RrajßuQü kDofßreßua 5Z5L- Roq Koö.-äU.^öo de Pill 5 Vi /'A ■t. 11 - Takoj po novem letu 198o so v ljubljanski bolnišnici začeli zdraviti našega ljubljenega predsednika tov« Tita. Bil je operiran. Odrezali so ru levo nogo. Težko je zbolel tudi za pljučnico, na ledvicah in srcu. Zdravniki se trudijo, da bi ohrnnili njegovo življenje, Ha dan, ko pišemo te HOVICE, so zdravniki sporočili, da pljučnica pojenjuje, da pa je vročina še vedno visoka. Prisrčno mu želimo zdravja. X X ./v Značilnost planiranja v socialistični samoupravni družbi je aktivno sodelovanje pri dogovarjanju o akciji za v bodoče (5 let) vseh, ki sredstva pridobivajo in trosijo. Zato smo tudi v krajevni skupnosti Kog pristopili k izdelavi osnov za izdelavo srednjeročnega plana 1981-1985. Odbor za plan pri krajevni skupnosti Kog je dne 2.4.198o, predložil svetu krajevne skupnosti, izvršilnemu odboru KK SZDL Kog in članom ZK krajevne skupnosti Kog svoj osnutek srednjeročnega plana 1981-1985, ki je kot predlog bil sprejet in ga dajemo v javno razpravo. Temeljna ugotovitev je, da število prebivalcev krajevne skupnosti Kog vstrajno pada. Poglejmo razpredelnico; 1961 1971 1978 198o 1985 2ooo SKUPAJ • 137o 1155 lo9o loči 986 93o % prebival- 79>41 73>°7 62>45 6l>°° 58'34 46»13 stva Če upoštevamo pravilo, da samo ljudje in njih število ustvarjajo pogoje za razvoj kraja, potem se nam obeta nazadovanje ali v najboljšem primeru stagnacija. Kaj torej moramo storiti, da bi preprečili vstrajno upadanje števila prebivalstva ra Kogu? Ustvariti moramo ugodnejše delovne in življenjske pogoje. Med te zlasti sodi: - Izboljšanje pogojev za kmetijsko proizvodnjo v obeh sektorjih lastništva. Tu je potrebno doseči pravilno vrednotenje dela v kmetijstvu, ki se odraža preko cen kmetijskih proizvodov oz. pridelkov, spremembo načina proizvodnje na razdrobljenih parcelah, melioracijo in komasacijo, itd. i j j - 3 - i i i i - Odpiranje novih delovnih mest, kjer bi zaposlili : delavce, ki sedaj hodijo na delo izven krajevne ■ skupnosti Kog oz,, kjer bi na novo zaposljevali. j - Potrebno je organizirati uslužnostne dejavnosti j (krojaško, šiviljsko, čevljarsko . ..) ter gostinsko i rekreativno dejavnost. j - Potrebno je omogočiti stanovanjsko gradnjo na razširjenem gradbenem okolišu. i Predvsem je potrebno pristopiti k družbeni gradnji stanovanj, da bi zadostili nujne potrebe mladih ; delavskih družin in za potrebe družbenih služb. i - Potrebno je končati asfaltiranje ceste Lačaves-Vuzmetinci. Predlog prebivalcev Malega Koga pa je tudi, da se asfaltira cesta čez Mali Kog (Pukšič-Ivanjšič). V voznem stanju je potrebno vzdrževati vse krajevne ceste in objekte na teh cestah. - Potrebno je izboljšati oskrbo z električno energijo. ; - Brezpogojno moramo v naslednjih letih omogočiti v i sleherni vasi priključke na avtomatsko telefonsko centralo : - Že leta 1981 moramo omogočiti, da se sleherno gospodinjstvo v krajevni skupnosti Kog oskrbi z zdravo pitno vodo - V prizadevanju za varstvo okolja je potrebno vzdrževati odlagališča za odpadke in zelenice ter cvetne grede. - V šolstvu je potrebno (takoj) odpraviti kotobinirani pouk, kar pogojuje usposobitev dodatnih prostorov. - Tudi za otroško varstvo je treba poskrbeti nove, večje prostore. - Zdravstveno varstvo zahteva nove prostore. v - ITujno je potreben skupen krajevni prostor v katerem bi bili naslednji prostori; a) kulturna dvorana - telovadnica b) ambulanta c) gasilski dom - prostori za civilno zaščito d) pošta e) lcra j e vni ura d f) krajevna skupnost g) krajevne organizacije in društva To je obširen program, ki pa je do leta 1985 izvedljiv in ki pogojuje nadal ji razvoj krajevne skupnosti Kog, i i Kdo bo to plačal? (po našem predlogu) ! 1« Krajevna skupnost Kog 9-510.000 a) iz samoprispevka.. 6.300.000 b) po pogodbah 3-210.000 - 4 - 2. 3- 4. 5. 6. 7. 8. tO 9. <0 lo. G) 11. 1 ' 12. 1 13. 14. <33 15. (D 16. 17. 18. Kmetijski kombinat "Jeruzalem" Ormož Zasebni obrtniki "Primat" Maribor Samoupravna stanovanjska skupnost Ormož Samoupravna skupnost za cestno in komunalno dejavnost Orrao; Samoupravna požarna skupnorr Ormož DES, TOZD Elektro Gornja Radgona Skupnost PTT podjetje Maribor Območna vodna skupnost Maribor Občinska zemljiška skupnost Ormož Občinska izobraževalna skupnost Ormož Občinska telesnokulturna skupnost Občinska kulturna skupnost Občinska zdravstvena skupnost Žavrovalna skupnost Triglav Občinska skupnost otroškega varstva Skupščina občine Ormož 5.600.000 300.000 500.000 3.00.000 .'650.000 .125-000 800.000 .iooJooo .oooiooo 500.000 100.000 .100,000 .600i000 600i000 600.000 300.000 600.000 Skup 34.585.000 Pričakujemo, da bodo Kogovčani, delovne organizacije in skupnosti uskladile svoje srednjeročno planiranje (19811985). >3 Clj O Z) -a/ XXX Kot smo že poročali, bo letos na Kogu veliki praznik. Proslavljali bomo 2oo-letnico, l'o je na Kogu začela delovati prva osnovna šola. To ne bo praznik samo za našo krajevno skupnost pač pa za vso občino. Odbor za pripravo proslave se je že dvakrat sestal. Imenoval je pododbore: za kulturni, program, za razstavo in za finančna vprašanja ter propagando. Odprto je vprašanje datuma proslave. Skoraj gotovo je, da 25.maja ne more biti. Dopuščena je možnost, da bo .proslava 2oo-letnice šole na Kogu hkrati 3 proslavo ob odkritju spomenika kurirjem TV 15 (ob koncu avgusta ali v začetku septembra 198o). - 5 - n ry oi cy 5 cn vabi vse imetnike starih i priznanj in drugih predmetov, tičnim in gospodarskim razvojem tudi ročna dela. Pedodbor za razstavo poziva in dokumentov, slik, odlikovanj al ki so v zvezi s kulturnim, poli našega kraja. V poštev pridejo Pododbor vabi k sodelovanju na razstavi tudi Kogovčane, ki živijo izven Koga, pa se ukvarj in drugo umetnostjo, da sodeluj nasploh. ajo z.literarno, upodabljajočo ejo na razstavi in pri proslavi Svoje prispevke in sodelovanje pododbora, tov. Munda Viktorju, Zagotavljamo varnost posojenih predmetov. prijavite takoj pri predsedniku Vodranc-L 34. XXX Naša krajevna organizacija ZB NOV" si skupno z občinskim odborom ZZB NOV Ormož, občinsko skupščino Ormož in republiškim odborom ZZB NOV prizadeva, da b: na Kogu postavili spominsko obeležje, posvečeno kurirjem por^ta^e TY 15? ki je delovala na območju severno^vzhodnega dela Štajerske. Občinski odbor ZZB NOV Ormož je že nakazal potrebna sredstva za pripravljalna dela. Posebni odbor za spomenik je povabil k sodelovanju kiparja Černe Petra iz Ljubljane. Skupaj z našim dobrim znancem Moškon Dušanom (Kojčevim iz Središča) sta si 18.3^198o ogledala okolico, kjer naj bi spomenik stal in skupaj z ožjim odborom smo dogovorili motiv in tehniko spomenika. gospodarstvo Maiibor, v Ilovcih. TOZD Ormož na razpolago Kipar predlaga, da bi naj bilo obeležje v lesu. V to svrho nam daje 'Gozdno ogromen kostanj V naslednjih dneh bo obravnavali v širšem pofclicali tudi druge tov. Černe izdelal osnutek, ki ga bomo sestavu odbora, k sodelovanju pa bomo Kogovčane. XXX Osnovna organizacija ZSMS Kog Sestajamo se vsako soboto v star vseeno dobro počutimo. Redno se ostali pa prihajajo redko, ali Na nekaj zadnjih sestankih smo s akcijo zbiranja starega odpadni papir). Zavedamo se, papirja, kot kje v mestu, pri vsaki hiši našli vsaj pobrskajte po podstrešjih zastojn. šteje približno loo članov, mladinski sobi, kjer se sestaja 2o do 3o članov, a sploh ne. o odločili, da bomo izvedli (časopise, revije, oz. ves po naših domovih ni toliko Arendar smo prepričani, da bomo nekaj kilogramov papirja. Malo in skladiščih, upamo, da ne bo da I Zato prosimo vse prebivalce krajevne skupnosti Kog, da j nam pomagajo v tej akciji. Star papir zvežite skupaj in | ga imejte nekje pripravljenega. j Akcijo bomo izvedli eno soboto v maju. Točen datum bomo še j sporočili. j Za sodelovanje se vam že v naprej zahvaljujemo. Predsedstvo 00 ZSMS Kog XXX Čas kolin se izteka. Ostajajo nam prijetni spomini in do na.daljnega tudi dobre posledice. Jaz sem strašno radoveden, kakšne so to Snajdarjeve ih Kosove čurke, klobase in meso, njihova Irena pa tako opisuje KAK SMO SVIJO KLALI Stara mama je podkrmila veko svijo. V tunki smo že dugo meli!nasajeno kvočko te pa smo rekli, da bi toto svij o zaklali. Bijo je megleni den, pa se je mesar ne preveč dopaščjo. "Dober den, pa celi den!" je reico. Malo je gutno, te pa smo spistili svijo viin. Bilo nas je čiida takših, ki bi radi vidli, 'kak de opala. Mesar je streljo, šus je šo v srdino keblače, svija pa je ne opala.. Pod en kraj se je 2-aražaj.a, te pa začela hoditi po dvori okr^g kak ringlšpil. "Kaj pa de ze!?" smo se strašili. Dedi so začeli čiida povedati, kak bi jo keri zgrabjo, samo nibeden je ne vtipo. Nazadjo je svija hejala hoditi vokrog. Zasuknola je po štengah, tan pa smo bili mi deca. Dobro ka so štenge visoke, pa je ne mogla gor, drgači bi venda bijo keri poscani. S šteng se je napotila nazaj v hlev. Mesar jo je še enkrat streljo, te pa je le opala. Žabo jo je glih v srce. Večer smo meli že puno čurk, klobas pa mesa. "Tote koline bimo dugo punili,,? je reko mesar. "Zaj ki ga svije več nega, si lahko kuine odehnemo." Irena Kos-, 6.b Lačaves št. 61 - o 0X0o- Tisto okoli vode in cesto ni nič hudega, toda Valerija, kaj pa, če se tisti Italijan sprehodi s svojo piuško^tudi okrog najinega doma?! Pa če nar?. tisti tvoj simpatični 1 Indijec prehudo zameri zaradi tistih gat? Dobro, ¡fš, j tvegajva. - 7 - VODRENSKI VRH Tudi v našoj vaškoj skupnosti se nedamo driigin kraj on pri napredki. Negda je bij o skoz našo ves globok pa blaten klajec. Če so si lidje šteli spraviti z jiv, so kola mogle po blatnen klajnci vleči štiri krave, kak se je reklo na forajt;, al pa so si vse znosili domu v koših. Na bregi je tudi nigdar ne bilo vode. Vso smo mogli nositi z grabe, s Tumpovčaka. Te pa so se le enkrat lidje vkup seli pa se dospominali, ka bodo napravili vodovod. Odkraja so vodovod delali samo štirje, gda pa so drugi vidli.; ka ga nade heca, so še uni stopli kcoj. Zrihtali so mlako v r Tumpovčaki, ki je mela močno zviroko. Tak so na tisten mesti leta 197o napravili velko vodno zajetje. Te je v tisten leti vsaka družina v našem kraji dobila vodo. Gda smo rešili problem z voddj, so ae odmah hapili driigoga. Začeli so popravlati cesto, ki je bila v deži kak hudournik, puna kolomijavk. Dopelo se je buldožer, ki je klajec razširjo. Lidje so skopali jarke, te pa je že Čurinov Ivek začejo navažati šoder. Zaj pa se naši dedi že spominajo, kak bi se hapili asfalta. Negda so se vsi zogibali Vodrenskega vrhat zaj pa so v toten vrhi zrasli vikendi kak globa je po deži. Ciida so jih prinas zazidali Hrvati. Doj šli pa so trije čista lučki lidje: Švicarka, Taljan pa Indijec. Vsi trije so jako vludni in se privajajo na živleje v toten kraji. Deca jih radi poslušamo, kak gučijo al pa gledimo jihove šege. Taljan ma jako mlado ženo, zato hodi cele dneve s puškoj pa s psom okoli hiže. Mož od Švicarke se jako rad pobaha s svojim mercedeson, pa tudi z lepoj hižoj. Z Indij con Džigindron se jako dobro razmima. Un ma svoje šege; neče jesti govedine pa je hiid na nas, zato ka mamo krave privezane. Prijih duma so krave svete živali. Gda je jako mrzlo al pa ide dež, si na glavo zveže nekši sivi robec, ki zgledne kak kakše gate. Drgači pa je fajn človik. Vsakomo gre rad pomagat. Valerija Kolarič, 5«b Lačaves št. 5o XXX Izvršni svet skupščine občine Ormož je na seji dne 28.2.198o sprejel odredbo o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekline. Odredba je objavljena v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 6 z dne 13.3.198o. Že nekajkrat smo v Novicah opozorili na nevarnost stekline in na dolžnost slehernega, da sodeluje pri preprečitvi te nevarne bolezni. Tokrat obveščamo o naslednjem: - Po odredbi je območje občine Ormož neposredno ogroženo s steklino. - Vsi psi, stari nad 4 mesece, morajo biti cepljeni proti steklini. - Obvezen je kontumac psov in mačk. Noben pes in nobena mačka se ne sme prosto gibati izven dvorišča lastnika. - Lovci so obvezni pristopiti k pokončevanju lisic, jazbecev, kun zlatic in belic, dihurjev ter velike in male podlacice. Lovci so dolžni pokončati tudi klateče pse in: mačke. - Kdor bo kršil določb? te odredbe, bo kaznovan po zakonu o zatiranju živalskih kužnih bolezni in po zakonu o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi. (Uradni list SFRJ, št. 43/76 in 58/78.) Spoštujmo odredbo! XXX i Sodelovanje med sosednjimi krajevnimi skupnostmi se doseže na različne načine: s skupno gospodarsko! akcijo (asfalt, vodovod itd.) ali pa tudi kako drugače. Sodelavec Novic, dr. Metla je za sodelovanje s krajevno skupnostjo Središče izbral tisto "kako drugače". Tam si je izbral mamico svoji hčerkici in tako ustvaril najbolj pristno zvezo med krajevno skupnostjo Središče in Kog, še posebaj pa med kmetijskim in vzgojno izobraževalnim poklicem. Kakšne bodo posledice te zveze ko bodo nosilci "zvezani", tega še ne vemo. Pričakujemo, da bo Janja rekla svoje. Vse to pa je menda tudi razlog, da ni izšla fašenska številka Novic in da v tej številki ni glasu o dr. Metli. X X Dne 19.3»198o je bil na Kogu ustanovni občni zbor društva upokojencev Kog. Prisotnih je bilo nad loo članov. Izvolili so upravni odbor, ki ga vodi Zabavnik Mirko. Občni zbor je pripravil in za tajnika je bil izvoljen Klanj čar Jožef iz Koga,. - o O X O o - Občinska štafeta mladosti bo skozi krajevno skupnost Kog šla 28.4.198o med 8 in 9.uro. - 9 - Pot štafete je naslednja: Vitan, Jastrebci» Kog, Gomila, Vuzmetinci. Na Vitanu jo sprejmejo pionirji osnovne šole Kog in mladinci osnovne organizacije ZSMS Kog od mladincev iz Središča. Na prireditvenem prostoru na Kogu bo osrednja proslava. Po proslavi bo štafeta nadaljevala pot proti Vuzmetincem, kjer jo pionirji osnovne šole Kog in mladinci psnovne organizacije ZSMS Kog predajo mladini krajevne skupnosti Miklavža. Na ta dan, to je 28.4.198o izobesite krajani zastave in tako bo ta dan še slavnejši. Pridite na proslavo ob 8.uri k šoli Kog. - o 0 X 0 o - Na predvečer l.maja bodo mladinci osnovne organizacije ZSMS Kog priredili kresovanje s kratkim kulturnim programom. Na kresovanje so vabljeni vsi krajani naše krajevne skupnosti. Počastimo praznik dela z našo prisotnostjo ob 2o.uri na telovadišču. V slučaju slabega vremena bo kulturni program v dvorani na Kogu. Ta številka NOVIC je napisana v 35o izvodih. Odgovorni urednik Zabavnik Drago, tehnični urednik Prapotnik Jože. Uredniški odbor: Zabavnik Drago, Mesaric Milka, Rotar Ciril, Volaj Ivan, Klanj čar Janko,