vidni na otroku. Bledikav, cmerav in suh je. škodljiv vpliv alkohola deluje počasi, a vztrajno. Alkohol je za otroke — zlasti za majhne — strup, ki zastruplja jetra ln druge prebavne organe. Najbolj kvarne so posledice napajanja otrok z alkoholom za živčni sistem. Duševna zaostalost, ki se pokaže v tem, da se otrok težko uči, je prvi znak vpliva alkohola na živce. Duševni zaostalosti pa mnogokje sledi popoln duševni zastoj — o otroku pravimo, da je postal idiot. Tak otrok — pozneje odrasel človek je v večno breme svojcev, pozneje občine, ki ga mora vzdrževati, a sam za delo ni sposoben. — Otroku, enako kot odraslemu, ki zavžije večje ali manjše količine alkohola, se močno razširi ožilje, kar je zlasti nevarno pozimi, ko v mrazu utrujen zaspi ln mnogo prej zmrzne kot kod drug, .ki alkohola nI užil. Neredko pa se zgodi, da otroka starši s pijačo v prav zastrupijo, kar ima lahko za posledico — smrt.
Samorodnlce — med njimi zlasti Šmarnica, pa skrivajo Še eno veliko nevarnost. Nekateri so za njo tako občutljivi, da jim povzroči slepoto. (Nekdaj sem videla v bolnišnici ljubkega,  tri-  do Štiriletnega
otroka, ki so ga na neki veselici prav na tak način oslepili. Vsakemu se je trgalo srce, ko je jokal, da nič ne vidi, — a tudi mati je jokala, vendar prepozno. Otroku ni bilo pomoči).
Otrok, ki mu s pijačo tako izpodkopavajo zdravje, je seveda mnogo bolj dovzeten za obolenja. Kar primerjajmo ga z vrstniki, ki alkohola ne uživajo. Slednji so rdečelični, polni življenjske radosti, veselja, vedno razigrani, on pa se počuti slabo, se ne razvija prav in se zlasti slabo počuti med zdravimi otroci.
Pisali in govorili smo te o ogromni škodi, ki jo povzroča alkoholizem zlasti v naših dolenjskih vaseh. — Naloga in dolžnost mater bi bila, da z vso odločnostjo prenehajo privajati že majhne otroke na pijačo, saj si tako vzgajajo poznejše pijance, ki v svoji nerazsodnosti morda nekega dne prav nje same poženejo čez rodni prag ali ji postanejo v pijanosti življenjsko nevarni.
Vsakdo izmed nas hoče svojemu otroku dobro. In prav zato, ker jim hočemo dobro, sklenimo: ne bomo dajale same, niti ne bomo dovoljevale drugim, da bi otrokom nudili pijačo, — saj nam zanje narava nudi dovolj zdravih, edino le primernih hranil: mleka, masla, jajc, sladkorja, sočiv-Ja — tega po vaseh ne manjka. Naj tega »udi otrokom ne manjka, pa bodo zdravi in družbi koristni članL
Kaj delajo v Straži in v Vavti vasi
V Vavti vasi Imajo dobro obiskan gospodinjski tečaj, ki ga vodi Ljubica Kulovec. Ob torkih in četrtkih imajo ku-
Via Mala v Bršljinu
Je vendar poln najgloblje morale. Kje so meje človekovih pravic? Kje prične za mučeno, zapuščeno kreaturo pravica do ohranitve samo sebe? Ali moramo trpeti do poslednjega dne samo zaradi tega, ker nam prepoveduje paragraf, da sami odpravimo zlo? Ali tnora človek poginiti potrpežljivo, ne da bi se smel braniti, ker hoče tako kos papirja, ker hoče to paragraf, ki ga Je napravil ln tolmačil trezen u;adnik? TU pravzaprav začne drama. Sodnik Andreas von Klchenau, sin starega plemiškega rodu, je pie-tskovalni sodnik; vzljubil Je ža-garjevo hčer Sllveli, ki je kakor iz mesečine stkana postava. Vse drugačn Je kakor njena robustna sestra Hana ln od življenja že zdavnaj strti brat Niklaus. SU-veli ln Andreas se poročita in sodnik Andreas se zaplete v tragedijo dvojne pravice. Pojasniti mora uniT starega Lauretza. Obupno se Hana in Niklaus branita njegovih vprašanj. Niklaus se vedno bolj zapleta. Končno Hana tega več ne ptemore In pojasni ter prizna umor. »Pa naj pride kdo In prldigtile o morali, razbijem mu lobanjo'« s temi besedami pove vse. An drenu ve za umor, vendar Iz ljubezni do lepe Sllveli, ki Je kristalno čistega karakterja, klone, umor zamolči in — pusti paragrafe.
Dejanje Je vedno napeto, prizori psihološko dognani, vendar Je drama le ogrodje lomana. Režiser R. Urh Je kot gost iz Novega mesta dramo zrežiral. V delo je vložil mnogo truda in npret-nosti. Hvalevredno Je, da si Je mlada igralska družina zadala tako težko nalogo In tudi dostojno postavila ifrMno nn oder. Vsi štirje nosilci glavnih vlog (An- J dreas, Hana, Niklaus, Silveli) so lepo oblikovali karakterje. V 1. delanju sicer niso pritegnili gledalcev, od II. dejanja dalje pa Je bil kontakt med naatopajočimi in gledalci prav dober »n so posa-
mezni prizori ln drama kot celota zaživeli. Dosegli so prav lep uspeh. Sicer so bile še tu m tam začetnlake težave (n. pr. gledanje
v tla), vendar se je opazilo, da se uživtjajo v dano situacijo. Tudi soigra Je bila zadovoljiva. Precej dobro so obvladali tekst in se skušali približati psihološkim zahtevam posameznih karakterjev. Tudi obvladanje prostora ni delalo težav. Večji del uspeha je priznati Igralcu, ki je kreiral An-dreasa. Težko vlogo je prav dobro igral. Seveda so tudi vsi ostali pripomogli s svojo naravno Igro do uspeha. Zelo mo»>nn Je bil zadnji prizor v in. dejanju, ki Je tudi višek drame, ko robustna Hana Izpove Andreasu, da so res umorili očeta.
»Svobodi« v Bršljinu, ki aktivno dela, želimo še več uspehov v novi sezoni! V odmoru Je Igralska družina čestitala In Izročila diplomo Jubilantu tov. Smavcu za 25-letnlco udejstvovfinja na odru. Požrtvovalnemu javnemu del n veti pri »Svobodi«, ljudski prosveti, mladini Itd., ki Je za Vio malo napravtl tudi okusno sceno, tudi ■Vse Uktene čestitke!
Prof. Tone Trdan
Občinska konferenca ZKS v Žužemberku
V četrtek 21. januarja Je bila v Žužemberku redna letna občinska konferenca Zveze komunistov, katere so se poleg članov udeležili tudi predstavniki krajevnih podjetij in organizacij. Obširnejše poročilo o konferenci bomo objavili zaradi pomanjkanja prostora v prihodnji številki »Dolenjskega lista«.
harski tečaj (pri Berdavsovih), )b sredah pa pletenje in vezenje v ljudski Šoli. Tečaj se je začel 1. novembra in bo trajal tri mesece.
Za gospodinje je v Vavti vasi, na Drganjih sedlih in drugih okoliških vaseh predaval tov. Fabian iz Toplic o živinoreji, gnojilih in podobno.
Svoboda v Straži ima igralsko sekcijo, moški, ženski in
•nešani pevski zbor ter knjlž-"lim. Igra'ci nrinrivlirno Jurčičevega desetega brata (v režiji Staneta Kulovca). Vse tri pevske zbore vodi tov. Pian-tan Boris; ker je bolan, zadnje čase ne more toliko delati kot pevovodja. Zelo lepo uspeva knjižnica, kj jo vodi tov. Pi-?elj Martina.
V nedeljo, 24. januarja je v Zadružnem domu gostovala mladina z Dvora. Igrali so igro »Stari grehi«. Pripomniti moramo, da uprava doma ^e predrago računa dvorano — 2000 dinarjev za predstavo. Tako sto gostje morda dobili okrog 4000, za dvorano pa dali polovico. Dom mora le loločiti primernejšo ceno, saj ive z« razvoj kulture v tem važnem delavskem in kmečkem središču novomeškega •.»kraja.
TVD Partizan le slabo dela, še največ igrajo odbojko. Društvo ima v lastni zadružni dom v Vavti vasi, pa se sploh ne zmeni zanj, tako da poslopje nemoteno razpada. Tej malomarnosti društva bo le treba storiti konec, saj je dom na vse zadnje vendar splošna ljudska imovina.
Zadružni dom v Straži dobi v kratkem kino aparaturo, kar ljudje že težko čakajo.
Pred nami so zadružne letne skupščine. Predsednik OZZ Novo mesto je v predzadnji številki Dolenjskega lista dobro razčlenil in nakazal priprave za naše občne zbore. Dobro je, da v teh dneh tudi naše žene-zacLruznice razmislijo o svojem delu in se pogovore o smernicah za naprej.
f ,'na-kmetijska proizvajalka ma določeno mesto v družbi in kot članica zadruge določene pravice na vasi in v družbeni skupnosti, hkrati pa tudi še posebne dolžnosti, da
Žene na vasi ali v območju ene zadruge bodo ugotovile uspehe v dosedanjem delu in pretehtale, katero od članic zadruge naj kandidirajo kot svojo zastopnico v upravni ali nadzorni odbor zadruge. Izkušnje so pokazale, kako koristne so žene v upravnih odborih zadrug in kako je splon koristno delo zadružnic za zadrugo. V mnogih primerih so prav one dale pobudo za odpravo nepravilnosti, bodisi v zadružni trgovini ali v zadružnih gospodarskih odsekih Koristile so zadrugi, kakor je tudi zadruga koristila njim. Z njeno pomočjo so si izboljšale gospodarstvo v lastnem delokrogu. Dobile so dobro seme, izmenjavale pasme perutnine, se poučile o umni prašičereji, krmljenju živine, higieni hlevov in tako dalje. Vse to je dvignilo njih samozavest ter hkrati prineslo koristne spremembe v njih domove in gospodarstva.
Razni gospodinjski in gospodarski tečaji ter predavanja so tudi doprinesla svoj pomenljiv delež k strokovni in splošni izobrazbi naših žena na vasi. Kajti vas ne potrebuje le naprednih gospodarjev, ampak prav tako tudi
Važna zadeva, s katero naj se ukvarjajo vse žene, je, da ugotovijo uspehe zadruge in dajo predloge za izboljšanje dela poedinih odsekov, zlasti pospeševalnih. Paziti morajo, da bo dobiček uporabljen za utrjevanje kmetijstva in da bo dobiček služil izpolnitvi načrtov v prihodnjem gospodarskem letu,
Zene čaka veliko dela, da se učvrsti in poveča donosnost njihovih posestev. Zene-ia-družnice bodo okrog svojih domov uredile lepe vrtove za zelenjavo, da jo bo dovolj za
(Nadaljevanje iz 2. Številke)
Za prekrške iz lega člena, ki jih ttorijo nedoletne onobe od 14. do 18. let aA\ otroci de 14. let, se kaznujejo tudi Marši oziroma osobe, pod katerim varstvom so nedoletne osebe, oziroma otroci, če so opustili ooirino nadzorstvo.
5. Člen
Zvonenje v cerkvah in kapelah je dovoljeno Ve trikrat na dan po eno min i'o in v slučaju pogreba. Pritrkavanje i zvonovi ni dovoljeno Prav tako ni dovoljeno zvoncu je v nočnem rasu.
Ljudski odbor mestne občine določi za vsako cerkev in kapelo kdnj ln koliko časa sme zvoniti
Če je nujno potrebno zaradi reda in miru ali zabite nemotene?:! dela in počitka državljanov, posebno pa še v bližini bolnišnic, šol, internatov, tovarn ali drugih naprav, «mo Ljudski odbor mestne občine v Novem m««sti» določenim cerkvam oz. kapelam orcdpNat) nadaljnje omejitve IVODMJI ali popolnoma prepovedati zvonenje.
Prepovedano je ?. zvonenjem «!i drugimi napravami motili javna »boro van ja.
III. VARSTVO DRKZRr.NE DISCIPLINE \. člen
Vsak državljan «e mora na javnih prostorih vesti doMnino in se i/n-g-fbniti de fant, s katerimi se krši AnižlieTm cL--ir>'i'ia, moti gibani-1, delo aH razvedrilo sodržnvljunov lili se ti zavrnili.jo v nedisciplino, zbuja javno z.grn/Hiije ali ž.ili javno moralo,   in  j« prepovedano:
1. kaditi v kinematografskih in Arvtgdi   prostorih,   v   katerih   je ka-
se kot žena-zadružnica prizadeva v svojem okolju za gospodarski, ideološki in kulturni dvig svojega okolja. Njej ni vseeno, kako živi in se razvija sama, kakor ji ne sme biti vseeno, kako živi in se razvija njena zadružna in sploh vaška skupnost. Tudi od žene - zadružnice je v veliki meri odvisno, da naša dežela zaživi v naprednem, socialističnem duhu in da naše kmetijstvo postane res donosno v korist posameznika in skupnosti.
naprednih gospodinj. Članice upravnih, nadzornih in pospeševalnih zadružnih odborov so imele še posebni seminar. Na njem so dobile vpogled v notranjo organizacijo in delo zadružnih vodstev, se seznanile z nalogami Zveze zadružnic, s finančnim poslovanjem zadruge in podobno.
Vemo, da so vse to šele začetki naprednega razvoja in prosvetljevanja naše kmečke žene. Delo je treba nadaljevati z vso vnemo in veliko je odvisno od samih kmetijskih proizvajalk, kako se bodo čim širje izobrazile in utrdile svoj položaj v zadrugi in vaški skupnosti. S tem si bedo pridobile zasluženo veljavo, si izboljšale svoj življenjski položaj in s svojim delom ter prizadevanjem koristile tudi družbi.
Pred občnimi zbori morajo žene dobro pretehtati, katere izmed sebe bodo kandidirale v zadružne odbore, pretehtati pa tudi, kdo sploh naj bo voljen v zadružno vodstvo. Zato naj že vnaprej pripravijo svoje predloge, da bodo v odbor izvoljeni res ljudje, katerim se vodstvo zadruge lahko mirne duše zaupa.
dom in za na prodaj. Tak vrt ni samo koristen, ampak priča tudi o skrbni gospodinji in nje lepotnem čutu za ureditev domačije. Na svojih vrtovih bodo žene lahko organizirano sadile tudi jagodičevje, kar bo nov zaslužek naših kmetij. S tem bodo smotrno izkoristile mnogo nedonosnega prostora, na vas bo pa prišlo lepo število tisočakov. S stalno izmenjavo semen bodo dosegle, da bo v okraju pridelek krompirja, žita in fižola za deset in deset vagonov večji. Prav tako je naloga žen-
jenje iz upravičenih razlogov prepovedano ;
2. peti nedostojne ali žaljive pe srni, govoriti nedostojno, preklinjati, žaliti z nedostojnim vedenjem čut dostojnosti dnurih, kazati nedostojne slike ah predmete;
J, izzvati k pretepu, neredu in prepiru, nadlegovati. smešiti ali ogrožati osebe v javnih in zasebnih prostot'h:
4. motiti javne shode, zborovanja, sestanke  ali   druge  javne prireditve;
V ovirati promet na pločnikih ali Hmgih javnih prostorih z zlaganjem kuriva ali drugih predmetov preko časa. ki je nujno potreben z« od-• trauitev teh predmetov, ali pa upo-rabUnti javni prostor za odlaganje kakrSne-rnkoli materiala;
n. Stopiti brez dovoljenja v zgradbe nli kraj. kamor ie dostop prepovedan, če je prepoved prnvilno ozain-čenn, ali fe je to iz okoliščin mogoče razbrati;
7, kljub ponovnemu pozivu zadrževati «e v gostin-dtem lokaju po končanem  obratovalnem času;
« Prodajati in kupovati zunaj trgovin in trzneia prostora razen v primerih, določenih po tržnem redu, in krošnjariti;
Q. biti na javnem prostoru v prekomerno opitem stanju v poedinih nenonn vliapičih   se primerih
Za prekrste le tega člena, ki Jih stori io nedoletne onelie od 14. do M. let  ali  otroci  do  14.  let, se kaznu-
IV   VAPSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA 7. člen
Prepovedana »o dejanja, s katerimi se ogroža varnost budi in premoženja in »ioeri
zadružnic, da skrbijo za dvig naše živinoreje, prašičereje in kokošereje. Kako? S tem, da skrbijo za pravilno krmljenje, da si nabavijo najboljše pasme, da vodijo kontrolo prirastka, da pazijo na čistočo hlevov, svinjakov in kokošnjf»-kov, da pa bodo to lahko uspešno opravljale, se morajo dobro poučiti o vseh gospodarskih in gospodinjskih stvareh na tečajih, predavanjih, s pomočjo strokovnih časopisov in knjig, kakor tudi v svoji zadrugi. Kajti namen zadruge je, da čimbolj izboljša naše gospodarske in gospodinjske-panoge in da sploh vso našo
Ko so maja lani  ustanovili v
Kočevju delavsko prosvetno društvo Svoboda, je bilo vpisanih le 125 članov, doslej pa je Število naraslo ie na 230. In kar je zelo važno, ta prirastek članov predstavljajo delavci. Društvo postaja torej res delavsko društvo, saj so sedaj delavci v večini, ob ustanovitvi je pa bilo še ravno narobe. Vendar je v Kočevju še zmerom precej delovnih kolektivov, ki se za delavsko prosvetno društvo ne zmenijo. Tudi sindikati bi morali malo bolj skrbeti ln se zanimati, kako društvo živi, kako se vzdržuje in če je res delavsko.
Veliko materialno breme Jt Svobodi vprašanje lastništva Se-skovega doma. Dom je zaščiten kot kulturni spomenik, zato ga je tudi treba p.runerno vzdrževati in uporabljati. Lastnik doma je še Fizkult. zveza Slovenije, čeprav ga TVD Partizan v Kočevju nfč več ne uporablja, niti ga vzdržuje. Vsi tekoči stroški (vodarina, elektrika in kurjava) so kar avtomatično pripadli Svobodi. Ti stroški niso majhni v primeri z dohodki društva. Hkrati mora društvo plačevati Se hišnika, čeprav bi ga po vseh pravilih moral vzdrževati lastnik doma. To vprašanje lastništva se že dolgo suče sem in tja, ostane pa le pri besedah. Svoboda meni. da bi bilo najbolj pravilno, da postane lastnik doma okrajni ljudski odbor ali pa mestna občina, ker bi ta ko dom imel svojo postavko v proračunu.
Kljub takim nadlogam in oviram pa se Svoboda le uspešno razvija. Dramatska sekcija je dala lani 16 predstav, oziroma štiri premiere. Igrali so Kreltove Celjske grofe, Lorbarjev K 324-52, Nu-šičevega Ujeza in Beneditove Dva ducata rdečih vrtnic. Deset predstav Je bilo v Kočevju, ostalih šest pa izven Kočevja, na gostovanjih. Sedaj pripravljajo Drago Ruth ln Domna, mladinska skupina gimnazije pa študira Krog s kredo. Močna ovira še močnejšemu odrskemu udejstvovanju je v tem, da res sposobni igralci, ki bi lahko režirali, ne kažeio preveč volje do dela. Drago Ruth in Domna sta prevzela dva igralca, ki režirata prvič, nomaga pa jima star gledališki delavec Martin Lorbar. Nekateri igralci spet ne vidijo radi, da bi se v dramatiko vključilo nove ljudi, zlasti Jim ni po volji mladina. Vendar sedaj v obeh igrah, ki Jih pripravljajo, sodelujejo večinoma novi člani in tako upamo, da bo poslej tudi v tem oziru bolja. V
1. poškodovati ali odstraniti javne napisno table ali druge znake, ki označujejo   naselja,   ulice   ali javne
zgradbe;
2. ucnsniti, poškodovati ah odstraniti svetilke, nameščene za razsvetljavo javnog« prostora, ah »varilno luč: ,
3. opustiti varnostne ukrepe pri gradnja!) ali popravilih, kakor tudi poškodovati ali odstraniti take naprave:
4. opustiti popravila zgradb m naprav,   če  ogrožajo varnoor;
3. pustili on javnih potih ograjo ali živo mejo v takem stanju, BI osroža varnost, ovira promet aH pa kvari  zunanje lice mesta;
fi. metati kamenje ali druge predmete in  s  tem ogrožati varnost:
t, uporabljati javna pot« *n Iport ln igre;
B. dražiti aH plašiti Hvali, če to ogroža  javno varnost;
■>. i.kropiti ati pomazali ljudi ali pročelja stavb  z  brezobzirno vožnjo;
1i| ijatiratl odpadke ali vobče kurili ogenj na odprtih prostorih v bližini zgrado ali drugih naprav tako, da je ogrožena njih varnost, odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke na krajna, kjer »e lahko aa-neti požar:
II, pogodovati aH odstraniti ograjo ali druge naprnve, postavljene, d n  se  prepreči nesreča;
12 postaviti na okno, balkon Itd. nezavarovane predmete, ki bi utegnili pasti in poškodovati! uiimoid« fe;
13, vreči aH stro»U Iz hiše, dehv niče nli dvorišča na cesto nekaj, kar bi   utejMrn   mimoidoče poškodovati, umaosUt  ah vznemiriti.
kmetijsko proizvodnjo postavi na strokovne, sodobne temelje. Kajti kmetijstvo je prav na Dolenjskem precej zanemarjeno in zato slabo donosno.
Vse to so stvari, o katerih morajo temeljito razpravljati kmetijske proizvajalke, da bodo res pripravljene za občne zbore in da bodo lahko predlagale tudi načrte za bodice delo v zadrugi. Tako delo in prizadevanje naših zadružnic bo v veliko korist naši kmetijski proizvodnji, dVigu naše vasi pa tudi dvigu strokovne izobrazbe in spiošno družbenega pomena naše kmečke žene sploh. 8, I
sezoni bodo dali še dve Igri, ki pa še nista  dokončno izbrani.
V Kočevju Je tudi veliko zanimanje za lutKovno gledališče. O njem se je dolgo ukrepalo, dokler ga nazadnje ni oživela Svoboda. Novembra ln decembra je bilo že devet lutkovnih predstav. Za lutkovno gledališče ima največ zaslug Glad Matija, ki sam izdeluje tudi lutke, naredi scenerijo in režira. Tako sedaj izdeluje lutke za igro Žogica nogica, na vrsto bosta prišla Se Čarobni meč in  Obuti maček.
Najboljša je pa v Svobodi pevska sekcija. Ima tri zbore, moški, ženski ln mešani In, kar je zelo važno, vsi trije zbori tvorijo res tovariški koiektiv. Sekcija šteje 45 pevrev, še vedno pa JI manjka mladine. Lani so dvakrat peli na domačem odru, Štiri koncerte so imeli v okraju, šli so pa gostovat tudi v sosedno republiko, v Cabar, In doživeli zelo lep uspeh. Februarja pa bodo šli v Dobrepolje in v Velike Lašče. Pripravljajo tudi povsem nov program  za  koncert v Kočevju.
Svoboda ima tudi spiošno izobraževalno sekcijo. Pripravila je piograni za ljudsko univerzo ln vse potrebno za Ideološki tečaj, ki se bo pričel prve dni februarja. Ljudska univerza je imela že predavanja: Lepo vedenje v socialistični družbi, o Vtisih iz Francije in skioptično predavanje Po švicarskih in francoskih Alpah. 11. januarja bi b:l moral predavati dr. Zdravič iz Ljublja-
Clanl »Svobode« v BrSljlnu pri Novem mestu so v soboto 16. Januarja uprizorili v dvorani Zadružnega doma »Vlo Malo», dramo v 4 dejanjih, ki Jo je napisal švicarski pisatelj -John Knittel. Roman je napisal torej Knittel, ne pa Peter Malec, kakor je bilo napisano na plakatih in kakor nam Je sporočil pied predstavo član »Svobodei. Pri nas Je Izšel 1. 1938 v zrložbt Modre ptice v LJubljani (poslovenil VI. Piem-ru). Roman Je predelal v dramo pisatelj sam in Je šla preko odrov z uspehom. Znana njegova dela so še: Pot skozi noč, Tereza Etienne, Komandant, Abd el Kader, Modri bazalt. Al Hakim in drugo.
Dejanje Vie Male se vrSl na Južni švicarski meji v Graubun-denskt de*ell, kjer sive gore s svojimi šapami grabijo po ljudeh in stiskajo zrak; kjer je življenje mračno, divja priroda, ln je lene krvi vse, kar živi, le včasih se preko pečin prikiade sončni žarek . . Globoko doli buči reka Yzolla ln zdi se, kakor da si je izrezala pot z nožem. Tu pelje Via Mala — cesta strahot. Nekje v zadušljivl samoti je bila koča Žagarja Lauretza. Njegovo silovitost je bita podobna deročim vodam yzolle. Zena in otroci so mu bili struga za veletok njegovih pregreh. »Zakaj ne?« Je premišljal. »Zakaj pač so. Moji so vsi skupaj, moja lastnina so.« Trpeli so nečloveške muke: žena, hči Hana Sllveli, sin Niklaus, vsi ... Nečloveško je postopal z njimi. Zena je ena sama živa rana od njegovih udarcev, omrači se JI um ln norica tava sem In tja. Sina ohromi s sekiro, Silveli tlftcl glavo v vodo in ji zlomi roko. Njegovi lastni hčeri sta morali bežati pred nJim, da Ju ni zlorabil. Končno ga umorijo. Eden največjih prizorov, kar Jih Je kak poet napisal v tem stoletju: prizor obračuna domačih z Žagarjem Lauretzom. Kakor Je grozen.
V.  VARSTVO ZDRAVJA, ČISTOČE IN  ZUNANJEGA  LICA MESTA 8. člen
Prepovedana 90 vsa dejanja, ki ogrožajo zdravje ljudi, nanprotu jejo pravilom 6istočo ali kaz.jo umanje lire mesta in sicer:
I. poškodovali, uničiti ali odstraniti posode za odpadke, nameščene na   javnih prostorih;
1 metati odpadke, pljuvati ali drugače ponesnaž.iti tla ali predmete na   javnih prostorih;
\ iztepati karkoli na javnem prostoru oziroma rta javnih potih, zračiti posteljnino ali jo suAiti čei ulična okna in balkone ali na ulicah somih:
4. odlagati odpadke In gnoj nn UMUlHl, ki niso zalo določena, aH na pro*tem, kier so izpostavljeni sončni pripeki, d« se Siri smrad razkrajanja;
\ spuščati odpadno vodo na farno pot ali  v odprt cestni jarek;
6. pustiti grez.nice nezadostno zaprte ali jih izpraz.njevaii, k.nl.tr to povzroča  okolici   čezmeren smrad;
7. iiu-i.iii v k»nulske požinilnikc prcilnicle, ki utegnojo zamašili kanal;
8. oue.«maž.HI vodo. rM»iiM>i>jeno Ijvi-doru   in Živalmi;
°. - iin-in.il i ni un-ičevanje mrčes*, podgan,   miši   in   druge golazni;
1(». zanemariti %nalenje javnih prostorov ali naprav;
II. ravnati i žirvM v javnem pro-»toni proti temeljnim načelom higiene;
ta.   nameJčatl   plakate  aH rthjave
na mestih, ki niso ta to določena, pisati po |)Usl(ip|ih, ograjah, javnih vo/ilih  ali   Mtinli lokalih;
13. voditi odvezali« pse » t»»ne lokale (brc* vrvice);
14. rodili tudi na vrvlej f loli rl« ili proMOft. kjer je to posebej prepovedano In. pr. v bolniloiool;
IV prevažali mrhovino, kosti ali kote  o«  odprtih vosih«;
16. Opustiti popravilo smetišč, greznic ali odtočnih kanalov;
17. imeti v strnjenih naseljih odkrite  gnojne jame;
18. vozili nepokriti fnoj po mestnih ulicah  nli cestah:
1°     zanemarjati     OsebnO     MiatfO v
stanovnnjtt oz. delavnici v taki meri, ila to mo,ti okolico ali da ulegne upraviti   v   nevarnost   »dravje ljudi;
2NI. imeti na oknih ali balkanu cvetlice nli druge rastline brer. pod stavkov, znhvati rastline tako, da odteka voda na mimoidoče ali da kvari  fasado poslopja.
P. Člen
Lastniki, »pravniki, oskrbniki. Iiisiiiki ali najemniki ob javnih potili  vo doHni:
t, Čis-ftiti hodnik ob njihovi nepre-mičnini, odstraniti s hodtnikov in obcestnih jarkov ter knnaUkih požiralnikov »neg in posrpail poledenele hodnike do pol sedmih Kjiitrflj, po potrebi   pa   večkrml   MM   mod dne-
viiiri .
X čistiti MSno pročelje, hiSmi table ter druge javne znake n« vUv hah;
3.  skrbeli,  dn  «e ra*tflv«. tratmpa
reoti, parole, lepaki in drugi pni-lii'iiii.im okrasi odstranijo narkn^ue >e v dveh dneh po končani proslavi of. prireditvi
10. člen
V stanovanjskih in druirih poulnv nih prostorih j* prepovedano gojili domače livali.
ti. 'M'-n
I/loHie meh vrst trgovin morajo biti odprte nepretrgoma od pn.Vlka po-dovanja do 31. ure, po možnosti pa lahko tudi poooči Hiti morajo čiste ln okusno urejen«, C« H med delovnim časom temno, morajo biti tudi rauvetljene.
Z« Uvajanje teh predpisov je od govoren tisti, ki uporablja lokal, h Lucreinu  Uloiba »pada ah pa ko-
risloik   Iz.ložbe,   če   ta   »i istoveten
z   la^i n i kam lokala.
VI. VARSTVO  JAVNIH NASADOV
12. člen
Vsakdo Je dolžan Čnvotl na*ade, namenjen« za olopjovo mesta ali drugim skupnim korUttun, in nasade pokopališča,
Pri tem je prepovedano;
1. na javnih mestih ali pokopališču lomiti drevje nli grmovje, trgati cvetje, kaditi. Jezditi ali voziti iz ven dovoljenih poti;
2. poškodovali živo mojo ob Jav nih poteh;
3. prevračali, premeščati ali poškodovati klopi, moje «J« ograje aiti druge   naprnve   na   javnih mestih:
4. prosto puAčoti n»e in druge domače *ivali, zlasti drobnico, po javnih niiMidili ali pokopališčih in ulicah;
3. obirati lipovo cvetje na Javnih nasadih brea dovoljenj* pristojnega organa.
Ylt   VARSTVO MLADIN«
13. Čion
M ludina pod It. Vetom n« srne Ihv«. spremstva tlt»iw* ali drugih odradit)  oseb.
t. obiskovali    gostfJn    ta drugih
podobnih lokalov;
a. obiskovati javnih priredite*, ki se končam  po 32. uri;
3. mladina pod krtom ne siae obiskovati kino predstav, Id m Icom-ftajo po 21. nri, ali ki niso primorre za mladino;
4. javnih plesov se mladini pod H. Iviioni u« sme udeleževati, mladina med 16. In 18. letom pa sumu v spremstvu itariev ali * druguu>i od-ta-iliiiu osebuuii.
Pr*4K>v«dano je mladino navajati k boračstuju   Ul   jHj-aiii mtuiju.
/«.iadi prokrakov po tem členu m katnujojo tudi starši, lantuik, zaetnp-nik ali odgovorni uslutbonec obrata oairaane. prireditelj lab&ve.
ta šolsko mladino veljajo Maki predpisi, kolikor M strožji.
VIII. KAZNI 14. člen
7n prelirflke se kaznuje r. denarno kaznijo do 2.0011 din, kdor prokrii prepovedi in dolirMatii naJhcte v 2. Člei»u (razen 2. točke), v 3, člomi (nt/en i. odstavka), v 6. členu (ra-IM i, 2. h, h in t točke), ▼ 7. členu (rnieti 2. 7 H, Q, U, 12 in 13, točke), v 8. členu (rožen 1. 13, 14 in 20. točke), v 9. člono (razem 3. točke).
1 Vpitij« !i Badnjega odstavka 3. 61*00 in 4. točke (». člena te ka-run |ajo kot prekršek po tem ixJlo. ku samo, kolikor ne fre *n kaz.nivo dojsMijo.
13. člen
Pripadniki ljudske milice ln drug« osebe, ki jih pooblasti Ljstdski odbor mestne abllM, smejo takoj na mestu tatrrjari denarno kazen od tistih, ki fih zalotijo pri storitvi la.fcj.ih prekrškov, določeni« i ton odlokom.
Zu laije prekrške, ki se kaznujejo po predli''''"1 odotavku, veljajo »i-.e kriitv« odlok«, zaradi katerih nt bi-lo škodljivih posledic adi pU M bile pealadto« hczi.hih.
Deii.iaim kazen po pjvetn ooVtavku loga člena se sme izterjati t vifiol V) din na samem kraju za p rok rak«, ■mdiBM v; 2. točki 2. Hena. 3, od-stmkn 3. člen/i. v 1., 3., 0>, 7., 8. in 9- točki t,. č|ena< m   f   g.] q., tt„
13. in  13.  toč.]*, 7. člena. t.. 3., li.,
14. in 20. točki H. Člena, 3. točki 9. Mena h»r bji prekrjk«, navedeno t U. čJeiiii.
11.  KONČNE DOLOČBE 1h. člen
T* odlok veiia od dneva objave v
Uraduom liMu LRS. 81. 23W-l-s-j.
Novo iii.v !«>, due 17. februaria ls)s4.
Predsednik LOMOj (Aleša Ivajieuč.j
Brez žena v vodstvih zadrug ne bo šlo!
tff£ pažnje razvoju pospeševalnih odsekov v zadrugi
»TOPER« rčini
Tovarna perila, konfekcije, prešitih odej ter pletenin
Telefon: 22-31, 22-32
Tekoči račun pri NB FLRJ Celje 620-T-21
§
i
/
Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu
in miru v Novem mestu
t
fetev. 4
DOLENJSKI LIST
Stran S
Požar po neprevidnosti
Pretekli petek zjutraj je na-fctal v stanovanju posestnice G, M. v Dolenjskih Toplicah požar, ki so ga sovaščani sicer hitro pogasili, povzročil pa je za 50 tisočakov škode. Gospodinja je zakurila krušno peč, na njo pa položila mokro perilo, da bi se posušilo. Nato je odšla v sosedno vas in se vrnila šele naslednji dan. Medtem se je perilo doma tako posušilo, da je začelo goreti. K sreči so sosedje obvarovali hišo pred hujšo nesrečo.
Semič
Izobraževalni tečaji v Semiču kar dobro Uspevajo. V začetku je bilo le malo prijav, pozneje pa se je prijavilo kar 55 tečajnic, ki so spravile v nemalo zadrego vodstvo tečaja zaradi razporeditve dela. V kuharsko gospodinjskem tečaju, ki dela v treh izmenah, je 36 tečajnic. S prikrojevalnim tečajem so udeleženke še posebno zadovoljne. S pletilj-skim tečajem pa ne gre nikamor naprej, ker ni obljubljene strokovne moči iz Črnom' lja. Dvakrat so prišle tečajnice tudi iz oddaljenih vasi, pa vsakikrat zastonj, zato so bile že kar hude. Res ni lepo, če nekdo obljubi da pride, potem ga pa ni. Domače učiteljstvo poučuje tečajnice v računstvu, slovenščini in drugih predmetih. Zdravstveni tečaj za žensko mladino, ki ga vodi s pomočjo učiteljstva bolničarka Heda Doltar, pa ni obiskan kot bi bil lahko. —j—
Dolenjske Toplice
Za otvoritev letošnje sezo ne je KUD uprizoril Nušićevo komedijo »Žalujoči ostali«. Za lepo podano igro, pri kateri je sodelovalo prvič tudi 5 mla dincev, so jim gledalci nad vse hvaležni.
Dramatska družina v Dol Toplicah ima že staro tradicijo. Ze dolgo pred vojno je 2 lepimi igrami nudilo razvedrilo prebivalcem navzlic raznim težkočam. Pri gradnji zadružnega  doma so igralci veliko pomagali z delom in denarjem   ter  preskrbeli odersko opremo. Zato pa je še bolj žalostno, da se še danes najdejo v Dol. Toplicah ljudje, ki z raznimi neutemeljenimi izjavami in nastopi ovirajo delo dramskega odseka. Ne razumejo ali pa nočejo razumeti, koliko truda in požrtvovalnosti, je potrebno, da pride na odej:, do\jro .pripravljena, igra., Vaški oder ni mestno gledališče. Primanjkuje vsega, samo mraza je dovolj v nezakur-jeni dvorani, kjer se vadijo igralci večer za večerom. Z dobro voljo so igralci dosedaj vedno premagali vse težave in dosegli svoj cilj, nudili nekaj uric prijetnega razvedrila ln zabave hvaležnim gledalcem.
Ob tej priliki moramo poleg igralcev pohvaliti tudi požrtvovalno vodstvo in dobro režijo učiteljice tov. Baičeve.
S. M.
Izobraževalni tečaj imamo n. pr. v gostilniški sobi.
Pozdravljamo članek Janeza Ileniča iz Bu tora j a v 2. številki našega lista. Šolska mladina, posebno na kmetih, naj se uči v šoli tudi o kmetijstvu. J. Grabrijan
Zajčje polje - črni potok
V Črnem potoku smo si uredili v primerni hiši prostor, kjer je bila v decembru otvoritev naše »dvorane«, za novo leto pa že skromna igrica in prireditev Novoletne jelke. Zdaj urejamo gledališki oder in pripravljamo novo prireditev, pa tudi za sestanke nam dobro služi. Zbrali smo čez 100 knjig za knjižnico; največ jih je podaril tov. Mirko Lin-dič. — V načrtih imamo tudi gradnjo vodovoda, ki je naše najtežje vprašanje. V dveh vaseh ni dobre pitne vode. Tu je razsajal tudi že tifus, pa prosimo za pomoč tudi mero-dajno oblast, da nam pomaga pri našem delu. J. G.
Novice Iz Trebnja
Kulturno prosvetno društvo »Josip Jurčič« slavi 6. februarja peto obletnico svoje ustanovitve in bo za ta dan imelo sledeč program: 2. februarja literarni večer, 4. 2. igro »Rdeča kapica« (izvaja pionirska dramatska sekcija društva), 6. 2. svečana akademija s solo-spevi in z uprizoritvijo Prešernovega »Krsta pri Savici«. Mladinski pevski zbor bo zapel nekaj pesmi. Po akademiji bo za najboljše sodelavce družabni večer in podelitev diplom in nagrad.
*
Občinski ljudski odbor pripravlja ozvočenje vasi in namerava prirejati ob določenih dnevih tudi kulturni program.
*
Na občinski praznik, ki bo predvidoma 14. maja, bo Zveza borcev Trebnje odkrila spomenik padlim borcem, talcem in žrtvam, fašističnega terorja. Za občinski praznik bo pripravljen program društev iz Trebnja. Kovač Božo
še enkrat o kruhu Iz šmihelske pekarne
Na kritiko o peki slabega kruha v Šmihelu, ki je bila objavljena v našem listu 8. januarja, so nam uslužbenci kmetijske zadruge iz Smihela pri Novem mestu poslali pismo, iz katerega posnemamo:
V septembru lani je bil kruh v Šmihelu res večkrat zapečen zaradi izmenjave peka, pa tudi moka baje ni bila najboljša. Od decembra naprej pa je kruh, tako trdi dopis, šmihelske pekarije spet dober, ni bil še nikdar zažgan, ne slabo pečen, niti ni v njem nobenih primesi. Ker pisec J. D. »ne razloči resnice od laži«, hoče s kritiko škodovati pekariji v Šmihelu in s tem tudi Kmetijski zadrugi, me-
nijo uslužbenci KZ, ki zamerijo piscu objavljeno kritiko.
Ker šmihelskega kruha — priznamo — doslej nismo jedli, v stvari ne moremo odločiti. Želimo le, da bi Šmihel-čani uživali dober kruh in da bi bilo zadovoljstvo na obeh straneh. Pisec kritične opazke pa prav gotovo »ne rovari proti interesom kmečkega ljudstva«, kakor to domneva dopis uslužbencev KZ.
Novice iz Črnomlja
Okrajna zadružna zveza Črnomelj je organizirala sadjarski tečaj, katerega se je udeležilo 30 tečajnikov iz vseh delov okraja. Na tečaju so obdelali vrsto vprašanj predvsem s področja sodobnega sadjarstva in njegove poživitve v Beli krajini. Tečaj so zaključili 23. januarja.
*
Velik vihar, ki je divjal 21. januarja, je porušil gasilski dom na Tanči gori, prizadeti gasilci pa so se že lotili obnove.
* .   .. .
Planinsko društvo v Črnomlju se pripravlja na letni občni zbor, ki bo v drugi polovici februarja. Že zdaj vabijo planinci k svojemu obračunu vse svoje člane, hkrati pa tudi ostale ljubitelje športa. Planinska postojanka na Mirni gori bo zgrajena do 1. maja 1954 in bo nadvse prijetna izletniška točka za Belokranjce, Dolenjce, Kailovčane in ostale planince, ki se želijo nau-žiti svežega planinskega zraka. Stopite v naše vrste in pomagajte pri končni dograditvi prve planinske postojanke v Beli krajini!     K. M.
»POKOJNIK« v Petrovi vasi
V Petrovi vasi imajo mlado, toda agilno igralsko skupino. V začetku januarja so bili dali
Prometna nesreča je zahtevala pri Trebnjem smrtno žrtev
V ponedeljek, 25. januarja se je ob 15.13 pri Zidanem mostu pri Trebnjem zaletel potniški vlak v osebni avtomobil iz Zagreba. Vlak je odvlekel avtomobil 188 metrov daleč proti Trebnjem; pri udarcu je bil šofer Dragotin Palčič na mestu mrtev, uslužbenec Geodetske uprave iz Zagreba Ivan Traub pa Je. odnesel lažje poškodbe. Avtomobil j£ popolnoma razbit.
Šofer Palčič je vozil proti Ljubljani s precejšnjo hitrostjo. V trenutku, ko je zagledal na cesti spušrene zapornice, je z vso silo zavrl, zaradi česar je zagnalo avtomobil po zaledene-li cesti poševno ra progo med zapornice. V tem trenutku je privozil iz Velike Loke potniški vlak, tako da je bila nesreća neizogibna. Šofer ni poznal ceste, ni pa upošteval tudi cestnih znakov. Poleg nagle vožnje Je nesrečo deloma zakrivil tudi led na cesti in proti zapornicam nagnjena cesta.
NEKAJ MISLI PRED OBČNIMI ZBORI 1 dOVADMH DRUŠTEV PARTIZAN
na oder znano komedijo Bra-nislava Nušiča »Pokojnik«. Mladi kmečki fantje in dekleta so se resno zavzeli, disciplinirano hodili k vajam, igro dobro naštudirali in je uprizoritev zelo zadovoljila številne gledalce. Gostovali so tudi v Dragatušu in poželi prav lep uspeh.
Da je bila igra tako skrbno pripravljena, gre zasluga mlademu režiserju Grahek Francu, ki je delo z vso vestnostjo in požrtvovalnostjo vzel v roke. Hvaležni so mu igralci in gledalci.
Igralski družini v Petrovi vasi želimo še novih in lepih uspehov. Saj s tem širijo kulturo na vasi in posredujejo ljudem tudi plemenitega razvedrila. P.
V šentrupertu je treba poživr'.i kulturno d !o
Kulturna dejavnost v Šentrupertu spi. In vendar bi Šent-rupert lahko postal razgibano kulturno središče v okraju Novo mesto in ne bi prodajal puščobe in dolgočasja, kakor ga danes.
V Šentrupertu je dovolj mladih moči, ki bi se lahko prebudile iz mrtvila in razži-vele kulturno-prosvetno dejavnost. Sedaj deluje le dramatska skupina, ki jo vodi Bojan Brezovar, pa tudi z njo so težave zaradi nediscipliniranosti članov. Vse drugo, petje, ljudska univerza, fizkul-tura pa samo spi.
In vendar so v Šentrupertu pogoji za kulturno delo, celo veliko pogojev — dovolj mladine, dovolj prosvetnega kadra, tudi prostori so.
Mar ne bi mogli ustanoviti fizkulturno društvo Partizan? Društvo bi gotovo potegnilo za seboj veliko mladine in pionirjev in Šentrupert bi se močno razgibal ne le v telovadni, ampak tudi v kulturni dejavnosti. T. D.
Predavanje o sadjarstvu in vinogradništvu
Kmetijska zadruga Šentrupert je 17. januarja organizirala predavanje o sadjarstvu in vinogradništvu. Lepemu številu kmetov (bilo jih je čez 200) iz občine Rakovnik je predaval inženir Lojze H»ček. Po predavanju so se fantje prijavili za sadjarski tečaj na kmetijski šoli na Grmu. (Šest fantov iz Šentruperta, dva pa iz Slovenske vasi.)
Kmetje, so pokazali veliko zanimanje za vprašanja sadjarstva in vinogradništva, zato jim je tov. Hrček obljubil, da bodo organizirali v Šentrupertu tridnevna predavanja, na katerih se bodo nadrobno pomenili o sadjarstvu in vinarstvu v občini Rakovnik. T. D.
Vsekakor Je potrebno enkrat letno pregledati čelo slehernega društva. Najbolj prikladen čas za to je pozimi. Po navodilih Telovadne zveze naj bodo občni zbori društev Partizan če le mogoče že v januarju ali pa vsaj prve dni februarja. V februarju naj bodo občni zbori Okrožnih odborov Partizana.
Občni zbori bodo uspeli le tedaj, če se bomo nanje temeljito pripravili. Predvsem se moramo ozreti nazaj in kritično pregledati zadnjo posiovno dobo. Iz stvarnih, skrtno in temeljito pripravljenih poročil naj bo razvidno, kaj je društvo napravilo koristnega zase iu za skupnost, pa tudi kaj je opustilo, kar bi bo lahko naredilo. Zanimati se je treba za napake, nedoslednosti, odstopanje od programa, v nadaljnjem pa podvzeti vse potrebno, da se vsi ti nedostatki odpravijo. Vprašajmo se, če smo storili dovolj, da v svoje vrste vključimo čimveč mladine. Vprašajmo se, kako srno telovadili, tekmovali ali drugače sodelovali. Ali smo imeli pravilen odnos do Telovadne zveze in Okrožnega odbora ter do krajevnih množičnih organizacij? Članarina, evidenca članstva, društveni inventar, telovadni dom in igrišča so bili neštetokrat predmet razgovorov na sejah in sestankih, vprašanje je le, če smo o vsem tem vedno našli pravilne in zadovoljive rešitve in sklepe. Kako so uspevale naše prireditve, kaj je bilo dobrega, kaj je treba popraviti, o tem in še o marsičem drugem se je na občnih zborih tieba resno in iskreno pogovoriti. Delovne člane in odbornike je primerno pohvaliti in jim dati priznanje, nedelavne Je treba grajati, vse skupaj pa pozvati k nadaljnjemu prizadevanju za dvig in razvoj društva.
V pripravah za občni zbor je potrebno razmisliti tudi o bodočem delu ter pripraviti delovni program in finančni plan društva. Pri tem mora sodelovati celoten odbor. Okvirne delovne programe je izdelala Telovadna zveza, vendar naj društva svojim možnostim in prilikam primerno program dela tako sesta-
Popravek tiskovne napake
V drugem odstavku članka »Naj-prej pred svojim, nato pred tujim pragom«, ki je bil objavljen v> našem tedniku 22. I. 1954, je treba besedico »takrat« (16. vrstica, članka) popraviti v »TOKRAT«.
Iz Livoida nam p:*e|o
Sindikalna podružnica kmetijske uprave je organizirala izobraževalni tečaj, ki ga imamo dvakrat na teden. Tečajnikov je okoli 30. Predavatelj tov. Nagode nam poljudno predava o gospodarstvu, posebna predavanja pa bomo imeli tudi posebej o kmetijstvu, gozdarstvu, živinoreji in podobno. Tudi kmetijski delavci se moramo izobraževati, brez znanja ne bo napredka.
Na zboru volivcev, pa tudi na drugih sestankih smo že večkrat ugotovili, da nas je v Livoldu zaposlenih čez 150 ljudi, pa nimamo niti enega pri-mernoga prostora za sestanke in    kulturno udejstvovanje.
KOVINSKO PODJETJE
CELJE, Vodnikova ulica 6 — telefon 21-56
Izdelujemo:
kaloriferje, ventilatorje, klima naprave, bojlerje, tlačne kotle vseh vrst, velikosti in izvedb, električne kaloriferje, kondenčne lonce od 1 in pol" do 2 kleparske prirobne stroje, sušilne naprave in podobno.
Izvršuj emo:
montažo vseh vrst centralnih kurjav in sanitarnih naprav ter vsa stavbna kleparska dela.
laročNa Izvršujemo hitro In poceni I
vijo, da Jim ga bo mogoče v celoti izvršiti. Med drugim naj program dela obsega tudi plan prireditev, govori naj o tem, kako izboljšati vadbene ure in urediti društveno administracijo, kako uvesti točno statistiko in pregled članstva, kako pobirati članarino, kako organizirati društveno gospodarstvo s točnim popisom inventarja in rekvizitov, kako upravljati telovadni dom in igrišča ter drugo društveno imovino.
Finančni plan naj ne obsega samo nekaj suhoparnih številk brez trdne osnove, temveč naj čvrsto temelji na društvenem delovnem programu. Za izvršitev plana izdatkov je potrebna izvršitev plana dohodkov. Zato naj društva prav posebno pazijo na pravilen in reden dotok dohodkov, med katerimi Je posebno važna članarina, dalje izkupički raznih prireditev, akademij in podobno. Na občinske ljudske odbore, Zadruge in krajevna podjetja se je obrniti za prispevke, ki prav tako predstavljajo važen dohodek vsakega društva.
Za sam potek občnega zbora je važno sestaviti in predlagati ustrezen dnevni red. Voditi je treba točen zapisnik o poteku občnega zbora, katerega en izvod je poslati tudi Okrožnemu odboru Partizana. Društvom priporočamo, da svoje občne zbore pravočasno prijavijo in tako razglasijo, da se ga bodo za gotovo udeležili vsi člani društva in Okrožni odbor po svojem zastopniku. V novi odbor naj društvo izvoli predvideno Število predanih in delovnih članov in članic, predvsem take, ki so fizkulturnemu pokretu globoko predani in so to predanost že večkrat dokazali. Prav tako je potrebno izvoliti enega člana ali članico kot delegata za okrožno skupščino.
Seveda ima skoro  vsako društvo   še   svoje lastne probleme Tudi  te  je  treba  pretresati na občnih zborih. Gotovo bo marši kje potrebno   Iskati   način naj boljšega sožitja s krajevnim KUD, tako glede društvenih prostorov, kakor tudi glede imovine, v kolikor ne  bo  prišlo  do združitve. Vprašanje   souporabi janja telo-
vadnih prostorov je treba rešiti za daljšo dobo. Predvideti je treba gradnjo telovadišč in igrišč, plavališč, snnčarskih skakalnic in drugih športnih objektov, za kar moramo izvoliti nekaj sposobnih članov v gradbeni odbor.
Poglavitno pa je, da na občnem zboru sprejete sklepe uresničujemo, še več, da že med letom skušamo svoj program razširiti in povečati, da v svojem stremljenju dosežemo še večje uspehe, kot smo si jih prvotno zamislili. Le na ta način moremo pričakovati učvrstitev naših telovadnih društev ter splošen razmah fizkultumega pokreta. Ob letu bodo naša poročila bogata uspehov in plodnega dela v zadovoljstvo vseh, ki jim je pri srcu razvoj in procvit naših telovadnih društev.
Smučarsko tekmovanje v Mokronogu
V nedeljo 17. januarja je priredilo TVD Partizan v Mokronogu zbirne smučarske tekme za mladince in pionirje. Sodelovalo je 16 tekmovalcev. Med mladinci je t teku zmagal Svarc Silvo, v smuku Kolenc (pred Rehol-cem). Od pionirjev sta bila najboljša: v teku Setina Cveto, v smuku Sever Vinko. Lepo nag-rado je dobil Lipovšek Ruda kot najmlajši tekmovalce.
Te dni je društvo pregledalo svoje dosedanje delo. Ugotovili so, da je med tamošnjo ■ mladino veliko zanimanja za zimski šoort. Izvoljen je bil tud.i nov odbor, ki bo še močneje delal za razmah fizkulture.       S. A.
KRONIKA NESREČ
Gornje Ponikve pri Trebnjem.
Gospodinja Ivanka Germovšek je doma padla in si zlomila desno roko.
Pristava pri Gotni vasi. 11-let-ni Jože Drab si je pri rezanju krme obrezal levo roko.
Potok pri Straži. Pri popravljanju avtomobila si je zlomil levo nogo šofer Daniel Novak.
Podaljšanje amaterskih vozniških dovoljen}
Voznike motornih vozil — amaterje, ki imajo vozniška dovoljenja, izdana v letu 1952, obveščamo, da poteče veljavnost dovoljenj 31. marca 1S54.
Vozniki amaterji, ki imajo stalno bivališče na območju okraja Novo mesto, naj vložijo prošnje za podaljšanje vozniškega dovoljenja pri tajništvu za notranje zadeve, najpozneje do 15. marca 1954. Prošnji, kolkovani po tar. postavki 1 in 7 ZOT v znesku 180 dinarjev, je treba priložit zdravniško spričevalo, izdano od dr. Hočevarja ali dr. Polenška, zdravnikov okrajnega zdravstvenega doma v Novem mestu, "ki sta na osnovi obvestila Sveta za ljudsko zdravstvo OLO Novo mesto edino pristojna za izdajo teh spričeval.
Podaljšanje vozniških dovoljenj se vrši do 31. marca 1954.
Vsi vozniki amaterij, katerih vozniška dovoljenja so zapadla s 1. januarjem 1954, ne bodo smeli po 31. marcu upravljati motornih vozil.
Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve OLO Novo mesto.
Zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani bo začel izdajat strokovni mesečnik
»Sodobno gospodinjstvo«
List bo obravnaval vsa vprašanja iz področja družinskih in skupnih gospodinjstev. Prav posebej pa se bo pečal z napredkom gospodinjstva  v kmečkih predelih.
Prijave za list pošljite na naslov: Zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana, Erjavčeva cesta 12. Telefon 20-540. Osebne prijave možne dnevno istotam od 7. do 13. ure. Pohitite s prijavami, da boste upoštevani že pri prvi številki.
Letna naročnina din 300.—.
GIBANJE PREBIVALSTVA V NOVEM MESTU
V preteklem tednu je bilo v Novem mostu rojenih 21 otrok (9 deklic   in   12  dečkov).   Porok  ni bilo.
Umrli »o: Knafeljc Janez, upok. železničar iz Cegclnice, 79 let. Sa-viokv Jurij. upok. gradbeni inženir, 69 let, iz Novega mesta. Butala Katarina iz Metlike, 56 let. Potokar Jože, upokojenec iz Novega me«ta, 86 let. Brulc Antonija, kmečka delavka, iz Vel. Slatnika, 57 let. 2i-bert Alojzija, kmečka delavka Rake, 58 let.
GIBANJE PREBIVALSTVA
V ČRNOMLJU
Od 17. do 23. januarja matični urad v Črnomlju ni vpisal nobenega poroda.
Poročili so «: Sterk Jože, rudar iz Kočevja št. 17, Črnomelj, in Lunar Danica, delavka Lz Blatnika št. 22. Curk Jože, rudar iz Loke 21, in Kure Amalija, kmetovalka iz Gribelj 62. Gehar Janko, posestnik iz Črnomlja št. 222 iu Klemene Pavla, kmetovalka iz Črnomlja 119. — Čestitamo!
Umrli *o: Koklič roj. Grbec Marija, užitkarica iz Butoraja št. 17, 88 let. Tessari, roj. Go?ola Katarina, užitkariea Lz Sredgore št 7, stara   75 let.
GIBANJE PREBIVALSTVA V KOČEVJU
Od 9. do 23. jaguarja je bilo v Kočevju rojenih 6 otrok, izmed teh 3 dečki in 3 deklice.
Poročili so se: Podobnik Maksiani-ljam in Kuhelj Frančiška, oba iz Želju. Gregor Miroslav in Pucihar Helena, oba iz Šalke vasi. Tekavec Joiže in Sašek Alojzija, oba iz Rudnika — Kočevje, — Čestitamo I
Umrli so: Lreat Marija, stara 3 mesece, iz Dolge vasi. Nekie Silva, stara 14 dni, iz Kočevja. Rak Miloš, siair i mesece, iz Šalke va-si. Rozmane Branko, star 3 mesece, Lz Kočevja.
IZ NOVOMEŠKE PORODNIŠNICE
V preieklem tednu so rodile: Franko Angela iz Vrlipolja — dečka, Zag«rc Tilka iz Šentjerneja — dečka, I rt Milka iz Praproč — deklico. Retelj Marija iz Kamene — dečka, Mahne Terezija iz Uršnih sel — dečka. Ramgus Alojzija iz Skocjana — deklico, Hfnigman Marija iz Dol. Toplic — deklico. Pogačnik Hedvika iz Trebnja — dečka. Jaki Neža iz Mirne — dečka. Gorjup Fnni iz Znbie vasi — dečka. Zore Viktorija iz Novega mesta — deklico. Mihelič Marija iz Kočevja — deklico. Zidan Natalija iz Novega mesta — dečka. Luzar Francka iz Goine vasi — deč-kn. Rifeli Alojzija s Trške gore — deklico. Čeh Anica iz Trebja — dečka. Longer Marija iz Trebnja — dečka. Rflik Antoaiiia iz Brusnic — deklico. Hudoklin Marija \i Vrhpo-1 ja — deklicn. Braje-r Ivanka iz Tre-belna — deklico. Jerman Jožefa iz Rakovnika — deklico. 7ajc Pavla iz Noveira me«ta — deklico. Potokar A manja iz Šentjerneja — d**čka, Skaria Ana iz Mokronosra — deklico. Gorone Fani iz Osrečja — defka. Pola k Marija iz Novega mesta — deklico. Grmovšek Marija iz Novega mesta — dečVa. Govič Nedeljka iz Kočevja — dečka. Ličen Slavka iz Kočevja — deklico.
Čestitamo!
Opozorilo porodnicam
Eprodmce, ki prihajajo v novomeško porodnišnico, naj prineso s seboj: poročene: poročne liste; samske: izpisek iz rojstne matične knjige. — Matični urad Novo mesto
Kino KRKA Novo mesto
KINO KRKA NOVO MESTO: od 29. januarja do 1. februarja: ameriški glasbeni barvni film »Amerikanec v Parizu« od 2. do 4. februarja: ameriški film »\Vinchester 73« od 5. do 8. februarja: nemški film »Srce lažno bije«
Kino Črnomelj
KINO ČRNOMELJ: 30. in 31. januarja »Nevidni človek«
Kino JADRAN Kočevje
KINO JADRAN KOČEVJE od 29. januarja do l. februarja »Carri« od 3. do 4. februarja »Amerikanec v Paiizu«
MALI OGLASI
PRODAM psa čuvaja, starega 9 mesecev, čistokrvnega ovčarja. Na=lov v upravi Dolenjskega lista.
KOSILNICE, grabijc, vile, slamorcz-nice in drugo poljsko orodje ter traktor-diesel, turbino iu vodno žago proda Realiteina agencija, zastopstvo Škocjan.
50% POPUSTA na mak oglase, zahvale, osmrtnice itd. v našem tedniku imajo vsi redni naročniki Dolenjskega lista. Poslužujte se malih  in  reklamnih oglasov!
PRODAM hišo z vrtom in travnikom v skupni velikosti 974 kvadratnih metrov v Mirni peči. Ponudbe poslati na Kastelčeva 2. Novo mesto.
VECEB VESELE GLASBE ponovi KD »Dušan Jereb* v Novem mestu v per»k, 29, januarja, ob 20. uri zvečer v Domu ljudske pro6ve-te. — V Prešernovem tednu bo koncert vojaške godne, sodeluje orkester KD >Du?Tan Jerebe
VSAKOGAR, ki bi kaj vedel o šestih praznih sodih od petroleja in plinskega olia. last bivše KDZ »Rog« Podhosta, prosim, da to osebno ali pismeno sporoči Upravi kmetijsko obdelovalne zadruge »Rog« v Podhosti. Slavko Vovk, traktorist, Soteska
PRODAM zaradi družinskih razmer enostanovanjsko hišo. — Košir Alojz, Brod 21 pri Novem mestu
Objava
Občinski ljudski odbor Skodan išče za svoje trgovsko podjetje vestnega in poštenega noslo-vodio. Zaradi stanovanjskega problema je zaželjeno, da je samski ali samska.
Reflektanti naj vlože na občinski odbor Škocjan pismeno prošnjo z navedbo dosedanje zaooslit-ve, šolske in stroko\'ne Izobrazbe ter kratek življenjepis.
Plača in nastop službe po dogovoru.
Drobtine iz
popotn
dolenjske
malhe
Na, pa sem jo dobil po gcbl. Tam iz Poljanske doline je prišlo pismo. Poslale so ga množične organizacije oziroma občinski odbor SZDL. Podkurila jih je pripomba v Popolni malhi, češ da so za 29. november okrasili dvorano predvsem % obljubami. Navajajo, da je bila dvorana okrašena kot se spodobi za tak praznik in vsi so bili zadovoljni z okrasitvijo, le godbeniki ne, ker so smatrali, da so oni nekaj več kot ostala množica udeležencev in zato morajo biti na višjem mestu. No, s pripombami SZDL so strinjam, čudim se samo, kako so prišli do naslova Dolenjskemu lista, dosedaj naš urednik ni dobil od te organizacije« v Poljanski dolini menda še nobenega dopisa. Tako sedaj vsaj ve, da organizaejla obstaja in
celo aktivno dela. To je zelo razveseljivo in urednik je prepričan, da bo prišlo še več dopisov iz tega konca, ko bodo obravnnvall, politično, kulturno-prosvetno in gospodarsko življenje te doline. Ce jo ta »uradna« kritika Popotne malhe uvod v redno dopisovanje, potem je več kot pozitivna ter jo toplo pozdravljam!
V Črnomlju sem se pridružil j ljubiteljem kina, ki ga že skoraj niti poznali niso. Sedaj ga imajo zopet po dolgih letih. Težko sem prišel do karte, kajti moral sem se poleg pehanja še globoko skloniti,,ker je okno blagajne bolj za pedenj-možič-ke, kot pa za naše visokosti, ki so povprečno nad 150 cm. Menda so se tam držali parole, naj imajo enkrat res »ta mali« prednost, žarnic v dvorani je pa toliko, da jih nisem mogel prešteti, ker me je zeblo v noge nav/iic modernim pifem, ki so nekje v kleti — in še bolj mrzle kot moje noge., Baje jo mraz v dvorani najnovejša mo-
da in za to Crnomaljcl vse prenesejo. Težko sem čakal filma. Zeblo me je in v nos me je. dražil tobakov dim, ki so ga tam v prednjih klopeh šolski obvezniki pridno puhali v mrzli zrak. Potem so nam film predvajali na obroke.' Eno minuto film, 15 minut glasbe lz plošč, vmes pa nekaj reklame, kot da bi poslušali radio. Pojdite se solit, sem si mislil. To lahko poslušam doma pri gorkl peči brez treh kovačev, ki sem jih dal za vstopnico.
Rad bi zavil v bližnjo gostilno na dva deci in morda še na partijo »šnopsa«, pa so mi odsvetovali, češ da tam lahko dobim po piskru. So pred dnevi igrali »šnops« mestni dretovlekl ln so prišli domov precej obun-kani, da bo zaradi tega še oče krčmar Imel sitnost, čeprav so se med seboj božali i pestmi. Zelo se ml smilijo črnomaljske vdove, ko morajo same kidati sneg s pločnikov, še bolj kot one, pa se mi smilijo otroci, ki morajo po dve uri in več
prebiti v mrzli cerkvi in poslušati pridnega kaplana, ki jih uči petja. To so heroji, sem ugotovil, prav tako kot tisti stanovalci pri tovarni učil, ki se zjutraj umivajo s snegom, ker jih je poleg vseh nadlog še voda zapustila. Res ste reveži, pa kaj vam morem pomagati!
»Javnega Škandala, smrdoce ln stranišča na postaji v Črnomlju reši ■ nas kdor koli!« sem zatarnal pred postajo, kajti vse to je združeno v majhni leseni kolibi, ki naj bi bilo zatočišče za človeške potrebe. Mislim, da bo »blagodejni« duh ob prvi od jugi požgečkal v nos še koga drugega in ne samo mene in številnih potnikov, akoravno izgleda, da sedaj prav take nič ne moti.
Vsak kraj ima kako »večjo« osebnost, zakaj potem ne bi imela kaj takega tudi Metlika? Na primer požiralca stekla, ki takole mimogrede za malico na silvestrovanju pohrusto 3 ali celo 6 kozarcev. Ne vem, zakaj tak junak ne prične z javnimi nastopi. Upam, da mu steklo ne dela težav v prebavi. Ce pa bo kaj narobe, bo že družba plačala bolniško oskrbnino ln živela slavnega junaka metliških gostiln.
Sedaj   v   predpustu govore
ljudje v okolici Metlike samo o ljubezni. So mi povedali, da imajo v Curilah takšen nežni spol, ki ima dovolj ljubezni za sto fantov in še kakšnega krepkega možakarja povrh. V Želc-beju pa se menda dve zadovoljita z eno ljubeznijo (kako jo delita, ne vem) na Gabrovcu pa bi radi imeli aparat za merjenje ljubezni. Kaj vam če boljši aparat, kot so sadovi ljubezni! Za zibke pa naj se priporočijo mojstrom v ribniški dolini, ki se na to razumejo in tudi kaj radi zaslužijo.
Uradni razglas, da je most v Dratzi spet odprt za promet, ni mogel pregnati (vsaj do 8. januarja ne) table z napisom, da je vsak promet čez most zabranjen. Komu naj človek verjame, napisu ali uradnemu razglasu? Morda pa promet še ni bil varen zaradi vulkanskega ozračja okrog kapelice? Upam, da nabrani vatikanski plin, pojačan z domačimi reeakcionar-nim izpuškl, ne bo eksplodiral.
V »razkošni« čakalnici na postaji v Mirni peči sem si zastonj prizadeval, da bi Izvedel ime racionalizalorja, ki je namesto kljuke na vratih vstavil navaden žebelj. Trmasto peč v isti čakalnici, ki navzlic hude-
mu mrazu ne da toplote od sebe, ker je pač nima, bi najraje obrcal, kot to napravi tisti možakar v Prelogah z vsakim, ki se ne strinja z njegovo politiko. Ker je njegova politika nazadnjaška, tudi vsakega, ki mu skuša ugovarjati, najraje obrca v zadnji del telesa.
Na Cešnjicah so mi potožili, da je iz Mirne vasi prinesena bolezen »trgovinitis izgubitis« imela pri njih zelo hude posledice v zadružni trgovini. Toda, če vse po človeško presodijo, pravijo, da jim je izguba razumljiva. Kaj ne bi nastala izguba, ko je tovarišica R. navajena zvečer zapustiti svoje stanovanje in oditi na nočno službo ter se šele zjutraj vrniti nazaj. Kdo more zameriti, če potem ne vidi dobro številk. To je napor, to niso mačje solze! Sicer pa se tolažijo s tem, da bo že KZ Trcbelno pomagala zvleči voz na čisto. Da bo pomoč izdatnejša, nimajo v KZ Trebelno niti peči ter se zadovoljijo z betonskimi tlemi. Bojda čakajo toplega poletnega sonca.
Da imajo na ekonomiji pri Trebelnem veliko dobričino za ekonoma, so mi sporočili. Lepo jo mahne na pot v soboto zvečer in se pri najboljši volji
vrne tam v torek, pa ekonomija kar počaka. Ce je preveč dobre volje in šibkih nog, kar domov grede na poti malo »po-aja«. Pri delitvi daril za novoletno jelko na občnem zboru ZB da je veliko pomagalo jezi-kanje in odrivanje s komolci, najbolj glasni pa so bili najbolj premožni, zlasti neka tovarišica iz Mirne vasi, ki ima 13 ha posestva in invalidnino.
Se v Šentrupert sem stopil, toda tam sem nabral tako debele in mastne, da niti v malho ne gredo, zato jih bo Dolenjski list ob priliki objavil na drugem mestu. Na Skrljevo bom šel, ko bom imel snemalec za glasove. Tam si bom nabral rajdo najbolj izbranih klevet in kvant, kakršnih gotovo ne premore vsa Dolenjska. Seveda bom moral priti kmalu po prvem v mesecu, ker se baje zaloga proti koncu meseca izprazni in ni tako pestra. -» Pozne so, pozne, moje januarske drobtine. Pravijo, da »ni prostora« za moje novice — in se moram takorekoč boriti za kotiček v našem tedniku. Tako je — ko mi pa marsikdo ni »srečnega novega leta« voščil, pa se me že zdaj smola drži. Lepo vas pozdravlja
Janez Popotni,
Stran 6
trn t.
mtm
DOLENJSKI LIST
Stev. i
OTOK JE EKSPLODIRA!.
Ko so Amerikanci v zadnji vojni vrgli prvi dve atomski bombi Da Nagasaki in HiroŠimo na Japonskem, sca eksploziji obeh bomb porušili dve veliki mesti, toda nekaj sto kilometrov o4 tam, kjer sta bombi eksplodirali, niso detonacij niti čuli. Ko je pa 27. avg. IS S 3. leta eksplodiral indonezijski otok Krakatau, so detonacijo slišali celo v krajih, oddaljenih od otoka 5 tisoč kilometrov.
Najstrašnejša eksplozija v zgodovini človeštva
Krakatau je bil vulkanski otok, velik kakih 18 kvadratnih milj, na odprtem mopju med Javo in Sumatro. V začetku pomladi leta 1883 so se na otoku začela pojavljati znamenja preteče nevarnosti. Iz razpok v skalah je začel puhteti dim, pomešan s paro. Skozi džunglo sredi otoka je potekala pravcata reka lave. Kapitan Ferzenaar, ki se je bil v tem času izkrcal na otoku, je sporočil kolonialni upravi, da so tla Krakataua postala vroča, da ga je peklo v noge, čeprav je imel debele podplate in da je dobil otok dva nova vulkana. Ta kapitan je bil zadnji beli človek na otoku pred katastrofo. Plovba v vodah okrog Krakataua je postala zelo nevarna. Morje je pokrivala debela plast pepela. Ni bilo dolgo, ko so na vzhodni obali Jave zaslišali bobnenje s Krakataua. V mestu Buitenzorg, ki je oddaljeno od Krakataua okrog 100 km, so ljudje iskali zaklonišč, misleč, da se bliža strahoviten vihar. Eden od njih je takole popisal svoje vtise (100 km proč od Krakataua, na drugem otoku!):
»Popoldne 26. avgusta so grmenje pretrgale ostre detonacije, ki so postajale čedalje hujše. Ljudi je popadel grozen strah. Znočilo se je, toda nihče ni mislil na spa-
razneslo stene. V Krakatau se je, j podira svet. Eksplozijo so slišali
niže kot je bilo morje, odprla velikanska jama, vanjo je pa butnilo morje. V dotiku z razbeljeno lavo se je voda spremenila v so-
Vulkan Krakatau še bruha
nje. Pred zoro je bobnenje postalo tako močno, da so se ljudje v Buitcnzrenzoru sporazumeli samo z vpitjem. Malo pred sedmo uro smo zaslišali strahovito detonacijo. Hiše so se tresle, kakor da jih trese roka nevidnega velikana. Ljudje so zbežali na ulice. Zaslišali smo še eno strašno detonacijo, potem pa je nastala tišina, kakor da je vulkan zginil.«
In vulkan je bil res izginil! Najprej si je bil napravil dva kraterja, ki ju. je bil videl kapitan Ferzenaar, zatem je pritisk v vulkanu postal tako  močan,  da je
paro in raztrgala otok. Ta strašna energija pare je vrgla v zrak 14 kubičnih milj granitnih skal. Dvignila je ves ta skalni pokrov nad sabo, kakor bi bil iz papirja.
Otok je zletel v zrak
Mornarji angleškega parnika »Charles Bal«, ki je bil daleč od otoka na odprtem morju, so videli, kako je ves otok zletel v zrak, kakor izstreljen iz topa. Kmalu se je morje pokrilo z milijoni mrtvih rib, precej kasneje kot so eksplozijo videli, so zaslišali strahotno detonacijo, kakor da se
KAJ JE NOVEGA V NOVEM MESTU?
Najnovejše je to, da so za-iele izhajati tu za Dolenjec »Dolenjske N o v i c e«t ki bodo prišle vsakih štirinajst dni enkrat na svetlo. To bode gotovo Dolenjcem po volji, da bodo imeli tudi svoj časnik, ki jim bode prinaša.1 vselej vse polno novic, od blizu in daleč, vesele in žalostne dogodke, pa tudi u?e polno lepih naukov, vmes pa kako smešnico i/n kratkočas-rt,:co. Pa kaj ga bomo sami hvalili! Naj ga vsak, komur pride ta časnik v roke, prebere, pa se bode ko j prepriča1., ali je vreden jeden goldinar na leto ali ne.
KAJ JE NOVEGA PO ŠIROKEM SVETU?
NaLaškeminna Francoskem je bila kolera; pa jc zdaj zmrznila.
Na Nemškem gospoduje svoje ljudi železni kancler Bismark, ki je prvi minister cesarski, ta mož je Nemcem pripomogel do velike časti, ki je pa zdaj proti njim samim zelo oster. Za veliko število nemškega ljudstva poskuša napravili Bismark naselbine li vroči Afriki.
Na Španskem so ft«-gajali vladi nedavno študentje in drugi mladi ljudje.
V Turčiji je zelo gnjila gospodarstvo; vse kaže, da Turk ne bo dolgo gospodaril. Bog daj!
Angleži bi radi svoje gospostvo ustanovili v Suda -nu, to je južno od Egipta v srednji Afriki. Tam so pa za-nje strašne nevarnosti, ko se jim je bojevati z raznimi nepoznanimi kraji in divjaki. Pa je že tako, kdor hoče povsod gospodariti in dobiček imeti kakor ga imajo U kramarski Angleži, mora -veliko prestati.
V Novem mestu so Slovenci dokončali svoj »Narodni dom«, kjer bodo prebirali Časopise, imeli poštene slovenske veselice in druge reči. To je prav, da bodo tudi
Slovenci, katere je to poslopje "eliko stalo, imeli čedno hišo. Vaj bi gospodje, ki imajo orvo besedo pri »Narodn<ir>i lomu« še kmete in rokodelce •:časih v »Narodni dom« porabili, ali pa za-nje napravdi josebno »kmečko čitalnico«. Kaj ne?
Novomeška čitalnica je imela 21. t. m. svoj let ■ Ji zbor, t. j. pogovor o gospodarstvu v minolem letu in posvetovanje za novo leto. Čitalnica novomeška zaslugi ^daj vso podporo, ko biva v fako lepih prostorih.
Dolenjsko pevsko društvo so ustanovili v Novem mestu, prijatelji lepega slovenskega petja in se prav marljivo vadijo. Tako je prav! Prvo veselico z zelo lepim letjem je imelo to društvo 29. novembra v »Narodv.cm lomu«.
V Dobličah pri Črnomlju se je osnovala nova č i -l al ni ca. To je prav! Naj Hidi kmetje bero razne časopise.
Za šolo v Dr a g atušu so
darovali presvitH cesar 300 goldinarjev.
Dolenjsko železnico, ki bode šla iz Ljubljane čez Trebnje ali Žužemberk v Novo mesto in morebiti še naprej, utegne se kidati, ko >e bo dolgo. Pravijo, da jo ho delala neka banka, imenovana »deželska banka«. Deželni zbor Kranjski je letos tudi orivolil, da rad plača nekaj ■isoč za to, da bi se načrt naredil, kod bi šla. Naj bi tudi ':aši državni poslanci na Dunaju govorili za dolenjsko železnico.
LETINA
Vinska letina ni oda nikjer letos prav dobra. Na Igerskem večinoma, le srednja, ravno tako po Štajerskem in Dolenjskem. Po nekod še prav slaba, zlasti kjer je bila toča. — Za žito je bila prav dobra letina povsodi, ker ima Pšenica in moka tako nizko ~eno. Koruza se je na Kranjskem le srednje obnesla, njda pa dobro. — Zimske setve stoje dobro.
Pravijo, da je preveč neporočenih
Zanimive številke nam odkriva statistika o demografiji, vedi ki spremlja gibanje prebivalstva. Okrog 800.000 Jugoslovnnov v najbolj primernih letih za zakon — med 25. In 44. letom — živi Izven zakona kot neporočeni, vdovci in vdove aH ločenci. Demografi menijo, da je ta številka previsoka za državo s 17 milijoni prebivalcev. Ni dolgo tega, kar so objavili podatke lz popisa prebivalstva 194S. leta. Iz teh je razvidno, da tvorijo od skupnega stevlia moških izven zakona med 25. in 44. letom 87 % neporočeni, 9o/o vdovci in 4 % ločenci. Pri ženskah pa je mzmerje mitH odstotki precej drugačno: neporočenih je 47 (/0 žena v starosti med 25. in 44. lotom, vdov je 48 o/0, 5 % pa ločenk.
Zelo viden je močan porast vdov s primerjavo iz leta 1931, ko jih je bilo vsega skupaj 39,6 % od skupnega števila žena izven zakona med 25. in 44. le-
tom. Strokovnjaki pojasnjujejo ta porast predvsem z velikimi Izgubami prebivalstva v drugi svetovni vojni, v kateri so padli in izginili predvsem moški. Znano je, da je Jugoslavija v drugI svelovnl vojni izgubila nad 1,700.000 prebivalcev.
Starost in razum
Dr. Frank H. Friedman, dekan pedagoške fakultete na kalifornijski univeifci, je po dolgoletnih poizkusih na ljudeh različne starosti prišel do zaključka, da je človek nad 45 leti umsko bolj sposoben nd ljudi v starosti od 20 do 30 let.
Da bi še bolj okrepil to svoje odkritje, je preizkal 2500 ljudi v starosti od 10 do 90 let. In ta zadnji poizkus mu je dal prav isti rezutat. Pokazalo se je, da se starostno razdobje od 20 do 40 let napačno smatra za kulminacijo intelektualnih sposobnosti in da ta traja še precej časa,
tudi na otoku Rodriguez, 4400 kilometrov daleč od Krakataua. Ob izbruhu je nastal velikanski morski val; na obali Sumatre je dvignil veliko vojno ladjo »Be-roun«, ki je bila tam usidrana, in jo vrgel dve milji daleč na kopno. Ta orjaški val je prešel ves Indijski ocean in prišel do obal Afrike. Pri Kapetownu, 8000 km daleč od Krakataua je bil še zmerom visok 1 meter.
36 tisoč žrtev
Ta eksplozija je dvignila orjaške morske valove, ki so poleteli do štirih kontinentov, skoraj 13 risoč kilometrov daleč od mesta eksplozije. Zračni valovi, posledica eksplozije, so nekajkrat obšli vso zemeljsko oblo. Na kraju, kjer se je pred eksplozijo dvigal 800 metrov visok hrib, je eksplozija izkopala jamo, globoko 300 metrov, dolgo in široko pa nekaj kilometrov. Razbeljeni drobci kamenja, pomešani s pepelom, so docela odkrili predel, velik nekaj tisoč kvadratnih kilometrov. Ta plast je bila ponekod debela 30 metrov. Prah, ki ga je eksplozija vrgla kakih 50 kilometrov visoko zrak, je vse leto napolnjevala vso stratosfero nad zemeljsko o-blo. Čeprav v polumeru 180 km okrog Krakataua ni bilo nobene-a mesta, je vendar zaradi te strašne eksplozije izgubilo življenje nad 36.000 ljudi.
Katastrofa Krakataua se lahko ponovi
Vulkanski pepel je zasul cele pokrajine Indonezije. Džungle so se zadušile pod to smrtonosno odejo, riževa polja so se spremenila v puščavo. Pepel je pokril nebo kakor temni oblaki. Še nekaj dni po katastrofi so v Bataviji morale podnevi goreti luči.
Vulkan Krakatau je bil na videz mrtev. Od vsega otoka je bilo ostalo le nekaj kvadratnih kilometrov skalovja, pokritega s pepelom. Vse živali, ptice in ljudje, ki so živeli na otoku, sploh sleherno živo bkje je billo spremenjeno v prah in pepel. Toda čez nekaj mesecev je otok spet začel zeleneti, kmalu so se naselile na njem ptice in kače in vnovič ga je prerasla bujna tropska džungla.
Nekega dne se je pa vulkan spet zbudil. Lava si je iskala pot na površje. ZaČel se je tvoriti podmorski grič, ki je postopoma rastel in pogledal iz morja. Nastal je nov, nekaj metrov dolg in širok otoček z vulkanom, ki je bruhal pepel in lavo. Ta vulkan Še sedaj deluje in nekega dne se prav lahko ponovi katastrofa iz 'era 1883.
„LUMPJE VKUP!"
Iz življenja nekdanjih novomeških študentov
Stara je novomeška gimnazija in stari so spomini na njeno častitljivo poslopje nasproti frančiškanske cerkve. Koliko inteligen-tov je izšlo iz njega! Pretežni del »starih« gimnazijcev in njihovih profesorjev je že odšel za predniki. Kdor še tlači travo, se še rad spominja šolskega zvona, ki je vsak dan dopoldne in popoldne vabil dijake: »Lumpje vkup! Lumpje vkup!« Tako vsaj so trdili brumni meščani, ki so jim prešerni študentje zagodli marsikatero. Ustno izročilo pa ve za dogodivščine, ki še zdaj veselo oživljajo spomine na stare študentov-ske čase v stari dolenjski prestolnici.
Vzgojitelji onih dni so bili pogosto obdarjeni z lastnostmi, ki so združevale dve skrajni nasprotji. Bili so bodisi prerira»o
strogi, ali pa smešni, včasih tudi oboje.
Sto in več let bo že od tedaj, ko je novomeška gimnazija premogla takšnega možaka. Mimo vseh človeških napak pa je bil profesor rojen šaljivec, zato kljub strogosti med dijaki zelo priljubljen.
Nekega dne je osmošolec Pepe Kozlevčar prav nerodno šepal v
grščini.
»Zakaj niste bolje pripravljeni?«, ga je mirno vprašal profesor.
Fant ni bil v zadregi: »Ker sem bil len, gospod profesor.«
Profesorjev obraz je ostal trd kot kamen. Pogledal je prvaka v razredu rekoč: »Primus, vpišite v razrednico: Kozlevčar Jožef za-radj poštenosti pohvaljen.«
Nato se je obrnil k Poldetu Smrketu.
snu ero
V mestecu Saint—Jean đ'An-gely v Franciji so ustanovili društvo bradatih in brkatih mož. Namen društva je, da zopet obnovi negovanje brad in brkov — od franejožefovske brade do metujčka pod nosom
a la Adolf«. V znamenju enakopravnosti smejo biti včlanjene v drttštvo tudi žene — lahko so stalni ali podporni člani.
Zveza bradatih« naj bi po načrtih ustanoviteljev društva združevala prijatelje obraščene-ga in zakosmatenega obličja ne samo po Franciji, temveč po vsem svetu. Francoski bradači nameravajo   začeti   z obsežno
20 milijonov vreden zaklad so našli
Skupina delavcev, ki je bila zaposlena pri popravilu stavbe podjetja »Kreka« v Šibeniku, je bila nemalo presenečena, ko je našla v zidu stavbe pravi za-klid kot v kakšni pravljici. Odkrili so kovinsko škatljo, v kateri je bilo 103 kilograme srebrnega denarja, v neposredni bližini pa še železno blagajno, s 17 kg zlatih kovancev, funtov-šterlin-gov, napoleondorov, lir in dolarjev. Srebro je vredno po minimalni ceni najmanj 2 milijona dinarjev, zlati kovanci 17 milijonov, resnična vrednost je pa mnogo večja. Sodijo, da je bil zaklad zazidan pred kakimi 20. leti. Lastnika tega bogastva še niso odkrili.
700 MEDVEDOV ZA KAPE KRALJEVE GARDE
V glavnem so medvedi zaščiteni po vsem svetu. Naijveč teh živali je še v Severni Ameriki in v Kanadi. Tudi tam so popolnoma ali deloma zaščiteni. Odstrel dovolijo le tedaj, če kje delajo preveliko škodo na drobnici ali so kako drugače v nadlego. Dokaj veliko izjemo v tem pogledu so napravili lani ob pripravah za kronanje angleške kraljice. Da je 3000 mož kraljeve garde dobilo nove kučme, je moralo dati v Kanadi 700 medvedov svoja življenja.
Pri »Smrkavem štoru« so se poslavljali
K članku »Potoški ,Hrva-tarji'«, ki je bil objavljen v 2. številki našega tednika letos 15. januarja, nam je tovariš Novak Ivan - Janez iz Ribnice poslal tele vrstice, ki osvetljujejo spomine na »Hrvatarje«:
Bilo je pred 60 ali še veči-mi leti, ko so se vozili tudi v Ribnico Hrvatarji, seveda z okrašenimi vozovi in harmonik ni manjkalo. Ustavili so se pri Miklavcu, kjer je bila gospodinja doma iz Retij pri Loškem potoku, Košmrljeva; bila je blaga duša, saj smo bili celo botrnL
Potočanje so se malo zavrteli in si privezali dušo, potem pa so jo mahnili proti Mali gori, seveda jih je spremljal tudi ženski spol in jim pomagal odnašati prtljago. Ko so prišli vrh gore, je bila težka ločitev, bilo je ih-tenja in šmrkanja, da kaj! Še danes se zato pravi tam pri »Smrkavem štoru«.
Draga skodelica kave
Porota v Sacramentu v Calli-forniji je prisodila neki Anni Clark 3000 dolarjev odškodnine za eno samo skodelico črne kave. Natakarica v neki restavraciji je namreč Clarkovi servirala vročo kavo — za vrat.
Pijančeva smola
Neki Marl Juels v nemškem Po-renju se je zamudil v gostilni do treh zjutraj. Ker ni mogel nikjer dobiti taksija, da bi ga potegnil domov, je poklical rešilni avto iz bolnišnice. Ta je res takoj prišel in pozni natrkani gost se je hitro vsedel vanj. Med potjo je še potožil spremeljevalcu, da ga hudo črviči v trebuhu, nakar je zaspal. Ko se je čez 12 ur zbudil, seveda v bolnišnici, je ugotovil, da nima več slepega črevesa. Zdravniki v bolnišnici so namreč sodili, da je vzrok trebušne bolezni prav gotovo slepo črevo. Zato so mu odprli trebuh in izrezali slepo črevo, akoravno ni bilo niti najmanj vneto. Tako je pijancev »trik« njega samega sta! operacijo, brez katere bi lahko bil. Kako lepo bi bilo, če bi zdravniki operirali takim žolnam tisto suho žilco, ki jih priganja na prekomerno uživanje alkohola!
mednarodno akcijo; govorijo tudi, da spadajo bradači in br-kači med miroljubne ljudi. Kdor bo vsako jutro zaposlen z nego svoje brade in brkov, bo znal, tako menijo ustanovitelji društva, reševati tudi vsa mednarodna vprašanja z razumevanjem in ljubeznijo do bližnj'ga.
Poleg »Društva od žensk pretepenih moških«, ki so ga ustanovili v Ameriki, kjer mrgoli podobnih prismodarij na koše, skrbijo za zabavo torej bradati in brkati Francozi.
Otroške poroke in razveze v indiji
Kot poroča indijski statistični urad je v Indiji 133.828 deklet v starosti od 5 do 14 let, ki so vdove ali pa ločenke. Po istem poročilu se 14 odstotkov otrok poroči v starosti od 5 do 14 let, čeprav zakon iz leta 1929 izrecno prepoveduje poroke žensk pred 14 letom. Indija ima danes okrog 375 milijonov ljudi. Splošna navada je, da starši poroče ženske otroke že v starosti od 5 do 14 let.
Glavno mesto Kolumbije mesto tatov
Glavno mesto južnoameriške države Kolumbije — Bogota — je postalo na svojstven način »slavno«: dobilo je naslov »Mesto tatov«. Bogota kna namreč svetovni rekord v številu in tehniki tatvin. Pred nedavnim so na primer nekemu znanemu pridigarju neopazno ukradli na prižnici, pred vsemi poslušalci, denarnico iz notranjega žepa. Vlada je poklicala iz Londona Šari spretne kriminaliste iz Scotland Yarda, da pomagajo odkriti tatove. Prvi rezultat tega obiska je bil viden že na bogotski postaji: strokovnjakom so ukradli vtso prtljago.
Dokaj čudna in tudi krivična je zakonodaja v Kolumbiji. Tisti na primer, ki v svojem stanovanju zaloti tatu bn ga ubije, ne odgovarja pred sodiščem za kaznivo delo, Ce pa zaprejo tatu na pri javo kakega privatnika, mora ta nositi stroške za prehrano zaprtega taitu.
če vojvoda igra v nedeljo
PrezbiterLjanski kongres v an gleškem mestu Oswctry je prejel protest, podpisan od 13 tisoč pres-biterijancev v Gallesu. Protest izraža »globoko ogorčenje«, ker je edinburški vojvoda (mož kralji ce Elizabete) igral partijo pola v nedeljo, na »Gospodov dan«. Protest sicer pohvali vojvodovo pridnost v delovnih dneh, vendar bi moral (poudarja protest) le misliti na »težke duhovne posledice za življenje države«, ki jih lahko povzroči obnašanje tako visokega nedeljskega igrača pola. Ni pv vič, da je vojvoda prišel v precep take pritike. Nedavno ie zaradi partije kriketa, ki jo ie odi gral na nedeljo, dobil »oče'ovsk opomin« nekega župnika. Ta župnik je tudi opozoril svoje vernike, naj molijo, da bi bog razsvetlil pamet vojvodu Filipu, da bi spoznal vso »resno nevj.nm svojega vedenja«.
»Nadaljujte s prevajanjem!« 1
Pa tudi Poldetu ni šlo za cink' bolje od Pepeta.
Profesor je ponovil svoje prvo vprašanje.
Polde ga je veselo pogledal in prav tako odgovoril: »Ker sem bil len, gospod profesor!«
Tedaj je profesor potegnil očala z nosa in počasi narekoval pri-musu: »Vpišite v razrednico: Smrke Leopold zaradi plagiata (slovstvene tatvine) kaznovan z dvema urama karcerja.«
Kaj je bil karcer, stari študenti še vemo. —Vipi—
ZA DOBRO VOLJO
Ce bo huda ura
Miha jo primaha domov precej zidane volje in tudi precej pozno, malce le v strahu pred svojo repenčasto boljšo polovico. V sobi molče stopi k omari, vzame dežnik, ga razpne in se usede na tla. Žena osuplo gleda, češ kaj bo, nato pa vpraša: »I Miha, kaj vendar počneš? Se ti je zmešalo?«
»Tisto pa ne,« se odreže Miha, »samo hude ure čakam.«
NEVARNA PRETNJA
V prevozni čoln na blejskem jezeru se je utaborit tudi krepko nadelan možak in z izbruhi svoje dobre volje razburjal sopotnike. Pa mu zagrozi čolnar: »Takoj mir, če ne boste frčali v jezero!« »Kaj!?« se našopiri vinski bratec. »Notri me boste vrgli! No, kar dajte me. Požrem vam tole lužo, da boste morali svojo škatlo po suhem drajsati nazaj!«
MAME SO pa RES ČUDNE
Mihec je primahal iz Šole in korajžno pomolil mami pod nos spričevalo. Mama pogleda in pravi očitajoče: »Mihec, Mihec, spet imaš tako slabo spričevalo...«
»Kaj slabo? Si pa res Čudna!« se odreže nadebudni sinko. »Veš, tovariš učitelj mi je pa rekel, da je še predobro zame.«
PRVIČ na PLESU
Na siifestrouo je prvič prišla na javni ples tudi Metka s svojo mamo. Pa ji po plesu pravi mama: »No, Metka, kaj se pa tako kislo držiš?«
»Oh, plesalec mi je venomer stopal na kurje oko.«
»Zakaj mu pa tega nisi povedala?«
»Ko ne vem, če je spodobno imeti kurje oko!«
IZ DEŽJA POD KAP »Hej, natakar!  Tale krompir je čisto surov. Takoj mi pokličite upravnika!'
»Oh, nikar, tovariš Maja-ronček! On je šele surov, on!«
DOBROSRČNEŽ Na klopi v parku posede-vata vdova Špela in vdovec Polikarp. Pa praui Polifcarp udoin: »Lejte, Spela: vi žalujete za svojim možem, jaz pa za svojo staro! Bi ne bilo bolje, da začneva skupaj žalovati, a?«
RED V KUHINJI »Francka, prinesite no iz shrambe zeleno steklenico za petrolej. Na nji piše »jesih«, v nji pa mora biti mallnovec; vendar prej poduhajte, če ni morda salmijak ...«
»Jože, nikar venomer ne godrnjaj,   saj vendar veš, da znam  puško  bolje popraviti kakor ti!«
LOJZE ZUPANC:
VELIKI DNEVI
Povest
»Zivio, otroci!« je stric Jurij kričal skozi okno Starihove hiše in si s tresočo roko nažigal pipico. »Veselite se! Vojne je konec!«
»Mussolini se je zadavil, ko je hotel požreti našo lepo domovino!« je zaklicala Milavčeva MilLca.
»Obtičala mu je v grlu kakor volku predebela kost, haha!« je veselo dodal Rusov Jožek.
»Oh, mladina, mladina! Da sem le dočakal ta dan,« jih je veselo pozdravil stari Zugelj, ki je, stoječ na pragu požgane hiše, zdaj že za silo popravljene, toliko, da so imeli Zugljevi lasno streho nad glavo, smrkal od veselja in si z žulj evo desnico brisal solzne očL
Zugljeva Jelka je cd nekod prinesla italijansko čitanko, iz katere so se morali dobraviški otroci učiti italijanskega jezika, dokler so še obiskovali pouk pri maestru Bastianiju.
»Zdaj pa raztrgajmo to tujo uftenoet!« se je zasmejala.
»Da, raztrgajmo ]oi« so nestrpno zakričali za njo prav vsi.
»Dosti solz smo pretočili zaradi nje in zaradi maestra Bastianija!«
»Nasujmo krpati te vražje knjige po vsej vasi, pa vseh stezah!«
Zugljev Jožek je potegnil laško čitanko iz rok svoje sestrice in jo pričel cefrati na drobne koščke. Vrgel jih je v zrak in veter je razpihal fašistične molitvice po vsej vasi. Vmes je kričal in oponašal Bastianija: »Tobro tako! Bravi, ragazzi!«
»Hahahahahaha!«
»Poteptajmo te ostanke fašistične lažikulturel« >Poteptajmo jih!«
In zagnali so se za listi raztrgane knjige ter skakali po njih, ponoreli od veselja, ki jim je prekipevalo v prsih.
»Takol Dober nauk do smrti ne škoduje, slabega pa poteptajmo v prah!«
»Nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan!«
»Si, si, bambini! Tobro tako!« je Zugljev Jožek oponašal Bastianija in žel vihar smeha za svoje posrečeno spakovanje.
»Ha, šele zdaj se mi je zasvetilo, zakaj so fašisti davi kakor nori tekli skozi našo vas...« je stari Zugelj kar preko pota zaklical sosedi.
»Bežali so, bežali, tralaln!« so otroci, ki so slišali ta pogovor, neugnano zapeli in skakali ko ponoreli.
»Živela svoboda!«
Presrečni nad velikim dogodkom, ki je izruval strah iz njihovih mladih src ter napolnil njihove duše z radostjo, so se prijeli za roke ter zapopevali in zaplesali staro belokranjsko kolo:
»Igraj, kolce, ne postavaj...« »Nisem došel kola igrat... neg' sam došel divojk zbirat...« »Ni devojka nakičena, nit' veselce pozlačeno...« Ko so se naplesali, je Danica pokazala na de-dovo kov^enieo, ki Je, brca strehe in z ožganim zi-
dovjem od lanskoletnega požara še vedno zapuščena samevala pokraj Starihove hiše,
»Aha, kaj pa tole?« je veselo plosnila z rokami. »Prišel je čas, da odpravimo sramoto z naše hiše! Na Slovenskem smo mi gospodarji!«
»Jej, saj res! Odpravimo italijanski napis!« je od veselja nad tem odkritjem poskočila Rusova Vida.
»Zivio, odstranimo ga!« »Takoj z barvo nad besedo fabbro!« »Barve nimamo...« se je spomnil Zugljev Jožek.
»Čakajte, v kovačnici je imel naš dedek kolo-maz,« se je zasmejala Danica in se vriskajoč zagnala proti kovačnici.
»Poiščimo ga!« so se vsuli za njo.
Pohiteli so med vžgano zidovje, kjer je prežgan kovaški meh kljuboval vremenu, izpostavljen snegu in dežju, ker je bala kovačnica brez strehe. Oh, meh, stari dobri meh! Kolikokrat si pihal in puhal staremu kovaču! Zdaj si podoben le še kakšni napihnjeni, poginuli živali.---
Za mehom so otroci iztaknili posodo s koloma-zom.. Od veselja nad presenečeno najdbo so zakričali, da je odmevalo v Veliki lozi.
»Čakaj, ti bi si namazala obleko!« je dejal Zugljev Jožek in nestrpno potegnil majhno čebrico s' kolomazom iz Daničinih rok. »To je moje delo!«
Prislonili so lestev ob zid in Jožek je pričel mazati s črnim kolomazom po italijanskih črkah.
»Pazi, da ne zamažeS slovenskega napisa!« ga je opomnila Danica. »Ostati mora na kovačnici za spomin na pokojnega očeta! Kadar so bo Tijče povrnil od partizanov, bo nadaljeval z delom v kovačnici. Pazil Očetovega imena sa ne dotikaj!«
Kakor podlasica je Jožek po opravljenem dela skočil z lestve.
»Tako, ta naloga je končana!<
In čez Čas se je z narejeno žalostjo zagledal v pomazano besedo fabbro ter hudomušno zatarnal:
»Eh, ragazzi, ragazzi, cosa lavorate?«
»Bone, bone, tobro tako!* so otroci vzklikali in se krohotali. ■ »Živela svoboda!«
Takšen veseli direndaj so prinesli v vas, da Dobravčani kaj takega še niso doživeli. Od veselja so jim solze navrele v oči in gledajoč to svojo decico, srčiko rodu, za katero so trpeli in zanjo v času vojne trepetali, so za kratek čas pozabili na prestano gorje, na lanskoletni požar v vasi, na pogorišča, na vse, kar so prestali v sužnjih dneh, ko so fašisti teptali njihove narodne pravice in jim odrekali pravico do življenja na zemlji,'katero so v trdem delu napajali z lastnim znojem; pravico do življenja na grudi, katere sinovi in hčere so bilL
Veliki dnevi trpljenja so se umaknili velikemu dnevu veselja, ki ga je prinesla zmaga pravice nad krivico.
Naslednji dan so je sredi popoldneva oglasila v Veliki lozi vesela pesem harmonike.
Dobravški otroci so se spustili v tek po vasi. Hiteli so nasproti partizanom, ki so po svojem kurirju Gregorju že sinoči napovedali obisk težko prizadetim Dobravčnnom. Napovedali so slavnostno zborovanje, združeno s kulturno prireditvijo.
Harmonika je vriskala v sončen dan. Borci Pch toč ni ko vo čete so peli:
»Hej brigado, hitite,
razpodite, zatrito
požigalce slovenskih domov ...«