Leto XVII., st> 2X "pravoištvo; Ljubljana, Knatljeva ulica a. — releloo St. «122, 3123, uiaeratnl oddelek: LJubljana, Selen-purgova Ul H. - Tel 3492, 2492, Podružnica Maribor: Goepoaka ulica it. 11. — Telefon St 2455. podružnica Celje: Kocenova ulica St i. — Telefon št. 19a Kačuni pri pošt. Cek. zavodih: LJub-3124. 3125, 31266. Ijana št 11.842, Praga dalo 78.180, Wlen St 105.241. Ljubljana, torek Z8. januarja 1936 Cena t Din Kriza našega lesnega gospodarstva V nedeljo je bila v Ljubljani velika konferenca članov kraljevske vlade s predstavniki lesnega gospodarstva iz vse Jugoslavije. Razpravljali so o kritičnem stanju vse naše lesne stroke, ki je nastopilo zaradi popolnega zasitoja izvoza lesa v Italijo, ter o ukrepih, ki jih je treba napraviti, da se prepreči grozeča katastrofa v našem lesnem gospodarstvu. Na konferenci so naši najodliičnejši predstavniki lesnega gospodarstva pojasnili navzočim članom kraljevske vlade, ministra za šume in rudnike Djiuiri Janikovicu, gradbenemu ministru dr. Marku Kožuiljiu in ministru dr. Mihi Kreku v kakšen težavni položaj je zašlo naše lesno gospodarstvo zaradi izpadka izvoza lesa v Italijo, kamor je šlo prej preko 60% vsega našega, lesnega izvoza. Ta izpadek izvoza v ItaJlijo je povzročil zlasti v Sloveniji popoln zastoj lesne industrije in žagarskih obratov, s tem pa tudi popoln zastoj dela v naših gozdovih. Kjij pomeni zflasti za dravsko banovino ustavitev dela v naših gozdovih in v naših lesnih obratih, so mnogi spoznali šele na tej konferenci, ko so predstavniki našega lesnega gospodarstva s številkami pokazali, kakšne hude gospodarske in socialne posledice bo imel zastoj delavnosti v lesni stroki ne samo za neposredno ali posredno prizadete sloje pre-bhialstva, temveč tudi za vse gospodarstvo naše države, če ne najdemo prav kmalu nadomestila za izgubljeno italijansko tržišče. Govorniki so zlasti opozorili na dejstvo, da grozi zaradi sankcij Sloveniji največja nevarnost, ker je slovenska lesna produkcija urejena skoraj^ izključno za potrebe italijanskega tržišča in je ■virh tega zaradi geografske in tarifne lege in zaradi razdrobljenosti na veliko število majhnih podjetij in žag nesposobna ,da bi iskala novih odjemalcev nave-likih prekomorsikih tržiščih. Pri tem ima v gospodarski strukturi Slovenije lesno gospodarstvo še mnogo važnejšo vlogo, nego v drugih pokrajinah naše države, kajti skoro dve tretjini prebivalstva v Sloveniji sta v svoji življenjski eksistenci posredno ali neposredno odvisni od razvoja lesnega gospodarstva. Minister za šume in rudnike je po peturni debati v svojem zaključnem govoru sam priznal, da je Slovenija zaradi zastoja izvoza lesa najhuje prizadeta. Zanimanje za konferenco je bilo nepričakovano veliko. Obsežna dvorana v Trgovskem domu je bila nabito polna in še pri vhodih so se kar drenjali ljudje, prav tako na balikonu in v vseh sosednih prostorih. Skrb za eksistenco in za bodočnost ie privabila na konferenco tudi mnoge odllične naše gospodarstvenike iz drugih strok, ob enem pa, kar je naravno, tudi zastopnike ogroženega lesnega delavstva. Konferenca je bila v vsem svojem poteku izraz nervoznega razpoloženja, ki vlada danes v krogih vsega onega prebivalstva, ki je zaradi sankcij neposredno prizadeto. Zato je razumljivo, da so padale tudi ostre besede na vse strani. Hude očitke je bilo slišati na naslov onih držav, ki so nam obljubljate kompenzacije za izgubljena tržišča, pa obljub doslej niso izpolnile. Tako nam Francija doslej še ni dala nobenih ugodnosti. zlasti ne za naš les, medtem ko daje še nadalje za znaten kontingent avstrijskega lesa preferenčno ugodnost, ki je mi ne moremo doseči. Z velikim odobravanjem so predstavniki našega lesnega gospodarstva sprejeli izvajanja bivšega ministra za šume in rudnike in sedanjega direktorja državnega podjetja »Šipada« g. Ulmanske-ga. Kot predsednik centralnega odbora lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije je v izčrpnem referatu iznesel vsa najvažnejša vprašanja, M jih je treba rešiti, da bomo lahko vsaj deloma nadoknadili izgubo na italijanskem tržišču- Pritrjevanje je zlasti žel, ko je iz-rajal zahtevo, da ne smemo gospodarskih vprašanj reševati ločeno vsako za sebe. ker so vsa gospodarska vprašanja ozko povezana med seboj; zato moramo vse naše gospodarske sloje združiti v osrednji gospodarski svet, kjer- se morajo izravnavati vsi nasprotujoči interesi- Odločno je nastopil tudi proti po-selxni politiki, nekaterih velikih lesnih industrijskih podjetij, M so last inozemskega kapitala- Ta podjetja ovirajo zgraditev močne skupne organizacije našega lesnega gospodarstva, ki je neobhodno potrebna, če hočemo pravilno usmeriti naš izvoz lesa, zlasti pa, če se hočemo pogajati z drugimi državami na podlagi načela, da kupujemo predvsem v onih državah, ki kupujejo naše blago. Mnogo kritike je od vseh strani padlo na račun Narodne banke, zlasti zaradi obračunavanja izvoznih terjatev. Naši izvozniki dobe izplačane svoje italijanske terjatve iz kliringa le po tečaju 315 Din za 100 lir, dočim se našim uvoznikom obračunava lira po 355-40 Dira. Naše lesno gospodarstvo je itak že dovolj hudo prizadeto zaradi zastoja v izvozu in mora sedaj še utrpeti znatno izgubo pra tečaju za italijanske terjat- GRŠKE VOLITVE BREZ ZMAGE Nobena stranka ni dosegla absolutne večine mandatov, tako da bo vsaka vlada navezana na koalicijo — Volitve so potekle mirno Atene, 27. januarja r. Včeraj so se vršile v Grčiji prve parlamentarne volitve po obnovi monarhije. Izid volitev kaže, da so bile volitve svobodne, glavna borba pa se je vršila med Venizelosovimi liberalci, ki so bili do včeraj še republikanci in Kondiliso-viini monarhisti. Borba je bila ogorčena in so na oteh straneh razvili najživahnajšo agitacijo. ki pa je z malimi izjemami ostala v mejah zakona. Izid nedeljskih volitev se more smatrati za pravi izraz volje grškega naroda. Grške politične kroge je presenetil veliki uspeh generala Kondilisa. V dosedanjem par lamentu je imel samo 8 poslancev, pri včerajšnjih volitvah pa jih je po doslej znanih rezultatih dobil okrog 88. Na drugi strani pa ni nihče računal, da bi po vsem, kar sa je dogajalo v Grčiji, dobil Venizelos tako veliko število glasov, tako da bo njegova stranka po številu mandatov v novem parlamentu najbrž najmočnejša skupina. Venizelos je dobil nad polovico vseh glasov v grški Makedoniji in Trakiji ter na otokih, ki so bili že od nekdaj njegova domena. Nasprotno pa je v stari Grčiji dobil la prav neznatno število glasov. Tretja karakteristika včerajšnjih grških volitev je v tem, da so male strančice — pri volitvah je nastopilo osem strank — izšle iz volitev decimirane in so skoraj popolnoma izginile. Kljub hudi gospodarski stiski so zelo slabo odrezali tudi komunisti. Ministrski predsednik Demerdzis je danes opoldne poročal kralju o izidu včerajšnjih I volitev. Glede na to, da nobena stranka ni- ■ ma absolutna večine, so se m^d strankami že danes začeli razgovori o sestavi nove vlade. Pri vseh strankah prevladuje razpoloženje za sestavo močne vlade nacionalne u-nije, ki bi krepko podprla vladarja pri njegovem prizadevanju za notranje pomirje-nja in končno konsolidacijo političnih in gop-podarskih prilik v Grčiji. V tem primeru bo dobil mandat najbrže predsednik najmočnejše skupine, to je predsednik Venizelosove liberalne Stranke Sofulis, ni pa izključeno da bo sestava vlade široke nacionalne koncentracije poverjena zopet sedanjemu ministrskemu predsedniku Demerdzisu. Če pa bi se izkazalo, da ni mogoče sestaviti trdne vlade potem je mogoče, da bo novo izvoljeni parlament v kratkem iznova razpuščen. Voditelji liberalcev izjavljajo, da so pripravljeni sodelovati pri sestavi vlada nacionalne koncentracije ter podpreti prizadevanja kralja za notranjo konsolidacijo. V atenskih diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da izid volitev v nobenem primeru ne to vplival na smer grške zunanje politike in da bo Grčija slej ko prej ostala zvesta politiki Balkanske zveze in tesnega sodelovanja med vsemi balkanskimi državami. Provizorični rezultat Atene, 27. januarja, t. Po rezultatih, ki so bili znani nocoj ob 18., so dobili od Francija Išče v Angliji miljardno posojilo Litvinov v Parizu — Posvetovanja o izpopolnitvi sodelovanja med Francijo, Anglijo in Rusijo — Pred deklaracijo Sarrautove vlade Pariz, 27. januarja, o. Danes je prispel v Pariz sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov in se takoj po svojem prihod« sestal z zunanjim ministrom Flan-dinam in ministrom brez portfelja Borneom-jem, s katerima se je razgovarjal bodočem sodelovanju Francije in Rusije. Nato je Litvinov obiskal še ministrskega predsednika Sarrauta, nakar je zvečer odpotoval v Anglijo, da se udeleži pogreba angleškega kralja Jurija. Litvinovi razgovori v Parizu so izzvali znatno pozornost Kakor zatrjuje »Ere Nouvelle«, ki velja sedaj neuradno glasilo vlade, so se razgovori nanašali na ojačenje francosko-angleško-ruskega sodelovanja, ki bi bilo najboljše jamstvo za mednarodno varnost Iz Londona so prispele informacije, da se namerava francoski zunanji minister Flandin po pogrebu kralja Jurija sestati z angleškim zunanjim ministrom Bdenoan zaradi razgovora o aktualnih zunanjih političnih dogodkih. še prav posebno pozornost je zbudila v Parizu vest, da so se v Londonu že pričela pogajanja med zaupniki pariške in londonske vlade o posojilu 4 milijard frankov, ki naj bi ga dobila Francija od Anglije. Desničarsko orientirani krogi so se zaradi tega silno razburili in očitajo me-rodajnim faktorjem, da je to cena «a katero je Francija pripravljena izpremeniti svojo zunanjo politiko v korist Anglije v italijansko-abesinskem sporu Desničarski poslanci že pripravljajo interpelacijo, ki jo nameravajo ob priliki prihodnjega sestanka poslanske zbornice predložiti o tem vprašanju zunanjemu ministru. Sarrautova vlada Je imela včeraj svojo prvo sejo, na kateri je razpravljala o deklaraciji, ki jo namerava podati v četrtek poslanski zbornici Kakor zatrjujejo, je deklaracija že sestavljena. Sar-rau/t in Flandin sta imelo zelo dolg razgovor o zunanji politiki Politični krogi pričakujejo z napetostjo kakšna bo formula, ki si Jo je vlada izbrala za označbo svoje zunanje politike. Splošno smatrajo, da bo vlada predložila parlamentu v najkrajšem času v ratifikacijo francoeko-ruski pakt. Vlada namerava v svoji deklaraciji nagi asiti predvsem naslednje: Obramba miru, republikanske državne oblike in valute, izvajanje načrta za oživljenje gospodarstva in pobijanje brezposelnosti. Glede obrambe ve. Ozkosrčnost, M jo kaže Narodna banka v tem pogledu, je zlasti v nasprotju S široikogrudnostjo, ki jo je v zadnjem desetletju česbo kazala pri dajanju kreditov izven Slovenije, tako da je marala v štirih letih odpisati na teh kreditih preko 180 milijonov dinarjev. V Sloveniji ni Narodna banka doslej še nič izgubila. Vsa tečajna razlika v kliringu z Italijo ne znaša niti 20 milijonov dinarjev in bo gotovo do polovice poravnana z vplačili po višjem tečaju od strani uvoznikov italijanskega miru bo naglasila, da ostane Francija tudi v bodoče zvesta Društvu narodov in načelom kolektivne varnosti. Ob zaključku deklaracije bo omenja tudi razpis novih parlamentarnih volitev, ki naj bi bile v ustavnem roku najkasneje 26. aprila in 3. maja in ki Jih bo vlada za vsako ceno izvedla v miru in redu. Vladno deklaracijo bo prečital v Zbornici ministrski predsednik Sarraut, v senatu pa pravosodni minister Delbos. Kljub napovedi o pomenu Flandinovih razgovorov z Litvinov im in Edenom, ki so Jih sprejeli radikali ki ostali levičarji s precejšnjim zadovoljstvom, Je izzvala veliko pozornost izjava, ki jo je dal Flandin na seji demokratske atfanse, ki ji predseduje. Flandin. Je govoril o vzrokih, zakaj je prevzel v novi vladi mesto zunanjega ministra Posebej Je naglasil, da se bodo zunanjepolitične smernice nove vlade zelo malo razlikovale od Lavalove. Njegova izjava je med člani demokratske alianse izzvala nezadovoljstvo in posamezni govorniki so nato kritizirali razmere, ki so povzročile Lavalov padec. »Jour« naglaša, da se v smislu Flandinovih izjav noya vlada načelno v ničemer ne razlikuje od Lavalove. če je to res, potem pač nihče ne bo mogel razumeti, zakaj je Laval prav za prav padel. Doslej je namreč prevladovalo mnenje, da mu je izpodkopa-la tla njegova zunanja politika. Kakor vse kaže, so govorice o pogajanjih za posojilo povsem utemeljene. »Oeuvre« namreč poroča, da je finančni minister Regmier na včerajšnji seji viade naglasil, da bi za kritje izdatkov do 1. Junija, vsekakor rabil večje posojilo, ker bi aicer težko preprečil finančne težave. Predlagal je, da bi se posojilo najelo v Angliji. Nadalje je vlada sklenila razpustiti parlament, če bi ji v četrtek ne izrazil zaupnice. Baje bo Sarraut to v svojem govoru tudi jasno povedal. Socialisti bodo podpirali Sarrautovo vlado Pariz, 27. januarja, g. Glavni tajnik socialistične stranke Paui Faure je izjavil včeraj v govorni v Chamondu, da je Lava« lov padec delo socialistične stranke. Glede nove Sarrautove vlade je menil, da to sicer ni vlada levičarske fronte, vendar pa jo bodo socialisti podpirali, ker hočejo preprečiti povratek Lavaia na krmilo. Pri vsem tem se socialisti ne bodo z nikomer vezali. blaga. Ne gre torej za tako velik znesek, posebno če ga primerjamo z dobičkom, ki ga ima Narodna banka samo na pro~ vizijah, ki jih pobira od klirinškega poslovanja in ki znašajo okrog 10 milijonov dinarjev. V obsežnih resolucijah so bile izneše-ne vse najbolj pereče zahteve našega lesnega gospodarstva ki sedaj vsa naša javnost z napetostjo pričakuje uresničenja dane obljube navzočih gg. ministrov, da bo kraljevska vlada storila vse, kar se storiti da. 300 mandatov, kolikor poslancev šteje grški parlament: liberalna stranka (Venizelos) 135 mandatov. konzervativna stranka (monarhisti generala Kondilisa in bivšega ministrskega predsednika Tsaldarisa) 125 mandatov komunisti 14 mandatov republikanska stranka 8 mandatov ostale man'še skupine 18 mandatov Čeprav volilni rezultati še niso defini-tivni, se sme reci, da bodo liberalci prišli v novo zbornico z relativno večino, ki ima tendenco, da postane absolutna. Tudi pro-tivendzelistične stranke (ljudska stranka Tsaldaristi, koalicija Teotokisa in Kondilisa ter nekatere manjše skupine) se bore z liberalci za absolutno večino. Toda v poklicanih krogih, s katerimi se ujema tudi večina strankarskih voditeljev, prevladuje mnenje, da sedanje razmere nalagaijo sestavo kabineta nacionalne unije. Vsi listi soglasno ugotavljajo, da so se volitve povsod izvršile v popolnem redu. Notranji minister Trianditilakos, je izrekel poročevalcem listov svoje veliko zadovoljstvo in poudaril, da včerajšnje volitve nimajo primera v dosedanjih volilnih letopisih Grčije. Brez večjih incidentov Atene, 27. januarja. Po vesteh iz vseh delov dTŽave so potekle včerajšnje volitve Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. brez omembe vrednih incidentov. Le v grški Makedoniji m na otokih je prišlo do manjših spopadov med pristaši Venizelosa m monarhisti, ker so bivši venizelistični oficirji, ki so se pred kratkim vrnili iz pregnanstva, razvijali ostro kampanjo, na katero so enako ostro reagirali monarhisti. V par primerih so morale poseči vmes oblasti in najbolj vročekrvne agitatorje spraviti na varno. Takoj po končanem glasovanju pa so jih zopet izpustili. Prvi odmevi v listih Atene, 27. januarja. AA. Grški listi ugotavljajo soglasno, da so včerajšnje volitve bile v redu in miru. Ljudstvo se je popolnoma svobodno opredelilo. »Katimerini« piše tole: Jasno je že, da se bodo že danes začela pogajanja med strankami o sestavi nove vlade. V liberalnih krogih trde, da bo liberalna stranka, ki je dobila pri včerajšnjih volitvah relativno večino in ki bo 7,aradi tega po vsej priliki dobila mandat za sestavo nove vlade, predlagala sodelovanje s stranico Me-taxasa. Ponudila bi mu mesto vojnega ministra. »Proia« pravi, da je treba priznati De« merdzisovi vladi, da je pripravila svobodne volitve, ki bodo lahko služile za vzgled. Venizelistični »Elefteron Vima« paše, da je glavna značilnost včerajšnjih volitev zmaga liberalne stranke. »Estia« pravi, da sta protivenizelistpami stranki Kondilisa in Teotokisa včeraj premagali veni-zelistično stranko. Grško ljudstvo, pravi list, je hotelo tudi to pot podpreti tiste, ki mu jamčijo, da bodo svoje obljube izpolnili z deM. Boji na severni fronti še niso ponehali V Tembienu po veliki bitki v splošnem zopet mir, v Geralti Abesinci še vedno napadajo Desie, 27. januarja, d. Abesinci kategorično zanikajo uradna italijanska poročila, da je italijanska vojska zmagala v pokrajini Tembienu. Po abesinskih trditvah je vsa pokrajina Tembien v posesti Abesincev in prodira njihova vojska v pokrajini Geralti, kjer boji še vedno trajajo. Italijani so dobili močna ojačenja ter se z vso silo upirajo navalu abesinske vojske. Vojska rasa Kase prodira v prostora med Makalo in Hausienom. Makala je Popolnoma odrezana od vseh ostalih krajev na fronti in se je raso Kasi po abesinskih poročilih posrečilo obkoliti velik oddelek italijanske vojske, ki ga je zdecimiral ogenj njegove vojske. Abesinci so zajeli mnogo italijanskih vojakov, med njimi precejšnje Število miličnikov. Na zapadu hna v pokrajini Geralti vojska rasa Sejuma namen, da se združi v svojem prodiranju z vojsko rasa Kase. Če se bo manever posrečil, bodo vse italijanske čete južno od Hansiena odrezane od svojih oporišč In se bodo morale predati abesinski vojski. V 10 ali 12 tednih se bo pričela deževna doba in zato je razumljivo, da žele tako Abesinci kakor Italijani izsiliti odločitev. Abesinci koncentrirajo zaradi tega svoje čete na severni fronti, kjer Italijani nimajo prilike, da bi izkoristili svojo tehnično premoč. Nasprotno priznava na južni fronti, kjer tvorijo ozemlje ravnine in hriboviti kraji, sam rasa Desta probojno moč motoriziranih divizij in italijanskega letalstva, kjer je imel priliko, da jo sam izkusi. Zopet napad na Rdeči križ Pariz, 27. januarja AA. Poročevalec agencije Ha vas javlja iz Addis Abete: Italijani so dne 1?. t m. dvakrat bombardirali abesinsko ambulanto v bližini Makale prvič 17. januarja zjutraj in pri tej pril;ki ranili sedem oseb. Šef ambulante avstrijski zdravnik Spiller in njegova asistenta Bro-chil in Ahmet. so poslali delegatu Rdečega križa v Addis Abebi brzojavko, v kateri protestirajo proti bombardiranju in prosijo mednarodni Rdeči križ, naj o tem obvesti Društvo narodov. Graziani hoče temeljito izkoristiti svojo zmago Na južni fronti je izvojeval general Graziani nove uspehe, ob enem pa je svojo fronto znatno oslabil London 27. januarja d. Na južnem abe- staši predal italijanskim oblastvom. Ugo- 1___i - __;„ i.u.aln trtt resnic- f/vuliann Jo Ho m v Vii.Hri Oh roki O anale sinskem bojišču se je izkazala kot resnična napoved, da bo po zmagi generala Gra-zianija vojska rasa Deste potisnjena proti zapadu. Velika cesta, ki je zelo dobra m ki vodi od Dola proti zapadu, Je omogočila Italijanom da so s svojimi motoriziranimi kolonami prodrli daleč proti zapadu. toda ne v smeri proti Addis Abebi. S tem se je obenem razširila italijanska fronta, ki je ie danes dolga 800 km in na kateri je razvrščenih samo 60.000 vojakov. Deli vojske generala Grazianija, ki so brli poslani naprej proti Negeliju, so v neprestani nevarnosti, da bodo potisnjeni z nenadnim napadom Abesincev proti angleški pokrajini Keniji. Abesinci so se očividno u-maknili proti severu, da bi na ta način oslabili italijansko fronto in da bi kasneje na primernem mestu izvršili protinapad. General Graiiani bo moral sedaj izvršiti novo razvrstitev čet, da bj mogel pričeti na novo ofenzivo bodisi proti Addis Abebi ali Dire- davi. . . ,.„. Za sedaj vse kaše. da so na jugu okoliščine aa ofenzivo ugodnejše sa Italijane, dočim se na severu bore samo za ohranitev svojih uspehov, ki so jih dosegli lani mesec 1 oktobra. Na severu Italijani ne bi mogli niti v primeru zmage doseči pomembnejših uspehov. Italijansko vojno poročilo Rim, 27. januarja. AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednje uradno poročilo z abesinskega bojišča: Oddelek fašističnih miličnikov lovskih enot in več avtomobilskih strojnic je pod poveljstvom miličnega generala Agostini-ja zavzel 26. t m. Malkamuri 210 km od Dola. V bojih s tem oddelkom so imeli Abesinci 1467 mrtvih, pri čemer štejemo samo tiste padle Abesince, ki so jih Italijani dobili na bojišču. Poglavar digodij-skih Soanalcev se Je a svojimi ožjimi pri- tovljeno je, da so v bitki ob reki Ganale Doria in v bojih po tej bitki imeli Abesinci nad 10.000 mrtvih. Naše izgube častnikov in vojaštva iiz Italije so minimalne, do-mačinske enote pa imajo več sto mož mrtvih, ranjenih m pogrešanih. Zaplenili smo znatne količine orožja, Skladišča orožja in drugega materijala, med drugim tudi veliko in močno radijsko postajo. Omeniti je vredno ,da so italijanske čete med zaplenjenim materijalom našle tudi mnogo verig za okovanje sužnjev. Italijanske čete so zaplenile tudi mnogo živine. Zvedeli smo, da so naše čete med bitko ob reki Ganale Doria zaplenile osebno prtljago belgijskega častnika, ki je bil kot strokovni svetovalec dodeljen rasu Desti. V obmejnih pokrajinah ob Eritreji, zlasti v Tembienu, se nadaljuje čiščenje zasedenih krajev. Ob Setitu je bdi odbit abesinski napad na slabotne italijanske sprednje čete. Letalstvo je razvilo živahno delovanje na vseh bojiščih Železniška nesreča v Chicagu Oiicago, 27. januarja b. Pozno snoči se Je pripetila na visoki železnici blizu mesta nezgoda, ki je zahtevala 50 žrtev. Dva vagona sta skočila s tira ter v višini 10 m, nagnjena 45 stopinj, proti tlom obvisela nad eno izmed najbolj prometnih cest. Policiji im gasilcem se je kljub hudemu mrazu — toplomer je kazal 22 stopinj pod ničlo — po precejšnjem trudu posrečilo rešiti potnike iz obupnega položaja. Deset oseb je bilo pri nezgodi hudo, 40 pa lahko ranjenih. > I Beležke I Angleški strah pred Nemci Pomemben članek angleškega poslanca - Najkasneje v poldrugem letu bo Nemčija zahtevala vrnitev kolonij Združena opozicija Nenadna odgoditev 2e napovedanega sestanka poslovnega odbora — Odnošaji med zagrebško in beograjsko opozicijo so še vedno le tehničnega značaja Znani govor britanskega premiera pred ostavko zunanjega ministra Hoarea, v katerem se je Baldwin skliceval na to, da so m« v sedanjem položaju usta zapečatena, je izzval razne domneve. Večina je slutila, da se za temi zagonetnimi besedami skriva bojazen za angleško pozicijo v Sredozemskem morju, ki ji je duce zapreti! z neprikrito izjavo, da si v danem položaju ne bo dolgo premišljal udariti s svojo pomorsko in zračno silo po Angležih. Drugi so zopet bili mnenja, da je imel Baldvvtn v mislih posredovalno prizadevanje belgijskega kralja v korist poravnave itaUijamsko-abesinskega spopada. Svetovni listi so se trudili, da po možnosti prinesejo javnost v temno zadevo, pa se jim ta napor nikakor ni posrečil v polni meri. NajnovejSo verzijo pa je nedavno podal v londonskih listih liberalni član londonske poslanske zbornice William Mabane, kojega Informacije izza kulis vladne politike so se doslej Se vedno izkazale zelo zanesljive in so zato tudi to pot vzbudile splošno pozornost. Mabane je skoroda popolnoma razpršil omenjeni dve verziji, ko je podrobno popisal, da je vzrok vznemirjenju daleko bližji in da ga je treba Iskati v nemškem oboroževanju. Poslanec Mabane pravi dosledno: »Prišel je čas da govorimo popolnoma trezno in odkrito. Se nedavno je Winston Churchill z izrednim pogumom razkril dejstva o nemškem oboroževanju številke, ki jih je Churchill tedaj navajal, so bile visoke da je marsikdo neverjetno zmajeval z glavo, in splošna sodiba je bila, da je zajel svoje vznemirljive Številke iz kraljestva bajk. Pravijo, da je ta članek stal pisca zelo drago. Njegov© nameravano imenovanje za prvega lorda admiralitete ni bilo izvršeno, ker bi bilo v Nemčiji zaradi njegovih odkritij vzbudilo nevoljo. Vendar pa je Churchill dobil popolno zadoščenje, ko je londonska Vlada iz avtentičnih virov prejela potrdilo, da so Churcbffl-love številke bile ne le pravilne, marveč da so postale medtem že mnogo prenizke, ker je zavzelo oboroževanje v Nemčiji tako silen razmah«. Nemčija, pravi Mabane, se ne oboro-žuje brez namena. Nemci so odločen im metodičen narod, zato ima njihovo oboroževanje gotovo resen pomen in cilj. V Berlinu ne prihajajo z zahtevami, dokler niso pripravljeni, da jih tudi izvojujejo če drugače ne gre Vse kaže, da bi prehud francosko-an-gleški pritisk na Italijo prisilil Mussoli-nija k sporazumu z Nemčijo glede Avstrije in morda celo glede nemškega dela južne Tirolske. Tako bi v Evropi nastala važna izprememba v ravnotežju. Afriški spopad ima tedaj čisto drug pomen London, 27. januarja, b. Angleški kralj Edvard VTI3. je sprejel danes deputaci-jo spodnje zbornice pod vodstvom ministrskega predsednika RaiLdwina, ki mu je izročila spomenico o sožalju in o poklo-nitvi, kakor je bila sprejeta na četrtkovi seji spodnje zbornice. V deputaciji so bile zastopane vse politične stranke. Jutrišnji pogrebni sprevod bo imel pre* hoditi celih šest miilj. Od Westminster-halla bo krenil po ulici St. James in čez Picadilly, nato pa čez Hydepark proti packi ing tonski železniški postaji, odkoder bodo truplo kralja Jurija V. odpeljali v Windsor. Kralj Edvard VIII. in vojvode Yorški, Gloucestrski in Kentski pojdejo vso pot peš za krsto. Kralj, njegovi bratje m vsi člani kraljevskega doma bodo v uniformi. Sklepni in najimpozantnejš' moment pogrebnih svečanosti bo v grobnici v kalpeK sv. Jurija v Windsorju. Ko bodo krsto spust H i v grobnico in bo canterbu-ryjski nadškof izgovoril poslednje molit« ve, bo kralj Edvard VIII. vrge! grudo prsti na krsto svojega očeta. Krsto bodo spustili v grobnico točno ob 1.30 zapadnoev-ropskega časa, ko bo vsa Velika Britanija z do-minijoni izkaaala poslednjo čast pokojnemu vladarju z dvominutnim mol« kom. Snoči so se okoli mrtvaškega odra Jurija V. »brali člani kraljevske rodbine. Med- Praga, 27. januarja, b. Predsednik republike dr. Beneš je bil dopoldne v prašiki mestni hiši. kjer ga je pozdravil primator dr. Baxa z vsemi občinskimi svetniki in Kužnimi drugimi odličniki. Dr. Baxa je v svojem nagovoru podal pregled dela, ki ga je opravila Praga v 18 povojnih letih na gospodarskem, socialnem :n kulturnem polju. Predsednik republike dir. Beneš je v svojem odgovoru predvsem poudarjal, da mora biti prestolnica vsake države vredna predstavnica drž. in naroda, želeti pa bi bilo da bi se v republiki ustvarilo več večjih središč. V nadaljnjem je dr. Beneš omenil tudi položaj Češkoslovaške kot ene izmed najvažnejših sredmie-evropskih držav in ponovno podčrtal, da bo Češkoslovaška vedno in povsod odkritosrčno delala za mir in sodelovanje z vsemi narodi posebno pa 9 sosedi. »Verujem v možnost oh ras in je treba angleški iavnosti odstraniti to zaveso iz dima izpred oči. S tam da časopisi pridajajo preveč važnosti abesinski vojini, se odvrača javnost od drugega, vse bolj pomembnega problema. Vlada pa je iz tajnih virov dobro poučena, kje je prav za prav resnična opasnost. »Naj bo že tako ali tako«, pravi Mabane dalje, »jaz sem. prepričan, da bo Nemčija v teku prihodnjih 18 mesecev postavila zahtevo po reviziji onih mirovnih določil, ki se tičejo kolonialne posesti. Treba je vedeti, da je nemško grmenja proti Rusiji samo krinka, ki naj skrije prave namene. Ko bo padla omenjena zahteva, se bo znašla Anglija pred krizo, kakršne ni biLo od 1. 1914. Nemčija si bo kratko malo skušala vzeti to, kar zahteva, kakor je brez oklevanja odvrgla one obveze versajskega miru^ ki določajo višino nje oborožitve. Nevarnost se da odstraniti samo s tem( da bi velesile že zdaj pristopile k izpre-membi dotičnih določb. Popolnoma brez pomena je zatrjevati, da se Hitlerju ne smejo dovoliti nikake koncesije. Hitler je prišel na oblast ravno zato, ker te koncesije niso bile izvršene že prej«. Ko je poslanec Mabane pisal te besede, so se v Berlinu ravno mudili člani an-gleško-nemške lige za kulturno in gospodarsko zbhžanje. Voditelj angleških gostov lord Mount Temple je govoril Nemcem lepe besede v duhu sporazuma in zbližanja. njegov govor pa doma ni vzbudil prijetnega odmeva. »Daiiy Herald« se čudi lordu ,da je govoril o občudovanju Angležev do možatega nastopa Nemcev proti boljševiški Rusiji. Lord Mount Temple ni v Berlinu pokazal nič drugega nego to, da se angleški konservativci še vedno igrajo a prijetno nado, da se bo nemški sunek dal odvesti v rusko smer. Pri tem si seveda mislijo, da bi spopad med Nemci in Rusi tako oslabil ene kakor druge, da bi Velika Britanija kar avtomatično pridobila na moči im veljavi, ko bi opasna njena tekmeca slabila dirug drugega zaradi golih svetov-no-nazornih razlik in pogledov na družabni ustroj. Na ta način bi Nemci temeljito pozabili na kolonije. List nadalje ugotavlja, da je Hitler dovolj modorj ko po Viljemovem vzorcu še nI proglasil, da je nemška bodočnost na morju. V Berlinu namreč vedo, da bi taka izjava odstranila nasprotstvo angleške vlade in vladajočih krogov proti Rusiji. Vendar bo do tegi kljub temu kmalu prišlo kajti dalekovidni možje v angleški politiki že polagoma uvidevajo, da se Nemčija ne oborožuje proti boljševizmu. Poslanec Mabane. ki je to smer izrazil zelo določno, že ni več tako osamljen v angleški javnosti tem se je na trgu pred WestmTnsterfoalIom zbrala velikanska množica ljudi, ki j« v največji tišini čakala povratka kraljevske rodbine v Bučkinghaansko palačo. Knez Pavle pred krsto kralja Jurija London, 27. januarja AA. Nj. lCr. Vis. knez-namestnik Pavle je dopoldne odšel v spremstvu jogoslo venskega poslanika v Westmiinsterhaill in se poklonil truplu pokojnega kralja Jurija. V. Pogrebne deputacije na potu skozi Pariz Pariz, 27. januarja, o Skozi Pariz je danes potovala dclegacija jugosiovenskega senata, v kateri je tudi bivši minister dr. Albert Kramer in ki se bo udeležila pogreba angleškega kralja. Z istim vlakom sta potovala v London tudi grški princ Pavle in italijanski prestolonaslednik Um-berto. Predsednik Lebrun je odpotoval v London v spremstvu Flandina in Pietrija ter vojaške in parlamentarne delegacije. Zastopnik rdeče vojske na pogrebu Varšava. 27. januarja o. Rusko vojako bo zastopal pri pogrebu kralja Jurija V. maršal Tuhačevski. Danes je prispel v Varšavo in je izjevil novinarjem, da namerava ostati v Angliji dalje časa. nitve miru v Evropi in novega podviga demokracije«, je zaključil dr. Beneš svoja izvajanja in obljubil, da bo Prago kot metropolo Češkoslovaške podpiral v vseh ozirih. Občinstvo, ki se ga je zbralo pred mestno hišo zelo mnogo, je priredilo odhajajočemu prezidento burne ovacije. Nove žrtve nemirov V Damasku Damask, 27. januarja, b. V Damasku so se danes ponovili nemiri, ki so zahtevali več smrtnih žrtev. Si raki politični voditelji »o izročili francoskemu komisarju protest proti sedanji upravi in zahttevaH zo» petno uvedbo ustave iz 1. 1928. Komisar je odklonil vsaka pogajanja na pritisk. Sirski ministrski predsednik bo baje r kratkem odstopil. Sestanki pristašev Ace Stanojeviia Predstavniki glavnega odbora bivše radikalske stranke ki so se izrekli za politiko Ace Stanojeviča, so zadnje dni živahno na delu med prebivalstvom. Imeli so v Srbiji številne sestanke svojih pristašev, med drugim^ tudi v Kruševcu tn Kuršumleji. Govorili so radikaLski prvaki Miša Trifunovič, inž. Miloš Bobi£, Krsta Miletič in dr. Laza Markovič Sestankov se je udeležilo tudi nekaj narodnih poslancev, ki pripadajo klubu JRZ. Jevticev shod v Sarajevu V nedeljo dopoldne je bil v Sarajevu na prostem shod pristašev bivšega predsednika vlade g. Jevtiča. Shoda se je, kakor poročajo beograjski listi, udeležilo kakih pet tisoč zborovalcev, po večini kmetje iz sarajevske okolice. Glavni govornik je bil g. Jevtič, ki je najprej pozival vse nacionalne ljudi k skupnemu delu za napredek Jugoslavije. V Prečanskih krajih — je nato nadalje izvajal — opažamo posebno živahno aktivnost združene opozicije, ki pa de do danes ni povedala, kaj hoče in želi. Ona nosi okoli kot svojo glavno krilatico »potrebo rešitve hrvatskega vprašanja«, pri tem pa molči, kaj si &ploh predstavlja pod tem pojmom in kako si zamišlja njegovo rešitev. Ako obstoji hrvatsko vprašanje, potem se mora ugotoviti, da obstoji poleg njega Se cela vrsta prav tako perečih vprašanj. Ako obstoji hrvatsko vprašanje v priznanju, nekake hrvatske su-verenitete in v snovanju posebne neodvisne Hrvatske, potem mora biti odgovor vsega našega naroda samo eden: nikdar in nikakor. In to baš v interesu hrvatskega naroda. To vse so nesrečne ideje naše preteklosti ter pomenjajo samo podpiranje politike onih naših sosedov, ki goje ravno napram Hrvatski svoje posebne revizioni-stiSne in teritorialne zahteve. Hrvati nimajo pravice na ta način spravljati v nevarnost nacionalni obstoj tudi ostalih ju-goslovenskih bratov, brez katerih sploh ne bin mogli obstojati. V tej smeri se hrvatsko vprašanje ne more in ne sme reševati. Tako mišljeno hrvatsko vprašanje za Jugoslavijo ne obstoji, niti ne more obstojati« Nato so govorili še Radislav Vučetič. dr. Janko Baričevič in Radmilo Grdjič. Shod je potekel v miru. Pozdrav iz Prage »MčSfanskš Beseda« v Pragi je s svojega slavnostnega občnega zbora, Id je bil 27. t. m. poslala senatorju Hribarju tole brzojavko: »Meštanska Beseda v Pragi, ki Vas radostno in ponosno šteje med svoje častne člane, Vas pozdrav+ja ob devetdesetletnici svoje ustanovitve kot prvega poslanika naroda in jugoslovenske države in zago« tavlja Vas m Vaš narod neomajne bratovske ljoibezni in zvestobe.« Izgredi v Egiptu Kairo, 27. januarja. Kljub temo, da so se dijaški voditelji sporazumeli za ukinitev stavke, so dijaka vendarle danes zopet zaioeli stavkati. V Damanhuroaiu na železniški progi ' Kairo-Aleksandrija je biio pet dijakov ranjenih v spopadih s policijo. 5u hujši eo bib dijaški nemiri dopoldne v Kadru, kjer slušatelji univerz 'n ostalih visokih šol niso hoteli v predavalnice, temveč so prirejali demonstracije proti Angliji in kreilju Fuadu. Kakor zatrjujejo. so streljali tudi na cestno železnico. tako da so morale oblasti pozvati na pomoč močne oddelke policije im vojaštvo. Pri spopadih z demonstranti je brilo baje več vojakov ubitih. Tudi v ostalih mestih posebno v Mansuri in Damand-boutu je prišlo do spopadov, ki še trajajo. Komunistična invazija na Kitajskem Kanton, 27. januarja. w. 30.000 komunistov, ki korakajo iz province Hunam proti južni Kitajski, se je polastilo glavnega mesta Kvajjang v pokrajini Kvaiču. Boje se, da bodo kmalu zasedli tudi mesto Kveti-jang, ki fe 30 km doleč proti vzhodu. "V^ada je zbrala vse razpoložljive čete. da bi sc postavila komunistom v bran. Nanking, 27. januarja Komunistične invazija iz južne Kitajske proti zapadu pokrajine Hunan, zavzema vedno nevarnejši obseg. V mestu Kvelijamg je bilo proglašeno obsedno stanje Prebivalstvo ie začelo v begu zapuščati mesto, posebno, ko se je zvedelo, da so komunisti zavzeti mesto Sengruan. ki je saimo 20 mili oddaljeno od Kvolijanga Komunistične tolpe vodi neki Holung Jubilej vseslovanskega kongresa v Sofiji Sofija, 27. januarja. AA. Društvo »Sdav-1 jan ske besede« je včeraj svečano proda« viAo 25-letnico prvega vseslovanskega kongresa, ki se je vršil v Sofiji in so se ga takrat udeležile najznamenitejše osebnosti ; iz vseh slovanskih držav. Na včerajšnji i spominski seji je predsednik društva univ. | prof. Štefan Bobčev imel govor, v katerem je poudaril potrebo solidarnosti vseh i Slovanov. General Nobile na povratku v Rim Varšava, 27 januarja, o. General Nobile je prispel iz Rusije ▼ Varšavo, kjer pa ni hotel ničesar izjaviti, zakaj ga je Mussolini pozval nazaj v Italijo. Po kratkem po-( stanku je nadaljeval svojo pot v Rim. Hudi viharji ob francoski sredozemski obal? Pariz, 27. januarja. AA. Na francoski j sredozemski obali vladajo silni viharji | Oba to i promet je ustavljen. Zagreb, 27. januarja. Nenadna odgocutev sestanka akcijskega odbora združene opozicije, ki hi se moral vršiti med 20. in 30. januarjem, je močno razburila zagrebške opozicionalne kroge. Se bolj pa način, kako se je to zgodilo. V Zagreb je že prispel dr. Jure Sutej, narodni poslanec iz Sarajeva, glavni delegat dr.-ja Mačka v akcijskem odboru. In ko so v Zagrebu vsak dan pričakovali obvestila, da prideta dr. Milan Gavrilovič in Božidar Vlajič, delegata zemljoradniške, odnosno demokratske stranke, je Večeslav Vilder prejel iz Beograda telefonsko obvestilo, da je sestanek odložen iz »tehničnih razlogov«, brez podrobnejšega pojasnila V Zagrebu so bili zelo vznevoljeni in so odpoved tolmačili kot odgoditev sestanka na nedoločen čas, oziroma celo kot prekinitev od-noSaJev med beograjskim in zagrebškim delom izvenparlamentarne opozicije. To pesimistično razpoloženje je prišlo do izraza tudi v komentarjih listov, ki veljajo za neslužbena glasila dr. Mačka. Iz Beograda je nato prišel odgovor, da termin Se ni bil določen in ga torej tudi ni bilo mogoče od godi ti. V Zagrebu ugovarjajo, da je termin med 20. in 30. januarjem napovedal tudi Davidovičev »Narod«, in da je torej pač moral biti znan tudi demokratom in zemljoradnikom. Demokrati tudi zagotavljajo, da sestanek ni odgoden na nedoločen čas, kakor se je to v prvem hipu razumelo v Zagrebu, ampak da se bo takoj vršil, čim bo položaj za to zrel. Vsa dosedanja zgodovina skupnega akcijskega odbora ne govori na korist kom-paktnosti združene opozicije. Odkar se je v oktobru prvič sestal, se gospodje niso več zbrali. Po prvem sestanku so sicer tako v Beogradu, kakor v Zagrebu izražali zadovoljstvo s potekom razgovorov, dobri poznavalci političnih razmer pa so si bili že tedaj na jasnem, da ne bosta gg. Davido-vič in Joca Jovanovič nikoli mogla pristati na zahteve dr. Mačka, s katerimi sta se njuna delegata seznanila vsaj v glavnih potezah na prvem sestanku. Delegata beograjske opozicije sta sicer načelno priznala hrvatsko nacionalno in politično individualnost, nista pa priznala konsekvence tega priznnja. Pravili so sicer, da so se sporazumeli na »zloženo« državo, kakšna pa naj bi ta bila, o tem gredo nazori zelo vsaksebi. Nekaj časa so demokrati klicali delegate dr. Mačka na svoje shode. Zagrebška opozicija je zamerila beograjski opoziciji, da ne nastopa pred svojimi volilci odkrito s programom preureditve države. Na shodih srbijanske opozicije, katerim so Prisostvovali delegati dr. Mačka, so prišli jasno do izraza nesporazumi med zavezniki Kulminacija je bil znani shod v Sabcu, s katerega sto dr. Mačkova delegata dr. Žiga Soholl in Ivan Čelan odšla zelo ozlovoljena. Od tedaj delegati dr. Mačka niso več hodili na shode srbijanske opozicije. Zato so pa govorniki na številnih opozicijskih shodih v Srbiji vsak V nedeljo je imel minister brez port-felja dr. Maha Krek shod pristašev J(RZ v št Vidu nad Ljubljano. Shod je bil v Društvenem domu. Med drugim je, kakor poroča »Slovenec«, g. dr. Krek dejal: »Odkar sem zadnjič govoril o političnem položaju 96 je v naši notranji politi« ki precej spremenilo. Dokončali smo sirom Slovenije organizacijo naše stranke, katero je bil bivši režim poskušal razbiti na sto kosov in jo je proglasil za pro-tidržavno . . . Vladma kriza, ki je nastala zaradi demisije ministrov Komnenoviča in inž. Bobiča, je nastala v bistvu zaradi tega, ker se del bivše radikalske stranke ni popolnoma zlagal z vodstvom bivše radikalske stranke. Mi smo in bomo ostali na stališču: pristaši in člani stranke, ki smo jo stvorili na podlagi skupnega dogovora in skupnega nastopa, so dolžni čtrva« ti njeno enotnost, solidarnost in moč. Ne moremo dovoliti nikomur, pa naj bi bil to navadni član aH na vrhovih vodstva, da bi motil miT, soglasje in enotnost v vrstah strtmke. Ta spor so hoteli zanesti v vlado samo, vendar pa je vlada ta napad dostojno odbila. V vladi eo ljudje, ki so j8i tja poslale bivše tri stranke, ki so stvo-rile JRZ. Vlada je torej produkt teh treh strank. Tisti pa, ki lahko v enem mesecu menjajo svoje mišljenje, naj vedo, da se zaradi resnosti poHti črnega dela ne more menjati niti predsednik vlade, niti kak drug funkcionar tako, kakor se menja srajca«. Obširno je govoril g. minister o premestitvah učiteljev, ki so vzbudile veliko po» zornost tudi v Beogradu, ter jih pojasnjeval tako-le: »Ena izmed vaših zahtev, ki sem jih povsod slišal, je bila: Popravljajte krivice 1 Zdi se mi, da se med našimi somišljeniki veliko jezite, Češ da se krivice po* pravi ja jo preveč počasi. Mislim pa, da ne mine teden, da se vsaj ena krivica ni popravila. Oni, ki »o nas pet let pritiskali, kriče sedaj po Sloveniji in posebno v Beogradu, kakor da bi mi v Sloveniji samo liberalce klati. Za vsakega učitelja, ki je bil premeščen, prihaja v Beograd nešteto intrig, deputacij, pisem, telegramov, tako da bi človek, ki naših razmer ne pozna, mislil, da je res nekaj na ,tem. Dej' stvo pa je, da }e bilo letos prestavlčenega pri nas toliko učiteljstva, kakor druga leta in nič več. (Gospod minister žal ni navedel primerjalne statistike, ki bi bila zelo zanimiva. Op. ur.). Dejstvo je dalie. <1« so naši nasprotniki podali naše najboljše učitelje na jug naše domovine, kjer so poiskali za nje kar »o najslabšega poiskati mogli. (Tudi tukaj bi g. minister ustregel vsej javnosti, ako bi navedel točne številke. Op. ur.).W smo fih premestili *amo par izven naše banovine, toda samo take, na svoj način razlagali rešitev hrvatskega vprašanja. Davidovič &e ne spušča v nikake konkretne izjave, dr. Joca Jovanovič razlaga vprašanje pred vsem kot socialno, dr. Dragoljub Jovanovič propagira novo jugoslovensko kmečko stranko, dr. Ivan Iiibar priporoča tudi enotno stranko združene opozicije, dočim je znani beograjski demokratski prvak Savko Dukanac, priporočal okrožno »samoupravo« po vzoru predvojne Srbije. Jasno je, da je vse te predloge zagrebška opozicija odbijala kot nezadostne. V vodstvu zagrebške opozicije najbolj ugibajo o tem, kateri so »tehnični razlogi«, zaradi katerih je sestanek akcijskega odbora odgoden. ker to do sedaj iz Beograda ni bilo povedano. Po zagrebškem mnenju gre pred vsem za nesporazum med demokrati in obema kriloma zemljoradnikov, kar so demokrati sami priznali v eni 6vojih zadnji izjav v beograjskem tisktL Važno vlogo igra tudi to, da dr. Maček zahteva, naj šefa srbijanske oPozicije izrecno pri-staneta na njegove načelne zahteve, s katerimi je seznanil njuna delegata ob prvem sestanku poslovnega odbora. Posebno kočljivo je tudi vprašanje Vojvodine. I* Zagreba podpirajo tako zvano vojvodinsko fronto, ki jo vodita dr. Dušan Boškovid in dr. Milan Kostič in ki zahteva za Vojvodino enako obravnavanje kakor dr. Maček za hrvatske kraje. Beograjska opozicija pa v&e take zahteve energično odklanja. V Zagrebu so mnogi ki izražajo sum, da misli beograjska opozicija bolj na to, kako bi s pomočjo dr. Mačka prišla na oblast, kakor pa na resnični hrvatsko-srb-ski sporazum. Govori se tudi da so demokrati stopili v izvestne stike z glavnim radikalnim odborom, s katerim bi morda poskusili izdelati skupno stališče z oziro« na rešitev hrvatskega vprašanja. Ker je torej, kakor izgleda, nemogoče, da bi ee štiri skupine izvenparlamentarne opozicije zedinile na skupen program glede rešitve hrvatskega vprašanja, je njihovo sodelovanje potisnjeno bolj v ozke meje. Dosedanji odnošaji se bodo brez dvoma vzdrževali tudi naprej, ker je sodelovanje vsem skupinam potrebno že zaradi možnosti, da bi 8e bodoče volitve, vrSle Po sedanjem, ali pa podobnem volilnem zakonu, ki bi tudi zahteval enoten nastop na celem državnem ozemlju. Kakor pred peto-majskimi volitvami, tako je tudi danes združena opozicija složna le v zahtevi, da se čim prej sprejmejo novi zakoni o tisku, o volitvah ter o društvih in zborovanjih. To in pa načelna zahteva po uvedbi popolne demokracije, je danes vse. kar druS izvenparlamentarno opozicijo. Dovolj je to za delo opozicije, mnogo premalo pa «a Pozitivno ustvarjanje. ki jih v dotičnem kraju že žtv krst trpe* ti in videti ni mogel . . . Kljub temu pe So nasprotniki tako predrzni, da lažejo najvišjim državnim funkdontrjem, kako mi v Sloveniji preganjamo ljudi. Končno pa pravimo, da mora ostati osnovno pravilo, da so učitelji tukaj radi naroda in ne narod radi učiteljev!« Končno je napovedal g. minister še velika javna dela, ki se bodo vršila tekom letošnjega leta v Sloveniji. »Vlada je že izdelala načrt po katerem se bo v cfrsvsfci banovini izvršilo toliko javnih del, kakor še nikdar odkar obstoja država. Ta načrt bomo slovenski ministri branifi in držaft z vsem mogočim vplivom.« Glede sankcij pa je omenil g. minister, »da niso one, ki nas bičajo, nego vojoa. Vse eno je, ali je Italija mejo zaprla, ali ne Razlika je samo v tem: če bi Italija mej ne zaprla, bi mi še naprej uvažali tja blago, ker pa so meje zaprte, nam je ostalo blago doma. Avstrija pa, za katero meje niso bile zaprte, je biago naprej izvažala v Italijo, ni pa dobrla zanj denarja ter je ostala sedaj brez kupnine in bl»- ga-« Pri zapeki, leni vero črevesju, odvišni želodčni klsMM in zastoju žolča pomaga naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. Ogl. rog. 8. br. 1MMB Gradjanski v Beogradu tepen Beograd, 27. januarja, p. Danes je gostoval Gradjanski v Beogradu, kjer je nastopil proti Basku. Bask je prepričevalno zmagal nad purgerji in jih porazil s 3cl (3:0). Vremenska napovetf Novosadska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme po vsej kraljevini ponekod, vedro. Dež v Primorju in ▼ notranjosti države. Padec temperature na severu. Zagrebška vremenska napoved za dane« Bolj oblačno, bržkone poslabšanje vremena Dunajska vremenska napoved za torek: Ponekod oblačno ki deževno. Temperato« re v nižinah višje, na gorah nižje. Motnje ne bodo trajale dolgo, toda vreme bo osta-lo milo. INSERIRAJTE V »JUTRU« Kralj Jud j V. bo položen danes k večnemu počitku Krsto s truplom pokojnega kralja bodo ob 13*30 spustili v grobnico v Windsorju Dr. Beneš v praški mestni hiš! Minister dr. Krek o premestitvah učiteljev, javnih delih in sankcijah Maši kraji in ljudje Svetosavske proslave Ljubljana, 27. januarja. Kaikor vsako leto je Ljubljana tudi letos mi dan sv. Save na iskreno slovesen način proslavila spomin največjega prosvetitelja in duhovnega preroditelja srbskega naroda. V pravoslavni kapelici vojašnice vojvoda Mišica je bilo ob 8. svečano cerkveno opravilo, ki ga je ob navzočnosti vojaštva in častnikov dravske divizije zastopnikov naših oblastev in velikega števila civilnega prebivalstva in mladine opravil prota Budimir. Ob istem času so se učitelji ter učenci in dijaki spominjali sv. Save s predavanji in dekla,macijami na vseh ljubljanskih šolah, ob 9.30 pa se je vršila skupna šolska proslava na Taboru. Okusno, razkošno okrašena dvorana je bila skoraj premajhna za množico mladine, ki je prišla v spremstvu svojih učiteljev, profesorjev in direktorjev. Prireditvi so prisostvovali tudi številni odrasli gostje, med njimi načelnik prosvetnega oddelka Breznik kot zastopnik bana. komandant divizije general Nedeljkovič in prvi podstarešina SKJ Gangl. Proslavo je otvoril cerkveni obred z rezanjem kolača, ki ga. je pravtako opravil prota Budimir. Inšpektor strokovnega šolstva prof. Presl je v globoko zasnovanem govoru orisal življenje in delo sv. Save, nato pa se je razvil skrbno pripravljeni umetniški spored. Mešani zbor državne učiteljske šole je pod vodstvom prof. Repovša zapel veličastno Adamičevo »Himno sv. Savi« in še nekaj dragih pesmi, ki so močno povzdignile ubranost vsega slavja, pestro številce učencev, dijakov, učenk in dijakinj pa je recitiralo nekaj lepih pri godni c. S posebno svečanostjo je počastila praznik sv. Save tudi letos univerza kralja Aleksandra. Slušatelji, ki so si z znanstvenimi deli priborili tradicionalne svetosavske nagrade, so se ob 11. zibrali na rekto-ratu, kjer jih je sprejel rektor s celotno univerzitetno upravo. V lepem nagovoru je rektor slušateljem predočil, kako važno je vratno strokovno delo za mladega člove- ka na univerzi. Hkratu pa je opozoril slušatelje na dolžnosti do naroda in države. Sledila je razdelitev nagrad Nj. Vel. kralja Petra II., ki so jih tokrat prejeli naslednji slušatelji za naslednje razprave: na filozofski fakulteti Maks Mastnak za »Razvoj terciarja med Savo in Tržišiko Bistrico«, sestra Justa - Marija Kerševanova za delo »Anton Tomaž Linhart kot hi-storiograf«, Herman Lešanc za »Čutno in umsko dojemanje«, (z geslom: Psihologijo lahko smatramo za osnovo duhoslovnih znanosti), Cene Logar za »Deskriptivno in genetično analizo senzitivnega in noetične-ga spoznanja«; na pravni fakulteti Janvid Flere za »Borbo proti pavperizaciji kmečkega stanu«, Jožko Pezdirc za »Krški statut«, Egon Stare za »Pravni in družabni položaj gosti'ničarjev pri antičnih narodih, zlasti Rimvjanih«; na medicinski fakulteti Jože Gabrovšek (z geslom: Mi gremo naprej!) in Rafael Dimnik za »Kapi-larno analizo seči«, Marija Rupert (z geslom: Plenus venter non studet libenter), Kristjan Dergamc in Vlado Vojska (z geslom: Ad gloriam naturae) za razpravo »Trebušno ostenje in hernije«; na tehniški fakulteti Rnman Modic za »Hidrolizo aritroamiloze«. Marjan Dorrer za »Vpliv mletja na kol^idno-kemične lastnosti škroba« in Jože Duhovnik za razpravo: Pira-čiški grohi: na teološki fakulteti Metnd Mikuš za »Odnos sv. Cirila in Metoda do Fotija«. France Dolin ar in Jože Dolenc pa za »Duhovni lik Luke Jerana«. Razen kraljevih so bi'e letos razdeljene tudi štiri nagrade drugih darovalcev. Na filozofski fakulteti je prejel Boris Urban-čič češkoslovaško nagrado za »Češke pripovednike v slovenskih prevodoto prvič polagalo račun o ovoiem delu. [z obširnega tajniškega poročila je razvidno, da društvo zelo živahno deluje. Mesečnih predavanj se občinstvo udeležuje v velikem številu, društvo se trud; za zboljšanje pouka filozofije na naših srednjih šolah, pripravlja svoj zbornik tnozofskih obravnav, prvi slovenski filozofski slovar in vrsto drugih filozofskih publikacij. Mnogo dela tudi za kolaboracijo vseh naših znanstvenih društev. Ponovno so bili izvoljeni za predsednika univ. T,>f. dr. Veber. za podpredsed. univ. prof. dr. U seme ni k. za tajnika prof. Potočnik za blagajnika univ. doc. dr. Sodnikova, za arhivarja univ. doc. Gogala, za odbornike primarij v pokoju dr. Derganc, prof Gnjezda in univ. prof. dr. Ppektorski, za revizorja pa gimnazijski direktor dr. Doiar in prof. dr. Hribar. Z občnim zborom je bilo združeno tretje predavanje v letošnjii sezoni. Gospa univ. doc. dr. Alma Sodnikova je predavala o temi; Matija Hvale, odlomek iz zgodovine filozofije pri Slovencih. Zanimivo predavanje nas je opozorilo na velik nedostatek našega kulturnega življenja. Premalo važnosti polagamo na to da bi spoznali pomen in delo znanstvenikov, ki so izšli iz našega naroda.. Precej dobro ' poznamo zgodovino našega slovstva, a kdo je vedel pred predavanjem ge. Sodnik ve, da je bil leta 1510 dekan dunajske artistične (filozofske) fakultete Slovenec — Mati ja Hvale. O njegovem življenju vemo malo. Živci je v drugi polovici 15. in prvi polovic5 16. stoletja. Rodil se je na Vač a r>ri Litiji. Predavateljica je na podagi njegovega dela prikazala osebnost prvega, doslej znanega slovenskega filozofa. Označuje ga introspektivna usmerjenost, doživetje mu je na ta način tudi vir najboljšega spoznanja. aktivitetno.voluntaristična usmerjenost in empirični pogled na svet in življenje. Slednje se izraža zlasti v tem, da polaga veliko važnost na arabsko filozofijo, ki je pretežno prirodoslovno usmerjena. Poleg srednjeveških skolastikov opažamo tudi že sveži duh renesanse. Delo njegovo se deli v tri traktate in obsega v bistvu auto-logijo, kosenologijo in psihologijo. V preglednih izvajanjih ge predavateljice so slišali poslušalci predvsem o psihološkem delu njegove filozofije, ker tvori ta osnovo za njegovo delo. Še danes aktualna je Hvaletova ločitev psihičnega in fizičnega sveta ter razdelitev posameznih plasti du-ševnosti. Poslušalci so se z glasnim odobravanjem predavaiteljioi zahvalili za njena zanimiva izvajanja. Kulturni reformator naših muslimanov Iz življenja in delovanja Džemaludina čauševiča, nčenjaka in kulturnega pionirja Sarajevo, 27. januarja. Kulturno ter socialno - gospodarsko življenje v Bosni in Hercegovini se je temeljito tepresmenilo v zadnjih 50 letih. Stari potopisi tujcev, napisani po okupaciji, so danes kaikor bajke iz »Tisoč in ene noči«, ker je val zapadne civilizacije in moderne emancipacije od tedaj popolnoma jzpreme-nil strukturo življenja v Herceg - Bosni. Posebno velike napredke so dosegli naši muslimani po zaslugi svojih javnih delavcev. V vrsti teh zaslužnih muslimanskih javnih delavcev novejše dobe zavzema odlično mesto upokojeni reis-ul-ulema Dže-maludin čauševič. Njegovo življenje in delovanje nudi nazorno sliko velikega napredka Herceg - Bosne in tudi težav, ki so bile z njimi zvezane V enem desetletju je Čauševič ustvaril več kakor d™gi javni delavci skozi celo stoletje. Nedavno je sla- vji svoj 65. rojstni dan in 35-letnico javnega dela. Hadži Džumaludin Čauševič se je rodil v mali vasici Arapuši v Bosanski krajini. Njegov oče je bil napreden kmet, naučil ga je črtati in pisati, potem pa ga je poslal v osnovno šolo-medreso v Bihač. Po dovršitvi te šole se je Čauševič kot 171etni deček napravil v Carigrad, kjer je študiral srednjo šolo, potem pa teološko in pravno fakulteto. Siromašni oče ga ni mogel gmotno podpirati in se je sin ves čas svojih študij sam boril za obstanek. Ta borba je okrepila njegov značaj in dala vidno obeležje vsemu njegovemu življenju in del°vaI1iu- v P^i VTsti miu Je dala ta borba nezlomljivo energijo. Ko je polagal zadnje izpite na pravni fakulteti, je njegov oče nevarno zbolel in vrnil se je v domovino. Tam je tudi ostal, dasi bi bil imel v Turčiji sijajno bodočnost. Leta 1903. je bil postavljen za učitelja arabskega jezika na sarajevski gimnaziji. Dve leti pozneje je bil imenovan za člana ulema— medžlisa, leta 1909. pa za rednega profesorja na šeriatski sodniški šoli, največjem šolskem zavodu v Herceg-Bosni. Tam je doživel čauševič prvo borbo z avstrijsko oblastjo. Ker ni poznal nobenih kompromisov v življenju in delovanju, je izstopil iz državne službe Ko je leta 1913. tedanji vrhovni poglavar muslimanskih vernikov reis-ul-ulema šarac zapustil službo, so verniki soglasno izvolili za njeg-ovega naslednika čauševiča Avstrijske oblasti so protestirale proti izvolitvi in ovrgle volitve zaradi neke formalnosti. Muslimanska verska kurijs pa je pri drugih volit, vah spet izvolila čauševiča in avstrijske oblasti so ga morale potrditi. Kot islamski -verski poglavar je M čauševič ustoli- čen leta 1914. in na tem mestu je ostal do leta 1930. ko je prosil za upokojitev. Ko se je mlad vrnil v domovino, je uvidel, da lahko muslimani napredujejo samo s pomočjo temeljitih prosvetnih in socialnih reform. Tedaj so rojaki pisali sa_ mo z arabskimi pismenkami in čauševič je arabsko abecedo izpopolnil z mnogimi znaki, da bi jo prilagodil srbsko-hrvatske-mu jeziku. Razne verske knjige je izdajal v srboh hrvaščdni tiskane z izpopolnjeno arabsko abecedo. Konzervativce je ta njegova reforma silno ogorčila, naprednejši krogi pa so se za njo zavzeli z vsem ognjem. V kombinirani abecedi je bilo izdanih okrog 500.000 izvodov popularnih verskih in pedagoških razprav. štiri leta pred vojno je od arabskih pismenk preskočil na latinico, kar je bilo za to dobo smela reforma, ki .io lahko izvedejo samo prosvetni in javni delavci največje odloč- nosti. proti Cauževiču ao se širili žaljivi pamfleti, ki pa ga niso mogli ovirati. Med svetovno vojno je iz socialnih razlogov proti vsem tradicijam uvedel muslimansko ženstvo v delavnice in javno življenje in bil zaradi tega seveda spet izpostavljen napadom konzervativnih nasprotnikov. Tudi kot verski poglavar je leta 1928. izjavil, da muslimanske žene lahko hodijo odkrite in da se smejo udejstvova-ti v javnem življenju. Take in podobne reforme je mogel Izvesti samo človek, ki je gledal v bodočnost in ki si je pridobil simpatije vseh naprednjakov. Velike zasluge si je pridobil tudi za muslimanski tisk. Tri časopise je urejeval in s tednikom >Misbah« je utrl zmagovito pot latinici Bil je soustanovitelj prvega muslimanskega kulturnega društva >Gajre-ta«, dobrodelnega društva >Merhameta< in prosvetnega društva »Narodne uzdani-ce«. Tudi v pokoju ne miruje. Že nekaj let neumorno prevaja muslimansko sveto knjigo Kuran iz arabskega originala v srbohrvaščino. Doslej je kuran deloma preveden iz ruskega prevoda, Čauševič pa je prvi, ki prevaja arabski original. Velik požar pri Slovenski Bistrici V Leviču so zgorele petim posestnikom razne zgradbe Slovenska Bistrica, 27. januarja. V petek pred polnočjo je iz doslej še nepojasnjenega vzroka nastal ogenj v gospodarskem poslopju posestnika černejška Jožefa v vasici Leviču, ki spada pod občino slovenjebistriško okolico. Požar je prva opazila 32-letna pesestnikova hči šticlova Neža. Zbudila je mater in brata in vsi so šli nato budit nesrečne sosede, ki so spali pod gorečo streho, ne da bi vedeli za ogenj, černejšku so poleg gospodarskega poslopja zgoreli svinjski hlevi in čebel-nak. Zavoljo silnega vetra se je že po nekaj minutah vnela hiša posestnika šticla Štefana in obenem s hlevi in gospodarskim poslopjem zgorela do tal. Tretja žrtev ognja je bil posestnik Gašparič Blaž, ki mu je zgorelo gospodarsko poslopje. Četrto je zgorelo gospodarsko poslopje posestnic Marije in Julijane Stoparjevih. Naposled je ogenj uničil še gospodarsko poslopje in hleve posestnice Trunklove Marije. Obenem z zgradbami so postali žrtve plamenov krma, živila, vozovi, razna posoda, gospodarski stroji, orodje in nekaj svinj in kokoši. Skupna škoda pri vseh petih posestnikih se ceni na preko 300.000 Din. Razen Stoparjevih so bili vsi pogo- relci zavarovani, vendar nobeden za vso vrednost. Zaradi nevarnega požara je bila pokonča vsa vas. Vaščani so delno pomagali nesrečnim sosedom, delno pa so morah varovati svoja poslopja Mnogo pa niso mogli pomagati, ker v bližini ni dovolj vode. Gasilci iz Videža ki so takoj priMteli na pomoč, so se z veliko požrtvovalnostjo borili z ognjem. Gasili so vso noč. Na^ed-nje jutro jim je prišla pomagat še četa Loč. Oboji gasilci so potem v teku dopoldneva udušili ogenj.« O nastanku požara krožijo med domačini različne govorice. Preiskavo vodijo z vso vestnostjo orožniki, ki so tri osumljence že prijeli in zaprli. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen iz maščevalnosti. Eden izmed osumljenih aretirancev je pogorelcu, ko ga je ta nedavno odpustil iz službe, zagrozil: »Danes pojdem jaz, ne bo pa dolgo, ko pojdeš tudi ti«. Druga govorica pa dolži požiga nekoga drugega. Upati je, da bodo orožniki že našli pravo sled- pogled na pogorišče je zelo žalosten, saj gleda iz pogorišča samo nekaj zgradb, ki jih rji zajel ogenj Pogorele! so nujno potrebni pomoči, žlasti oni, ki so jim zgorela živila in krma. ljen z lovsko puško. prsih mu je zevala globoka rana. Zdravnik je našel tudi poškodbe na dveh mestih na rokah. Orožniki so takoj uvedli poizvedbe, da doženejo zagonetko mladenačeve smrti. Mnogo znakov je kazalo na nekega lovskega čuvaja, ki so ga orožniki aretirali in v soboto odvedli v ljubljanske zapore. Čuvaju so zaplenili puško in naboje. Zadeva doslej še ni povsem pojasnjena. Državno tožilstvo je na orožniško TKffO-čilo odredilo sodno obdukcijo trupla. Sodna komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika g. Zalokarja se je v soboto popoldne odpeljala z avtom v Brest. Sodna zdravnika-izvedenca sta pri raztsle3itvi prav tako kakor g. dr. M. Bitenc ugotovila, da je dobil Smole tri poškodbe, izmed katerih je bila ona v prsa smrtna. Svengali v Ljubljani Ljubljana, 27. januarja Odkar je zadnjič gostoval pri nas pred leti, se je v svoji stroki tako izpopolnil, da se je uvtsšI med njene prave veličine. Kritika tovnih listov ga označuje za človeka nadnaravne moči in vodje in jasnovidca, čigar oči premagajo še tako grefets zavedne koroške Slovenke Žrelec pri Celovcu, 27. jan. Po hudem trpljenju je umrla Neža Vo-šičeva na Sojnici, splošno znana pod imenom Tomažičeva mati. Bila je potomko znane narodne rodbine v Tucah pri Radi-šah, dobra gospodinja in skrbna mati svojih otrok. Huda bolezen ji je pred letom dni omračila um in nesrečno naključje je povzročilo njeno smrt. Ko je 21, t. m raj-nom Tomaž;čeva mati. Bila je potomka množica ljudstva na njeni zadnji poti, so bili v sprevodu posebno številno zastopani Radišani. Skozi vas Žrelec so ves čas molili v slovenskem jeziku. Pogrebni obredi pa so se vršili samo v nemščini. Župnik je molil po nemško očenaš, neki krnet z Ra-diš pa je z močnim glasom slovensko odgovarjal. Pogrebce. ki so opravljali svoje molitve v svojem maternem jeziku so neki žrelski potujčenci celo psovali. To je razumljivo, zakaj vas je dobila po sili čisto nemško lice. V cerkvi so izginili vsi slovenski napisi in so namestu njih že nemški. Tako je tudi s spomeniki na gro-beh. Siovenske knjige najdemo raztrgane po cesti. — Blaga Tomažičeva mati bo v 9rcih svojih rojakov ohranjena v blagem spominu. KINO UNION, tel. 22-21 DANES POSLEDNJIC ob 16., 19.15 in 21.15 uri veseloigra pristnega dunajskega humorja in glasbe Roberta Stolza GOSPOD BREZ STANOVANJA Film, ki po svojem humorju in vsebini prekaša vse prejšnje operete in veseloigre tega kova! Ne zamudite tega sporeda, nasmejali se boste prav pošteno! SENZACIJA! V najnovejšem Foxovem zvočnem tedniku vidite prizore iz življenja umrlega angleškega kralja Jurija V. in proglasitev kralja Edvarda Vili. za angleškega kralja. — Prizori z abesinsko-italijanskega bojišča! Spomin na Ferdinanda Schulza Ljubljana, 27. januarja. Pred nekaj dnevi je legel k večnemu počitku vpokojeni asistent bivšega deželnega muzeja v Ljubljani g. Ferdinand Schulz. Častitljivi starček je bil navdušen prijatelj prirode in naš prvi ornitolog. Rodil se je 2. maja 1849 v št. Jerneju. Njegov oče je bil trgovec in je tudi sjna določil za trgovski poklic. Ferdinand se je izučil trgovine v Celju in do nastopa vojaške službe je bil pomočnik v trgovini svojega brata v Novem mestu Po vojaški službi pa je leta 1875 nastopil službo pri deželnem muzeju v Ljubljani. Kustos Karol Deschmann je ukaželjnega uslužbenca uvedel v vse panoge muzejskega poslovanja. Schulz se je s posebno vnemo lotjl arheoloških raziskovanj. Že nekaj mesecev po nastopu svoje muzejske službe se je udejstvoval pri mostiščih na ljubljanskem barju, do svoje upokojitve pa je samostojno vodil izkopavanja na Vačah, v šmarjeti, v Roviščah pri Bučki, v okolici Kostanjevice, na Dvoru pod žuženberkom, na Dobravi pri Tolstem vrhu, pri Kranju, itd V Križni gori pri Ložu je našel kosti medveda brlogarja in je dunajski arheolog Hochstetter imenoval neko razpoko pri Križni gori po Schulzu. Schulz je vodil izkopavanja mostišč, rimskih, merovinških in starin iz hallstatt-ske dobe nad 35 let ter svoje uspehe vestno beležil v dnevniku. Kustos muzeja Deschmann je poskrbel, da so bili ti zapiski objavljeni v raznih strokovnih listih. Schulz sam se ni udejstvoval v predzgodo-vinski stroki publicistično, še večje uspehe pa je dosegel Schulz kot gatilec na polju ornitologije. Poleg Ivana Cofa v Kranj«, ki pa je začel gatiti pozneje kakor Schulz, ni bilo v deželi skoraj nobenega gatilca. Ko je balo naše lovstvo in ribarstvo na višku je šlo vse živalstvo, ki so ga lovci postrelUi in ribiči polovili skozi Schuteo-ve roke. Nad 20.000 živali je nagačil. Ure-cKl je tudi seznam v naših krajih opazovanih ptic, ki je izšel 1890 v glasniku kranjskega muzejskega društva. Ta čas je bil Schulz edina merodajma osebnost v »mitoloških zadevah ker je imel vse strokovno gradivo v rokah Slovenske nazive je vzel deloma po Freyerjevi izdaji iz leta 1842, deloma pa mu jjh je dal na razpolago prof. Anton Drganc. Pri Društvu za varstvo živali se je udejstvoval z vso vnemo nad 50 let Prvi je nabavil umetne gnezdilnice in krmilnice ter se ba-vil z naseljevanjem ptic. V teku let je nabavil v tujini in v škofjeloški okolici nad 86 vrst ptic ter jih izpustil večinoma pod Tivolijem. Izumil je tudi poseben način gatenja rib. Kot ornitolog in gatilec je dobil od raznih ustanov in na raznih razstavah mnogo priznanj. S svojim delom, ki je tu očrtan po članku pokojnega dr. Janka Ponnebška ob Schulzovi 80-letndci leta 1929 v >Lovcu«, si je Ferdinand Schulz postavil trajne spomenike. Zagonetna smrt kmečkega mladeniča Ljubljana, 27. januarja Orožniška postaja na Igu je v soboto obvestila državno tožilstvo v Ljubljana o smrti 28-letnega posestnikovega sina Petra Smoleta v Brestu, občina Tomišelj. Domači so ga pogrešali že od pretekle srede, ko je Peter krenil v krimske gozdove nabirat omelje, a se ni več vrnil. V četrtek so ga domači in sosedje iskali po vseh gozdovih v strahu, da se ni Petru zgodilo kaj zlega. Se le v petek so ga našli mrtvega pod visoko smreko v tako imenovanem Starem borštu. Spočetka so menili, da je bil Peter pri obiranju omelja padel s smreke m se ubil. Bivši župan g Modic iz Bresta pa je naprosil ižanske orožnike, da naj truplo ▼ njih navzočnosti pregleda zdravnik g. dr. Maks Bitenc. To se je tudi zgodflo, in zdravnik ie ugotovi, da je H Peter močno voljo rn živce. Na svojih potovanjih je z največjim uspehom eodekrval pri razkritjih mnogih zločinov, ki so biS v kriminalni kroniki označeni za »nepojasnjene«. Njegovi eksperimenti s© se vsakokrat posrečilo v polni meri ter dosegfli presenetljive rezultate. Njegov program, s katerim bo nastopil v Ljubljani v prostorih Elitnega kina Matice, je zel0 pester in skoraj vseka točka bo zvezana s kako šalo. Poleg resnih zadev bo torej tudi dovolj takih, ki vzbujajo smeh in se bo naše obo;nstvo ob njegovem nastopu Sijajno zabavalo Prva se-ansa bo v petek 31. t m. ob četrt na 22. in bo trajaia celi dve uri tako, da bo izpopolnila program. Vstopnice se bodo dobile že dan prej pri blagajni Elitnega kina Matice. ■ KINO SLOGA Telef. 2730 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri prekrasni češki film »HIMNA SVOBODE« ŠTEFANIK V gl. vlogi naš dobri znanec ZVONIMIR ROGOZ Film, ki je žel v Ljubljani najugodnejšo kritiko in pohvalo! Il—IMII ■■■!! ——■ II ' "I I M Celje v luči policijske statistike Celje, 27. januarja Po statistiki predstojništva mestne policije v Celju za leto 1935. je bilo ob koncu leta v Celju 112 društev (vštete niso obvezne trgovske in obrtniške organizacije), med temi BI kulturnih in prosvetnih, 31 delavskih in strokovnih delavskih. 14 športnih, 13 dobrodelnih, 7 gospodarskih. 6 narodno-obramfcnih, 4 gasilske čete in dve viteški organizaciji. Nemški manjšini pripada osem društev, in sicer 3 kulturna, 3 podporna in 2 športni. Razšla so se tri društva, eno pa je bilo obnovljeno. Raznih prireditev je bilo 136 (med tem obrtna razstava. 25 gledaliških igar in drugo). Kriminaliteta je lani narasla. Tatvin je biio 219 s skupno škodo nad 173.000 Din, od teh je bilo 21 vlomov s skupno škodo blizu 75.000 Din. koles je bilo ukradenih 49 v vrednosti blizu 35.000 Din, škoda zaradi drugih deliktov pa je znašala blizu 64.000 Din. Sleparstev je bilo izvršenih 86 s skupno škodo blizu 29.000 Din (krivce so izsledili v 84 primerih) in utaj 23 s skupno škodo nad 6000 Din (izsledili so vse krivce). Hudih telesnih poškodb je bilo 11 (izmed poškodovancev ni nihče umrl), raznih nezgod 10, nasilstvi 2 (izsledena sta bila oba storilca). Nadalje so izsledili enega razbojnika, 4 primeri izsiljevanja so bili uspešno obravnavani, manjših prestopkov (lahkih telesnih poškodb, potepušlva. prepovedanega povratka in jx>dobnega) je bilo 183 in je bilo obravnavanje uspešno v 152 primerih. Samomori so bili izvršeni 3, poiz-kušenih pa je bilo 5. Požarov je bilo 5 s skupno škodo 23.000 Din. V sodne zapore je bilo oddanih 128 oseb {112 moških in 16 žensk), odgonska posti ja je odpravila v domovinske občine 252 oseb (206 moških in 46 žensk), prepovedane ljubezni je bilo 46 primerov; od teh so bili aretiranci v 23 primerih oddani v bolnišnico. Potniških prestopkov je bilo 977. med temi 525 eestno-policijskih. Ob koncu leta je bilo v evidenci 485 inozemcev. Orožnih listov je bilo registriranih 343. Ob koncu leta 1934. je bilo v evidenci 75 potniških in 26 tovornih avtomobilov in 77 motornih koles, ob koncu leta 1935. pa 91 potniških in 34 tovornih avtomobilov in 23 motornih koles. Porast izvira v glavnem od združitve okoliške in mestne občine. Ob koncu leta 1934. je bik) v evidenci 1164 koles in 29 fijakarskih voz. ob koncu 1935. pa 2149 koles in 60 fijakarskih voz. Območje predstojništva mestne policije v Celju se zdaj krije z ozemljem mestne občine, samo da orožništvo še opravlja varnostno službo v onih delih bivše okoliške občina, ki so bik prej izven policijskega oko- Domače vesli * Za zaposlitev progovnih delavcev na območju ljubljanske železniške direkcije. Narodni poslanci gg. Avgust Lukačie, Kari Dobršek, dr. Riko Fuks in Ivan Prekoršek so intervenirali v prometnem ministrstvu v zadevi dodelitve naknadnih kreditov, da bi »d tako omogočilo izvršiti normalna dela na železniških progah in zmanjšati hudo brezposelnost v mesecih januar, februar in marc 1936. Zagotovila, ki so bila dana, dajejo upanje, da se bo v tem pogledu vsaj najnujnejšim potrebam ugodilo. * Sreski cestni odbor v Slovenjgradcu je imel 18. t. m. sejo. Predsedoval je predsednik občine in načelnik cestnega odbora Rojnik Ivan, politično oblast pa je zastopali sreaki podnačelnik g. dr. Potočnik. Med drugim sta se obravnavala obračun za L 1934.-35. in proračun za 1. 1936.-37. Obračun za L 1934.-35 izkazuje 893.079.09 Din dohodkov in 786.646.98 Din izdatkov, tako da znaša prihranek 106.432.11 Din. Obračun je skupščina soglasno odobrila. Proračun za leto 1936.-37. določa 927.025 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. __ Za prenovitev in obnovitev cest je določeno 160.000 Din, za subvencionirane ceste in podpore občinam pa 44.000 Din. Primanjkljaj 333.741 Din se bo kril s 16% dokJa-do na vse dokkdaim podvržene da/vike. Proti lanslkkn so torej doklade zmanjšane za 2%. Proračun je sikupščina soglasno sprejela. * Iz sodniške službe. Premeščena sta sodnika sreskega sodišča: Kuntarič Anto« Iz Lendave v Arilje (srez Užice), dr. Klavir Rudolf pa iz Arilja v Lendavo. * Ugotovitve zagrebških zdravnikov. Na nedeljskem občnem zboru zagrebške zbornice in ustanov Zbora zdravnikov so zborovalci ugotovili, da delujejo zdravniki dandanes pod pogoji, ki kompromitirajo njihov moralni in materialni položaj. Ugotovili so, da je sicer nad 90 odstotkov zdravnikov v državnih in ostalih javnih službah, a da mnogi v teh službah niso stanu primerno oskrbljeni. Zdravniški stan dandanes ni več svobodna profesija Od 50 zdravnikov, ki so bili še lani na stažu, so samo 4 otvorili svoje privatne ordinacije dočim vsi ostali volontirajo in čakajo na "kako namestitev. Zdravniški stan in poklic je Najtesnejše zvezan z vprašanjem zboljšanja in napredka javnega zdravstva. V Zagrebu je kakih 100 mladih zdravnikov brez zaslužka in namestitve Zdravilišče Radio-Therma, Laško Radioaktivne termalne kopeli 37-5 C. Izvrstno zdravljenje revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze i. t. d. Odprto tudi i v zimskem času. Pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni 1.100.—. V penziji je vračunana soba prehrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča. * člani ljubljanske drame gostujejo v petek 31. t m. na Jesenicah z zabavno komedijo poljskega pisatelja Niewiawske-ga. Opozarjamo cenjeno obema tvo na to gostovanje. * Umrl je 27. t. m. v Ljubljani ugledni trgovec in narodnjak g. Janko Popovi? rojen leta 1873 v Škemlievcu. okraj Metlika. Že kot mladenič je vstopil v službo pri znani tvrdki Predovič v Ljubljani. Kmalu se je osamosvojil in ustanovil svojo Izvozno firmo za živino. Delovanje tvrdke je bilo razširjeno po vsej Sloveniji in vseh delih Hrvatske in Vojvodine. Niegova firma ni uživala slovesa le v mejah naše države, temveč tudi daleč preko njenih meja. V Sloveniji je tvrdka izvažala največ iz Dolenjske. V tujih državah si je tvrdka Janko Popovič priborila na raznih razstavah več odlikovanj za odlično rejo prašičev. Pokojni zapušča soprogo Ev^enijo sinova Janka in Evalda in hčerko Vero soprogo ljubljanskega župana g. dr Adlešiča. K večnemu počitku ga bodo položili jutri ob pol 16. Pokojniku blag spomin, žalujočim iskreno sožalje! * Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazala neimenovana rodlbina v Slov. Konjicah 100 Din namesto venca na grob pok. Martinu Ogorevcu. Iskrena hvala! * šopek pomladnega cvetja, kakor vijolic, marjetic in zvončkov, in vejico z man-deljnovim cvetom nam je poslal iz Stolca v Hercegovini prijatelj našega lista g. Alojzij Verk, podpreglednik finančne kontrole. V Stolcu tudi že cvetijo marelice. Tako zgodnje cvetanje je prehitro celo za Stolac, čeprav je bolj na jugu. * Pravda kiparja Dolin ar ja s cerkveno občino v Budvi. Za srbsko pravoslavno cerkveno občino v Budvi je kipar Dol in ar izdelal spomenik pisatelja Ljubi še, ki je bil lani odkrit. Kipar je tožil cerkveno občino za zaostanek plačila Razprava se je vršila pred kotorskim sodiščem in je bila prvič odložena zaradi zaslišanja nekih novih prič. Sedaj je kotorsiko sodišče obsodilo cerkveno občino ,da mora v 15 dneh plačati kiparju Dolinarju 16.090 Din in obresti, kar znaša nekaj preko 5.000 Din. * Pomaranče v kuhinji. Pomaranče niso kaka novost za gospodinje, je pa vendarle veliko število novih receptov za prirejanje Morda je vzrok v tem, ker je veljalo to sadje doslej samo za najpriljubljanejši desert in so se v marsičem zanemarili drugi načini serviranja tega sadja. Morda pa je vzrok tudi v tem ker so se najfinejše pomaranče —velike sladke in sočne Jaffa pomaranče — izvažale samo v manjši meri, tn to v različnih presledkih po visoki ceni. Dandanes pa so tudi one poceni in dobivajo se v velikih količnah v vseh državah, da jih gospodinje ne bodo več smatrale za luksuz Zares, pomaranče so zelo uporabljivo sadje Imamo jih v kuhinjah zaradi prijetnega vonja poleg limon in posušena skorja pomaranč in limon se zaradi prijetnega vonja ceni. Tudi kot pijača so pomaranče že rMagnificat«. simfonične slike »Železolivarna«, ki jo ja napisal za veliki orkester skladatelj Mosolov, in Slavenskega »Religiofonija« za soli, zbor in orkester tudi Švarova balada »Brodniki za alt solo s spremljevanj3m velikega orkestra. u— V društvu »Soči« je predaval v soboto g. dr. Branko Vrčon o vzrokih m morebitnih posledicah italijansko-abesinske vojne. Predavatelj je pred pollno dvorano pojasnil vprašanja, ki se tičejo te vojne, ta pogajanja, ki se pletejo med Londonom, Parizom ta Rimom. G. dr. Vrčona so Sočani nagradili z velikim odobravanjem. Naposled so še vrli pevci zbora Trnovo-Krakovo zapeli »Buči, buči morje Adri-jansko. . .« u— Velikodušni dar Podpornemu društvu slepih. Veletrgovina železnine Jos. Zalta & Co. iz Ljubljane je darovala namesto venca na grob g. Ferdinanda Schultza 100 Din. v podporo za uboge slepe.. Društvo se darovalcu iskreno zahvaljuje in prosim javnost, da darovalca posnema. u— Akademski Primorcil Danes v torek 28. t. m. ob 20. redni članski sestanek. Predaval bo književnik in kritik g. Ivo Grahor. Vsi in točno! u— Dnevni 4-mesečni in večerni 3-me« sečni gospodinjski tečaj. Naibavljalne zadruge uslužbencev železnic v Ljubljani se prične 1. februarja. Pouk obsega praktične in teoretične predmete kuhanja in gospodinjstva. Ukovina je nizka. Informacije daje voddstvo železničarske menze. Pra-žakova 19 Vsiporedno se začne tudi dnevni in večerni Šivalni in prikrojevalni tečni. ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7.15 in 9.15 uri zvečer LUISE ULLRICH in MATIJA WIEMANN V VELEFILMU LJUBEZNI VIKTORIJA PO ZNANEM DELU KNUTA HAMSUNA. u— Tradicionalni obrtniški ples. 1. februarja v Kazini bo nova senzacija letošnjega predpusta. In darila . . u— Podaljšanje Gosposke ulice. V regulacijskem načrtu cest ta ulic je tudi Gosposka ulica, ki naj bi se podaljšala do Cojzove ceste. Del ceste bo vodil čez dvorišče nemškega viteškega reda. Priorat reda je v ta namen brezplačno odstopil mestni občini del dvorišča v izmeri 77 m2. Zadevni odstop je zaznamovan v zemljiški knjigi ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM v ŠIŠKI (Telefon 33-87) Devica Orleanska Veličastno. Pretresljivo. Monumentalno. Angela Zalokar, Gustav Griindgens. V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Predstave v torek, sredo in četrtek ob 7. ta 9. uri. V petek komedija: POZABI NA VSE SKRBI. Vstopnina Din 3. V soboto: STARI IN MLADI KRALJ. u— Razburljiv karambol. Včeraj okrog 14.30 je na Taboru prišlo do karambola med dvema avtomobiloma, ki bi se bil utegnil končati s precej nerodnimi posledicami, a je nazadnje samo eden izmed pasantov odnesel nekaj lažjih poškodb. Pečnikarjev avtobus, ki oskrbuje zvezo med Mestnim domom ta Sv. Križem, je tedaj privozil v smeri od Vidovdanske ceste, v istem hipu pa je po Vrhovčevi ulici prihitel neki osebni avtomobil Ker je bila cesta sicer prazna, sta oba šoferja vozila s precejšnjo brzino, a ko sta oba kratu dosegla križišče Vrhovčeve tn FUg-nerjeve ulice sta se iznenada znašla drug pred drugim. Da preprečita presilen udarec, sta oba zaokrenila volane s ceste na pločnik ta sta s tolikšnim sunkom zadela ob železno ograjo pred Korenovo trgovino, ki se nahaja prav nasproti kavarne Tabor, da sta dodobra zvila močne železne drogove. Potnikom v obeh vozilih se ni zgodilo nič hudega, pač pa je eden izmed avtomobilov pahnil po tleh 62-letne-ga upokojenega železniškega uslužbenca Luko Bašlja iz sosednje Ciglerjeve ulice, ki je nič hudega sluteč prišel po trotoarju. Ljudje, ki so se zbrali na kraju nezgode, so bili' prvi hip za Bašlja ki je močno krvavel na čelu, zelo v sfcrbeh ta so brž telefonirali po reševalce Se preden le reševalni avto prihitel, ga je že drugi avtomobil ist odpeljal na kirurški oddelek, kjer so mu nudili prvo pomoč. Kakor nam poročajo, njegovo stanje nI nevarno, a tudi obe vozili sta odesli s pozorišča le manjše poškodbe. Iz Celja e— Šolska proslava sv. Save je bila včeraj dopoldne v telovadnici mestne narodne šole ob veliki udeležbi predstavnikov civilnih in vojaških oblastev in članov pravoslavne cerkvene občine m pravoslavne šolske mladine. Prota g. Bulovan je najprej opravil obred rezanja kolača. Sledili so govor o prosvetitelju »v. Savi in de-klamacije. JUTRI! JUTRI! VIKTOR HUGO: „B E D N I« (LES MISERABLES) JUTRI PREMIERA! ELITNI KINO MATICA e— Sloviti Praski kvartet, ki ga sestavljajo Švejda (I. violina), Berger (II. violina), Čenny (viola) im Večtomov (čelo), je koncertiral 21. t. m zvečer v nabito polnem gledališču v Celju. Svejda (L violina) je profesor na glasbeni akademiji v Pragi. Bil je Ševčikov in Marteaujev gojenec. Berger (II. violina), bivši solist moravske-ga komornega združenja, je v tem kvartetu vse odtakrat, ko je ravnatelj Karlo Sancin zapustil Zikov kvartet, ki 6ta mu bila dala ime oba brata Zikova. ČJerny (viola) je najda-lje v tem združenju, ki se je rodilo leta 1919. v Ljubljani. Švajda, Berger, Cerny in četrti čelist Večtomov so resnični umetniki. O izvajanju in kvaliteti Praškega kvarteta bi bilo težko povedati z besedo to, kar v resnici nudi v pogledu tehnike, prednašaoja in skupnosti. Vse je zlito v idealno celoto in zato je razumljivo da uživa kvartet svetovni sloves. Težko je reči, kaj so najlepše zaigrali. Mozartov godalni kvartet v C-duru je zaživeli pred nfcmi kakor duh teč vrt. Schu-bertove variacije na temo »Smrt in deklica« so bi'e pretresljivo lepo podane. Kot zaključek je sledil Dvorakov klavirski kvintet v A-duru. Klavirski part je bil v roikab priznane celjske pianistke ge. Mir-ce Sancinove. ki so jo Pražami novabili k sodelovanju Resnično visoko priznanje, ki ga naša umetnica v polni meri zasluži Pianistk* ga. Sancinova je prejela krasne šomke C*K'instvo j« bi'o navdušeno kakor redlVoHodaj An1av-z< kar n«!<"> hotol' mv nebati belimo si še več takih nepozabnih večerov. e— »Pesem s ceste« v celjskem gledališču. Ljubljanska drama uprizori v torek 4. februarja ob 20. Schurekovo igro s petjem in godbo »Pesem s ceste« v režiji inž. arh. Stupice. Pri premieri te igre je odlični član ljubljanskega gledališča g. Daneš praznoval 35-letnico odrskega udejstvovanja. Poleg g. Daneša nastopijo še gg. Kralj, Sancin, Potokar in Pianecki in dami Mira Danilova in Severjeva. Igra je dosegla v Ljubljani velik uspeh. Predstava bo za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v Frajletovi trafiki na Dečkovem trgu. e— Poročila sta se v nedeljo 26. t m. v Celju g. Stanko Moškon, starešina »reškega sodišča v Kozjem, in gdč. Tatjana Maj-cenova, učiteljica istotam. Naše prisrčne čestitke! e— Samo ta teden fe še čas, da obnovite srečke razredne loterije za zadnji razred v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Zeleni domino« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Svetosavske proslave so imeli včeraj po šolah dijaki, v nabito polni dvorani Uniona Pa so se ob pol 11. začeli lepi obredi rezanja kolača, ki jih je opravil prota g. Trbojevič ob sodelovanju cerkvenega kvinteta in domačina slave g. Žike Mihajlovida Slovesni govor je imel direktor trgovske akademije g. Peter Modic. Sledile dekla-macije in petje mešanega zbora učiteljske šole pod vodstvom profesrice Vedralove, mešanega zbra trgovske akademije pod vodstvom profesorja Mirka in dijakov pevcev s tukajšnje inženjerske šole pod vodstvom g. Moleta. Zvečer je bil istotam lepo uspel koncert. a— Odhodnica profesorja Favaja. V uradniški zadrugi so napravili stanovski tovariši Profesorju g. Favaju, ki odhaja v Ljubljano na drugo državno realno gimnazijo. prisrčno odhodnico. Ob prisrčnih poslovilnih govorih se je razodevala vsa priljubljenost, ki si jo je g. profesor pridobil med svojimi stanovskimi tovariši v teku svojega 24 letnega službovanja v Mariboru. a— 60-letnico rojstva slavi te dni ugledni mariborski brivski mojster in obrtniški organizator g. Fran Novak. Iskreno čestitamo! a— Mednarodni avtomobilistl v Mariboru Včeraj popoldne so pasirali Maribor avtomobili, ki 6« udeležujejo znane mednar rodne dirke v Monte Carlo. Po mestu so bile postavljene table z označeno smerjo vožnje. a— 22:38. Pri dosedanjih volitvah obratnih zaupnikov v dvanajstih obratih bo dobili plavi 22 zaupnikov, rdeči 38, klerikal- j ni beli pa enega. Slavni telepat in jasnovidec SVENGALI PRIDE V LJUBLJANO ▼ Elitni kino Matico a— Gledališke novice. V soboto bo premiera Lichtenbergove komedije. »Kariera kanci 16 ta Winziga« v režiji g. Bratka Krefta. V vodilnih vlogah nastopijo Starčeva, Razbergerjeva, Košič. Furjan, Gorinšek, Nakrst in Grom. V četrtek zvečer bo gostoval kot Marcel v »Vesti« ljubljanski režiser Ciril Debevec. — Premiera operete »Ples v Savoyu« bo v prvi polovici prihodnjega meseca. a— Sodni paberki. Včeraj je bil pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obsojen 51-letni mizarski mojster Ivan Klančnik na pet mesecev zapora pogojno za dobo dveh let ta da plača vdovi pokojnega Janka Mlakarja, ki ga je do smrti povozil, v določenih okih Bkupno 47.500. Razen tega mora nositi vse ostale stroške. a— Vprašanje pohorske vzpenjače. Te dni je bila seja uPrave »Pohorske vzpenjače«, na kateri se je napravil sklep, da se 1. maja akcija likvidira, ako bi se dotlej ne posrečila realizacija načrta v smislu najnovejših pogajanj z neko tvrdko. a— Iz Rusije se je vrnil po 20 letih preko Maribora 43 letni Huso Mušič iz Zenice, ki je bil 15 let bolničar v Kievu in ki se je tamkaj poročil. Pravi da je samo v Kievu okoli 100 Jugoslovenov, bivših vojnih ujetnikov. a— V odbor društva hišnih posestnikov so bili izvoljeni na nedeljskem občnem zboru: Otmar Maglič, predsednik: Hinko Saks; podpredsednik; dr. Marin, tajnik; Merčun, blagajnik; odborniki: Barta. Filipčič. Kova-čič, Lah. dr. Lašič. Lašič. Paš šolski upra-vitelj Lbkman. Iz Novega mesta n— Po enomesečnem trpljenju je umrl v bolnišnici usmiljenih bratov 23-letni trgovski sotrudnik pri tvrdki Koren v Črnomlju. g. Stanko Koželj iz Mokronoga. Pokojniku je na sveti večer, ko se je vozfl iz Črnomlja domov, na poBtaji Mirni Pri vBtopu v voz spodrsnilo na stopnicah, da je padel pod kolesa vlaka ki so mu odrezala levo nogo in roko. Zdaj je smrt rešila nesrečnega mladeniča hudega trplje nja. Truplo prerano umrlega pokojnika je bilo v soboto prepeljano k star5em v Mokronog. kjer se je vtMI v nedeljo pogreb na ondotno Pokopališče. Blag mu spomni! ■ Zvočni kino Ideal ■ Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. ta 9.15 uri najveličastnejši film po znanem gledališkem komadu Ljudje v belem (Kirurg Hospitala St. George.) Skrivnost zdravnika-specialista za ženske bolezni Vstopnine 4.50, 6.50 in 10 Din. Iz Konjic nj— Nenadna smrt. V nedeljo opoldne je nenadoma umrl od kapi zadet dr. Robert Lederer. bivši advokat ta posestnik v Konjicah. Dopoldne je še opravil svoje običajne obiske pri svojih prijateljih, po kosilu se je ločil od sveta. Pokojnik je bil splošno priljubljen mož. Zapušča hčerko in sina ki živita v Avstriji. Pogreb bo v torek popoldne. nj— V soboto smo položili k večnemu počitku brivskega pomočnika Josipa Pihlerja. Umrl je v Zagrebu po težki operaciji. nj— Priprave za veliki lovski ples, ki se bo vršil to soboto v restavraciji FUipič, so v polnem teku. Obe dvorani sta spre-j menjeni v očarljivi gozd. dekoracije vedi ■ naš marljivi Lojze. Zanimanje za »lovski ples« je veliko tudi v sosednih krajih. nj— VeJikoprodaja tobaka in vžigalic v SI. Konjicah se bode preselila iz hiše kmetijske družbe v hišo ge. Krizničeve, kjer je bila do sedaj prodajalna »Tivar((. nj— Novo trgovino je otvoril v hiši g. notarja Jereba znam trgovec g. Ciril . Vrhovšek. nj— Poročil se je v Oplobnici g. Stefo Jurak, občinski tajnik, z gdč. Trobentar-jevo. Sokolskemu paru iskreno čestitamo. Iz Ptuja j— Prihodnja plenarna seja mestnega sveta bo v četrtek 30. t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu bo med drugim tudi obravnavanje proračuna. j— Ptujsko gledališče. Na splošno željo prebivalstva so naši požrtvovalni diletantje Dramskega društva ponovili pretekli petek veseloigro »Cerkveno miš«. Igralci so Be to pot še bolj poglobili v svoje vloge ter jih lepo podali. Kot prihodnja igra »e pripravlja drama v treh dejanjih »Zgrešene poti«, ki jo je napisal znani pisatelj prof. Ingolič iz Ptuja. Igro bodo uprizorili naši igralci 4. februarja. V igri nastopi todi sam avtor v glavni vlogi Mirka. Iz Laškega 1— V času občnih zborov. 18. t, m. je imelo naše Sokolsko društvo 16. rsdni občni zbor v mali dvorani svojega doma Skupščine se je udeležilo blizu 100 članov in članic iz vseh slojev. Vodil jo je starosta br. dr. Roš, ki je dal obširno predsedniško poročilo in pregled dela v preteklem letu deleč ga v tehnično-telovadsko in upravno delo. Osobito uspešno in živahno je bilo delo v telovadnici, kjer so vsi oddelki pokazali velik napredek in so odnesli tako vrste kot posamezniki pri raznih tekmah zelo častna mesta. Posebno važna pridobitev je ustanovitev mladinskega odseka: narašaj nastopa samostojno v okrilju društva, ima svojo upravo, svoj vaditeljski zbor svoj dramatski odsek, prosvetni odsek, ustanavlja si knjižnico. na Silvestrovo je nastopil na odru, skratka: nov rod vstaja. Tudi v upravnem poglodu je društvo napredovalo. Imovina izkazuje vrednost 1,116.000 Din, dolgovi pa 180.000 Din. Težko je v današnjih dneh plačevati dolgove, vsaj vsakdo komaj svoje zmaguje in vendar se je društvo znebilo najbolj morečega dolga pri Zanatski banki. Iz sledečih vzornih poročil društvenih funkcionarjev posnamemo, da šteje društvo 227 članov in članic, vseh pripadnikov pa 340. Sijajno jd uspel običajni letni javni nastop, kjer so ves program izpolnili pripadniki društva. Na odru se je uprizorilo 14 raznih spevoiger, komedij, dram in dr., vršila se je plesna šola, Miklavžev večer, akademija itd. S Sokolskim društvom v Hudi jami tečejo pogajanja za združitev obeh društev. Pri volitvah je bil izvoljen star. br. dr. Roš, pod-star. br. O. Križnik, tajnik br. Sedlaček, nač. br. Poljšak, podnač. br. Dragar, nač. s. Slavni telepat in jasnovidec SVENGALI PRIDE V LJUBLJANO v Elitni kino Matico Kopačeva, podnač. s. Fernikova, nač. prosv. odseka br. Maier godb. ods. br. ObaL dram. ods. br. Horjak ta br. Vrečko, gosp. br. Saks ter še deset odbornikov in namestnikov. Žalimo agilnemu društvu tudi v tekočem letu enako povoljne bilance, od strani Laščanov pa iste naklonjenosti, kakršno Je uživalo v preteklem letu. Zdravo! 1_ Prostovoljna gasilska četa v Laškem je zborovala nedavno v občinski sejnici, pod vodstvom predsednika tov. dr. Roša, ki se je v otvoritvenem govoru poklonil predvsem pokrovitelju našega gasilstva kralj eviču To-mislavu proslavljajoč njegov 9. rojstni dan, čemur so se zborovalci navdušeno pridružili. Tajniško poročilo je podal tov. Jenko, ki je orisal društveno delo in življenje v preteklem letu. blagajniško poročilo pa tov. Ig-ričnik. Vzorno je njegovo delo, saj izkazuje društvena blagajna preko 16.000 Din prihrankov. četudi se je moralo iz društvene blagajne tudi v minulem letu nabaviti razno orodje, inventar in druge potrebščine za preko 6000 Din. Tehnično poročilo je podal tov. poveljnik Sipek, ki je povedal da se je članstvo v doteklem letu tehnično z rednimi vajami nadalje izpopolnjevalo. Kot orodjar je poročal tov. Perger, proračun za L 1936. pa je predlagal tov. Peternel. Kaže se dohodkov 12.300 Din in prav toliko izdatkov, ker se bo preostanek od rednih izdatkov za izpopolnitev inventarja in p. naložil v sklad za zgradbo društvenega doma za katerega je namenjena tudi ostala gotovinska imovina. Kot cevovodja se je kooptiral v odbor tov. Videli, kot četar pa tov. Žavšek. Z tod-rilnimi besedami je zaključil predsednik občni zbor, nakar so se podali gasilci na skromno zakusko v gostilno Igričnik ter so na ta način dostojno proslavili rojstni dan svojega visokega pokrovitelja Pomoz bog! Gospodarstvo Padec našega izvoza zaradi sankcij Naš Izvoz je v decembra padel v primeri z decembrom 1934. za 109 milijonov Din Carinski oddelek rimančnega ministrstva je izdal statistiko o našem izvozu v mesecu decembru preteklega leta, kakor tudi najvažnejše podatke o naši zunanji trgovini za vse preiteklo leto Iz te statistike posnemamo naslednje. Nazadovanje izvoza v decembru V številkah našega izvoza za december so že vidne posledice izpadka izvoza v Italijo zaradi sankcij. Dočim smo v novembru lanskega leta izvozili vsega Se za 409 milijona Din, to je za 34.6 milijona Din več nego v novembru prejšnjega leta, j« naš izvoz v decembru nazadoval na 351.7 milijona Din in je bil pri tem za 108.9 milijona Din ali 23.7% manjši nego v decembru prejšnjega leta. To zmanjšanje Izvoza je gotovo pripisati popoinerru zastoju trg(*vinskega prometa z Italijo. Po tonaži jjš znašal naš izvoz v decembru 208.065 ton t. j. za 194.846 ton ali za 48-4% manj nego lani. Razmeroma znatno večji padec izvoza v količini nego po vrednosti je v zvezi z okolnostjo, da je nazadoval predvsem naš izvoz lesa. Tudi naš uvoz je bil v decembru nekoliko večji nego v decembru prejšnjega leta; pri vrednosti 336.7 milijona Din je prekoračil uvoz v prejšnjem decembru za 26.6 milijona Din ali za 7-9%. Navzlic temu, da se je uvoz povečal, medtem ko je izvoz občutno nazadoval je bila naša trgovinska Klanca v decembru še vedno nekoliko aktivna, in sicer za 15 milijonov Din. Seveda pa bi morala biti aktivnost v tem mesecu zaradi izvozne sezone v normalnih razmerah mnogo večja, saj smo v prejšnjem letu v decembru za-oeležili aktivnost v višini 148.4 milijona Din. Razvoj naše zunanje trgovine v zadnjih mesecih odnosno v zadnjih letih je bil na- slednji ( milijonih Din): prvo poli. 1580.5 1559.4 +21.1 julij 305.8 300.1 + 5.7 avgust 310.4 276.9 + 33.5 september 384.2 287.7 + 96.5 oktober 493.5 395.4 + 98.1 november 409.7 356.6 +53.1 december 351.7 336.7 + 15.0 1935. 4030.4 3699,8 +330.6 1934. 3878.2 3573.3 +304.9 1933. 3377.8 2882.5 + 495.3 :i932. 3055.6 2859.7 +195.9 1931. 4801.0 4800.3 + 0.7 1930. 6780.1 6960.1 —180.1 1929. 7921.7 7594.8 + 329.9 Navzlic znatnemu skrčenju izvoza v decembru je bil celotni rezultat naše zunanje trgovine za preteklo leto povoljen. Od leta KARI. LUDVIK DIEHL vaš dobri znanec iz »Epizode« v napetem, senzacionalnem filmu ZMAGOVALCA SRCA Premiera jutri! Pride! KINO UNION Pride! IDiJi se je naš izvoz prvikrat zopet dvig-t " preko 4 milijarde Din in je znašal 4030.4 milijone Din, t. j. za 152 milijonov ali za 3.9% več nego v letu 1933. in za 975 milijonov ali za 31.8% več nego v letu 1932., ko je bila naša zunanja trgovina najslabša. Seveda pa v vseh zadnjih treh letih še nismo nadoknadili ogromnega pr>dca izvoza, ki smo ga zabele Si!i v letu 1932., zlasti pa naš izvoz še zaostaja za prejšnjimi leti, saj smo v rekordnem letu i929. dosegli malo manj nego 8 milijard. Po tonaži pa je bil naš izvoz v lanskem letu navzlic povečani vrednosti za 7% manjši nego v prejšnjem letu in je znašal 3,327.000 ton nasproti 3,584.000 tonam v letu 1934., 2,930.000 tonam v letu 1933. in 2,398.000 tonam v letu 1931. Tudi naš izvoz je bil lani za 126 milijonov aH za 3.5% večji nego v prejšnjem letu in za 817 milijonov ali za 28.4% večji nego v letu 1933. Podrobnosti o našem lanskem izvozu žito in kmetijski pridelki Naš izvoz žita je bil tudi v decembru slab. Pšenice v drugem lanskem polletju nismo izvažali v pomembnejših količinah. Izvoz koruze je bil tudi precej manjši. Zato so tudi rezultati za vse leto pri izvozu žita slabši Tako smo v preteklem letu izvozili le 3030 vagonov pšenice nasproti 9790 vagonom v prejšnjem letu in je pri tem vrednost izvožene pšenice padla od 127 na 40 milijonov. Koruze pa smo izvozili 38.722 vagonov nasproti 67.338 vagonom v prejšnjem letu in je zaradi tega vrednost padla od 562 na 313 milijonov. Skupaj znaša izpadek pri izvozu žita nasproti prejšnjemu letu 363 milijonov. Izvoz otrobov se je povečal od 21 na 29 milijonov, izvoz fižola pa od 56 na 60 milijonov (čeprav je bal po količini nekoliko manjši). Prav znaten je bil izvoz svežega sadja, ki se je dvignil od 3171 vagonov v prejšnjem letu na 6980 vagonov v lanskem letu, odnosno od 67 na 145.5 milijona Din. Nekoliko manjši pa je bil izvoz suhih češpelj, ki je nazadoval od 99 na 61.5 milijona. Izvoz vina je vsako leto slabši; leta 1932. je znašal še 932 vagonov, naslednje leto 301 vagon, predlanskim 127 vagonov, lani pa le še 114 vagonov; pri tem je vrednost padla od 17.3 odnosno 5.8 in 3.2 milijona Din v prejšnjih letih na 2.4 milijona Din v lanskem letu. Nekoliko večji je bil izvoz hmelja, ki ga je šlo v inozemstvo 358 vagonov (pr. leto 201) v vrednosti 106.9 milijona Din (77.7). Znatno se je povečal tudi izvoz tobaka, ki je znašal lani 159 milijonov (pr. leto 25). Izredno ugodno konjunkturo smo imeli lani, zlasti proti konca leta v konoplji, in sicer zaradi tega, ker smo po uvedbi sankcij proti Italiji na evropskem trgu postali glavni prodajalec te si-rovine. Konoplje smo leta 1933. izvozili 550 vagonov, predlanskim 934 vagonov, pa kar 1919 vagonov. Pri tem se je vrednost dvignila od 38.2 odnosno 73.2 milijona Ddn v prejšnjih dveh letih nad 149.1 milijona Din v lanskem letu. Izvoz živine Izvoz živine se je lani razvijal zelo neenotno. Dočim se je izvoz svinj in drobnice znatno povzpel, vidimo občuten padec pri izvozu goveje živine. Zadnja leta se je izvoz živine gibal takole (v tisočih glav): konji goveda svinje drobnica 1932 19 34 274 480 1933 33 59 208 617 1934 t -30 63 141 655 1935 31 37 218 091 Izvoz kanj je bil po številu glav nekoliko manjši nego lani, po vrednosti pa se je dvignil od 49.4 na 51.9 milijona Din Občuten padec smo zabeležili pri izvozu goveje živine, in sicer od 62.850 aa 36.779 glav odnosno od 94.7 na 57.5 milijona Din. Tudi izvoz telet se je zmanjšal od 13.901 na 12.075 odnosno od 5{.4 na 5.0 milijon-i Din Pri izvozu svinj smo nadoknaditi ves padec, ki yno ga zabeležili v prejšnjem letu in se je vrednost izvoza svinj dvignila od 164 na 264 milijonov Din. Večji je bil tudi izvoz drobnice, ki s.j je po vrednosti dvignil od 43.1 na 54.5 milijona Din. Izvoz žive perutnine se je po večletnem stalnem dviganju nekoliko zman šal od 1015 na 833 vagonov odnosno od 88.4 na 74.4 milijona Din. To pa je pripisati predvsem okolnostim. da se je znatno dvignil izvoz zaklane perutn:ne. ki je obsežen v postavki sveže me»o. Izvoz svežega mesa se je namreč povečal od 132.5 na 252.2 milijona Din. Tudi izvoz mesnih iz de kov se je dvignil* od 6.6 na 12.0 milijona Din. Izreden dvig smo zabeležili pri izvozu svin-ske masti, kj je znašal le!a 1933 le 11.1 milijona Din, predlanskim 19.4 mil ona Din, lani pa 58.7 milijona Din. Izvoz jajc je po količini nekoliko nazadoval, po vrednosti pa se je povečal od 101.2 na 107.6 milijona Din. Vedno važnejšo postavko v naši zunanji trgovini zavzema izvoz perja in puha, kar je v zvezi s precrientacijo od iz-ovza žive k izvozu zaklane perutnine. Lani je znašal izvoz perja in puha 48.5 milijona Din nasproti 24.3, 15.3 in 10.4 mi i-jona Din v preišnjih treh letih. Izvoz sirovih kož je za malenkost nazadoval od 80.5 na 78.9 milijona Din, izvoz kožuhovu-ne pa od 11.2 na 8.0 milijona Din. Občutno nazadovanje izvoza lesa v decembru Naš izvoz lesa ne kaže za preteklo leto enotne slike, tudi če ne upoštevamo občutnega padca, ki smo ga zabeležili ob koncu leta zaradi izvajanj gospodarskih sankcij nasproti Italiji. Do srede novembra je bil izvoz gradbenega lesa še precej ugoden, čeprav se je povečanje nanašalo predvsem na slabše vrste rezanega lesa, predvsem za potrebe italijanske vojske v Afriki. Pa tudi tr je treba pripomniti, da je šla ta kratkotrajna izvozna konjunktura predvsem v prid Bosni in Slovenija ni imela večj:h koristi. Izvoz drv, oglja, lesnih izdelkov in pragov pa je lani občutno padel. Prav tako so tudi pri izvozu lesa sankcije v prvi vrsti zadele izvoz lesa iz Slovenije. Decemberske številke o našem izvozu nam nazorno kažejo obseg nazadovanja lesnega izvoza zaradi izvajanja sankcij. Dočim smo v oktobru izvozili še 7669 vagonov gradbenega lesa in v novembru 7588 vagonov je ta izvoz v decembru zdrknil navzdol na 4283 vagonov (v prejšnjem decembru je znašal 6725 vagonov); po vrednosti pa je iznašal izvoz gradbenega lesa v oktobru 66.4 milijona Din, v novembru 64.6 milijona Din in v decembru le 37.8 milijona Din (prejšnje leto 62.4). še občutnejši pa je padec izvoza drv, ki je bil že prejšnje v prejšnjem letu, in sicer predvsem zaradi tega, ker je ves ostali izvoz hudo nazadoval, tako izvoz drv, oglja, pragov, predvsem pa lesnih izdelkov. Skupna vrednost izvoza lesa je lani znašala 784 milijonov Din nasproti 807 milijonom v prejšnjem letu, 650 milijonom v letu 1933 in 502 milijonoma v letu 1932. Nazadovanje železniškega prometa v decembru V drugem polletju lanskega leta je bH naš železniški tovorni promet v nasprotju s prvim polletjem precej večji nego v prejšnjem letu. Tako je bilo v juliju, avgustu, septembru, oktobru in novembru natovonjenih na noših železnicah 733000 nasproti 659.000 vagonom v istih mesccih prejšnjega leta in smo zabeležili povečanje prometa za 11%. i Najnovejša številke za december pa ne kažejo več povečanja. Dočim je bilo v no- . vembru natovorjenih 147.000 v»:gonov, t. j. za 15.000 vagonov več nego v prejšnjem letu. je ta številka v decembru padla na 110 400 vagonov, t. j. za 300 vagonov manj neso v prejšnjem decembru. Za vse preteklo leto pa nam statistika pove. da je bilo natevorjenih 1,458.600 vagonov nasproti 1.401.700 in 1,378.250 vagonov v prejšnjih dveh letrh. KARL LUDVIK DIEHL vaš dobri znanec iz »Epizode« v napetem, senzacionalnem filmu ZMAGOVALCA SRCA Premiera jutri! Pride! KINO UNION Pride! mesece slab. V novembru smo izvozili še 1091 vagonov drv, v decembru pa le še 96 vagonov nasproti 1723 vagonom v decembru prejšnjega leta. Izvoz drv, ki je bil izključno usmerjen v Italijo, je praktično skoro prenehal. Pa tudi pri ostalih postavkah vidimo občutno nazadovanje. Tako smo v decembru izvozili le 101 vagon oglja nasproti 298 vagonom v prejšnjem decembru in le 47 vagonov lesnih izdelkov nasproti 444 vagono mv prejšnjem decembru. V teh številkah se kažejo občutne posledice sankcij za naš Izvoz lesa. Izvoz lesa v lanskem letu Na celotno sliko našega izvoza lesa v lanskem letu neugodni rezultati v decembru niso mogli še vplivati, vendar nam decemberske številke že približno kažejo, s kakšnimi izgubami moramo pri izvozu lesa v bodoče računati, dokler bodo trajale sankcije. Naš izvoz lesa se je lani v primeri s prejšnjimi leti gibal takole (v vagonih > • gradb. les. drva oglje izdelki 1932 56.787 19.627 3.202 1.529 1933 72936 16.309 3.287 2.379 1934 32.188 17.826 3.459 4.415 1935 82.928 12.010 2.467 719 Skupna količina izvoza gradbenega lesa je bila lani predvsem zaradi izpadka izvoza v decembru le za malenkost večja nego v prejšnjem letu. Izvoz drv pa je že prav občutno nazadoval in je bil maniši nego v adnjih treh letih. Znaten padec smo tudi zabeležili pri izvozu oglja in zlasti pri lesnih izdelkih. Po vrednosti pa se je naš lesni izvoz zadnja leta gibal takole (v milijonih Din): gradb. les. drva oglje izdelki 1932 420 32 20 23 1933 5>67 27 16 35 1934 371 30 18 68 1935 703 19 12 39 Upoštevati je še treba izvoz pragov, ki j« lani prav tako občutno nazadoval in je znašal le 11 milijonov Ddn nasproti 20 milijonom v prejšnjem letu. Skupaj je bila lani vrednost izvoza lesa navzlic večjemu izkupičku izvoza gradbenega lesa manjša nego Go*nodarske vesti — Naša trgovina z Avstrijo v letu 1935. Avstrijski zvezni statistični urad objavlja podatke o zunanji trgovini v lanskem letu, iz katerih je razvidno, da se je lani v primeru s prejšnjim letom avstrijski uvoz povečal za 52.6 na 1205 4 milijona šilingov, izvoz pa se je dvignil za 37.7 na 894 7 milijona šilingov. Pasivnost avstrijske zunanje trgovine je znašala torej lani 310 7 milijona šilingov nasproti 295.8 milijona šilingov v prejšnjem letu. Avstrijski uvoz v Jugoslavijo se je povečal za 1.0 na 54.2 milijona šilingov uvoz iz Jugoslavije pa se je skrčil za 14.6 na 82.4 milijona šilingov, tako da je bila lani Avstrija v trgovini z Jugoslavijo pasivna le še za 28.2 milijona šilingov, dočim je v prešnjem letu znašala pasivnost 43.8 milijona šilingov. PRI MOTNJAH V PREBAVI, NAPIH-NJENOST1, VZPEHANJU IN ZGAGI. povzročeni po trdi stolici. je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne i FRANZ • JOSEFOVE grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava . i - JOSEFOVA voda se je vedno izkazala za popolnoma i zanesljivo sredstvo za Iztrebljanje črevesja. O?! reg S. Oi »H74/5B = Izplačevanje kupona vojne škode. Počenši s 1. februarjem t 1 bodo Poštna hranilnica in vse pošte v državi izplačevale kupon št. 14. obveznic 2 in pol odstotne vojne škode Pošte bodo izplačevale na dan največ deset kuponov posameznikom. preko tega števila bo pa izplačevala Poštna hranilnica ali njene podružnice Da se prepreči nepotrebno čakanje občinstva pri blagajnah, in olajša delo, se opozarjajo vsi lastniki, ki imajo več nego po 200 kuponov, da jih pošljejo po pošti v vrednostnem pismu Poštni hranilnici ali njeni najbližji podružnici. Poštna hranilnica in njene podružnice bodo te kupone po istem vrstnem redu, kakor bodo prihajali, pregledale im njihovo protivrednost poslale po pošti pošUjalcu ali pa bodo odobrile znesek njegovemu čekovnemu ali hranilnemu računu. Kupone je treba izročiti s seznanom serij in številk ki ga podpiše pošiljalec kupona s točno navedenim naslovom. = Začasno podaljšanje trgovinske pogodbe. Trgovinsko pogodbo s kraljevino Grčijo od 7. septembra lanskega leta so začasno podaljšali do konca februarja t 1. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnikov Cerlini Katice in Draga specialne trgovine nogavic v Celju, Kralja Petra cesta 13. (poravnalni upravnik dr. Josip Karlovšek. odvetnik v Celju; poravnalni raiok 7. marca ob 9.. prijavni rok 2. marca'i. = Odobrena zaščita. Kmetijsko ministrstvo je odobrilo zaščito po uredbi o zaščiti kmetijskih zadrug Hranilnici in posojilnici v Dragatušu, r. z. z n. z. (odlog plačil za 6 let od 16. oktobra 1935. dalje za obveznosti pred 21. majem 1934; obrestna mera za &tare vloge 2%) ter Hranilnici in posojilnici na Muti r. z. z n. z. (odlog plačil za 3 deta od 1. novembra 1935. dalje za obveznosti pred 7. septembrom 1935; obrestna mera 2%). — V likvidacijo je stopila registrirana Pomožna blagajna »Naprednost« v Maribo ru, nadalje Pašniška in gozdna zadruga \ Št. Lenartu pri Brežicah ter »Kvas«, reg zadrusra z o. z. Sevnici. = Uprava zdravilišča Dobrna razpisuje oddajo naslednjih obrtnih prostorov zdravilišča: brivnico v zdraviliškem domu. le karno, trgovino z dobrnimi predmeti v vili Tavčar in trgovino s slaščicami in sadjem v paviljonu »Sana«. = V zadružni register sta »e vpisali naslednji zadrugi: Vodovodna zadruga v Cer kJjah ob Krki r. z. z o. z. in Učiteljska go spodarska Poslovalnica r. z. z o. z. v Mari boru. tendenca ▼ vojna škodi prijazna, toda ni bok) prometa. Zaključek je bil zabeležen samo v 7% investicijskem posojilu po 57 JO. Devize Ljubljana. Amsterdam 2974.58—2989.17, Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 730.40— 744.46, Curih 1424.22—1431.29, London 216.48—218.53, Newyork 4293 96—4330.28. Praga 181.33—182.44, Pariz 288.97—290.41. Curih. Beograd 7. Pariz 20.30, London 15.2275, Newyork 304.50. Bruselj 52, Milan 24.50, Madrid 42.05, Amsterdam 208.95, Berlin 123.70, Dunaj 57. Stockholm 78.52i0, Oslo 76.5250 Kobenhavn 68, Praga 12.74, Varšava 57.97. Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 355—356, za februar—maj 354—3^7. 4% agrarne 45.50 den., 6% begluške 64- 65, 6% dailm. agrarne 60—61, 7% invest. 76 50— 77, 7% stabilriz. 79—80. 7% Bkir 72 dPic-colo«, ki je v sredo objavil strokoven članek dr. Dina Vidalija o vplivu sankcij na trgovske kupčije in promet v Italiji. Posebno je zanimiv daljši uvod tega članka, ki s svojimi splošnimi ugotovitvami kaže, kako italijanska trgovina z njo vred pa tudi vse ostale panoge narodnega gospodarstva spričo sankcij in gospodarskih ukrepov vlade v^dno bolj zaostajajo in propadajo. Dr. Vidah pravi med drugim: V času, ko nastanejo v gospodarskem življenju nepričakovane motnje, 90 trgovski odnosaji najprej in najbolj oškodovani ne le po tem, da se naglo zmanjšajo kupčije, nego se pojavijo često resne težave pri izvedbi že sklenjenih kupčij. Če postane trgovina, kakor se-baš sedaj dogaja enako kakor vojska politično orodje, ne glede na to, da tako morda narekujejo obrambni ali pa tudi drugi politični interesi, je povsem razumljivo, da nastopijo tudi zan.io posledice, kakršni sta nenadna prekinitev trgovinski odnošajev in tradicionalnih prometnih zvez. Trgovina se tedaj nepričakovano znajde pred problemi, ki jih brez državne pomoči mestoma enostavno ni mogoče rešiti. Ti problemi ali konkretno znane gospodarske omejitve izvozne I in uvozne prepovedi za blago, devize in va- • lute, so še posebno zaradi kupčij, ki so bile sklenjene pred njimi, a bi se morale izvršiti potem, ko so bili ukrepi že izdani, spravili v resno nevarnost znatne interese ali pa cela premoženja posameznih trgovcev. Dodaja se, da kupec ne more plačati naročenega blaga, ker ne razpolaga s plačilnimi sredstvi, zlasti ne s tujimi valutami, ki jih zahteva prodajalec v smislu sklenjenih kupčij, ali pa se ta spričo nastalega položaja na finančnem trgu ne more zadovoljiti z dogovorjenimi obroki in zahteva takojšnje plačilo dolgovanih vsot Prodajalec pa spet ne more izvršiti dogovorjene dobave zaradi naknadno povišanih cen naročenemu blagu a'i pa zaradi drugih tehničnih težav. Tako pričenja zastajati poslovanje tudi v drugih gospodarskih panogah in zlasti pri zavarovalnicah, posredovalnicah, v agencizah in reprezentancah, posebno pa še v prevozniških podjetjih da vpliva tega razkroja veletrgovine na trgovino na drobno niti ne omenimo Prva konkretna posledica zastoja v trgovini so neštete tožfce, ki so bile že vložene pri sodiščih zaradi neizpolnjevanja kupčijskih dogovorov in pogodb. Dr. Vidati ugotavlja, da gredo vse nastale težave na račun tako vane višje sile, zaradi česar bodo morala sodišča kar načelpo zavrniti vse tožbe. Vprašanje pa je, kako preprečiti vse ostale posledice, ki bodo polagoma neizbežno ugonobile celokupno narodno srospodarstvo, če kmalu ne preneha »gospodarsko obleganje« Italije in vlada ne odpravi izvoznih omejitev. Kako žive akademsko izobražene žene Borze 27. januarja j Na ljubljanski borzi je deviza Newyork v skladu z zunanjimi notacijami danes nenadoma popustila. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi trgovali po 9.28. angleški funiti pa po 257. V zagrebškem pr-•vatnem kliringu je bil promet v avstrijskih ši!ing,ih po 9.24, v angleških funtih po 257. T grških bonih po 30.50 in v španskih pe-zetah po" 6.60. Nemški klirinški čekS so se V Ljubljani trgovati po 14.45, v Zagrebu pi po 14.35 in za 15. februar po 14.15. Na zagrebškem efektnem tržišču je bik : Ljubljana, 26. januarja V damskem salonu kavarne Emone se je snoči vršil občni zbor Zveze akademsko izobraženih žen, v ka.eri se zbira k tihemu, resnemu delu duhovni cvet našega žen-stva. Zborovanje je otvorjla predsednica prof. Grahorjeva, nato pa je tajnica prof. Kozinova v zgošienem referatu poročala o delovanju v preteklem letu, ki je bilo Prav živahno. Zveza je priredila vrsto sestankov, □a predlog revizorice dr. Grossmannove proti vojni in fašizmu, o potrebi po reformi srednje šolo, o problemu ženskih poklicev, o osnovah narodnega gospodarstva ter o regulaciji porodov. En sestanek je bil posvečen vprašanju, kako organizirati zdravnice v čvrsto enotno organizacijo, kakor si zveza vobče prizadeva. Postaviti svojo organizacijo na temelj stroke in stanu. Izven svojega društva so akademsko izobražene žene sodelovale na zborovanju proti ukinitvi ženske realne gimnazije v juniju in proti redukciji plač poročenim ženam, na zborovanju za žensko volilno pravico v oktobru, prav tako pa so se v novembru udeležile tudi občnega zbora Jugoslovenske ženske zveze v Celju, 8 katero 80 v trajnih delovnih stikih. Ko je prof. Lebnova poročala še o denarnem gospodarstvu zveze in je bil odboru aa predlog revizorice dr. Grossmmannove izglasovan abeolutorij. je predsednica Grahorjeva poročala še o kongresu Zveze akademsko izobraženih žen. ki se je vršil sredi novembra v Zagrebu. Tzmed referatov, ki so bili pri tej priliki v razpravi, je posebne pozornosti vredno poročilo o statističnih pregledih akademsko izobraženega ženstva, ki bodo v kratkem izšli tudi v brošuri. Statistika je Pokazala, da se žene, ki pridejo na univerzo, največ posvečajo filozofiji, najmanj pa tehničnim strokam. Diplomski izpiti izpričujejo, da se dekleta lotevajo študija z nič manjšo resnostjo in prav takim uspehom kakor njihovi moški tovariši, na posameznih fakultetah pa dosezajo celo boljše rezultate. Danes j« v Jugoslaviji po službah okrog 3000 diplomiranih absolven-tinj univerze. Od tega odpade 58% na filozofijo, 17% na medicino, 13°/o na pravo, ostalo Pa na druge akademske pano.ee. Statistika kaže, da se žene, ki so dovršile študij na univerzah ter izvršujejo akademske poklice, ne izogibljejo niti zakonu, niti naraščaju. Polovica akademsko izobraženih žen je poročenih, a polovica od teh ima otroke. Največ v poštev prihajajočih absolventk pa je še mladih, ki se zakonu najbrž tudi ne bodo izogibale. Posebej je še omembe vredno, da je zagrebški kongres na predlog ljubljanske sekcije sklenil, pod-vzeti akcijo za revizijo šolnin, ki pomenijo precej nesocialno obdavčenje učečih se generacij in njihovih staršev, in za zsrraditev popolne medicinske fakultete v LjubljanL Volitve, ki so sledile, so Prinesle 6amo to sprememho. da je nova podpredsednica postala dr. Valjavčeva. Pred zaključkom zborovanja je zveza na predlog dr. Sodnikove še sklenila, zaprositi glavno uoravo v Beogradu, naj hi se fond za publikacije no možnosti uporabil za tiskanje tez doktorskih kandidatk, ki same ne zmorejo stro- 2 12.23 SAJ4iHUfi$H*M DNNS PRIORUt i 24 LORB HAVOR tq«5pN. 0 ^ A R 0 ;r U *e wn o? ko. Boris Pilato je še začetnik. Izbral si je pretežno lažje točke. Fizični pogoji, ambicija. nesporna nadarjenost so dani. Z | vztrajnim šolanjem in pridnostjo bo tudi ostalo ( tehnika, znanje, veščina) navrženo. Mojstrski spremljevalec na klavirju je bil prof. Frisch. Dne 15. t. m pa nas je obiskala Katja Delakova in njeni. Plesnemu programu je vtisnila pečat svoje osebnosti s poudarki groteske, parafraze, pantomine, togosti in smešnosti. Ravno v teh točkah (»Ko so Butalci razvili zastavo«, »Parafraza o j zgodbi o modernem plesu« itd) je rasla 1 učinkovitost večera, četudi je pestrost za-mislekov, tehnike ter programske sestave ln stila s »Pojočim gongom«, plastičnim F. Bergerjevim »Tiranom«, kitajsko lirično »Legendo o zlatem cvetu«, religiozno ba-lljskim »Vudu ognjem«, ognjevitim »Kadar slišim čardaš« ter narodno motivnim, toda ne baš posrečenim »Kolom« ter »Na bosanskem sejmu«, dajala celotnemu sno-redu plesnega večera neko sila pitoreskno i podobo. Muzika, kostumi, okvirni dekor, 1 gibke postave, vse se je prelivalo v neko slikovito enotnost, za katero se je čutila sposobna roka voditeljice Katje Delakove. Njena gibna plastika in izrazna moč, ki smo jo videli že ob njeni lanski reportaži »Cesta«, je pridobivala od točke do točke. V poedinih točkah so uspešno sodelovale članice njene plesne skupine V. Gradnikova, SI. Milaničeva, Silva Ravnikova, Branka Jeranova in Nora Trudnova. Pozornost in priznanje sta žela uvaževani dunajski plesalec Fritz Berger, ki je briljiral s svojim »Tiranom« in »Argentinskim plesom« ter še dodano plesno točko, in švicarska plesalka ter učenka znamenite dunajske plesalke Chladekove S. VVeberjeva, katere plesnih kvalitet pa vzpričo njene edine solistične točke (»Polka«) ni bilo mogoče detajlno oceniti. Odlikuje jo predvsem nežna gracija, zrelost podanih figur ter harmonična uravnovešenost telesa. Pri klavirju je smiselno in odlično sodeloval g. Mirko Trost. GLASBA. Profesor tukajšnje Glasbene matice dr. Roman Klasinc je priredil v četrtek 16. januarja v dvorani Grajskega kina klavirski koncert. Iz te klavirske »magije« so prihajali zasanjani in lirični zvoki Schumannove sonate v G-molu (op. 22), te visoke pesmi muzikalne romantike, potem je sledila pristno chopinska nežnost in viharnost hkrati v Chopinovi Etudi v' Cis-molu (op. 25, št. 7) ter Fantaziji v F-molu (op. 49). Zaigral je nato Regerjeve varijacije in fugo na Bachovo temo (op. 81a), ki. segajo v dobo, ko je ta klicar čiste glasbe bil v svojem najbolj »regerskem« »elementu« ter zaključil koncertna izvajanja z Debussyjevimi klavirskimi kompozicijami »Estampes«, »La soir£e dans Gra-nade« ter »Jardins sous la Pluie«. Klasinc je v svojem poslu bogonadarjeni virtuoz. Nobenih zunanjih afektov in efektov. Mirno, pretehtano drsijo njegovi prsti preko tipk. In ves program izvaja na p"-met. Hofmann, Sophier in Schiffman z dunajske glasbene akademije ho ga uvajali v klavirsko virtuoznost. Niegove interpreta-tacije slonijo na mtel^ktua1^.«^ »zvaianlu. ki ima v globoki glasbeni kulturi ter muzi,kalni izbrušenosti svoj zanesljivi naslon. N»-41e*1e pasaže a^solvira inhkVno čvrsto. Klasinc je navdušil občinstvo, ki je vi-!;amo pordra- lialo, s č.sto umetnostjo ki ne potrebuje dramatike. Z vs*ko reorodu-nra.no skladbe "'e pripr.i /ii števitnirr in zbranim poslušalcem nov doživMai. Prav za prav ni bila to nikakSna puW«m. marveč v svetlih, nrpzničnili občutkih muzl-kalnih lepot združena enot«?. Zagrebško pismo V Charpentierovi operi »Luizi«, ki je dobro znana tudi v Ljubljani in ki so jo v zagrebškem gledališču ponovno naštudira-li, je vlogo očeta iz borno pel in igral Josip Križaj. Posebno v zadnjem dejanju je s svojo mojstrsko igro prekosil samega sebe. Ostala nosilca glavnih vlog Zinka Kune (Louisa) in Josip Rijavec (Julien) sta izvedla svoje delno parlantne in delno bel-kantistične partije v odlični glasovni mani-ri. Dirigent Lovro je izborno naštudiral delo, medtem ko se je kot režiser izkazal dr. Branko Gavella, ki je svoječasno postavil »Louiso« kot gost v praškem Narodnem di-vadlu. Nadalje je bila v drami premiera komedije »Kontuszowka« Axela Nilsena, ki je prodrla že na marsikateri veliki oder. Avtor slika razmere med rusko emigracijo. Nekateri se težko bore za borno eksistenco, medtem ko drugi žive od sile lahkomiselno, pač ne vedno s slabim namenom, marveč zaradi raznih okoliščin. Komedija je zelo zabavna, vendar nima posebne umetniške vrednosti. Opaža se ,da te snovi iz slovanskega življenja oi obdelal, Slovan: nedostaja ji potrebna toplota. Strahinja Petrovič je dal nepretirano, kar hudožestve-no kreacijo kneza Nariškina ,pravi tip Rusa alkoholika. Popolnoma enakovredna je bila Greta Kraus v naslovni vlogi, ki je kakor ustvarjena za njo. Režiser Mesarič je spretno opravil svoje delo. RADIO Torek 28. januarja Ljubljana 12: Nekaj veselih domačih na-pevov (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Iz fran-conskih oper (Radio orkester). — 14: Vreme, borza. — 18: AnaJiza in izvedba Beethovnove sonate op. 2. št. 1. (govori in izvaja gdč. Jadviga Poženelova). — 18.40: Filozofija zadružnega gospodarstva — II. predavanje (univ. prof. g. France Veber). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. 20: Pesem in ples. Večer vesele glasbe s sodelovanjem jazz-kvarteta, Mickv dueta havajskih kitar (gg. Ivan Po-lanjko in Jakob Geč). Radio jazza in plošč. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 16.20: Narodne melodije. — 18: Jazz. — 19.50: Skladbe Ipolita Ivanova. — 21: Narodne pesmi in plesi. — 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 12.15: Odlomki iz oper. — 17.15: Orkestralen koncert. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Praga 19.15: Koncert vojaške godbe. — 20.05: Koncert Plzenske filharmonije. — 20.45: Zvočna igra. — 21.20: Koncert orkestra in pevskega kvarteta. — 22.15: Plošče. — Varšava 20: Simfoničen koncert. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.20: Mladinski koncert. — 16.05: Narodne pesmi vsega sveta. — 17.30: Umetne pesmi. — 20: Mešan program. — 22.10: Mozartovi godalni kvarteti. — 23 10: Slagerji. — 23.50: Jazz. — Berlin 20.10: Zvočna igra. — 21: Prenos iz Miinchena. — 22.30: Lahka glasba. — Munchen 18: Koncert orkestra. 20.10: Zvočne slike iz Mfinchena. — 21: R. Straus-sova simfonična fantazija »Iz Italije«. — 23: Plesni orkester. — Stattgart 18: Tz Mfinchena. — 20.10: Beethovnov večer. — 24: Komorni koncert. — Rim 16.35: Plošče. — 20.35; Operetni večer, V velikem gledališču je bila slovesno proslavljena 40 letnica književnega dela slavnega hrvatskega dramatika Milana Vegovi ča. Bila je premiera njegove najnovejše tragedije iz rojstnega kraja Vrlike v dalmatinski Zagori »Jo Lela če nositi ka-pelin«. Gledališče je bilo nabito polno najboljše zagrebške publike, na čelu ji najvišji zastopniki oblasti. Pred premfero je govoril o pomenu Begovičevega dela za gledališče dr. Slavko Batušič, tajnik Na- rodnega kazališta. Pregledno je razložil i pomen posebno dramskih del jubilanta od j »Gospe Walevske«, »Stane«, »Malih kome- j daj«, m »Svatovskega poleta« do njegovih treh kapitalnih dram: »Božji človek«, »Pustolovec pred vratmi« in »Brez tretjega«, v katerih analizira vso problematiko erotičnega življenja, nadalje »Amerikansko jahto v splitski luki«, in »Dva prstana«, končno dramatizacije »Sanjina« in »Dio-genesa« ter drame »človek je slab stvor«, ki je bila prikazana samo v Brnu. Tako je Begovič ustvaril temelje modernega hrvatskega gledališča, zato je prav da gledališče dostojno proslavi svojega znamenitega dramatika. Naposled je dr. Batušič prečital številne brzojavne častitke. Publika je po prvem in drugem dejanju klicala avtorja na oder ter ga obsula z venci in cvetjem. »Lela« sodi nedvomno med boljše Bego-vičeve drame. Malomeščanka se poroči z bogatim stricem svoje mladostne ljubezni, da reši domače težave in ker misli, da jo je študent Bare pozabil v velikem svetu. Ona spada sedaj med gospodo in lahko nosi »kapelin«. Ko se pa Bare vrne v domači kraj, čuti Lela. da ga še vedno ljubi in pride tako v težko izkušnjavo. ker hoče ostati zvesta svojemu možu. Naposled ne najde drugega izhoda, kakor da se zastrupi. Tako se »Lela« priključuje psihološkim dramam Begovičevlnt. Poleg svoje umetniške vrednosti ima drama vendar tudi nekaj tehničnih pomanjkliivosti. zlasti ob koncu. Posebno so uspele tretja in peta slika, ki sta polni dinamike, medtem ko sta prvi dve sliki precej razvlečeni. Najmanj učinkovita je zadnja slika, v kateri je ponesrečena scena s samomorom. k! bi se lahko vršil tudi že v predzadnU sliki. Drugače nam je avtor nazorno naslikal Vr-liške razmere, tako da je bila publika skupno z jubilantom v njegovem rojstnem kraju. Glavno vlogo ie igrala več kakor odlično Vika Podgorska, ki je sploh igrala vse glavne vloge v Begovičevih dramah na zagrebškem gledališču. Težko vlogo Lele je prikazala z velikim psihološkim razumevanjem. Rudolf Kuk;č je prepričevalno prikazal brezbrižnega in do neke mero egoistič-nega dalmatinskega študenta. Dubravko Dujšin je bil dober kot Lelin sopro°r, medtem je kot režiser imel manj sreče. Spl^no ie bila jubilejna predstava n aprimemi višini. Prihodnje dni bo premiera Shgwove politične fantazije v dveh delih »Nasedli«. Delo se dogaja v ministrski sobi za konference v Londonu. Downing street 10, in v njem defilirajo člani angleške vlade in druge odlične osebnosti. — Opera pripravlja kot prvo premlero Janačkovo »Katjo Kabanovo«, ki sodi med njegova naibol-'ša dela ter je stalno na repertoarju češkoslovaških gledališč. Prav tako se pripravlja opera »Dvbuk«. delo italijanskega kompo-zitora Ro*ce, ki je doživela veliki uspeh. Nadalje pripravljajo premiero baleta Vitez-slava Novaka »Nikotina« in Signora Gio-ventu«. Glavne vloge bo plesala kot gost Vera Milčinovič. V začetku februarja bo premiera satirične komedije iz sodobnega Zagreba »Ferdinand«, ki jo je napisal mladi zagrebški književnik Geno Senečič, znan po romanu »Film naših dni« in še bolj po delu »A. G. M«, ki je preteklo leto doseglo na.zagrebškem gledališču velik uspeh. Zanimivo je, da se nova komedija dogaja v zagrebškem avtomatičnem buffetu »Quissi-ssana« in v hallu Grand hotela Toplice na Bledu. Naposled se pripravlja kot opereta premiera Scharva. »Guiditte« z Miro Kai-ser v naslovni vlogi. Dr. Oton Ambrož. Delovanje celjskega Sokola Sokolsko društvo v Celju je imelo 15. t. m. zvečer v telovadnici v Sokolskem domu v Gaberju srvoj 46. redni občni zbor ob lepi udeležbi članstva. Društveni starosta br. dr. Milko Krašo-vec je uvodoma pozdravil vse članstvo^ zlasti pa odposlanca sokolske župe br. Vrstovška in zastopnika naprednega tiska, ki je bil vsekdar veren tolmač sokolskih stremljenj, nato pa se je s toplimi besedami spominjal lani umrlih članov br. Mira čsrnigoja, Draga Bernardija, prote Manojla čudica in Cvetka Likarja. Poudaril je, da mora biti sokoJstvo budno na straži, da se očuva;o temelji sokolstva, ki jih je postavil blagopokojmi kralj. Mogočni pokret našega podeželskega sokolstva je prišel polno do izraza na sokolskem zletu v Mostarju. Sokolsko društvo v Celju je v preteklem letu intenzivno delovalo. Vse leto je bilo deležno podpor mestne občine celjske in pričakuje, da ga bo me- ' stna občina tudi dalje podpirala Lani so se izselili iz Celja br. dr. Vidmar, inž. Ozvald in Stanič ter s. Križmaničeva. Tajnik br. Veble je poročal, da je društvena uprava lani sestavila lep delovni načrt vendar pa so med letom nepredvideni dogodki preprečili njegovo celotno izvedbo. Ministrstvo ni odobrilo društvene tombole. Društvo je doseglo, da je bila pogodba o najemu Glazije podaljšana za 50 let. Glede lani votirane podpore bivše okoliške občine v znesku 5.000 Din so nastale komplikacije, ki še danes niso rešene. Zleta v Sofijo se je udeležilo 19 članic in troje članov. Vprašanje letnega telova-dišča je še odprto. Knjiga o društveni zgodovini, delo brata prof. g. Janka Orožna bo prišla v najkrajšem času v tisk. Po redukciji plač državnih nameščencev so mnogi državni nameščenci izstopili iz društva pozneje pa je ogromna večina zopet vstopila v društvo. V decembru je priredilo ekruštvo lepo uspelo božičnico, ob pol-letnicd in prvi obletnici smrti blagopokoj-nega kralja je priredilo društvo komemo-racijo. Udeležilo se je raznih nacionalnih prireditev ter sprejemov odločnih gostov. Društvo je dalo . iniciativo za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja petra H. Sokolski praznik 1. decembra je proslavilo z družabnim večerom, ob koncu leta pa je priredilo tradicionalno silvestrovanje. Blagajniško poročilo br. Dolžana izkazuje 82.552.12 Din dohodkov in 76.746.75 Din izdatkov. Poročili načelnika br. Burje in načelnice s Grudnove sta nudili točen pogled v smotreno in intenzivno ter uspešno delo v telovadnicah. Dne 26. maja je bil sklepni nastop, šolsko leto pa je bilo zaključeno 15. junija z lutkovno predstavo v okoliški šoli. Društvo je priredilo 19. maja pešizlet k četi v Trnovlje-Ljubečno, 16. junija pa je nastopilo v Vojniku. Članstvo se je udeležilo tudi raznih manjših nastopov. Vaditeljsiki zbor opravlja tudi strokovno knjižnico, ki obsega 555 knjig in tehničnih listov. Telovadeče članstvo o>dn. naraščaj se je udeležilo lani društvenih tekem v Celju, plavalnih tekem v Rim. skih toplicah, članskih tekem v Zagorju in pri Celjski koči, plavalnih tekem v Trbovljah, tekem v odbojki v Celju, splošnih okrožnih tekem naraščaja v St. Pavlu pri Preboldu, tekem višjega oddelka, pokrajinskih tekem za prvenstvo posameznikov in v odbojki ter smučarskih tekem v škofji Loki. Vaditelji in vaditeljice zaslužijo za svoje požrtvovalno in vztrajno delo vso pohvalo. Iz poročila matri-karja br. Kovačiča je razvidno, da je imelo društvo lani 31. decembra 964 pripadnikov nasproti 1170 dne 31. decembra 1934. članov je bilo 411 Sanic 183, moškega naraščaja 81, ženskega 37, moške dece 146, ženske 106. Društveni gospodar br. Pušnik je poročal, da tvorijo društveno premoženje sokolski dom z vsem inventarjem, večina inventarja v mestni telovadnici in lutkovni oder. Po poročilih je prevzel odbor razrešnipo, nakar je župni odposlanec br. Trstovšek pozdravil občni zbor v imenu župnega staroste in župne uprave. članarina se zniža letos za člane od 48 na 36 Din, za dane telovadce ln članice telovadke pa od 48 na 24 Din letno. Vsak član mora poleg tega plačati še en dinar za olimpijski fond V društvu se osnuje gospodarski odsek, ki naj pripravlja prireditve z gospodarske strani in skrbi za primerne dobičke pri teh prireditvah. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Starosta br. dr. Milko Hrašovec, podsta-rosta Tine Novak, tajnik Aleksander Veble, blagajnik Franjo Dolžan, načelnik Burja, L podnačelnik Sparhakl, n. podna-čelndk Prelog, načelnica & Mimica Lojko-va, i. podnačelnica Mara Kovačeva, n. podnačelnica Milica Proselčeva predsednik prosvetnega odbora prof. dr. Pavel Strmšek, predsednik lutkovnega odra Ba-ša, matrikar Vidic, društveni zdravnik dr. Flajs, njegov namestnik dr. Bregant, praporščak Goručan, gospodar Sokolskega doma Pušnik, odborniki poročnik Tkalčec, Rudolt Dečman, Ludvik Cokan, Pertot, Brna Umekova, namestniki: Zupančič, Urbančift, Valda Inkretova in Motohova, člani gospodarskega odseka Matko šmid, Saksida Sirec, Tine Novak, inž. Komel, JagodiC, Selišek, HOlobar, Pogačnik Franjo, Smid, Polžan, Nendlova in Debelako-va, člani nadzornega odbora ravnatelj Kralj, Naprudnik in Korošec, namestnika Stanko Pere in čiro Sadar člani razsodišča dr. Požar, dr. Dolničar, Nendl, dr. Milko Hrašovec in Vrstovšek, zapisnikar Rudolf Dečman. Sokoiskemu društvu v Celju želimo v novem društvenem letu čimveč uspehov in razmaha 30 let škofjeloškega Sokola Občni zbor škofjeloškega Sokola, ki se je vršil te dni v veliki dvorani Sokolskega doma. je potekel v znamenju 30 letnice, ki jo bo društvo letos praznovalo. Poročila funkcijonarjev so nazorno pokazala ogromno delo. ki ga je izvršil Sokol v preteklem letu. Društvena 30 letnica bo združena s slovesno otvoritvijo društvenega telovadišča. Zbor, ki mu je prisostvovalo okrog 200 bratov in sester, ja vodil podstarešlna br. Lor-vat. ki je podal tudi poročilo kot prosve-tar in knijžničar. Za blagajno je poročal br. Dolenc ml., za tajništvo br. Potočnik, za tehnično delo načelnik br. Zaletel, za upravni odbor br. Dolenc, za smučarski odsek br. dr. Jarc, za strelski br. Thaler, za propasandni br. Sovre. za glasbeni (pevski zbor in orkester) br. Šinkovec in drugi. Mogočen sokolski ztor se je zlasti lepo oddolžil tudi spominu umrlih bratov ia sester, telovadci pa so se še posebei spomnili br. Komenčnika, dijaka mlekarske šole, ki je utonil v Poljanščici. Novo upravo z nekaj malenkostnimi izpremembami vodi spet dosedanji starešina br. Dolemc Franc st.. katerega izvolitev je sprejelo članstvo z navdušenjem. Na novo je bil izvoljen za podstare-šino br. Dolenc ml., tako da Ima društvo zdaj dve rodstarešini. Skupščina ie potekla v enoduSnem soglasju, da služi Sokol jugoslovenski misli, sprejeti sklepi, pa dajejo jamstvo, da bo Sokol tudi v 30 letu obstoja ponovno opravičil svoj stari sloves najdelavnejše organizacije v našem mestu. 30 let metliškega Sokola Metlika. 24. januarja. Dvojen praznik za metliško Sokolstvo: na letošnjem rednem občnem zboru smo proslavili 30 let uspešnega društvenega dela in 30 let dela starostovanja narodnega posknea br. Daka Moikarja. Poseben poudarek temu redkemu in lepemu jubileju je da'o poročilo nekaterih funkcionarjev, da bomo letos pričeli graditi Sokolski dom. Že svoj čas so bili izdelani načrti, a so bili za današnje razmere preobsežni in izvedba predraga. Zdaj bo dom zgrajen po novih načrtih, Joi jih po prizadevanju br. Gangla že izdelujejo in ki bodo kljub skromnejšemu namenu ustrezni potrebam našega društva. Gospodarski odbor metliške občine je dal društvu na razpolago lepo stavbišče na Pungartu. Ker je nekaj potrebnih sredstev že zbranih, a ostali zneski so po večini že obljubljeni, smemo upati, da bo konec jubilejnega leta metliškega Sokola kronan z zgradbo ponosnega doma, ki bo središče sokolskega in prosvetnega dela za Metliko in vso okolico. Jubilejni občni zbor je otvoril jubilant br. MakaT, ki je zlasti pozdravil župna zastopnika br. Variolo in br.' Nikšiča iz Karlovca. Tajnik br. Stane Turk je podal lepo sliko društvenega dela v lanskem letu, obenem pa je grajal mlačnost nekaterih članov in tudi odbornikov. Načelnica s. Turkov« je prečitala novoletno poslanico Saveza. Župni delegat br. Variola je slednjič poudaril, da za Sokodstvo ne more biti glavnega pomena veliko število članov, nego predvsem moralna višina, ki je edin potrebovale pomoči, naj to takoj ^»otačijo župne mu načel ništvu. Delovni sestanek društvenih nač«ln»kov (-ic), odnosno njih namestnikov, je sklican za 8. in 9. marc. Na njem še 0000 predelavale vse vaje, ki »o predpaMne » župni zlet in ki so izSe v posebni brošuri. Šport Nad 1500 prijav iz 28 držav Po dolgotrajnem podrobnem delu je daj izdelan poimenski seznam vseb prijavljene e v za letošnjo zimsko olimpiado. Knjižice so bile izdane v treh jezikih (nemškem, francoskem in angleškem) in vsebujejo skupno s prijavami za dve prireditvi izven olimpijskega sporeda nič manj ko 1593 imen, zastopnikov 28 držav. V tem ogromnem številu so računani seveda tudi vsi rezervni tekmovalci, ki sploh ne bodo nastopili; mnogo držav pa je zaradi varnosti prijavilo še enkrat toliko tekmovalcev, kolikor jih bo hmelo pravico startati. Toda tudi ta okoliščina ne spremeni dejstva, da je odzriv za letošnjo olimpijsko preskušnjo iz vsega sveta več kot rekorden! Po številu najmočnejša je seveda Nemčija, ki je predložila 148 prijav, za njo pa se vrstijo Avstrija s 146, Amerika 6 119, Norveška z 82, Finska in Italija s po 78, Japonska s 77, Švica z 72, Kanada s 63, Švedska z 62, Francija in Poljska 8 po 61, Jugoslavija s 60, Anglija z 58, Romunija s 54, Latvija s 53, Madžarska z 51, Belgija s 44, Holandska s 39, Turčija s 24, Bodgarij« s 16, Estonska z 8, Luksembuiška • 7, Španija s 6, Liechtenstein in Avstralija s po 4 m slednjič Grčija s tremi prijavami. Številčna slika po posameznih kookuren-caih je prav tako impozantna. Tako je M tek na 18 km prijavljenih 22 narodov ■ 137 tekmovalci, za 50 km vztrajnostni tek 16 držav z 92 vozači, za klasično kombinacijo 17 držav s 85 konkurenti, za skoke posamezno pa 14 narodov s 84 skakači. V smuku in slalomu bo startalo 111 moških, zastopnikov 20 držav, v enaki konkurenci žensk pa 60 tekmovalk iz 15 držav. Za tekmovanja v umetnem drsanja moških in žensk je prijavilo 14 držav 36 drsalcev, za tekmovanja v parih pa 13 držav 20 parov, torej 40 drsalcev obojega spola. V hitrostnem drsanju bodo starfcali drsalci 17 držav, in sicer na 500 m 61, na 1500 m 62, na 5000 in 10.000 m pa 60 tekmovalcev. Za hokej na ledu je prijavljena »armada« 216 igralcev iz 16 držav. Za amu&o štafeto je prijavljenih 116 tekmecev fe 16 držav. V bobu četvorioe bo šlo na progo 125 vozačev za 11 držav, za bob v dvoje pa 82 vozačev za 13 držav. V izvenoMmpij-skih prireditvah bo nastopilo 67 tekmovalcev iz 9 držav v vojaškem patruljnem teku, v kegljanju na ledu pa 12 reprezentanc z 52 tekmovalci iz treh držav. Službene objave LNP (16. seja p. o. dne 22. I. 1936) Naknadno se odobrijo Prijateljske tekme: reprez. Maribor - Varaždin 1. decembra 1935 in Hermes - Železničar 5. in 6. januarja t. L Verifikacije igralcev; s pravico takojšnjega nastopa za Gra djanski Schiebel Ivan; s pravico nastopa 1. februarja t l » Moste Zivic Lovro, za Slavijo Jerše Josip; s pravico nastopa 22. aprila in 22. julija t 1. za Jadran Smolnikar Drago, Kokolj Josip. Klemene Rudolf, za Primorje Pavliea Alojzij, za Hermes Kos Hinko, za Ilirijo Repovž Franc. V roku treh dni naj dostavijo savezne izkaznice z odjavami: Reka za Smolnikarja Draga, Kokolja Josipa. Klemenca Rudolfa; Mars za Pavlico Alojzija; Grafika za Kosa Hinka. Pele Vinko preklicuje za Reko, ostane pri Jadranu. Verifikacija Kolmaniča Antuna za CSK se ne more izvesti, ker je na igralcu uporabljen § 11 prejšnjega spi. pr. JNS. Iz seznama verificiranih igralcev se črtajo: Burnik Anton, Jamnikar Maks, Tehov-nik Franc, Gruden Franc, Resnik Vinko, Dežman Alojzij, Justin Pavel, Rihar Karel, Pole Nikolaj, Samec Karel, Vinšek Franc, Vinšek Ivan, Hedenik Tine, Tenk Edvard, vsi Svoboda — Lj. Na podlagi sodnikovega poroči.a 8» pre-dasta k. o. GostiSa Ivan, Svoboda —Zg. in Božič Ivan, Zagorje. Opozarjajo se klubi, da znašata verifika-cijski taksi po novem splošnem pravilnik« 14.50 in 11 Din; preklicna taksa je po tem pravilniku določena na 20 Din. 0. o. Maribor se ponovno poziva, da pošlje zapisnik o zaslišanju gg. Kasperja ln Koniča v zvezi s tekmo Rapid - Železničar jun. dne 15. septembra 1935. Naše gledališče DRAMA Torek 28.: Zaprto. Sreda 29.: Pesem a cesta. Red Sreda. Četrtek 30.: Dies irae. Premiera. Bed Četrtek. Petek 31.: Ob 15. Bratomor na Metavi. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. OPISA Torek 28.: Zaprto. Sreda 29.: Kraljičin ljubljenec. Red A. četrtek 30.: Madame Buftterfly. Gostuje primadona sofijske opere gospa Jo-vovid-Kovačenska. Izven. Mariborske gledališče Torek, 28.: Bsjaden. CL Sreda, 29^ zaprto, Zane Qrey: 53 Teksaški jezdec *Btrez zamere — drznem se!« »Kdo ste?« je zdaja vpirašala. »Jezdrti redar sem!« je odvrnil Duane. e k saški jezdec!« je ponovila. Mračni obraz FLoyda Law9ona je pobledel. »Meni, giospodična Longstrethova, ni treba nikakršnega dovoljenja za hišno pTerskavo«, je rekel Duane. »2a>J mi je, ca vas uiuram žalšiti, in Ijuibše bi mi bilo, če bi vaše dovoljenje imel. Lopov se je zatekel semkaj — v hišo vašega očeta. Skril se je,, Af ga smem ipoisfkati?« »Ce je res, da ste jezdni redar«. Duane je izvlekel svote paipjrje. Gospodična Longstrethova se je ošabno odvrnila in jih ni hotela pogledati. »Gospodična Longstrethova, prišel sem v Fairdale, da ga storim varen, Sst in boljši kraj za ženske in otirdke. Vaši jezi se ne čudim. A da mi nočete verjeti — da me žalite! Pride dam, ko se boste -kesailii! Floyd Lawson je togc/tno mahnil} z roko. »Daj, sestrična, zabavaij se. Jaz vzamem ta čas nekaj cowboyev in poj dem s tem — s tem gospodom jezdnim redarjem«. »Hvala.!« .je Maidno rekel Duane in pogledal Law sona. »Res je mogoče, da nafjdlete Sneckerja. hitreje od merne«. »Kako mislite?« je vprašal Lawson ki prebledel Očividno je bil nagle jeze. »(Nikair se ne prepirajta!« je vzkliknila gospodična Longstrethova. »Hd^uu z njim, Irk^d! Podvizaj se. Ne bom mirna dokler ne bo ta človek najden aH pa zanesljivo dognano, da ga ni tu«. Zdaj sta jela Duane in Filoyd z nekaj oowboyi preiskovati hišo. Hodila sta po sobah, iskaia, klicala in gledala v vse temne kote. Po dolgem, jalovem 'iskanju je Duane pomeril s samokresom v temen kot in ukazal: »Pridi venkaj!« Bo Snecker je stopil na svetio — visok, vitek, ■temnolas famt, kli ni imel na sebi drugega kakor sombrero, bluzo in hlače. Duane ga je zgrabil za ovratnik in mu tako blrlzu pomolil samokres pod nos, da se je kar sesedel. Potan in bled je bil vi-, deti, kakor človek, ki je pravkar prebil hud strah. Prežeče je pogledai Duana, nato najbližjega cow-boya in nazadnje Lawsoma. Ce je bil Duane kdaj v svojem žovljenju priča olajšanja, je bil zdaj. To je bilo prav za prav vse kar je hotel Duane vedeti. A vendar ga je prijelo da bi iztisnil kaj več. »Kdo si?« »Bo Snecker.« »Zakaj sa se skril v tej hiši?« Malopridnež se js vzrepenč:3. »Miis&n, dla sem prt Longstrethu tako varen kakor kjerkoli drugod.« »Kaj miislvte z njim storiti, redar?« je vprašal Lawscm, ki zdaj, ko je M ptiček vendarle prijet, •očividno ni vedel kod ne kam. »To bom še videl«, je odvrnil Duane in speha' Sneckerja pred seboj na dvorišče. Duanu je mahoma prišlo na mfsel, da bi gnal Sneckerja pred župana Lomgstretha. Ko je Duane stopil v dvorano, kjer so zasedali, ga je že prehi- telo deset ali več ljudfi, in vsi so bili videti razburjeni«. Nasjbrže so že vedeffi, kaj se je bilo zgodilo. Longstreth je sedel na odru za mizo. Zraven njega je sedel sivolas, debel mož z vdrtimi očmi. Bii je Hamioird Owens, okrajni sodnik. Na desni je stal velik, oglat mož z rumenim obrazom in visečimi belimi -brki. S telovnika se mu je bliskala velika srebrna ploščica. Ta je bil Gorseck, eden izmed Long9brethoviih šerifov. Še štirje drugi so bili tu, ki jih je bii Duane vdel v mastu. in pet ali šest tujcev, samih prašnih jezdecev. Longcreth je trdo potrkal ob mizo, kakor bi terjal pohiha. Vendar ni mo-gel takoj ukrotiti razburjenja. Šele počasi je vse utihnilo. Po zadnjih besedan, preden je nastal mir, je Duame spoznal, da je bil priše; na nekakšno zborovanje v občinski hiši. »Kaj vdiirate semkaj?« )e vprašal Longstreth. »AH je tu sodišče? Ste vi fairdalski župan?« je vprašal Duane.. Njegov glas je bil močan in ;a-sen, skoraj rezek. »Da!« je odgovoitii Longstireth. Držal se je kakor kamen, a Duane je čutil njegovo vročično napetost. »Zločinca sam prijel«, je rekel Duane. »Z »oin ca?« je bruhnil Lomgsstreth. »Vi? Kdo pa ste prav za prav?« »Jezdni redar sem!« je odvrnil Duane. Pomemben rno^ik je nastali. »Obtožujem Sneckerja napada na Laramrieja in pcizkušenega ropa ali celo pocizkušemega umora. M>račno preteklost ima, kalkor bo sodišče vedelo, če vodi kazenske spiske«. »Kaj sCfšdm o tebi, Bo?« je čemerno reke1 Longstreth. »Vstam in zagovarjaj se«. Snecker je vsttaS se potuhnjeno ozrt na Duana drsnii nekaj korakov protti žoipanu. »Saj mi bilo tako, Longstreth«, je glasno pričel. »Stopil sem v La-ramejevo gostilno ,da bi kaj pojedel. Nekli dedec, ki ga ne poznam, je prišel noter, potaJkel, Laramieja in ga vrgel na ntia. Jaz sem stekel venkaj. Potem me je pa ta dolgi redar lovil, ujel ki privlekel semkaj. Ničesar nisem storil. Redar je hotel samo nekoga prijeti To je vise, kar imam povedati.« Longstreth je sodnflku Owensu nekaj pošepe-tail, in ta spoštovani je pokimai s svojo veliko, košaro glavo. »Odpuščen si, Bo!« je osorno rekel Longstreth. »Ostali pa naj gledajo, da se spravijo..« Duana je kar prezri. Ta zavrnitev je bila za jezdnega redarja ki jezdno redarsko s'u7bo udarec v obraz. Ce je hodil Longstreth po arvih podili, je imel vsekako silen pogum. Duan bi bil skoraj misMl, da je vzvdlšen nad vsak sum. Toda njegova ravnodušnost, njegova zaničljiva malobe-sedaiost in njegova oblastna samozavest — vse to je bilo za Duanove bistre in vešče oči v značilnem nasproifcsitvu s stisnjenimi ustnicami in počasnim prebJedevanjem maslanasfc;>temne polti. V njegovem trenutnem miru je Duanov.o preditrl^-vo oko spoznajo še raz napete radovednosti: kaj bo zdaj? Ujetnik je hrknfl in s tem pretrgal tišino. Sneck-ker se je trgali prod vratom. »Stoj!« je zagrmel Duane. Ta kSSc je kakor strel ustavil Sneckerja. »Longstreth, videl sem Sneckerja, kako je napadel Lanaimaeja!« je z jasnim glasom rekel Duane. »Kaj pravi sodišče 113 to?« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra« n odgovor, priložite »*MM Le, če zahtevate od v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plakati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi Seseda t Oia. *»»«* J t n iifro tU >b 17 Ota Trisobno stanovanje kopalnica, poselska soba, velika predsoba, elektrika, plin, oddamo s februarjem. Naslov pri hišniku Dvora-kova ulica 3. 1067-91 Gotovino do 500.000 Din vložim v dobro podjetje. Sodelovati želim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »DobeT«. 1908-16 Zastopnika ali samostojnega prodajalca za Slovenijo, ki z lastnim avtom stalno potuje, išče svetovna tvrdka. Gospodje, ki dokažejo, da so pri par-fumerijah, drogerijah in frizerjih dobro vpeljaai, naj vpašljejo takoj svoje ponudbe na Aloma Company d. t o. z., Ljubljana. 1925-16 Trisobno stanovanje Trnovski pristan 40, L nadstropje, pri zapornici, oddam takoj. Lepa sončna lesa, parketi, elektrika, cena znižana. Ogled celodnevno. 1922-31 Dvosob. stanovanje * kopalnico, oddani. Naslov v vseh poslovalnicah lr.ua. 191S-31 Stanovanja —rdi I Oin lavek 1 0i> ■■ ilfro ali daianje ias*nvt •"Mn Najmanjil tne*el> 17 Dla BBzu centra iščem lepo enoeobno stanovanje s pritiklinami, za zrlo mimo, boljšo stranko. Ponudbe na cgl odd. Jutra pod »Enosobno - boljše«. 10(»4-21a Sobo odda Besed« I Oia davek 3 Din ta iifro ali dajanje aaslova 5 Oln NalmanJil tnesek 17 Dia Opremljeno sobo veliko s predsobo v prt-ciičju. Igriška ulica St. ,6. pri dramskem gledališču oddam s 1. fpbr\7 ar jem. 1840-23 Nad 200 hI ljutomerčana najboljše kvalitete letnika 1935, mešano nn sortirano, po ugodni ceni prodamo. Naslov v ogl. oddelku Jutra. Zastopnika prvovrstnih angleških avtomobilov, gum za avto in motocikle ter vseh ostalih tehničnih gumastih predmetov za Dravsko banovino iščemo proti garanciji. Ponudbe pod »Engleski automobrli 394/B-8« na ogl. odd. Jutra. Sobo posebni vhod, center, oddam gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1931-33 Opremljeno sobico prijazno io somfoo, takoj oddam, z vso oskrbo. Stari trg 28/m, levo. Sturm. 1916-33 Gospodično sprejmem v dobro ootabo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 1993-23 TUJ Zakonca iščeta opremljeno, solidno sobo. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Mirna«. 1035-23a Dražbe Prostovoljna javna dražba raznega pohištva kuhinje in drugo, se vrši dne 1. februarja dopoldne v Krojaški ulici 5/II. 1960-32 Vsak* Beseda 2 Oin; I. vek i Oin. (» ilfro a dajanje aaslova S Oin, iaimanii> tnesek 20 Dla Gospodična stara 28 let, nesrečna v ljn-bavi, želi znanja. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »San pomladi«. 1909-ai Mlada gospodična ugledne rodbine, želi resnega poznanstva z značaj-nim, resnim inteligentom. Neanonimne dopise na ogl. odd. Jutra pod »Melita«. 10112-34 ZAHVALA Ob težki izgubi preljubljene žene, matere, stare mame, sestre in tete, gospe Antonije Sabati smo prejeli Številne ustmene in pismene izraze sožalja. Vsem, ki so tako lajšali našo veliko bolest, darovali vence in šopke ter spremili predrago pokojnico na njeni poslednji poti, izrekamo našo prisrčno zahvalo. Zg. Polskava, 27. januarja 1936. Žalujoča rodbina SABATI in sorodniki. Iz življenja na deželi POLJGANE. Lz Studenic pri Poljčanah je bil premeščen na Pobreeje šolski upravitelj g. Žrvko Janko, ki je 10 let vodil petje čitalniškega io pozneje sokolskega pevskega zbora. Odličnega pevovodjo in nacionalnega delavca bodo vsi pogrešali. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo zadovoljstva. — Društva sc precej živahno gibljejo. Planinci bodo imeli 1. februarja ples, Sokol, ki je imel v nedeljo občni zbor, pa se pripravlja na igro. Šoštanj. Rdeči križ je imel v četrtek pri Cerovšku redni občni zbor. V svojem poročilu je predsednik g. Potočnik očrtal desetletno delovanje društva. V teh letih je bik) lepo število obdaritev, izdanih podpor in organiziranih nabiralnih in podpornih akcij. Iniciator je fcil Rdeči križ. šoštanjska šolarska kuhinja, ki že več let nudi na zimo siromašne jI im šolarjem opoldansko okrep- čilo, je tudi deležna njegove očetovske skrbi. Pri volitvah je bil izvoljen odjbor s predsednikom predstojnikom sodišča g. Potočnikom. RADEČE. Dopisnik, ki je opisal poplavo v Radečah, v opasu nd omenil najboij prizadete hiše. Lasti gospe Hroeljeve Ljudmile V hiši sta njena gostilna in pa mesarija g. Lotriča. Ga. Hmeljeva in g. Lo-trič imata zaradi povodnji največ škode. Voda je vdrla v klet, kjer je bik večja zaloga vina, kisle vode in drugih reči, in v klavnico, kjer je bilo nad 2000 kg nasoljenih govejih kož in precejšnja množina nasoljenega mesa. Ker je pričakovati da bo oblastvo ocenilo od poplave povzročeno škodo, bi bilo pač umestno, da si c* tej priliki ogleda tudi to hišo. Zelo potrebno bi bilo, da bi se odločilni Hnite-lji čim prej pobrigal za regulacijo Sopote ob izlivu v Savo, za kar jim bo prizadeta okolica prav gotovo zelo hvaležna. ...... •• Mestni pogrebni zavod občine Ljubljana. f Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni in dobri soprog, oče, stari oče, svak, stric in tast, gospod Janko Popovič veletrgovec v ponedeljek, dne VJ. t. m«, po dolgi, močni bolezni, previden s tolažili svete vere. Na zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 29* januarja 1936, ob pol 4« uri popoldne od doma žalosti, Nunska ulica štev. 21, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V LJUBLJANI, dne VJ. januarja 1936. Evgenija, soproga, Jela Popovič, Janko, Evald, Vera, por. dr. Adlešlč, mati, sinova, hfarka, Danica, Tonika, Mara, sestre, Ema, roj. Dolenc, Nikola, Pero, Marko, Gfuro, bratje, dr. Juro Adlešlč, M* Antonija, roj. VoftUek in Slava, roj. Žerk, svakinji, Janezek, ▼mik, ht vse ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Bsvtjen. — Maja m boosordj »Mzat Adolf Ribnika* — Za Narodno tiskarno d. d. kot