knjižnic *-rS 1 a Med vami poznam umetnike, profesorje in ugledne zdravnike, ki ste se pripravljeni odreči še tako pomembnemu dogodku, samo da lahko poromate v Novo Štifto. Spomnimo se, koliko znanšfev, prijateljstev in tudi trdnih ljubezni, iz katerih so nastale zakonske skupnosti, se je rodilo na romanjih in spoznali bomo vsesplošen pomen našega druženja. N00032 19. AVGUST 2005, CENA 298,00 SIT tlVvROl 9770351 ropHONE Prodaja mobilnih telefonov iz akcij Mobitela Sklepanje naročniških razmerij Prodaja ostalih mobilnih telefonov in dodatne opreme JP 1 . ■ Pogovor z •» ^ p £* >É§È glasbenimi *■ - m t Lii JT j legendami « - , m - ^ T. m*- % ■ ^ M it 9 STRAN 8 rnjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje Zadruga mozirje Bliža se čas, ko skrbne gospodinje pripravijo lastno ozimnico, zato vas obveščamo, da imamo v poslovalnicah na zalogi različne dimenzije kozarcev za vlaganje in pokrove po ugodnih cenah. Imeli bomo tudi zelenjavo in sadje za ozimnico po dnevno nizkih cenah. Zanje povprašajte v vaši RKBE OKENSKI SISTEMI MAROVT GREGOR s.p. mff M Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. /faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 io let garancije KBM Infond Družba za upravljanje d.o.o. PREMOŽENJSKI KORAKI - VZAJEMNI SKLADI Ali ste vedeli, da je Infond Delniški najbolj donosen slovenski vzajemni sklad slovenskih upravljavcev za obdobje petih let? Dokazuje pravilo, o katerem smo že večkrat govorili, da na daljši rok višjetveganje praviloma prinaša tudi višje donose. Vaša naložba v najboljše slovenske in tuje delnice Upravljavci Infond Delniškega nalagajo v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na svetovnih borzah, članicah svetovnega združenja borz. Več kot 75 odstotkov vsega portfelja je v delnicah. Vlagatelji v Infond Delniškega tako posredno vlagajo v Krko, Merkur, Istrabenz in Petrol, med tujimi delnicami pa v Bayer, Siemens, Allianz in druge. Že z 3.000 tolarji posameznega pologa lahko dosežete del donosa, ki ga ustvarjajo delnice najboljših svetovnih podjetij. V Infond Delniški lahko vlagate tudi prek varčevalnih načrtov in pridobite dodatne ugodnosti pri vstopnih stroških. Potrjen dolgoročni donos Kot že rečeno je Infond Delniški sklad z najvišjim petletnim donosom med vsemi vzajemnimi skladi slovenskih upravljavcev -obenem pa vas seveda znova opozarjamo, da pretekli donosi ne morejo zagotavljati prihodnjih. Padanje cen slovenskih delnic je sicer povzročilo nižje kratkoročne donose, vendar jih z vlaganjem v višji delež tujih vrednostnih papirjev že popravljamo. Zato ocenjujemo, da je zdaj pravi čas za varčevalne načrte. V začetku varčevanja enote skladov kupujete ugodno, v času, ko bodo delnice začele nositi višje stopnje rasti, pa jih boste lahko prodali s toliko višjim donosom. Dober upravljavec, zadovoljen vlagatelj Infond upravlja štiri vzajemne sklade: infond €uropo, Infond Delniški, Infond Uravnoteženi in Infond Hrast. Vrednosti enot premoženja lahko dnevno spremljate v slovenskih dnevnikih in na naši spletni strani. Odločite se za vlaganje prek varčevalnih načrtov ali za enkratno naložbo. V Infondovih skladih lahko privarčujete tudi vaš prvi milijon. Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel. 080 22 42 Na področju Savinjske doline lahko najdete vpisna mesta za Infondove vzajemne sklade: Naložbe Lukač Rečica ob Savinji, enote Banke Celje. Seznam vseh vpisnih mest je na spletni strani www.infond.si Nagradno vprašanje: Kako ustrezneje presojate donosnost sklada: a) po letnem donosu b) po tri ali petletnem donosu Dopisnico s pravilnim odgovorom, z vašim imenom in naslovom ter pripisano davčno številko pošljite na naslov Infond, d.o.o., Vita Kraigherja 5,2000 Maribor najkasneje do 10. septembra. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 20 prejemnikov nagrade mini kalkulatorja. Internetna doba Težko si predstavljam, da bi danes lahko brali tole številko časopisa, če ne bi bilo interneta in elektronske pošte. Omenjeni storitvi sta v minulih letih toliko pospešili prenos informacij in s tem toliko skrajšali čas, potreben za pripravo tiskanih medijev, da so sedaj izvedljivi projekti, ki so se še pred desetletjem zdeli čista utopija. Spomnim se, da smo bili v uredništvu Savinjskih novic med zgodnejšimi uporabniki elektronskega poslovanja v Sloveniji. Spletne strani in elektronski naslovi so bili pred desetimi leti še nekaj eksotičnega, podobno kot v približno istem času mobilni telefoni. No, danes ima mobitel tako rekoč že vsak, od osnovnošolca do upokojenca, število uporabnikov elektronskih storitev pa narašča predvsem z vsako novo generacijo mladine, saj se (razen častnih izjem) starejši z računalniki ne razumejo najbolje. Skupaj z rastočim številom uporabnikov pa običajno rastejo tudi nevarnosti in zlorabe. Tako je tudi na področju interneta. Gotovo se spomnite poročil iz medijev, kako veliko gospodarsko škodo so v nekaterih primerih povzročili računalniški virusi, ki so se nekontrolirano širili z elektronsko pošto, zadnje informacije pa pričajo o tem, da so bili nekateri uporabniki spletnih storitev oškodovani zaradi enormnega števila telefonskih povezav, ki so se zaradi okužbe z virusi vzpostavljale mimo njihove volje. Ceno bodo seveda v končni fazi plačali sami, kajti za varnost smo, tudi na tem področju, odgovorni sami. Ne Telekom ne kdorkoli drug nas ne varuje pred morebitnimi napadi od zunaj, edina prava izbira so protivirusni programi in obiskovanje »varnih« spletnih strani. Nič posebnega, pravzaprav, saj je podobno tudi na ostalih področjih našega življenja. Če, na primer, po cesti vozite prehitro, je odgovornost v vsakem primeru vaša. Pravzaprav je vaša dolžnost, da vožnjo prilagodite trenutnim razmeram na cesti, pa še takrat se lahko zgodi marsikaj nepredvidenega. Ob relativno visoki nezanesljivosti računalnikov in spletnih komunikacij se včasih kar zgrozim, če pomislim, da je dandanes pravzaprav celoten svet odvisen od te tehnologije. Nobena sodobna proizvodnja, nobena borza, nobena trgovina, nobena medicina ne deluje več brez računalnikov. Kaj bi se torej zgodilo, če bi... Ah, pa pustimo to, raje se zaščitimo s protivirusnimi programi in izkoriščajmo številne koristi, ki nam jih ponuja internetna doba. eJ. IZ VSEBINE: tea Klepet pri vas doma: Francka Voler, direktorica Centra za starejše občane Gornji Grad.16 Na naslovnici: “Kolegij” županov je v Lučah sprejemal dobronamerne šale na svoj račun s__________________________________________y Mozirski gaj: Poletje skozi cvetje............12 Aktualno: Nevaren internet.................4 Rečica ob Savinji: Stekle aktivnosti za ustanovitev nove občine.................5 Praznik občine Luče: Lučani varčujejo za naložbe.......6 Center starejših Gornji Grad: Zagotovljena lokacija za dementni oddelek.................7 Izbirno tekmovanje za republiško prvenstvo sekačev.......10 ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 33,19. avgust 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. NEVAREN INTERNET S kreditom nad plačilo računa za impulze Uporabniki internetnih strani so znova v »finančni nevarnosti«. Ne gre le za denar, ki ga v marsikateri družini zavestno zapravijo ob stalnem deskanju po internetu, gre za nepričakovano visoke Telekomove račune, ki so nastali zaradi uporabnikove neprevidne uporabe svetovnega spleta oziroma neučinkovite protivirusne zaščite na računalniku. Vendar internet njegovih uporabnikov ne ogroža le finančno, a ravno zato, ker nismo vedno »udarjeni po žepu«, preveč hitro pozabimo na izpostavljenost naših otrok neprimernim, nasilnim ali žaljivim vsebinam internetnih strani. VISOK RAČUN BOSTE PORAVNALI SAMI Do zlorabe našega računalnika in seveda posledično našega finančnega stanjg lahko pride na presenetljivo veliko načinov. Tokrat so slovenske ljubitelje interneta »napadli« lažni klici v satelitsko omrežje. Ogroženi so povezani na internet s klasičnim ali ISDN telefonskim priključkom, računi za opravljene klice pa so dosegli celo neverjetna dva milijona tolarjev. Telekom je v zadnjih dveh mesecih dobil celo vrsto pritožb zaradi takšnih računov, vendar mora vsak uporabnik sam poravnati nastali račun. So pa na Telekomu s 1. avgustom vseeno zablokirali možnost satelitske povezave in kdor si jo želi, mora o tem obvestiti Telekom, da mujo omogoči. Uporabniki so sami dolžni skrbno deskati po medmrežju in tudi v celoti odgovarjajo za svojo telekomunikacijsko opremo ter uporabo, zato, kot kaže, Telekom tudi ne bo ugodno rešil nobene izmed pritožb, ki sojih prejeli zaradi previsokih računov na njihovih položnicah. Sicer pa lahko do takšnih nedobrodošlih računov pride na več načinov. Na spletnih straneh Zveze potrošnikov Slovenije je mogoče prebrati, da lahko do previsokega Telekomovega računa pride že zaradi neusklajenosti hitrosti prenosa podatkov na ISDN priključku, drugo nevarnost pa predstavljajo t.i. klicni programčki (Webdialerji), kijih uporabnik lahko na svoj računalnik namesti celo nevede. Takšni programi poskrbijo za prekinitev zveze z domačim ponudnikom dostopa do interneta in vzpostavijo mednarodno telefonsko zvezo s strežnikom ponudnika nekega splet- nega mesta v tujini. Ti programi se največkrat nahajajo na spletnih straneh s sporno vsebino, npr. pornografsko. OTROKE LAHKO ZAVARUJEMO Ogled takšnih strani pa je velikokrat že sestavni del odraščanja radovednih najstnikov, ki računalnik marsikdaj uporabljajo precej bolj spretno kot njihovi starši. Tako so ti mladostniki izkoriščeni dvakrat. Najprej z enostranskim in popačenim prikazom sicer čisto življenjskih stvari, nepotrebnega nasilja, ki lahko utrdi napačen način mišljenja, ter še z visokimi računi, ki lahko celo blokirajo družinski proračun. Evropski raziskovalni center ERICA je z raziskavo opravljeno med otroki starimi med 10. in 14. letom, ugotovil, dajihježe kartri četrtine nenameno-ma obiskalo spletne strani z vsebinami, ki sojih vznemirile. Najbolj učinkovit ukrep za varno deskanje so družinska pravila za uporabo interneta. Otrokom je potrebno razložiti, česa naj se pri deskanju na spletu izogibajo, zelo učinkoviti pri varovanju pred neprimernimi vsebinami pa so tudi t.i. družinski filterji, programi, ki varujejo pred obiskovanjem spletnih strani z žaljivimi vsebinami. Tatiana Golob Naša anketa Globalnost - v vsako slovensko vas Ali pa tudi ne. Nekaterim popolnoma samoumeven internet (ideal -kabelski), drugi še vedno čakajoč na telefonski priključek. Bolje rečeno - globalnost v skoraj vsako vas. Internet je dandanes že skorajda nuja. Predstavlja živahen svet izmenjave idej, potovanje brez poti. Je globalna vas, kjer vsakdo lahko pride kamorkoli. V tokratni anketi smo povprašali, koliko Zgornjesavinjčani uporabljajo internet (če ga imajo), koliko je nuja in koliko razvada, in če jim je že kdaj delal probleme kakšen nedobrodošel virus. Klemen Kolar, Ljubno ob Savinji Internet uporabljam bolj malo, nekaj ur mesečno. Ponavadi iščem kakšne informacije, dobrodošlo je tudi pri službi, nekaj pa je internet tudi za zabavo, na primer kakšen »messenger«. Nimam možnosti za kabelski internet, če pa bi jo imel, bi jo takoj izkoristil. Jan Mrevlje, Mozirje Internet uporabljam tako za pridobivanje informacij kottudi za zabavo. Ponavadi grem na internet brskat po šoli, za kakšne pol ure. Slišal sem že nedavne zadeve z visokimi računi za internet prek tujih operaterjev. Sam imam urejene vse protivirusne programe, tako da zavarujem svoj računalnik. Zdenka Božič, Ljubno ob Savinji Interneta še nimamo, vendar razmišljamo o tem, saj ga bo rabila starejša hčerka, za pridobivanje informacij. Edina možnost priključitve bo prek telefonske linije, saj namreč nimamo kabelske. Bernarda Konečnik, Mozirje Nimamo še interneta, ga bomo pa kmalu verjetno morali priključiti, saj imam šoloobvezne otroke. Internet se za šolo vedno bolj potrebuje, se bo pa verjetno uporabljal tudi za zabavo. Sicer bomo še počakali kakšno leto, a priključili ga bomo gotovo. Klemen Čretnik, Mozirje Imam kabelski internet, uporabljam ga okoli dve uri dnevno, največ ravno za zabavo. Bi pa ta čas omejil, če bi imel le možnost navadne priključitve. Bernarda Blatnik, Nazarje m ubi i itjiu im i lui i iu, saj nimamo niti možnosti. Takoj ko bomo dobili telefonski priključek, bomo poskrbeli tudi za internet. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem KRAJEVNA SKUPNOST REČICA OB SAVINJI Stekle aktivnosti za ustanovitev Občine Recita Na seji sveta krajevne skupnosti Rečica ob Savinji 11. avgusta so svetniki razpravljali o aktivnostih, povezanih z ustanovitvijo občine Rečica. Ker je potrebno ponovno pripraviti elaborat za ustanovitev nove občine Rečica in ga poslati na občinski svet Mozirje v razpravo ter seveda tudi v državni zbor v obravnavo in potrditev, so imenovali delovno skupino. Tako bodo poleg svetnikov sveta KS Rečica v skupini delali vsi občinski svetniki z bivališčem v rečiški 0 ustanovitvi občine Rečica bodo imeli zadnjo besedo krajani, ki bodo svojo voljo lahko izrazili na referendumu (foto: EMS) krajevni skupnosti. Poleg njih pa so k sodelovanju povabili še Antona Žunterja iz Nizke in Vinka Jeraja z Rečice ob Savinji. Po besedah predsednika sveta KS Petra Kolenca bodo o ustanovitvi občine Rečica imeli zadnjo besedo krajani, ki bodo svojo voljo lahko izrazili na referendumu, ko bo ta razpisan. Prepričan je, da so sedaj ljudje bolje seznanjeni s prednostmi, kijih lastna občina prinaša na različnih področjih. Marija Šukalo ODPRTA POT DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA Sedemdnevni rok zn odgovore novinarjem Funkcija pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja je bila v Sloveniji ustanovljena septembra 2003 na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Ta zakon sledi usmeritvam Evropske unije s področja dostopa do informacij, kijih pri svojem delu ustvarjajo državni organi, agencije, sodišča, lokalne skupnosti itd. S pomočjo tega zakona država zagotavlja preglednost nad porabo javnega denarja in tudi preglednost nad njenimi odločitvami, saj javna uprava dela v imenu ljudi in za ljudi. V zahtevi, ki jo lahko vsakdo naslovi na katerikoli državni ali organ lokalne skupnosti, ni potrebno navesti, zakaj prosilec želi vpogled oziroma kopijo določenega dokumenta, saj zakon o dostopu do in- formacij javnega značaja ne zahteva tako imenovanega pravnega interesa. Zahteva je lahko popolnoma laična, dovolj je, da ste radovedni, kako država ali občina deluje in porablja javna sredstva. Državni in drugi organi se bodo morali na vprašanja novinarjev oziroma medijskih hiš najpozneje do konca naslednjega delovnega dne od prejema pisnih vprašanj odloči- ti, ali bodo nanje odgovorili ali ne. Za vsebinski odgovor bodo imeli časa do sedem delovnih dni. O pritožbi zoper odločitev organa, ki informacij ne bo želel posredovati, bo odločala pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja. Zakon določa zelo kratek rok, saj mora o taki pritožbi odločiti v sedmih dneh. Savinjčan VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Urejanje direktorskih plač v javnem Vlada RS je na seji pred nedavnim sprejela uredbo o plačah direktorjev v javnem sektorju. Temeljni cilj uredbe, ki bo veljala za preko 1.600 direktorjev, je vzpostaviti red na področju direktorskih plač v javnem sektorju. Na tem področju je doslej vladal nered, struktura plače je bila slabo definirana, odstotek plače za nagrajevanje delovne uspešnosti pa je bil neomejen in je postal v praksi sestavni del plače, ob katerem so se izplačevale še letne nagrade. Zaradi tega je prihajalo do pojava nenormalno visokih plač. Prva poteza vlade na področju urejanja plač v javnem sektorju je bila sprememba zakona o sistemu plač vjavnem sektorju, s katero so bila začasno določena maksimalna izplačila direktorjem. Že tedaj je Ministrstvo za javno upravo napo- vedalo celovito ureditev do konca letošnjega leta. Vlada se je odločila, da plačno reformo javnega sektorja najprej uresniči v praksi pri »vrhnjem sloju« javnega sektorja, to je pri funkcionarjih in direktorjih. To bo tudi okvir za nadaljevanje re- razredi določeni v razponu. Znotraj razpona bodo plačni razredi določeni v skladu z merili, ki so sestavni del uredbe. Dodatki so zelo omejeni in v strukturi plače ne bodo predstavljali bistvene postavke. Delovna uspešnost direktorjev pravnih oseb v Na območju Upravne enote Mozirje bo sprejeta uredba o plačah direktorjev veljala za načelnika upravne enote, župane in županjo šestih občin, direktorje oziroma direktorice zgornjesavinjskega zavoda za zdravslvo, lekarne, knjižnice ter nazorskega javnega podjetja Dom. Vladna uredba ureja strukture plač tudi direktorjema mozirskega in gornjegrajskega komunalnega podjetja, vodji območne enote Zavoda za gozdove ter direktorici Centra za socialno delo. Savinjčan forme, ki bo realizirana s sklenitvijo kolektivne pogodbe za javni sektor. Nova uredba jasno in pregledno določa strukturo plače. Osnovne plače so določene s plačnimi razredi. Za direktorje večjih, pomembnejših institucij je uvrstitev v plačni razred neposredna, za druge pa so plačni javnem sektorju bo izplačana v obliki letne nagrade, ki lahko po zakonu znese največ dve osnovni plači. Nagrado bo predlagal organ upravljanja, na primer svet javnega zavoda, soglasje pa bo moral podati ustanovitelj (občina ali vlada). Doslej so v večini primerov o letnih nagradah sektorju odločali sami organi upravljanja zato je dodeljevanje nagrad pogosto preraslo v avtomatizem. V drugi polovici leta bo sprejeta tudi uredba, ki bo urejala pravico do izplačil dodatne delovne uspešnosti za javne zavode, ki del prihodka ustvarijo na trgu. Urejeno bo tudi vprašanje izplačil dodatne delovne uspešnosti za direktorje. Nadure, dežurstva in stalno pripravljenost direktorjev javnih zavodov, predvsem za zavode s področja zdravstva, bo odobraval resorni minister, če bo to nujno potrebno zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju se bo začela uporabljati s 1. januarjem 2006. Odlok o plačah funkcionarjev naj bi vlada obravnavala že ta teden, odlok je namreč v zaključni fazi usklajevanja z zainteresiranimi subjekti. Franci Kotnik PRAZNIK OBČINE LOČE Lučani varčujejo za naložbe Program ob občinskem prazniku so pripravili domači pevci in pevke (foto: EMS) Praznovanje občine Luče, ki so ga občani izbrali na godovni dan farnega zavetnika svetega Lovrenca, je bilo tokrat pevsko obarvano. Program so namreč pripravili domači pevci in pevke, župan Ciril Rose pa je v svojem nagovoru gostom in majhnemu številu občanov spregovoril o naložbah v preteklem letu in pomenu uvedbe lokalne samouprave ter poudaril, da se tega dejstva premalo zavedamo. Po županovih besedah, je postala občina prepoznavna tudi v širšem slovenskem merilu, za kar imajo zasluge prav vsi občani. Tistim, ki po mnenju predlagateljev in občinskega sveta pri svojem delu še posebej izstopajo, so tudi letos podelili občinska priznanja in nagrade. Priznanje občine je prejel predsednik tamkajšnjega gasilskega društva, Janez Zamernik, zlato plaketo so tokrat podeli prvič, podelili sojo ljudski pevci iz Luč, najvišje občinsko priznanje, naziv častnega občana pa je letos pripadel dolgoletni vsestransko aktivni Olgi Šiijar. Lučki županje prepričan, da so z načrtnim vlaganjem v infrastrukturo v zadnjem letu bistveno izboljšali življenje občanov. »Glavna in istočasno največja občinska investicija v tem mandatu je bila izgradnja novega Logarskega mostu. Kar nekaj let smo nalagali tolar na tolar in v letošnjem letuje finančna konstrukcija dozorela. Tudi zaradi racionalizacije smo izvedbo vezali na začetek obnove Pečovskega mosta. Dobrih 50 milijonov tolarjev proračunskih sredstev je bilo vloženih v ta projekt. Precej denarja namenjamo za posodabljanje in vzdrževanje občinskih cest in tako tudi občanom v odročnih zaselkih zagotavljamo višjo raven življenja. Prizadevali si bomo, da do konca mandata obnovimo kanalizacijsko in vo- dovodno omrežje v celi občini,« je med drugim povedal Rose. Ob uvedbi lokalne samouprave je bila lučka občina v primerjavi z ostalimi precej zaostala, vendar so v zadnjih letih zaostanek sicer zmanjšali, kar pa ne pomeni, da ne bo potrebno za še boljše pogoje dela in bivanja občanov vložiti še precej truda in sredstev tako iz občinskega proračuna kot iz naslova raznih razpisov. Savinjčan ČASTNA OBČANKA OBČINE LUČE OLGA ŠILJAR Z modrostjo do turističnih lovorik Lučani se posebej v dneh praznovanja Lučkoga dne s precejšnjo mero nostalgije spominjajo let, ko se je njihov kraj uvrščal med najlepše urejene kraje v tedanji Jugoslaviji. Starejši se še spomnijo leta 1982, ko je hrvaški tednik Arena uvrstil Luče po urejenosti na drugo mesto v Jugoslaviji v kategoriji krajev v notranjosti države. Vse to je pripomoglo, da so se domačini z upravičenim ponosom postavljali s krajem in še bolj z dolgoletno predsednico turističnega društva Olgo Šiijar, katero je Občina Luče ob letošnjem občinskem prazniku imenovala za častno občanko. Šiljarjeva seje rodila v Lučah pred 87 leti pri Hočevarju, očetu, kije bil zelo prizadeven v tedanjem javnem življenju, saj je bil med drugim tudi sedem let lučki župan. Ni torej težko ugotoviti, odkod ji prirojen in skozi način življenja privzgojen smisel za javno koristno delo. V aktivnosti kraja joje pritegnil takratni upravitelj osnovne šole in tudi prvi predsednik krajevne skupnosti Ludvik Mašat. Energična in podjetna kot je bila, ni nikoli pomišljala prevzeti dela, kije bilo dotlej po nekakšnem nenapisanem pravilu rezervirano za moške. Po Mašatovi nenadni smrti je bila izvoljena za predsednico krajevne skupnosti. V tistem času je bila edina ženska s podobno funkcijo v celotni regiji. V tem obdobju seje v Lučah zgradil zdravstveni dom in dobili so stalnega zdravnika. Precej črnila bi bilo potrebno preliti, če bi hoteli popisati celotno dediščino, ki jo je zapustila Olga Šiijar: »Priznanje delim z vsemi, s katerimi sem delala.« (foto: EMS) Olga Šiijar. V vsakem primeru je neprecenljiva setev in žetev, ki joje skupaj s sodelavci požela na turističnem področju. Turistično društvo je prevzelo skrb za urejenost kraja in izboljšanje turističnih storitev. V osnovni šoli je začel delovati turistični podmladek, bistveno pa je, da je kraj postal znan po turistično-narodopisni prireditvi Lučki dan. Mnogo idej prikazovanja starih običajev, ki jih še danes prikazujejo in kopirajo ne samo v domači fari, seje porodilo v obdobju Olge Šiijar. Številna priznanja in plakete so dokaz, daje širša skupnost videla in znala ceniti njen prispevek pri razvoju turizma in ohranjanju narodovega blaga ter izročila preteklih rodov. Vsi kamenčki v mozaiku dela skozi nekaj desetletij so neizbrisno vzidani v povojne Luče. Stara gospa je tudi na osrednji občinski proslavi ob podelitvi častnega naziva ostala zvesta doslednim načelom. »Dobro se zavedam, da en človek ne zmore vsega, zato delim priznanje z vsemi, s katerimi sem delala,« je s kratkimi, vendar vsebinsko polnimi besedami povedala slavljenka. V njenih besedah je bil ponos, kerje smela biti zraven in zahvala, ker sedanji rod Lučanov ni pozabil oračev lučke turistične ledine. Savinjčan CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Zagotovljena lokacija za dementni oddelek Dementni oddelek bodo zgradili v pritličju Centra starejših Gornji Grad (foto: EMS) V gornjegrajskem centru starejših vlada v teh poletnih mesecih nekakšno zatišje, saj si po besedah direktorice Francke Volertudi starejši ljudje hočejo mir in počitnice brez obveznosti kot sta delovna terapija in fizioterapija. Dobro vzdušje, ki vlada v Centru, spremljajo priprave na izgradnjo dementnega oddelka. Lokacija je zagotovljena in v kolikor ne bo zapletov pri pridobivanju koncesije, naj bi bil oddelek za dementne osebe zgrajen približno v dveh letih. To pa pomeni 20 do 30 novih delovnih mest. Z demografskim porastom starega prebivalstva se povečuje tudi število ljudi z demenco. Ker je demenca še vedno precej nepoznana oblika staranja, je malo tis- tih, ki znajo pravilno ravnati z dementno osebo, še manj pa je primernih ustanov, ki bi takšnim lju- dem omogočile kvalitetno življenje. »Zavedati se je treba, da je vsak človek edinstven in ni univerzalnega načina, s katerim bi obravnavali osebo z demenco. Dementni oddelek načrtujemo v pritličju, da se bodo ljudje lahko gibali in na srečo je okoli nas še vedno dovolj zelenih površin. Bolnik, pri katerem je postavljena diagnoza demence, lahko kljub bolezni opravlja različne dejavnosti. Pri tem je lahko zelo samostojen in skoraj ne potrebuje pomoči svojcev ali zdravstvenega osebja, največkrat pa potrebuje vsaj vzpodbudoinvbolj razvitih stadijih bolezni tudi vodenje,« razlaga Volerjeva, in ob tem poudarja potrebo po strpnosti vseh, saj lahko v nasprotnem primeru vsako dejavnost dementnega bolnika spremlja napetost, nemir in nepotrebno nelagodje. Savinjčan BRASLOVČE Nova turistična karta Spodnje Savinjske doline Župan občine Braslovče Marko Balant je predstavil dopolnjeno izdajo Turistične karte Spodnje Savinjske doline (foto: Marija Šukalo) Žalec, Vransko, Tabor, Braslovče in Šmartno ob Paki. Barvno zgibanko s panoramsko karto so po besedah župana občine Braslovče Marka Balanta pripravili z namenom, da bi kar najbolje približali naravne danosti ter zgodovinske in kulturne znamenitosti obiskovalcem in izletnikom, ki se ob različnih priložnostih mudijo v Spodnji Savinjski dolini. Novo dopolnjeno izdajo so tokrat finančno podprle že omenjene občine, po Balantovem mnenju pa bodo v prihodnje finančno breme morali nositi ponudniki turističnih in gostinskih storitev ter ostali subjekti, ki jim turizem prinaša dohodek. Karto v nakladi 45 tisoč slovenskih in 15 tisoč angleških izvodov je založilo braslovško turistično društvo Splavar, avtor karte je Janko Melanšek iz Žalca, medtem koje oblikovanje delo Janka Pirnata iz Letuša. Karta ima v spodnjem delu tudi časovni trak, ki ga je pripravil mag. Branko Goropevšek. Karto, ki jo bodo obiskovalci dobili brezplačno, je moč dobiti v informacijskih pisarnah v posameznih krajih v omenjenih občinah. Marija Šukalo Občina Braslovče je pred dnevi Spodnje Savinjske doline. To so v na novinarski konferenci predstavi- sodelovanju z nekaterimi gospo-la dopolnjeno izdajoTuristične karte darskimi subjekti podprle občine Občina Luče in Turistično društvo Luče se zahvaljujeta vsem tistim društvom in posameznikom, ki ste po svojih močeh sodelovali pri uspešni izvedbi številnih prireditev v okviru letošnjega 'Lučkega dne'. Zahvala in zasluga gre tudi vsem Vam, ki nam pomagate, da stari običaji in navade ne gredo prehitro v pozabo. iNGROTUŠ CELJE Šolske potrebščine za največje družine Prejšnji teden je izšel Tušev katalog Vse za šolo, v katerem so poleg ostalih predstavljeni tudi posebni Tuškovi izdelki. Od prodaje vsakega izmed teh bodo v družbi Engrotuš 10 tolarjev namenili v dobrodelni sklad, namenjen za nakup šolskih potrebščin za šolajoče otroke največjih slovenskih družin. Družine so v družbi Engrotuš izbrali s pomočjo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter pristojnih centrov za socialno delo. Obdarili bodo tiste, ki imajo devet ali več otrok, starih do 18. leta ali starejših, ki se še vedno šolajo. Zaključek akcije in razdelitev paketov izdelkov je predvidena v začetku oktobra. V akciji bodo tako s šolskimi potrebščinami opremili kar 141 otrok iz celotne Slovenije. »Znanje je največ, kar lahko damo otrokom, saj bodo prav oni v prihodnje gonilna sila, ki bo skrbela za razvoj naše družbe,« je ob začetku dobrodelne akcije Tuškovi paketi znanja izjavil Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engrotuš. KF ^_________________________________________________________/ RAZGOVOR Z GLASBENIMI LEGENDAMI VINKOM MATJAŽEM (QUO VADIŠ), JOŽETOM BREZNIKOM (LARIXI), LOJZETOM SELIŠNIKOM (VIA SONG) IN FRANCIJEM PODBREŽNIKOM (ZMAJI) . Vrnitev za eno not Kdo od tistih, ki danes prisegajo na Atomic Harmonik, Vlada Kreslina in ostale glasbene zvezdnike, je že slišal za glasbene skupine Quo vadiš, Larixi, Via song in Zmaje? Verjetno malokdo, saj so najstarejši Quo vadisi »harali« po Zgornji Savinjski dolini v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, Larixi komaj nekaj let za njimi, songovci so osvajali občinstvo v osemdesetih letih, najmlajši Zmaji pa v zadnjem desetletju dvajsetega stoletja. Njihov skupni in enkratni povratek, ki so ga za svoje zveste oboževalce pripravili v Lučah, je bil čisti zadetek v polno in neponovljivo doživetje. Četverka je prišla na razgovor v imenu svojih skupin in prvi vtis je bil, da so fantje še vedno »džeki« v izborni formi. Glasbene legende (od leve): Vinko Matjaž (Quo vadiš), Jože Breznik (Larixi), Franci Podbrežnik (Zmaji) in Lojze Selišnik (Via song) (foto: EMS) - Kaj vas je prijelo, da ste po štiridesetih letih ponovno zaigrali skupaj? Vinko: Nostalgija... - Stara ljubezen je neuničljiva, vendar me zanima, od kod vam ideja za ime Quo vadiš? Vinko: Povedano iskreno se nam je že nekoliko kolcalo po igranju. Malo smože starejši in nam ni več toliko do dela, bi pa radi še kaj iztisnili iz življenja. Ideja Selišnika in Podbrežnika nas je navdušila. Preprosto seje moralo zgoditi. - Kaj pa seje sploh zgodilo? Z glasbenega vidika so takšne in podobne vrnitve nekaj običajnega. Se vam je zahotelo nekdanje slave? Vinko: Projekta smo se vsi do zadnjega lotili s pozitivno energijo. Malo smo vadili in hitro ugo- tovili, da nas glasba ni zapustila. Bilo je super! Ideja je bila maksimalna. - Kaj vas je v šestdesetih gnalo, da ste sploh začeli? Jože: Mladost in posnemanje idealov, kot so bili Beatlesi in Rolling stonesi. Z rockom seje ukvarjalo bolj malo glasbenih skupin. Bolj je bila prisotna narodno zabavna glasba. Franci: Če pogledaš njihove fotografije, se preprosto ne moreš načuditi. Quo vadisi ste že takrat dobesedno pozirali. Vinko: Kopirali smo Beatlese in kar so storili oni, smo mi ponovili. Ko so izdali ploščo, smo jo imeli skoraj dobesedno že naslednji dan. Franci: Pazi, ampak niste delovali v času revije Bravo, koje praktično vse na dlani. Jože: Vi ste že takrat imeli izdelano celostno podobo... Vinko: Videli smo album od Beatlesov in potem smo se slikali po raznih hodnikih. - So vam bili Quo vadisi vzorniki, so vam sploh kaj pomenili? Jože: Z Jako Matijovcem sva se velikokrat peljala s pony expresom iz Luč na njihove nastope. Vinka sem že takrat občudoval, enako mojega bratranca Daneta Strmčnika. Oba z Jakom sva začela igrati harmoniko, no, potem je moralo priti do spremembe. Jaka je ostal na harmoniki, sam pa sem od župnika v Novi Štifti kupil prve bobne. Čeprav se sliši komaj verjetno, vendar sva tiste bobne peš prinesla iz Nove Štifte v Luče. Vinko: Kakšen entuziazem! Jože: Bil sem navdušen, vendar si nisem upal prositi Vinka, da bi mi pokazal nekaj taktov. Naj povem še to, da sem moral bobne skriti v Ivanovo žago, ker mi starša nista pustila igrati. V žagi sva začela igrati in eden drugega dopolnjevati. Včasih je prišel tudi Dane in nama pomagal. Zdi se mi, da smo imeli prvi nastop v bočki šoli. Potem seje iz Kanade vrnil Slape in smo nekega popoldneva zaigrali pri Igli. Slape, Dane, Jaka in jaz, na klarinet je igral Mlinarjev Jure izšokata in tako se je začela glasbena pot Larixov. Pozneje se je s citrami pridružil še Karli Gradišnik. Igrali smo po celi Zgornji Savinjski dolini in celo v Nemčiji. Lojze: Katerega leta ste vi začeli? Jože: Leta 1974, mogoče 1975, vsekakor pred odhodom k vojakom. Quo vadisi so takrat že nehali z aktivnim igranjem. Lojze: Kdo je bil šef pri vas? Vinko: Tone. Tone je v glavnem pisal aranžmaje. Mi smo se v začetku učili s plošč. - Verjetno se danes ni več mogoče iti glasbe na takšen način? Vinko: Kje pa! Danes je vse glasbeno izobraženo. Franci: Kar je aktualne glasbe, gre vse na takšen način. Samo da sedaj ni več plošč. - Še vedno si dolžan odgovor, zakaj ste postali Quo vadiš? Vinko: Pojma nimam. - Kaj pa Larixi? Jože: Začeli smo kot Žagarji in se potem preimenovali. Znano je, da se macesen po latinsko imenuje larix decidua. Postali smo Larixi, s tem da smo pozneje ugotovili, da je v Kranjski gori hotel s tem imenom. Vinko: Povsem na začetku smo se imenovali Tigri. Do leta 1969 smo bili Tigri, mladi in prodorni. Pevca sta bila Lamutov Vlado in Delejev Vika. - Lojze, ti očitno zelo dobro poznaš zgodovino teh ansamblov? Lojze: Rekel bi, da smo bili pop rock bandi, s tem da smo morali igrati tudi domače. Vinko: Mi nismo igrali domačih. Izjema je bila Savinjska dolina. - Niste nikoli razmišljali, da boste s pop rockom težko prepričali ljudi, ki so v tistem času prisegali na Avsenike, Slake, Beneške fante. Dobre znance in še koga iz kroga narodnozabavnih ansamblov? Lojze: Ne, ne, glasbo igraš zaradi sebe in če ti je všeč, kar igraš, potem se na publiko ne oziraš. Jože: Jaz bom pa drugače povedal. Igrali smo po svatbah in smo se morali prilagajati ljudem. Določeni so bili navdušeni nad našimi skladbami, vendar brez domače muzike ni šlo. Mogoče smo bili od vseh najbolj »šlager bend«. Vinko: Mi smo igrali izključno v dvoranah. Franci: Mislim, da je vsak od ansamblov prinesel v svojem obdobju določeno noviteto, nov pristop. Quo vadisi so še danes pojem in jaz jim zavidam, da so lahko s takšnim programom igrali na plesih. Ostali smo bili bolj komercialni, to pomeni, 0 da smo igrali glasbo, ki jo lahko prodaš. Recimo, Larixi z novim pristopom k narodnozabavnemu melosu. Via songi so se lotili bolj kompleksnih in zahtevnih komadov, da smo samo stali in zijali. Mi smo se v začetku imenovali Diamanti. Nihče od nas ni imel pogojev za kakršnokoli glasbeno izobrazbo, zato smo vlekli na ušesa in prepisovali razne akorde. Avtorske pravice so bile takrat še bolj postranska zadeva. - Bili ste čudoviti in postali ste zgornjesavin-jske glasbene legende, vendar razen lepih spominov za vami vsemi ostaja praznina. Nihče od vas se ne more pohvaliti s posnetki. Ali pa se mogoče motim? Jože: Nič se ne motiš. V naših časih je bilo snemanje tako draga stvar, da si studia preprosto nismo mogli privoščiti. Se pa spomnim pesmi Jebite me, rašite me, katero smo napisali med vožnjo na nastop. Pesem je doživela velik uspeh in še danes se mi zdi rahlo provokativna. Proti koncu kariere smo že kar lepo zaslužili, vendar so tisti dinarčki spolzeli med prsti. - Via songi ste že imeli glasbeno izobražene člane, bili ste tudi ljubljenci ženskega spola ... Lojze: Ja, koje prenehal z igranjem Franci Flud-ernik, je prišel na njegovo mesto Mitja Venišnik. Mitja je bil dobra osvežitev, vendar se zaradi njegovega prihoda zvrst glasbe ni spremenila. V tistem času je bila popularna disko glasba. Igrali smo med vikendi in kadar smo igrali na večjih veselicah, smo angažirali narodnozabavni ansambel. Kar se žensk tiče... (splošen smeh)... ima muzikant prvo izbiro. Vsi: Imel jo je. - Zadeve se očitno spreminjajo? Franci: Z mastnim tiskom lahko napišeš, da smo srečneži, ker smo igrali v obdobju, ko ni bilo nobenih play backov. Kar si zabrenkal, tisto seje slišalo, in kar si se zadrl, je šlo ljudem v ušesa. Danes imajo glasbeniki diskete in zraven veselo zevajo. Ampak, da ne bo pomote, vsi igrajo in so izjemni. Jože: Play back je dejansko lizanje sladoleda skozi šipo. Mislim, da so dekleta gledala, kako si odprl usta, in če si se v redu zadrl, si imel nekoliko več možnosti. Lojze: Veš kaj, finta teh ansamblovje bila vtem, da smo vsi uživali. Igrali smo za svojo dušo. Če misliš samo na to, kako boš ustregel publiki, ti ne bo uspelo. Franci: Ja, in potem daš vse od sebe, sprožaš afrodiziak, jebela cesta! Lojze: Če moraš igrati za druge, delaš uslugo in v tem primeru ti postane dolgčas, če pa »drmaš« za svojo dušo, pritegneš tudi ljudi. Čeprav brez not in perfekcionizma. - Danes se vsi spoznamo na vse, vendar si ne morem povsem predstavljati, kako zgleda, ko si želiš Slaka, ti pa igraš glasbo Beatlesov? Lojze: Potem pač moraš dobiti druge. Via songi smo začeli razpadati, ko nismo več igrali za svojo dušo. Vinko: Tu ni velike filozofije. Če dobro delaš, ti ljudje sledijo. Franci: Prepričaš tudi ljubitelja Slaka, da je tvo- je v redu. Če pa blefiraš, potem je zgodba končana. Jože: Drži, da igraš za svojo dušo, vendar seje potrebno prilagajati. Nam so enostavno pisali listke z željami, kaj si želijo slišati. Igrali smo, kar je bilo popularno, in zato smo uspeli. - Nekoliko poenostavljeno povedano, se je glasbena pot vaših bandov prenašala z enega na drugega. Najprej Quo vadisi, potem Larixi, Via songi in Zmaji. Kot nekakšna zgornjesavin-jska glasbena kmetija, ki se prenaša z roda v rod. (splošen smeh) Vinko: Hvala za posrečeno prispodobo. Vsi se vračamo. Vidimo, da z delom ni nič, daje zabava najboljša. Lojze: Pri novih komadih ni melodije, ni čustev in zato se vračajo nazaj stare melodije. - Je iz vrst vaših bandov zrasel kdo, ki si danes služi kruh kot profesionalni glasbenik? Lojze: Mislim, da Slavko Bojnec. - Ste kdaj pomislili, da bi iz štirih bandov naredili enega, najboljšega, čeprav za en sam nastop? Lojze: Med nami je vladala posebna kemija in vzeti enega iz kisline, drugega iz baze, tretjega od ne vem kje, se ne izide. Igrali smo v različnih obdobjih in to ne bi imelo nobenega smisla. Franci: Tehnično bi bilo izvedljivo, vse ostalo je utopija. Bili smo štirje glasbeni unikati. Kar seje zgodilo ob našem skupnem nastopu v Lučah, je v vseh pogledih preseglo vsa naša pozitivna pričakovanja. Glasbena renesansa štirih se bo ponovila 30. septembra v ljubenskem Vrbju in obljubljamo, da bomo tako drmali travo, da bodo imeli Ljubenci še četrto košnjo. Pogovor je vodil Edi Mavrič - Savinjčan MOZIRSKI GAJ Osnovnošolci bodo v gaju spoznavali naravo V Mozirskem gaju so se že pred časom odločili, da razširijo svojo ponudbo, zato so se letos prijavili na razpis Centra šolskih in obšolskih dejavnosti za izvajanje naravoslovnih dni za osnovnošolce. Pri prijavi na razpis jim je veliko pomagala Osnovna šola Mozirje, še posebej ravnatelj Anton Venek, pomoč pa je bila očitno uspešna, saj je bil Mozirski gaj izbran za enega izmed izvajalcev v šolskem letu 2005/2006. Dnevni učni center v parku ob Savinji bo vodila Tinkara Verbuč, ki bo v kratkem diplomirala iz biologije in kemije na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Glede na dejslvo, da je novo šolsko leto že tik pred vrati, so priprave v polnem teku. Verbuče-va pripravlja delovne liste in učne načrte, Mozirski gaj pa nabavlja potrebno tehnično opremo, ki jo bodo namestili v najstarejšo mozirsko hišo, ki sojo lani izpod Rožnika prestavili v park. Prvi osnovnošolci z vseh koncev Slovenije bodo prišli na enodnevni obisk v Mozirje že v mesecu septembru. Šole lahko same izberejo temo za naravoslovni dan posameznega razreda ali pa to odločitev prepustijo upravljavcem parka. Na razpolago imajo številne možnosti: prsti, kompostiranje, drevesne vrste in grmovnice, zdravilna zelišča, življenjska okolja, parki in zelenice, živa bitja vživ-Ijenjskih okoljih, ptice in čebele, stoječe in tekoče vode, reka - ribnik - mlaka - potok, čebele, čebelnjak in čebelji proizvodi, Mozirski gaj kot antropogeni ekosistem, parkovna ureditev, kulturna dediščina - življenje nekoč in danes, prostorska orientacija in kartografija, površinske oblike, živa in neživa narava, razmnoževanje okrasnih rastlin, rastlinski organi od popka do ploda. Po besedah Tinkare Verbuč bo naravoslovni dan v Mozirskem gaju potekal pretežno v obliki praktičnega pouka, kar pomeni, da bodo učenci večinoma delali sami, mlajši seveda skozi igro, starejši pa poskusov in praktičnih nalog. Bislvenoje, da otroci čim več samo odkrijejo in pridejo sami do zaključkov, saj si na ta način tudi največ zapomnijo. Na primer, pri temi o zdravilnih zeliščih bodo učenci lahko sami izdelovali poparke, čaje, mazila... V prvi fazi seje za naravoslovne dneve v Mozirskem gaju prijavilo 12 osnovnih šol, katerih učenci bodo obiskali park v septembru in prihodnje leto aprila, maja injunija. Prijavezgornjesavinjskih osnovnih šol pričakujejo septembra, predvidoma iz vsake šole pet razredov. Količina učencev, ki bodo v prihodnjem šolskem letu naravoslovni dan preživeli v Mozirskem gaju, je zelo pomembna, saj bo v primeru vsaj 80 avtobusov financiranje tovrstnega pouka v parku v prihodnje prevzel Center za šolske in obšolske dejavnosti. Franci Kotnik E IZBIRNO TEKMOVANJE ZA REPUBLIŠKO PRVENSTVO SEKAČEV Na prvem mestu je varno delo Izbirnega tekmovanja lastnikov gozdovza državno prvenstvoseje v Lučah udeležilo deset moških in ženska ekipa. Tekmovali so v petih disciplinah, povezanih z uporabo motorne žage. Najboljši se bodo 28. avgusta udeležili državnega tekmovanja v Gornji Radgoni. Tako kot že vsa leta je bil tudi letos organizator tekmovanja Zavod za gozdove. Območna enota Nazaije, prvič pa se je predstavila ženska ekipa iz Luč, ki je med številnimi gledalci požela bučno odobravanje. Na tekmovanju so namenili velik poudarek varnosti, sajje bila obvezna uporaba predpisanih zaščitnih sredstev, komisija pa je pregledala tudi varnostno izpravnost motornih žag. V slovenskih gozdovih se zgodi letno 15 do 20 nesreč s smrtnim izidom, glavnina teh so ravno zaseb- ERA VELENJE Tretje žrebanje Velenjsko trgovsko podjetje Era vsake tri mesece z žrebanjem nagradi svoje zveste kupce oziroma uporabnike Erine kartice Zrno na zrno, ki jihje vSIoveniji že okrog 110 tisoč. Prvi dve žrebanji sta potekali v februarju in maju v trgovskih centrih v Novem mestu in Lenartu, tretje žrebanje pa je potekalo v soboto pred nakupovalnim centrom v Žalcu. V Eri so z odzivom na njihovo kartico zelo zadovoljni in pričakujejo, da bo število imetnikov kartice Zrno na zrno tako v Sloveniji kot na trgih Jugovzhodne Evrope v prihodnosti Tekmovanja v Gornji Radgoni se bo (foto: Ciril niki, ki imajo nemalokrat premalo gozdarskega znanja. »Preko izobraževanj o varnem delu, tudi preko tekmovanj, ki zahtevajo pravilno izvajanje raznih postopkov, želimo to številko zmanjšati,« je po- za zveste kupce še povečalo. Era jeseni odpira nov prodajni center na Kosovu, ki bo največji tovrstni center v Prištini, s širokim asortimanom prehrambenih in gospodinjskih artiklov, orodja, tekstila ter blaga dnevne potrošnje. Imetniki Erine kartice naj bi bili v prihodnosti deležni še večjih bonitet, že letošnjo jesen v Eri zanje pripravljajo novosti in presenečanja. Erino kartico Zrno na zrno lahko zainteresirani kupci dobijo v Erinih prodajalnah ali pa jo naročijo na spletni strani www.era.si oziroma po elektronski pošti kartica@era,si. KF NOVOSTI S KNJIŽNIH POLIC KNJIŽNICE MOZIRJE Leon, D.: Pogubljena vera (roman) Dunat, S.: Rojstvo Venere (roman) Auster, P.: Knjiga iluzij (roman) Chapman, G.: 5 jezikov ljubezni (ponatis) Pašič, A.: islam in muslimani Bohinc, R.: Osebe javnega prava Giostra, van L.K.: Sad strasti Snoj, T.: Koledar Evinih razpoloženj Mlinar, R.: Kjer ptice oneme (roman) Žigon, Z.: Ljudje odprtih src Nevis, B.: Trije??? : polet smrti (mladinski roman) Ješe, M.: Kodrlajsasti piton (roman) Koncut, H.: Potopljeni zaklad (pravljica) Koncut, H.: Kraljestvo biserov udeležila tudi ženska ekipa iz Luč M. Sem) slanstvo tekmovanja razložil vodja nazorske območne enote Toni Breznik. V posameznih disciplinah so si zmago priborili Marko Jelšnik(Gorn-ji Grad Forti) v disciplini obračanje meča, Stanko Goličnik (Šoštanj Duseti) v kombiniranem rezu, pri preciznem rezu je bil najboljši njegov ekipni kolega Janko Mazej, pri zaseku in podžaganju je največ znanja pokazal Vito Tratnik (Gornji Grad Mladi), pri podiranju na balon pa je bil najuspešnejši Boštjan Za-gradišnik iz Luč. Pri posameznikih je slavil Janko Mazej pred Stankom Goličnikom in Juretom Solarjem iz Ijubenske ekipe. Nazorsko območno enoto bo letos v Gornji Radgoni zastopala ekipa Šoštanj Duseti, ki je tokrat pokazala največ spretnosti in znanja, za njo pa sta se uvrstili ekipi Gornji Grad Forti in Luče Krnica. Tekmovanja v Gornji Radgoni se bo udeležila tudi ženska ekipa iz Luč, ki je v postavi Berta Voler, Nataša Zamernik in Pavla Voler dokazala, da so lahko tudi ženske zelo uspešne pri delu z motorno žago. Savinjčan BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne OHgpvr Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke lHHzHÉÉ mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali pro-INFO CENTRE dajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.nnra.si EIC-avg-08: Estonsko podjetje, ki ponuja mednarodne prevozne storitve, išče poslovnega partnerja za sodelovanje. EIC-avg-15: Srbsko podjetje v bližini Niša, ki se ukvarja s predelavo lesa (predvsem bukve) išče poslovnega partnerja za skupno investicijo vzpostavitve proizvodnega obrata za izdelavo masivnega pohištva iz bukve. EIC-avg-17: Kosovski proizvajalec pohištva išče partnerje za poslovno sodelovanje. EIC-avg-18: Makedonsko podjetje ponuja pohištvo s poudarkom na vezanem lesu. EIC-avg-19: Kosovski proizvajalec lesenih vrat in oken ponuja svoje izdelke. EIC-avg-25: Makedonsko podjetje ponuja direktno pošto (priprava, analiza in pošiljanje promocijskega materiala na ciljne naslove stranke); telemarketing (promocija, podpora in telefonska prodaja storitev); uporaba baze uporabnikov (60.000 preverjenih podatkov institucij in podjetij); finančno in marketinško svetovanje. EIC-avg-26: Kosovsko podjetje ponuja prehrambne izdelke in hkrati povprašuje po partnerju za skupno sodelovanje. EIC-avg-29: Slovaški proizvajalec pohištva, oken in vrat išče poslovnega partnerja za komercialno sodelovanje. EIC-avg-42: Turški proizvajalec kmetijskih naprav išče uvoznike, distributerje in podizvajalce. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Vztrajno do nekdanje veličine Med dolgoletne in najpomembnejše turistične in narodopisne prireditve v Zgornji Savinjski dolini gotovo sodi Lučki dan, kije bil konec minulega tedna že 36. po vrsti. Mirne duše, z najlepšimi nameni in vso pohvalo lahko zapišemo, da so se organizatorji ponovno potrudili in številnim obiskovalcem prikazali stare običaje ter razstavo starih vozov in mehanizacije. Na žalostjo je tudi njim zagodlo vreme, tako da je bil nedeljski prikaz nekoliko okrnjen. Bistvenega pomena pa je, da Lučani zopet živijo za svojo prireditev, saj so se, po besedah predsednika turističnega društva Draga Rosea, mnogi angažirali, ne da bi jih bilo potrebno posebej nagovarjati. Predice, perice, hlapci, vlcerji, kmečke žene in še mnogi drugi, med katerimi je obvezno potrebno omeniti neutrudnega citrarja Toneta Mlačnika, so skrbeli za živahnost nedeljskega popoldneva. Svojevrsten pečat prireditvi so dajali pohitele s pranjem, da se je perilo posušilo pred dežjem (foto: Ciril M. Sem) trdila le ljubenska Anka Rakun, ostali pa so se ob opazki samo hudomušno muzali. Vsekakor si pohvalo zasluži domači župan Ciril Rose, ker mu je uspel »kolegij« žup- Vsi, ki vaju imamo radi! županja in župani zgornje-savinjskih občin, katerim seje pridružil velenjski Srečko Meh, ki so v dvojicah kuhali golaž. Ob konkretnem gurmanskem namenu je bila celotna zadeva namenjena predvsem sprostitvi in smehu. Prav pa je, da povemo, da so imeli vrli župani ob sebi tudi soproge, brez katerih bi bil golaž precej slabšega okusa, kot je v resnici bil, čemur je pri- Tudi predice so poskrbele za živahnost nedeljskega popoldneva (foto: Ciril M. Sem) anov ob vročem kotlu, ostali pa so dokazali, da še zmorejo združiti prijetno s koristnim in sprejemati dobronamerne šale na svoj račun. V Lučah so rabili kar nekaj let, da se krivulja prireditve ponovno vzpenja. In to krepko, saj domačini vedo, kaj hočejo in v kolikor ne bo ponovno »poplav«, bo lučka prireditev prav kmalu zasijala v nekdanjem sijaju. Število obiskovalcev v nedeljo popoldne dokazuje, daje koncept lučke narodopisne prireditve pravilen. Kakor ga je organizatorjem v soboto zvečer zagodlo vreme, tako jim je ustreglo v nedeljo popoldan. Sobotni večer z lučkimi pevci in muzikanti s prikazom uferanja« je bil zaradi dežja precej okrnjen, vendar zato nič manj prisrčen in zanimiv. Veselo rajanje s tradicionalno nogometno tekmo med debelimi in suhimi, v kateri so zmagali suhi, umetniški vtis pa Dobrote društva kmetic je bil najbolj obiskan štant v Lučah (foto: EMS) je bil na strani debelih, je bilo na primerni ravni in marljivi ter utrujeni organizatorji so si lahko po prireditvi zares oddahnili. Temelj za Lučki dan, kot ga poznamo in kakšnega si domačini tudi zaslužijo, je položen na najboljši možni način. Savinjčan Čeprav sov nogometu zmagali suhi, se ve, kateri so pobrali ovacije za umetniški vtis (foto: Ciril M. Sem) Izak in Jon Kanjir 6 a Draga naša sončka! Čeprav otroškost vajina je brez mej, razveseljujta m prekipevajta še naprej! V LUČAH PONOVNO OD ŠTANTA DO ŠTANTA ffeijii. 1 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi 1 p. |POLm^KO^E^WBsKEK/^l Septembra v parku učni center osnovnošolcev V Mozirskem gaju se je v soboto pričela razstava Poletje skozi cvetje, ki jo bodo organizatorji Ekološko hortikulturno društvo Mozirje zaključili to nedeljo. Po besedah predstavnika organizatorja Boža Plesca je to največja slovenska razstava o vzgoji cvetličnih nasadov, saj se je šestdesetim vrtnarjem, ki že vrsto let skrbijo za lep videz parka, tokrat pridružilo še štirideset. Razgledni stolp privablja vse, ki si želijo park ogledati iz ptičje perspektive (foto: Ciril M: Sem) Za popestritev parka so poskrbeli Veliko zanimanja je tudi tokrat tudi stari štirikolesniki: mercedesa, požel razgledni stolp, kije privabljal stara več kot pol in pa bmw, star vse, ki so si nasade želeli ogledati iz nekaj več kot četrt stoletja. Ljubitelji ptičje perspektive. Etnografski del živali so si lahko ogledali razstavo popestritve so organizatorji Ljubitelji živali so si lahko ogledali razstavo gojenih ptic (foto: Ciril M: Sem) plazilcev in gojenih ptic. Tisti, ki prisegajo na umetnost na vsakem koraku, pa so lahko občudoval skulpture iz kovine in slike iz peska. ponovno zaupali Marti Lukaščik, kije s svojimi čipkami in drugimi kvačkanimi tertkanimi izdelki dodala piko na i k opremi stare hiše in kovačije. Niki Praznik iz Dobletine za 1. rojstni dan in Anici Praznik za 59. rojstni dan Obema želimo veliko zdravja, veselja, sreče in otroške radosti Vsi, ki vaju imamo radi. 1 .’f' , \H)| i - - Ji. : 4 f ' f ' ira* Sto vrtnarjev je poskrbelo za največjo slovensko razstavo o vzgoji cvetličnih nasadov (foto: Ciril M: Sem) Vrtnarji in organizatorji so v svoji nameri vsekakor uspeli in predstavili številne ideje o zasaditvi nasadov in urejenosti okolice domov, obenem pa javnosti pokazali, kako je mogoče s pravilno nego vzgojiti kakovostno slovensko cvetje. Razstava cvetličnih nasadov bo na ogled vse do nedelje, 21. avgusta, že septembra pa se v Ekološko hortikulturnem društvu Mozirski gaj pripravljajo na začetek šolskega leta, saj bo park ob Savinji postal učni center slovenskih osnovnošolcev. Ti bodo tu ob Tinkari Ver-buč preživljali naravoslovne dneve. Marija Sukalo Tisti, ki prisegajo na umetnost na vsakem koraku, so lahko občudovali skulpture iz kovine (foto: Ciril M: Sem) Vse najboljše Matevžu za 4. rojstni dan in Neži za 1. rojstni dan Želita babi in dedi Za naše naročnike iščemo delavce z ročnimi spretnostmi za delo v proizvodnji v Nazarjah, Velenju in Preboldu. Vaše prijave sprejemamo osebno ali na naslovu: Adecccr ADECCO H.R., d.o.o. Cesta XIV. divizije 6, 3000 Celje Delovni čas: vsak delovnik od 08.00 do 18.00 Tel: 03/428 27 50 ali 031/664 654 naše gospodarsko osamosvajanje Piše: Aleksander Videčnik ŠE O DR. JANEZU E. KREKU Krekov pomen je bolj v praktičnem delovanju kot v njegovih teoretičnih socialnih izhodiščih, ki so se deloma izkazala za utopična. Postal je eden glavnih predstavnikov novega tipa »socialnega duhovništva« v Avstriji. Na prvem katoliškem shodu leta 1892 je dejal: »Predstavljati si moramo, da ne delimo delavcem milosti, ampak pravico.« Med delavci je pričel delovati po ustanovitvi Slovenskega katoliškega delavskega društva leta 1894 v Ljubljani. Kmalu so v številnih delavskih središčih nastala enaka drušlva, zato so leta 1897 ustanovili Slovensko krščansko-social-no zvezo. Pod njegovim vodstvom je število društev naraslo na 462 z več kot 40.000 člani. To zvezo je vodil od 1900 do 1917. Na Krekovo pobudo so se pričela ustanavljati delavska konzumna drušlva, leta 1895 pa je bila ustanovljena delavska stavbena zadruga. Pod njegovim vodstvom so zgradili 103 delavske hiše. Posebna Krekova skrb je bilo kmečko ljudstvo. Začel je drugo fazo slovenskega zadružništva z ustanavljanjem posojilnic in hranilnic Raiffeisnove-ga tipa povsem slovenskem ozemlju. Centralo teh hranilnic je vodil od leta 1902 do svoje smrti. Centrala je leta 1903 postala Zadružna zveza v Ljubljani, kije leta 1913 združevala že 682 zadrug. Zaslužen je tudi za ustanovitev Slovenske trgovske šole (1908) in Gospodarske šole (1913). Dr. Janez Evangelist Krek je gotovo ena osrednjih osebnosti slovenske zgodovine. V prelomnem času, ko so se v politično odločanje vključevale množice, je z delom na socialnem, gospodarskem, ljudsko izobraževalnem in narodnopolitičnem področju odločno prispeval k temu, da so si Slovenci ustvarili moderno strukturirano družbeno življenje, kije v vseh bistvenih potezah dohitevalo evropske standarde. (Vir: Enciklopedija Slovenije). NAVODILA ZA DELOVANJE DENARNIH ZAVODOV Hranilnice in posojilnice so poslovale, kar seje le dalo enostavno, predvsem "krekovke" (rai-faznovke) so bile znane po enostavnem vodenju narodnega denarnega zavoda. Nekoliko bolj zahtevnoje bilo poslovanje "vošnjakovk", zato so potrebovale več navodil. Za to je skrbela celjska zadružna zveza (Zveza slovenskih posojilnic) z rednim izdajanjem glasila Zadruga in izredno popolno knjigo Ivana Lapajneta, nadučitelja v Kr- škem, kije prvič izšla leta 1907 v založbi avtorja pod naslovom Slovenski posojilničar. Obsežnejša knjiga istega avtorja je bila izdana leta 1922 pod naslovom Jugoslovanski posojilničarinzadrugar. V uvodu je Ivan Lapajne zapisal med drugim tole: "Da pridem na dan s to drugo izdajo Slovenskega posojilničarja, kije bil pred 15 leti natisnjen, napotila meje dejanska potreba. Takrat smo šteli Slovenci le 300 posojilnic in niti 100 drugih zadrug. Danes je vseh posojilnic blizu 500 in vseh drugih zadrug tudi skoraj enako. V celi Jugoslaviji je pa nekako 5.000 kreditnih in drugih zadrug ter več kot 600.000 zadružnikov. Knjiga Slovenski posojilničarje pred več kot desetimi leti pošla, novoustanovljene kreditne in druge zadruge pa potrebujejo dobra navodila... Pa ne samo za Slovence, tudi drugim Jugoslovanom bo to navodilo dobro došlo ... Nekoč me je revizija celjske zadružne zveze prosila, da poskrbim za drugo izdajo splošnih navodil za zadruge vseh vrst... Take in podobne okoliščine so pisatelja napotile, da se ni ustrašil tega dela in se še enkrat potrudil za zadružništvo v duhu rajnkega očeta slovenskega posojiiništva Mihaela Vošnjaka, kateremu je bil posvečen Slovenski posojilničar. HRANILNICE IN POSOJILNICE V NAŠI DOLINI Pred prvo svetovno vojno in pozneje so v naših krajih po vrsti ustanavljali narodne denarne zavode, kar je nedvomno posledica razgledanosti naših prednikov, pa tudi izrazita narodna zavest prebivalcev naše doline. GORNJESAVINJSKA POSOJILNICA V MOZIRJU Pobudo za ustanovitev prvega denarnega zavoda v naših krajih je dal dr. Josip Vošnjak, ki je tudi vodil ustanovni občni zbor v Mozirju 6. apri- la 1874. Zavod je bil sodno registriran 18. avgusta istega leta. Posojilnica je poslovala po sistemu Schulze-Deliča in sicer v hiši Laykaufa (sedaj Matjaževa hiša na Trgu). V prvem ravnateljstvu zavoda so bili: Ivan Selak z Rečice, Anton Goričar iz Mozirja, Anton Turnšek iz Nazarij, Janez Lipoid izMozirja in JanezTribuč iz Mozirja. Že po enem letu poslovanja je prevzel ravnateljstvo znani slovenski narodni buditelj Janez Lipoid. Po njegovem bi morala posojilnica posojati denar tudi nečlanom, toda pristojno sodišče ni izdalo soglasja za tovrstno registracijo. Ravnateljstvo se do leta 1886 ni spremenilo, tedaj so na občnem zboru izvolili v ta organ na novo: Marka Lipolda, Jožeta Jeraja in Jožefa Lipolda. Posojilnica je poslovala zelo uspešno, prva svetovna vojna je seveda omejila poslovanje, po njej pa so se v letih od 1923 do 1937 v ravnateljstvu zvrstila naslednja imena: Ivan Pušenjak, nadučitelj, Franc Cilenšek, posestnik, Ivan Vajd, posestnik in kolarski mojster, Jože Trogar, trgovec in Davorin Melavc, tudi trgovec. Po letu 1937 seje posojilnica zaradi novega zakona (Zakon o gospodarskih zadrugah) nekoliko preobrazila, kar pa ni vplivalo na poslovne odločitve. Izvolili so po novem zakonu upravni odbor, ki so ga sestavljali: Matija Goričar, Franc Celinšek, Ivan Vajd, Jože Trogar, Davorin Melavc in Anton Turnšek. Melavca je leta 1940 zamenjal Franc Brezovnik. Podatek iz leta 1903 pove, daje štela posojilnica tedaj 1074 članov, kar je za tiste čase dokaj veliko. Gornjesavinjska posojilnica je poslovala do prihoda okupatorja, kije vseslovenske denarne zavode ukinil in zaplenil. Po drugi svetovni vojni so leta 1947 vse tovrstne denarne zavode ukinili. Bila je med slovenskimi posojilnicami ustanovljena tretja po vrsti! 3ščemo stare fotografije Učenci radmirske ljudske šole z učiteljico Leopoldo Počkaj. Posnetek je iz leta 1934, izvirnik hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Zgodovina nas uči, da so se ljudje že od nekdaj združevali, kojih je bilo nečesa ali nekoga strah. Točno tako je bilo tudi na finančnem oziroma premoženjskem področju, saj je znano, da so lovci v pradavnini združevali plen, vaške skupnosti so združevale dobrine za preživetje, trgovci, obrtniki in meščani pa so združevali svoja sredstva, da so financirali odprave, ki so osvajale nove celine in se vračale domov z bogatim izkupičkom. Prva investicijska družba je bila ustanovljena leta 1820 na Nizozemskem. Sledile so ji investicijske družbe na Škotskem, prve ameriške investicijske družbe pa MOJCA STANCAR, inštruktorica aerobike Trebuh, noge, zadnjica - trije deli telesa, ki ženskam (pa tudi moškim) povzročajo številne preglavice. Veliko je nesrečnic in nesrečnežev, ki so poskusili že vse mogoče, da bi se znebili nezaželene maščobe in ohlapne kože, ki sta glavni razlog za vadbo in diete. Toda rezultatov ni, razlog za to pa tiči v pomanjkanju vztrajnosti in volje. Saj vem, kako je bilo, ko ste poskusili: tudi po 14 dneh še ni bilo pričakovanih rezultatov. Ne delujejo niti razni pripomočki, ki nam jih priporočajo razni strokovnjaki v televizijskih reklamah ... Po takšnih začetnih neuspehih človek res popolnoma izgubi voljo. A obstaja rešitev! TNZ vadba, ki je namenjena vsem starostnim skupinam in obema spoloma. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vzajemni skladi - priložnost za vsakogar so se pojavile konec 19. stoletja. Po koncu prve svetovne vojne se je ideja o investicijskem vlaganju hitro razširila po razvitem svetu, pri čemer je prednjačila Francija, v Nemčiji pa je tovrstna oblika vlaganja sredstev zaživela v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V slovenskem prostoru je bilo v času pred II. svetovno vojno že kar nekaj vrednostnih papirjev podjetij, najbolj cenjene pa so bile delnice takratnih premogovnikov. Pojavljali so se tudi investicijski skladi oziroma skladi meščanskih pravic, ki so nastali kot protiutež takratnemu nemškemu oziroma tujemu kapitalu. V Sloveniji smo dobili organiziran trg kapitala spet po letu 1990, s tem pa tudi možnosti za nastanek investicijskih oziroma vzajemnih skladov. KAJ JE VZAJEMNI SKLAD? Čeprav je o vzajemnih skladih pred nekaj leti v Savinjskih novicah že pisal mag. Samo Lubej, ne bo odveč, če ponovimo nekatere osnovne pojme, sajje iz vsakodnevnih pogovorovz ljudmi mogoče razbrati, da je na tem področju še veliko nejasnosti in napačnega razumevanja. Dr. Janez Balkovec v knjigi Skrb za osebno premoženje vzajemni sklad definira takole: »Vzajemni skladje finančna oblika, ki omogoča združevanje manjšega kapitala v večjo celoto, ki jo v korist lastnikov profesionalno upravlja družba za upravljanje.« Vzajemni skladje torej skupek premoženja vseh vlagateljev. Slednji za vložena sredstva prejmejo investicijske kupone, ki kažejo sorazmeren del njihovega premoženja v vzajemnem skladu. Preko vzajemnega sklada lahko vstopi na trg kapitala tako rekoč vsakdo, ne da bi za to potreboval veliko denarja in znanja. Družba za upravljanje, kijo sestavljajo finančni strokovnjaki, zagotavlja profesionalno upravljanje z zbranim premoženjem, financira pa se z vstopnimi, izstopnimi in upravljavskimi provizijami. Naložbena politika vsakega vzajemnega sklada, ki neposredno vpliva tudi na stopnjo tveganosti naložb, je že vnaprej določena in zapisana v pravilih sklada ter na vpogled vsem zainteresiranim vlagateljem. Donosi vzajemnih skladov niso vnaprej določeni, ampak so odvisni od različnih faktorjev, o katerih pa več prihodnjič. Franci Kotnik Prihodnjič: Prednosti in slabosti vzajemnih skladov Napad na maščobne blazinite - TNZ vadba TNZ vadba je namenjena krepitvi vseh mišičnih skupin. Vaje se izvajajo bodisi stoje, s pomočjo drobnih rekvizitov (lahke uteži, elastika, palice ...), bodisi na tleh. Glasba ne sme biti prehitra, saj s tem omogočimo pravilno in popolno izvedbo gibov. Vsak gib mora biti izveden zavestno in celovito. Pri izvedbi vaj moramo biti še posebej pozorni na am- plitude gibov (na primer, da noge ne dvigujemo previsoko in sunkovito, pri vajah za trebuh je ledveni del vseskozi v stiku s tlemi, ipd.). Kot omenjeno, je ta TNZ vadba primerna za različne starostne skupine, saj veliko vaj izhaja iz terapevtske vadbe, kije namenjena tistim, ki imajo težave s hrbtenico, sklepi, itd. Seveda pa mora vsak realno presoditi svoje zmožnosti. Mnogo ljudi se na začetku vadbe preceni in želi na vsak način takoj narediti toliko ponovitev kot tisti, ki se s podobno vadbo ukvarja že dlje časa. Vse ob svojem času, kajti pomembna je vztrajnost in pravilnost izvedbe posameznih vaj. Zelo pomembno je tudi, kam se odpravite na vadbo. Včasih imam občutek, ko poslušam, kdo kje vodi aerobiko, da vsak, ki ima malo občutka za ritem in rad pleše, poleg tega pa bi se rad sam malce razmigal, najame telovadnico in »gremo naši«. Bodite pozorni, da ima vaš vaditelj opravljen vsaj vaditeljski tečaj, če že ne tečaja za inštruktorja aerobike. Tako kot se na vseh drugih področjih nenehno dogajajo spremembe, tako tudi v aerobiki strokovnjaki nenehno odkrivajo kaj novega - kaj je dobro in kaj ne, kaj se sme in kaj ne. Zato so stalna izobraževanja za inštruktorje in vaditelje aerobike obvezna, kakšen »navaden migec« se jih pač ne udeležuje redno in zato lahko nastane pri udeležencih vadbe več škode kot koristi. V nadaljevanju si bomo ogledali program vadbe, kijo boste lahko izvajali tudi doma, vendar vas moram še enkrat opozoriti, da ne pričakujte čudežev, če ne boste vztrajni. Najlažji način za premagovanje težav z motivacijo je, da se odločite spremeniti način življenja in da si obljubite, da boste vadili in da boste izbirčni pri prehrani ter boste zadovoljni tudi s počasnim, a zagotovim napredkom. Nisem zagovornik raznih kemijskih pripomočkov za odpravo težav s telesno težo in postavo. Vam pa zagotavljam, da ustrezna prehrana in trening neposredno vplivata na procese, ki zmanjšajo količino podkožne maščobe in povečajo napetost kože. Na določene faktorje, kot so dednost, telesni tip in starost, res ne moremo vplivati, toda to še ne pomeni, da lahko že takoj obupate in »vržete puško v koruzo«. Bodite trmasti in se vseeno odločite za spremembe in novosti v vašem življenju. Telo vam bo hvaležno, ko mu boste začeli nuditi tisto, kar potrebuje: gibanje, ustrezno prehrano in sprostitev. Na določene faktorje, kot so dednost, telesni tip in starost, res ne moremo vplivati, toda to še ne pomeni, da lahko že takoj obupate in »vržete puško v koruzo«. Bodite trmasti in se vseeno odločite za spremembe in novosti v vašem življenju! Ljudje in dogodki, Organizacije 30. FESTIVAL NARODNO-ZABAVNE GLASBE NA GRAŠKI GORI Festival za ljudi na stičišču treh občin Zvončki so na Graški Gori prejeli zlato plaketo in nagrado za najboljšo vokalno izvedbo ter 3. nagrado občinstva (foto: EMS) Kulturno društvo Graška Gora je v sodelovanju z zvezama kulturnih društev mestnih občin Slovenj Gradec in Velenje pripravilo jubilejni festival pod platneno streho, ki so jo razpeli nad športnim igriščem na Graški Gori, stičišču treh občin. Da naj to stičišče še vnaprej služi glasbi, domačim napevom in srečanju ansamblov nar-odno-zabavne glasbe, so se izrekli govorci na odru pod velikansko sceno, od županov do sponzorjev in legendarnega Lojzeta Slaka. V prvem delu festivala seje občinslvu predstavilo osem ansamblov, ki jim je bil to prvi nastop na Graški Gori. Svoj nastop je nato nadaljevalo deset ansamblov, med njimi tudi lanski zmagovalec Pogum ter velenjski ansambel Francija Žerdonerja s prijatelji, ki jim je bil to že petnajsti nastop. Ob tridesetletnici so prireditelji ansamblom namenili bronaste, srebrne in zlate plakete pastirčka z Graške Gore, delo domače kiparke Nace Rojnik. Med dobitniki zlatih plaket so bili tudi Zvončki iz Zgornje Savinjske doline. Veliko delaje imela strokovna komisija v sestavi Irma Rauh, Vinko Štrucl in Dušan Krajnc. Nagrado za najboljši prvi nastopje prejel ansambel Ta pravi muzikanti, za najboljšo vokalno izvedbo pa so bili nagrajeni Zvončki. Najboljše besedilo je napisala Fanika Požek z naslovom Ne vidim več sonca. Drugo mesto so namenili Ivanu Sivcu (Jutri je novdan), tretje Francu Ankerstu (Vino, smeh in muzika). Za najboljšo melodijo so nagradili Braneta Klavžarja (Ne vidim več sonca). In še nagrade občinstva: prvo mesto Spev, drugo Pogum in tretje Zvončki. Strokovna komisija je kot absolutnega zmagovalca 30. festivala Graška Gora poje in igra 2005 razglasila ansambel Spev iz Šaleške doline. Hinko Jerčič PGD RADMIRJE Radmirski pionirji zopet obiskali Savudrijo Mladi gasilci iz radmirske prostovoljne organizacije so se s pomočjo Gasilske zveze Velenje udeležili letovanja v Savudriji. Na dolgo pot so se podali zgodaj zjutraj prvo julijsko soboto v spremstvu mentorice Marine Jerič z novim gasilskim kombijem. Veseli so bili tudi dveh gasilcev iz PGD Šmartno ob Dreti, ki sta se jim pridružila. Letovanje je bilo zelo razgibano. Vsak dan zjutraj so pospravljali hiške, katere so jim ocenjevali, se kopali in nabirali školjke ter zelo dobro jedli. Da pa se ne bi poredili, so igrali košarko, nogomet, namizni tenis, pikado in mini golf. Precej časa so namenili tudi igranju kart. Za spomin so si naredili ogrlice, zapestnice in prstane ter pobarvali lepe slike morskih motivov. V določenih tekmovanjih so bili tudi nagrajeni. Seveda pa počitnice niso mogle miniti brez vsakdanjih vragolij. Včasih sojih dobro odnesli, ko pa so mentorico zares ujezili, so morali pobirati storže, papirčke in pometati. Vražjih storžev pač nikoli ni zmanjkalo. Počitnice so biie kratke, a zelo zabavne. Kljub temu, da so bili različnih starosti, so se dobro razumeli in se dobro zabavali. Stkali so vezi in doživeli dogodke, kijih bodo vedno spominjali na letovanje z gasilci. Udeleženci letovanja so nadvse hvaležni občini Ljubno, še posebej županji Anki Rakun, upravnemu in nadzornemu odboru PGD Radmirje in staršem za finančno podporo. Zahvala gre tudi GZ Velenje in Heleni Brglez za vso pomoč okrog letovanja. Zahvaljujejo se tudi mentorici Marini, ki je skrbela zanje, jih vse pripeljala domov žive in zdrave in jih brzdala in "ubogala" teh šest dni. Počitnice so bile super in upajo, da se jih še kdaj udeležijo. IS Vaša pošta Mladi gasilci iz Radmirja na letovanju v Savudriji KLEPET PRI VAS DOMA Francka Voler, direktorica Centra za Gornji Grad - Kje in kdaj ste bili rojeni? Rojena sem bila v Lučah ob Savinji oziroma pod Raduho 20. avgusta 1954. - Spomini na mladost? Mladostni spomini so pri vseh lepi, le redko kdo se spominja svoje mladosti kot slabe. V glavnem se je spominjam z nostalgijo. Rodila sem se v družini, v kateri nas je bilo kar šest otrok, jaz sem druga po vrsti. Ena sestra je starejša, imam še dva brata, eden je žal že umrl, in še dve sestri. V službi je bil samo oče, mama pa je bila doma, vendar je veliko šivala za nas in tudi za druge, da nas je lahko preživljala, še posebej potem, ko smo hodili v šolo. Vsi smo po končani osnovni šoli odšli naprej v srednjo šolo, z izjemo najstarejše sestre, ki je takoj po osnovni šoli odšla v Ljubljano. - Najljubša skupina, pevec, pevka in mladosti in zdaj? Takrat seje poslušala Abba, ki je še vedno popularna med ljudmi, pa tudi Beatlesi. Mislim, da je Oto Pestner dve leti mlajši od mene, in ravno takrat, ko smo bili v gimnaziji, je ustanovil svojo zelo znano skupino New Swing Quartet. Njihovi prvi nastopi so bili prav na gimnaziji. Njihova glasba je bila takrat hit, veliko mojih sošolk seje takrat zaljubilo vanj, jaz sicer ne, one pa so kar norele. Oto Pestner ni bil tako aktualen kot posameznik, bolj njegova skupina, meni osebno pa je bil všeč Frank Sinatra s svojim žametnim glasom in Oliver Drag-ojevič, ki ga še vedno poslušam. Od pevk mije bila v mladosti na-jijubša Tereza Kesovija s svojim temperamentnim glasom in Barbra Streisand. Zdaj se vrti veliko odlične glasbe, vendar ne bi mogla izpostaviti neke skupine, pevca ali pevke. No, še vedno mi je všeč Oliver, ker ima še vedno tako čudovite koncerte, in pa Vlado Kreslin. Zelo dobra je tudi Celine Dion, sploh glasba iz Titanika meje res ganila. - Najljubši igralec in igralka iz mladosti in zdaj? Humphrey Bogart iz filma Casablanca, igralka pa Liza Minneli. Cabaret mi je ostal zelo v spominu, ker je muzikal. Zdaj mije všeč Julia Roberts, Čedno dekle, tudi Jodie Foster vfilmu Ko jagenjčki obmolknejo. Od igralcev sta mi najbolj všeč Robert De Niro in Al Pacino, tudi Roberto Benigni vfilmu Življenje je lepo, kije zelo bogat, prečudovit film. - Najljubši film iz mladosti in zdaj? Casablanca. Zdaj pa Življenje je lepo, tudi Titanik. Rada gledam bolj romantične filme. - Najljubša televizijska oddaja? Hri-bar. Ko se odločim, da bom gledala televizijo, gledam nekaj razvedrilnega. Všeč mije, ker je strašno duhovit, izviren in izredno inteligenten. - Kakšna moda je bila, ko ste bili najstnica? Mini krila in zelo visoke pete. Jaz sem bila za svoja leta vedno visoka, vendar kompleksa zaradi tega nisem imela, zanimivo. Nosile so se približno 12-centimetrske pete, zaradi tega sem bila res ogromna. Ko sem začela delati v vrtcu, so se vsi otroci začudili: »Kakšna velikanka!« Takrat sem bila res zelo visoka. Niso pa se nosile le visoke pete, ampak tudi čevlji z debelejšimi podplati. - Kaj ste najraje praznovali takrat in zdaj? Še vedno imam najraje božič, družinski praznik. Doma smo praznovali v miru, takrat je bil res mir. Vsi smo se zbrali, cela družina, vseh šest otrok in starša. Mama je zakurila krušno peč, dišalo je po potici... To je bil res čudovit praznik. Praznovali smo tudi rojstne dneve in novo leto oziroma Silvestrovo. To je bilo zelo pomembno, saj smo imeli otroci občutek, da bo naslednjega dne vse drugače, nov start, da bomo na Ì novo zaživeli. Spominjam se velikega vznemirjenja v pričakovanju, da odbije polnoč. Še vedno je božič zame najlepši praznik. - Prva ljubezen? Kdaj, kako? Prva ljubezen je nekaj lepega, kar se ti zgodi v življenju, z leti pa izzveni, gre v pozabo. Če bi me to vprašali pred dvajsetimi, tridesetimi leti, bi bilo to morda bolj aktualno. Je pa nekaj lepega in razkrivati prvo ljubezen ni prav, saj bi potem izgubila ves svoj čar. Ko pa najdeš v življenju res tisto, kar si iskal, ko pride res tista prava ljubezen, seveda pozabiš na prvo. - Družina? Otroci? Seveda imam družino, tri otroke. Najstarejši je že zaposlen, diplomirani strojnik, hčerka študira angleščino v Ljubljani, najmlajši sin pa študira elektro. Živimo na Ljubnem. - Kaj bi počeli, če bi imeli toliko denarja, da vam ne bi bilo treba hoditi v službo? Še vedno bi hodila v službo. To je res služba, ki te zapolnjuje, sploh duhovno. Na začetku je bilo naporno, saj smo delali cele dneve, am- • w pak toliko, kot dobiš nazaj od teh starejših... To me res navdaja z zadovoljstvom. Ko vidiš njihovo modrost in če znaš to sprejemati, je lahko neverjetno. Ko vidiš stanovalce, ki so zadovoljni, moraš rad in z veseljem hoditi v službo. Če pa ne bi smela hodit v službo, bi mogoče malo potovala, kotje zdaj moderno oziroma kot to delajo vsi, ki imajo veliko denarja. Morda bi se tudi udejstvovala na humanitarnem področju, morda bi me to res zadovoljevalo. Ne morem ravno vto smer razmišljati, saj zelo rada delam in hodim v službo. - Kakšen avto bi imeli, če bi imeli neomejeno denarja? Isti avto, kot ga imam zdaj. To je mazda3, ker nočem nič več in ne manj. Ta avto je moj sanjski avto, ko sem ga samo zagledala, sem si rekla: »To bi imela!« Edini avto, pri katerem se mi je to zgodilo. - Vaša sanjska hiša? Moja sanjska hiša je taka, v kateri domuje zadovoljstvo, kjer vladata mir in medsebojno spoštovanje, kjer se sliši vrisk, smeh in jok otrok. Mislim, da imam tako sanjsko hišo. Če bi pa že res strašno sanjala, bi jo prestavila na morsko obalo, da bi imela lep razgled na morje. Ker sem rojena v znamenju Leva, ljubim sonce in morje. - Najlepše doživetje v življenju? Polet z balonom pred desetimi leti. Poleteli smo iz Logarske doline in ta ekipa je prvič poletela nad 3.000 metri. Leteli smo čez Ojstrico in smo hoteli naprej na Gorenjsko, vendar nam Brnik ni dovolil, ker je bil takrat nekako najbolj prometen čas. Pristali smo v Komendi. To sem organizirala za svojo 40-letnico. Zdaj je letenje z baloni bolj razširjeno, takrat še ni bilo. Za tem so me vsi spraševali, če me ni bilo nič strah, vendar zanimivo, res me ni bilo, saj nimaš občutka, da letiš tako visoko. Bila sem v nekem posebnem stanju, niti pomislila nisem, da bi lahko padla dol. Vsi posnetki s fotoaparatom so čudoviti, še sedaj jih rada pogledam. - Najlepši dopust? Vsak dopust je lep, če ga znaš uživati, če se sprostiš, če si z družbo, ki ti je pogodu. Enostavno ne bi mogla izpostaviti samo enega dopusta, saj mi je lahko vedno lepo. Delati moraš na tem, da je vsak dopust najlepši, moraš ga izkoristiti. - Kaj najraje pojeste? Vse rada jem, resnično sem gurman. Nekateri pravijo, kje vse kilograme skrivam, saj res veliko pojem. Zelo rada imam zelenjavo, meso pa mi nekako ni ravno pri srcu. Vse imam rada, uživam v hrani, ne jem pa vampov. To je edina hrana, kije ne prebavljam. Pri nas v domu ima- mo vedno, kadar so na jedilniku vampi, zraven še enolončnico, saj smo si ljudje zelo različni in nekateri vampe obožujejo, nekateri pa jih ne jedo. - Kdaj ste se najbolj znoreli? Ni dolgo tega, najbolj sem se znorela na moji 50-letnici oziroma je bila to 200-letnica, saj smo praznovali štirje prijatelji naenkrat, eden od teh je žal že umrl. Toje bilo resnično norenje, vsak seje spraševal, kako sem lahko norela celo noč in še zjutraj, koje bilo treba oditi, so me komaj spravili domov. Igrala nam je skupina Victory, bili smo pod šotorom, saj je bilo napovedano slabo vreme, a seje to pojavilo šele sredi noči. Lilo je kot iz škafa, voda je prihajala v šotor, ampak mene sploh ni motilo. Rajali smo kot otroci, skakali po lužah, se škropili, sploh nič ni bilo važno. Plesala sem od šestih zvečer do šestih zjutraj, non-stop, kot bi me nekdo navil in ni se me dalo več ugasnit. Zelo smo usklajevali ta datum, kdaj bo zabava, in imela sem to srečo, da se je zabava zgodila ravno na moj rojstni dan, 20. avgusta. - Vaši hobiji? Hobijev imam ogromno, vendar jih ne realiziram vtaki meri, kot bi jih rada. Izredno mi je všeč plavanje, kolesarjenje, planinarjenje, vrti-čkanje... Z leti odhajam čedalje bolj pogosto v vrt. Že več let se želim udeležiti aerobike, vendar mi še do sedaj ni uspelo. - Načrti za naprej? Načrtov je ogromno, vsi imamo kakšne cilje, tako na privatnem kot tudi na službenem področju. Predvsem vsi težimo k boljšemu, k izboljšanju vsega, kar imamo, k večji kvaliteti. Pogovarjala se je Nastasja Kotnik Piše: Igor Pečnik Volkswagen golf je že od vsega začetka ljudski avto, podobno vlogo pa sije izboril tudi golf GTI. Športnik po duši in srcu, namenjen mladim in starim. Kdor se ne mara energičnih pospeškov in zažganih gum, naj preskoči nadaljevanje ... Toda pri Volkswagnu vedo, da med njihovimi kupci obstaja množica ljubiteljev hitrosti, saj je bila zadnja generacija golfa R32 dobesedno razprodana. Prodali so ga kotvroče žemljice! Torej ni razloga, da ne bi naredili njegovega naslednika. In v septembru prihaja v prodajne salone novi golf R32! Novi R32 je za deset, konjskih moči močnejši od najhujšega konkurenta opla astre OPC. Obuli so PRIHAJA: VW GOLF R32 Vroče žemljice za ljubitelje pospeškov ga v 18-palčna platišča in gume z oznako Y, kar pomeni dovoljenje za vožnjo do 300 kilometrov na uro. janje skrbijo kolutne zavore premera 345 mm spredaj in 310 mm zadaj, kar pri hitrosti 100 km/h za- bistvu dvoje menjalnikov z razporejenimi prestavami, ki se vklapljajo v delčku sekunde, saj je naslednja prestava že pripravljena. Za zanesljivo lego skrbi stalni štirikolesni pogon 4Motion. Poleg dvojne izpušne cevi krasi novega golfa R32 kar nekaj dodatne opreme vključno z biksenon-skimi žarometi, lepa pa je tudi notranjost z odličnimi sedeži in dodatki kroma za športnejše počutje. No, pri 250 km/h je pospeševanja zaradi elektronske blokade konec, toda opcija za nadaljnji razvoj je odprta. Motor poznamo iz phaetona. To je VR motor s šestimi valji pod kotom 15 stopinj. Agregat iz 3,2 litra prostornine iztisne 250 KM (prejšnji 241 KM), kar zadostuje za 250 km/h končne hitrosti in pospešek okoli šest sekund do 100 km/h. Na svoj račun bodo torej prišli ljubitelji prehitevanja. Za zanesljivo ustavl- gotavlja zavorno pot okoli 37 metrov. Za prenos moči skrbi šeststopen-jski menjalnik ali še bolje DSG (Di-rekfSchaltGetribe), kar pomeni v V veliko veselje kupcev naj bi bila prodajna cena »le« okrog 32.000 evrov (na nemškem trgu), kar daje slutiti, da se bo zgodba o vročih žemljicah nadaljevala... simcr okna in vrata MODRA ŠTEVILKA Pvc okna, vrata, zimski vrtovi, senčila SIMER d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje, tel 03/42 55 800, e-mail:info@simer.si /M. MIKLAVC TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si I Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji • Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 Ictelbwmii ©m;: £XÖlnL - IfXSiiu 7Ä) - "JÖ-.vÖkOy Sölhoiia T'alÖiC) “ TJäÄ) Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi: - registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil - menjave nalepk - izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec - sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica. Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino. Vsak prvi četrtek v mesecu orgarniziramo med 13.00 do 16.00 uro HOMOLOGACIJO motornih vozil in A-TESTE traktorjev ter starodobnikov. Opravljamo tudi PERIODIČNE PREGLEDE strojev in naprav za obrtnike ter kmetijske opreme na terenu. Delavni čas AVTOPRALNICE za pranje osebnih in kombiniranih vozil od pon. do pet. 7.00 -19.00, sobota 7.00 -17.00 ure. Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO! Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure Vsakega šolarja bomo ob nakupu nagradili! I TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA STARO IN MLADO I v prodajnem centru TUŠ Nazarje, tel. št. 839 02 55 I = «©rte« fes ss^lspfe«sstlef Mm j T990 sl« <£]®[|f5®o I ° UOVI MOD BILI IA J3SEN m®®m> E __:_____________________________________________ f[ VABLJENI V NAŠO PICERIJO HOLES, tel, št. 031 892 685 Ljudje in dogodki, Organizacije ; NOVA ŠTIFTA PRI GORNJEM GRADU Največje srečanje romarjev doslej Čaščenje Device Marije, Jezusove matere, je v Sloveniji že od nekdaj zelo razširjeno, o čemer pričajo številne, njej posvečene cerkve. Zato ni presenetljivo, da je bil 15. avgust, dan, koje bila po izročilu Marija vzeta v nebesa, po koncu veri ne posebno naklonjenega socialističnega družbenega sistema razglašen za dela prost dan. Najbolj znana shoda vernikov sta na Brezjah in Ptujski Gori, v Zgornji Savinjski dolini pa se največ romarjev in Marijinih častilcev zbere na predvečer praznika v cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti. predvečer Marijinega praznika zbrali vtem svetišču. Danes nismo tukaj, da bi drug na drugem iskali razlike, vse nas združuje lepota in spoštovanje do sočloveka. Med vami poznam umetnike, profesorje in ugledne zdravnike, ki ste se pripravljeni odreči še tako pomem- Slovesno bogoslužje s procesijo je ob somaševanju številnih duhovnikov vodil srebrnomašnik Izidor Pečovnik - Dori. Številni romarji iz Zagorja ob Savi in drugih slovenskih krajev ter domačini so z navdušenjem sprejeli berlinskega župnika, kije v pridigi izpostavil ne samo verski, ampak tudi družbeni in sociološki pomen romanja. »Nekateri želijo prikazati, da ljudje ne romajo več toliko kot nekdaj, vendar je resnica povsem drugačna, kar dokazujete vsi, ki ste se na Srebrnomašnik Izidor Pečovnik - Dori je vodil bogoslužje ob somaševanju številnih duhovnikov (foto: EMS) bnemu dogodku, samo da lahko poromate v Novo Štifto. Spomnimo se, koliko znanstev, prijateljstev in tudi trdnih ljubezni, iz katerih so nastale zakonske skupnosti, seje rodilo na romanjih in spoznali bomo vsesplošen pomen našega druženja,« je med drugim dejal župnik Pečovnik. Cerkev in pokopališče v Novi Štifti sta bila v resnici premajhna za vse vernike in ljudi dobre volje, ki so se tudi zaradi Dorijeve pozitivne energije in sproščenosti podali do Marije Zvezde na Metuljskem griču. »Prijatelj Dorči,« je Pečovnika toplo nagovoril domači dušni pastir Lojze Ternar, »letos je tvoje leto. Za taboje 25 let duhovniške službe, jeseni bo 10 let, odkar deluješ med Slovenci v Berlinu. Želim ti, da bi se lepo razumela tudi z abrahamom, katerega si srečal letos.« Savinjčan MOZIRSKI SKAVTI Čez dvajset novih rutk z barvami mozirskega stega,... Tema tabora mozirske čete je bila Gradimo skupnost, ki se naslanja na svetopisemsko zgodbo o Mojzesu (foto: Barbara Fužir) ... ki predstavljajo nebo nad Golt-mi, Savinjo in barvitost Mozirskega gaja je zadnjo julijsko soboto zablestelo na svojih lastnikih, ki so se s skavtsko obljubo zavezali, da bo njihova drža in pot upravičila besede, ki so jih izrekli. Ta velik skavtski korak so storili skavti čete mozirskega stega v Lovrencu nad Pohorjem, ob strani pa so jim stali številni ostali skavti, starši in prijatelji. Četa pri skavtih pomeni starostno skupino od 11 do 15 let, kar pomeni, da združuje mladostnike s podobnimi interesi. Poseben poudarek daje življenju v naravi, se pravi živeti z njo in ne zgolj od nje. S pomočjo voditeljev četa, razdeljena na manjše skupine - vode, razvija svoj občutek za skupino, kolegialni duh, raziskuje »skrivnosti«, ki se skrivajo okoli njih v naravi, in se uri v različnih spretnostih, kot so uporaba raznih vozlov, gradnja bivaka... Tema tabora mozirske čete je bila Gradimo skupnost, ki se je s svojo vsebino in katehezo naslanjala na svetopisemsko zgodbo o Mojzesu in njegovi poti. Tabor čete se odvija na enem mestu (za razliko od klana, ki ima potovalni tabor). Na tabornem prostoru je treba zgraditi prav vse. Od stranišča, jambora, kuhinj... Prav v vsakem delu tabora so vidni sledovi dela vseh udeležencev. Noč ponavadi prinese mir in počitek, vendar na skavtskih taborih ni nujno vedno tako. Že prvo noč so se »obiskovalci iz gozda«, velenjski skavti, poskušali prebiti do največjega ponosa slehernega skavtskega tabora - zastave. Ta pa je ostala varno obranjena v rokah svoje čete, po zaslugi povodih izmenično trajajoče celonočne straže. Vendar se nevarnosti zanjo še niso končale, saj so se zadnjo noč spet pojavili potencialni »zavojevalci«, tokrat kar ostali skavti iz Mozirja, kdterim pa jim kljub vsem sorodstvenim in prijateljskim vezem ni uspelo prelisičiti budno pazeče straže. Brez pravega izziva ni pravega tabora čete in tako so za »posladek« proti koncu pripravili tudi pot, polno številnih preizkušenj, ki so obsegale plezanje z zaprtimi očmi, plazenje po blatu, kotaljenje po hribu navzdol in še marsikaj. Izzivje sladek, ko ga premagaš sam, še slajši pa, ko ga pripraviš za koga drugega. In tako so bili starši, ki so vsoboto prišli na obljube čete, po njih deležni tudi tega izseka skavtskega življenja, ki se je končalo s čofotanjem po osvežilno hladni vodi. V začetku avgusta bodo skavtski duh na taboru še bolj intenzivno izkusili klanovci, ki se bodo odpravili na potep s kolesi od izvira Soče do Gorice. Barbara Fužir TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI HERVIS MOZIRJE OPEN '05 Rezultate krojilo muhasto vreme Mozirsko športno društvo je pretekli vikend pripravilo že peti turnir v odbojki na mivki, ki se ga je udeležilo 42 ekip; 24 ženskih in 18 moških dvojic iz vse Slovenije. Pari so svoje znanje in spretnost merili v tridnevnem druženju na mivki pri restavraciji Gaj v Mozirju. Turnir Hervis Mozirje open '05 je bil drugega razreda, točke pa so štele za državno prvenstvo. Pari so svoje znanje in spretnost merili v tridnevnem druženju na mivki pri restavraciji Gaj v Mozirju (foto: Ciril M. Sem) Petkovo popoldne in sobotno dopoldne je bilo namenjeno moškim, ki so se pomerili v predtekmovanjih, medtem ko so sobotno popoldne krojile ženske ekipe. Veliko akcij in lepe igre so si gledalci lahko ogledali v nedeljo v finalnih tekmah. Največ spretnosti in vzdržljivosti sta med ženskami pokazali Tina Smole in Živa Cof kot Exxstasy ter zasedli prvo mesto, medtem ko sta se na drugo uvrstili Bombici v sestavi Maja Kostič in Nataša Šega, tretje mesto pa je pripadlo Nazaret baru v sestavi Carmen Kotnik in Simona Pogorevc. Tudi moški pari za njimi niso zaostajali, le da ti niso imeli sreče z vremenom. Tako je bila kljub dobri igri in zanimivih akcijah na obeh straneh v tretjem nizu pri rezultatu 13:13 prekinjena finalna tekma med Limo in Tekavc C-ringom zaradi naliva in vetra. Zato sta se dvojici Marko Pokleka in Grega Bevc ter Zlatko Pulko in Marko Bojinovič sporazumeli, da si prvo mesto delita. Na tretjem mestu pa sta pristala Indijanca - Silvester Cestnik in Robi Šmalc. Poleg dobre igre so lahko gledalci uživali ob plesnih korakih in poskočnih ritmih skupine Bodi pop. Organizatorji so poskrbeli tudi za številna prijetna presenečenja in praktične nagrade, tako za obiskovalce kot za tekmovalce. Marija Sukalo >Kkezcom RAČUNALNIŠKE IN SPLETNE REŠITVE NOKIA 3100! Tip: ročni teža: 85 g barvni zaslon WAP JAVA MMS GPRS +++ Cena 20.900 z DDV BATERIJE Nove baterije za vse vrste mobilnih telefonov. Cena 2.500 z DDV Trgovina računalniške opreme mobitel posredništvo fon 03 838 11 80 info@kezcom.com KEZCOM SILVER SURFER AMD Athlon 64 3000+ Asus A9550GE/TD 128MB DDR DIMM 512 MB | AT 120GB 7200RPM DVD-RW NEC 10/100 mrežna kartica Garancija: 24 mesecev Cena 123.900 z DDV AVTO RADIJO: Pioneer DEH-4700 mp3 — 27.900 z DDV Pioneer DEH-1700 4*45w -19.900 z DDV ZVOČNIKI pioneer 330W -16.900 z DDV Dragan@kezcom.com www.kezcom.com Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.00. Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold OBVESTILO Študenti in dijaki, obveščamo vas, da bomo v šolskem letu 2005/06 izvajali linijski prevoz na relaciji Luče - Ljubljana. Odhodi bodo od 1.9.2005 vsako nedeljo ob 18.30 iz Luč,... 19:15 iz Mozirja. Povratek iz Ljubljane bo ob petkih ob 14:00 iz avtobusne postaje. Za vse informacije smo vam na voljo na telefon 03/8384160 ali 031/ 370279. Zgornji Zavratnik, d.o.o. MOZIRJE Pelo bo več kot dvesto prijateljev Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ljudske pevke Pušeljc in Emil Lenart prirejajo v soboto popoldan tretje srečanje godcev in pevcev. Na sejmišču pri Mozirskem gaju se bo tokrat zbralo več kot dvesto udeležencev iz vse Slovenije, zato se obeta zares enkraten glasbeni dogodek. Vremenska napoved je ugodna, v primeru slabega vremena pa bo prireditev v nedeljo popoldan. i__________________________________________«j GORSKO KOLESARSTVO Smola Pahovnika na evropskem prvenstvu Jugozahod flamskih Ardenov, Kluisbergen v Belgiji tokrat ni bil srečen kraj za mladega šampiona iz Luč, ki mu je nerodna poškodba pri padcu preprečila vidnejšo uvrstitev na tem evropskem prvenstvu. Terapija in čudežne roke maserja pa so Boštjana že dodobra pozdravile in na zadnji tekmi v Vnanjih goricah je naslovu državnega prvaka dodal še pokalno lovoriko v svoji kategoriji mlajših članov do 23 let. Sedaj ga čaka samo še vrhunec sezone, svetovno prvenstvo v italijanskem Livignu. Upamo, da bo enkrat tudi konec Boštjanove smole na velikih tekmovanjih in da bo na svetovnem prvenstvu lahko pokazal svojo odlično pripravljenost in vrhunsko formo. V letošnji sezoni je zmagal na vseh tekmah, kjer je nastopil, le padec na evropskem prvenstvu in tehnična okvara na zadnji tekmi pokala sta mu preprečili popolno zmagoslavje. Ob Mihi Šolarju je v tem trenutku zagotovo naš najboljši gorski kolesar v krosu in to bo zagotovo poskušal dokazati na svetovnem prvenstvu, konec tega meseca v Italiji. Franjo Pukart Pred Boštjanom Pahovnikom je vrhunec sezone - nastop na svetovnem prvenstvu v italijanskem Livignu LUČE OB SAVINJI Plezalni stolp ob lučki osnovni šoli je visok osem metrov s približno 80 kvadratnimi metri plezalne površine izdelane iz najmodernejših poliesterskih plezalnih plošč; namenjen je popestritvi turistične ponudbe, plezalnim šolam in vsem, ki si želijo varne plezalne avanture. Plezalni stolp je skupaj z županom Cirilom Ro-scem in predsednikom ŠD Raduha Stojanom Funtkom predal namenu alpinist Silvo Karo, kije tudi prvi preplezal tri plezalne stene. Občina Luče je prva v Sloveniji, ki je financirala plezalni stolp. Po besedah župana Rosea bo s stolpom upravljalo športno drušlvo, Silvo Karo pa je izrazil pričakovanje, da bodo tudi iz Luč prišli dobri plezalci. Na ravni države je namreč za alpinizem in športno plezanje solidno poskrbljeno, kar pomeni, da smo se Slovenci temeljito lotili športnega plezanja. Savinjčan Plezalni stolp je izdelan iz najmodernejših poliesterskih plezalnih plošč (foto: EMS) Pahovnikov mt. fuji Boštjan Pahovnikje državni prvak v krosu med mlajšimi člani, to golo dejstvo pa žal ne pove, da je na DP prehitel tudi vso kategorijo elite. Tako tiho in nevpadljivo kot »Paho«jetudi njegovo kolo. Fuji mt. fuji pro - velikost okvirja: 19" -vilica: suntour axon z zaklepanjem na krmilu, hod 100 mm - zavore: tektro MT50 (V). - kolesa: mavic crossmax L 2002 - gume: michelin XCR dry ali hutchinson pyhton, oboje tubeless - gonilka: truvativ firex z verižniki 22/32/44 - zadnji verižniki: kaseta shimano 32-11 - pedala: fuji - menjalnika in ročice: shimano XT dual control - opora krmila, krmilo, opora sedeža, krmilni ležaj: ritchey WCS - sedež: selle Italia SLR gel flow - dodatno: računalnik potar S71 Oi s senzorjema za hitrost in obrate pedal Fuji ima dva bistveno bolje opremljena modela, mt. fuji SL in team issue. »Paho« je model pro bržčas dobil zato, ker je bil to najprimernejši model, ki je prispel v Slovenijo. Prilagodil si gaje le nekoliko - s tri sezone starimi kolesi crossmax in svojim najljubšim sedežem. Nič posebnega torej! Če kdo za dirkanje potrebuje tudi motivacijo oziroma fetiš tehnično izpopolnjenega bicikla z eksotičnimi, super dragimi deli, je očitno lahko Paho, nezakomplicirani fant iz Luč, hiter tudi brez tega. Za svoj dirkalnik je vzel kolo, ki je v Sloveniji naprodaj za 285.900 tolarjev, v ZDA pa nekoliko drugače opremljeno (z vilico manitou skareb in hidravličnimi disk zavorami shimano deore LX) za deset jurjev več. Paho seveda tudi nima najlažjega kolesa, ko se postavi na štartno črto. Ameriška verzija po tovarniških podatkih tehta dobrih 11 kilogramov in pol, Boštjan za svojega pravi, da jih ima blizu dvanajst. Vir: www.mtb.si VELENJE....041-410-400...SANTRI d.o.o. ■ \ Današnje priložnosti zbrišejo včerajšnje spodrsljaje. Gene Brown ___________________________________J - PREPISI ZA VSA VOZILA TAKOJ, cena od 1.000 SIT naprej - POTREBUJETE DENAR? NA PODLAGI ZASTAVITVE ZLATA, NEPREMIČNIN, PREMIČNIN, UMETNIN,... VAS REŠIMO TEŽAV. Zastavljalnica SANTRI, za vas od pon. - pet. na gsm 041-410-400. __ — — N Sport, Crna kronika, Oglasi v______!____________________________________________________________________________________________________/ SMUČARSKI SKOKI Piki med svetovno elito tudi v poletni veliki nagradi Dobro skakanje v poletnem ciklusu reprezentančnih priprav je najboljšemu zgomjesavinjskemu »orlu« prvič v karieri omogočilo še nastop na prestižni turneji poletne velike nagrade, kjer sodeluje vsa smetana svetovnega skakanja. Prva tekma v nemškem Hinterzartnu in njeni rezultati za Slovence niso bili najboljši, je pa Piko že z uvrstitvijo na tekmo upravičil pričakovanja trenerja Zupana. Piki, kije na tekmi le za las zgrešil finalno serijo (36. mesto), kaže izredno dobro formo predvsem na treningih in to se mu mora slej kot prej obrestovati. Naslednjo priložnost bo imel že ta konec tedna na drugi posamični preizkušnji v švicarskem Einsiedelnu, še prej pa se bo s svojimi reprezentančnimi kolegi posvetil tehnični pripravi. In kako prvo tekmo poletne velike nagrade ocenjuje glavni trener slovenske vrste Matjaž Zupan: »Moram priznati, da smo malce več pričakovali od te tekme. Nobeden namreč ni uspel izpeljati dveh skokov, ki sojih fantje že kazali na treningih. Razočaral je predvsem svetovni prvak Rok Benkovič, ki je napravil napako pri odskoku, drugače deluje dosti bolje. Mogoče se mu je to zgodilo v preveliki želji...« Če smo malo hudomušni, si lahko zadnji trenerjev stavek razlagamo približno takole: Rok Benkovič je v preveliki želji za uspehom dosegel 50. mesto, Primož Piki pa je potemtakem brez želje pristal na 36. mestu. Nekoliko neodgovorna izjava! Franjo Pukart NOGOMETNI KLUß LJUBNO PODKRIŽNIK Po tridesetih letih spet proti Šmarčanom Po dolgih tridesetih letih se ljubiteljem nogometa ponovno obetajo prvenstveni obračuni med Ljubenci in Šmarčani iz Šmartnega ob Paki. Žreb je določil, da se ta nasprotnika srečata že v prvem krogu prvenstva Medobčinske članske nogometne lige na Ljubnem konec avgusta. V ligi, ki šteje le pet članov, sodelujejo še ekipe Laškega, Kozjega in povratnik iz štajerske lige Rogaška. V pokalnem tekmovanju se bodo Ljubenci pomerili doma s tretjeligašem iz Šmarij pri Jelšah. Mladinska ekipa ljubenskih nogometašev (do 18 let) bo nastopila v medobčinski mladinski ligi, kar je po rangu tretja liga, skupaj z ekipami Šmarja pri Jelšah, Laškega, Mons Ciaudiusa iz Rogatca, Dravinje iz Slovenskih Konjic, Šmartnega Kovinarja iz Štor, Šoštanja in Vojnika. Prvenstvo pričenjajo z gostovanjem v Štorah, v pokalnem tekmovanju pa bo nasprotnik drugoli-gaš iz Krškega. Starejši dečki (do 14 let) se bodo preizkusili v medobčinski ligi starejših dečkov skupaj z ekipami Radeč, Malega šampiona iz Celja, Elkroja iz Mozirja, Krškega, Šoštanja, Vranskega in Kovinarja iz Štor. Nasprotnik prvega kroga je Elkroj v Mozirju. Obeta se nam torej veliko zanimivih nogometnih tekem, glede na trdo delo pa lahko v prvenstvu pričakujemo vidno vlogo Ljubencev. Jože Grčar Portal Savinjske doline ^ V Saü^güHIODD) ČRNA KRONIKA • NESREČA V KROŽIŠČU Mozirje: 9. avgusta je prišlo do prometne nesreče v novem krožišču pred Mozirjem. Voznik kolesa z motorjem je zaradi neizkušenosti in prevelike hitrosti zapeljal s cestišča, izgubil kontrolo nad vozilom, treščil v obcestni znak in padel po cestišču. Pri tem se je lažje telesno poškodoval in bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico. • PREVEČ PO LEVI Mozirje: 9. avgusta popoldan je prišlo na lokalni cesti Mozirje-Lepa Njiva do prometne nesreče, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Do nesreče je prišlo, ker je eden izmed voznikov peljal svoje vozilo preveč po levi strani, ob tem pa je prišlo do trčenja. V nesreči sta voznica in sopotnica v nasproti vozečem vozilu dobili lažje telesne poškodbe. • VLOM V VIKEND Mozirje: V času med 8. in 10. avgustom je neznani storilec vlomil v vikend pred Mozirskim gajem. Ker je imel dovolj časa, je razmetal prostore, odnesel pa nekaj gotovine v tuji valuti, steklenico žgane pijače in pištolo. Lastnik je oškodovan za okoli 120.000 tolarjev. • BO KUHAL? Rečica ob Savinji: V noči na 11. avgust je neznani storilec vlomil v prostore Kinološkega društva Zgornje Savinjske doline v Varpoljah. Iz notranjosti je odnesel gospodinjski aparat, nekaj žganih pijač in več pločevink piva. Člane društva je s svojim dejanjem oškodoval za okoli 60.000 tolarjev. VARNA POT v i / sam N SAMU Šarmu Josip s.p., Avtoprevozništvo, Nove Loke 5, Mozirje ______________ZA DIJAKE__________________ PREVOZI V VELENJE IZ LUČ 6:35, LJUBNEGA 6:55, GORNJEGA GRADA 6:00 in 6:55, NAZARIJ 6:25 in 7:20, MOZIRJA 6:30 in 7:24 PREVOZI IZ VELENJA V OBE SMERI 13:10, 14:14, 15:30, 19:20 L___________ZA ŠTUDENTE_________________ MOZIRJE-VELENJE- MARIBOR ob nedeljah ob 18:20 MOZIRJE-VELENJE-LJUBLJANA ob nedeljah ob 18:20 LJUBLJANA-VELENJE-MOZIRJE ob četrtkih in petkih ob 16:00 MARIBOR-VELENJE-MOZIRJE ob četrtkih in petkih ob 16:00 NUDIMO POPUSTE: - NA VOZNIŠKO DOVOLJENJE - VEČ OTROK IZ ENE DRUŽINE • SPRLA STA SE Luče: Na priredilvenem proštom v Lučah sta se 13. avgusta zgodaj zjutraj sprla dva obiskovalca. Pri tem je eden udaril z roko drugega in ga zbil na tla. • KOLESAR PREHITEVAL KOLESARJA Logarska Dolina: 15. avgusta ob 13.45 seje na regionalni cesti izven naselja Logarska Dolina zgodila prometna nesreča v kateri seje ena oseba hudo telesno poškodovala. 30-letni kolesarje vozil iz smeri Rinke proti sestram Logar. Pred blagim desnim nepreglednim ovinkom je dohitel pred seboj vozečega kolesarja in ga pričel prehitevati. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila. Kljub zaviranju je kolesar oplazil levi bočni del nasproti vozečega avtomobila in nato preko njega padel po vozišču. Po nudeni prvi pomoči je bil odpeljan v celjsko bolnišnico, kjer je bilo ugotovljeno, daje utrpel hude telesne poškodbe. • NA VRHU KLANCA Mozirje: 15, avgusta okoli enajste ure ponoči je prišlo do prometne nesreče na vrhu Gorenjskega klanca. Zaradi neprilagojene hitrosti je prišlo do trčenja med dvema osebnima avtomobiloma, v nesreči pa se je pet oseb lažje telesno poškodovalo. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEUE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ... Ko jet srca bolečina prevelika, se tudi solzaposuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. V SPOMIN 20. avgusta mineva 5 let, odkar nas je zapustil Viktor GRUDNIK Hvala vsem, ki se spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi V SPOMIN Janezu FURLANDU z Ljubnega 18. avgusta mineva 30 let, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjajo. Tvoji MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 novice ■# Tiha telovadba Nevzdržno premirje "Komaj čakam, da se s taščo spet gkregava," reče Solčavan. "Zakaj?" Lučanu ne gre v račun, v čem je problem. "Zadnje čase se hoče kar naprej objemati in poljubljati z mano." Blagerij Tavrl — Bazen res ni velik, zato pa je globok... Odmašen odtok Polda pripoveduje znancu, kako obzirna sta bila z ženo v postelji vsa leta zakona do drugih: "Najprej sva to delala potiho, ker sva bila premlada. Nisva hotela, da bi se najina zveza razkrila. Potem sva to delala potiho, da ne bi zbujala staršev. To sva delala potiho tudi zato, da ne bi motila sosedov, hotelskih gostov, najinih otrok. Potem sva to delala potiho, da naju ne bi slišali partnerji od najinih odraslih otrok. Nato sva to delala potiho, da nisva motila otrok od najinih otrok. Danes pa to delava potiho, kerglasno ne zmoreva več." "Kislo mleko? Je to vse, kar imate ponuditi od avtohtonih domačih jedil?” je nejevoljen turist iz mesta na kmečkem turizmu. "Kaj pa žganjekuha in podobne dejavnosti, so zamrle? Rabim nekaj močnega, da mi uredi prebavo!" Gostiteljica predlaga: "Počakajte, mislim, da sem na okenski polici pozabila kislo mleko..." "Mislite, da bo pomagalo?" "Vsekakor imam zaupanje, da bo vplivalo na vašo prebavo. Pozabila sem ga pred tednom dni." Rožlina Tavrl Vaški prisebnež "Pridi, vsa vas hiti na kup!" Lučan vabi mimoidočega vaščana. "Ljudje bi radi videli, kako si bo Joco po dvajsetih letih obril brado." "Nikamor ne grem. To sem videl že včeraj," se ta izgovarja. "Nisi mogel, saj si je ne more dvakrat obriti." "Včeraj sem si jo. Jaz sem Joco." Dlakobrkec Tavrl Spregledan dan se pozna na očeh Doktor šiva Tinetu tkivo okoli očesa in mu očita: "Kaj je narobe s tabo? Vsako leto isto. Zdaj sem si pa že jaz zapomnil, kdaj ima tvoja žena rojstni dan." "Hec pa tak. Čeprav se nikoli ne spomnim na ženin rojstni dan, ona že poskrbi, da je zame nepozaben." Arkada Tavrl Prevara stoletnika Vnuk nagovori stoletnika: "Ded, slišim, da se spet poročaš. Še eno ti je uspelo pretentati." "Tokrat sem opeharjen jaz,” potarna stari. "Moral bi biti pazljivejši in zahtevati osebno izkaznico od nje. Dosti starejša je od mene!" Zdravo, Pavel, kako kaj nevesta? Rželjka Tavrl Cvet/te in koprive BALET NA MIVKI Amaterski igralec odbojke Aco Turk: »Sponzor za to sezono je za javnost še neznan, neznana je tudi vsota vloženega denarja. Če mi bodo pri izvajanju dvojne spirale popustile spodnjice, bo na pomoč priskočila država.« (ČE Sl DOBER, Sl DOBER PRESS) SVETNIKI Državna uslužbenka Irena Juvan (levo): »Ti se spoznaš na svetnike, povej mi, kateremu se moramo priporočiti, da nam minister Gregor ne ukine upravne enote?« Diplomirana teologinja Pavla Klinar: »Naj pomislim... sv. Anton ne pride v poštev, ta varuje prašiče. Morda bi za začetek naslovili prošnje za vse potrebe na Marijo Magdaleno?« (V NEBESIH POTNO ČELO Gospodar ljubenskih ribičev Janez Podkrižnik: »Kaj zijate?! Ko ste še v hlače lulali, sem jaz kot star »raubšic« ribe iz kože jemal. Priznam pa, daje potrebno kar precej napeti mišice, predenje riba slečena.« (STROKOVNJAK ZA JEMANJE IZ KOŽE PRESS) ENOTA ZA MERJENJE TLAKA OPOJNA SESTAVINA ALKOHOLNIH PIJAČ KUBANSKI POLITIK- RAUL & v ^ LETOVIŠČE V ČRNI GORI SLOVENSKI PIŠATE LJ-KAJETAN MESTO NA JAPON. OTOKU HONŠU RIMS. BOGINJA JUTRANJE ZARJE SLOVENJ- GRADEC FLAVTI PODOB. MADŽARSKO PIHALO HRVAŠKI IGRALEC-SVEN ZEMLJIN NARAVNI SATELIT SLOVENSKI PESNIK- JOŽE GOLOBU PODOBNA PTICA BIBLIJSKA MARIJINA MATI IKRNIK, IKRAVEC GENERALNI SEKRETAR OZN- KOFI HINDUJSKO IME ZA KOBRO NAOČARKO KASTRIRAN PETELIN ČEBELJI SAMEC DEL STANOVANJA RUMENO RJAVA BARVA BRUSNI KAMEN ZA KOSO OTTO TAUBE ENAKI ČRKI RIBIŠKA MREŽA EKATERINA (KRAJŠE) ROJSTNI KRAJ IVANA TAVČARJA BODIKA, BOŽJI LES RIMSKA ŠTIRI OSMI MESEC JUDOVSK. KOLEDARJA DVOKOLO (POG.) IZ PAPIRJA NAREJENO POKRIVALO UTELEŠEN- JE BOGA VIŠNUJA V HINDUIZMU Portal Savinjsko doline MINI SLOVARČEK: ATMAN- pojem duše v Brahmanizmu OOLIT- ikrnik, ikravec VISOKO- rojstni kraj Ivana Tavčarja ČAKAN- flavti podobno Madžarsko pihalo AURORA- Rimska boginja jutranje zarje TRGOVINA Mariia Križnik sp- Na trgu 28, Mozirje KRIM CENTER lil T*i a:5MM23 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 34. številki SN ime in priimek NAROČ. St. naslov j i i NA ZALOGI NOVI ATRAKTIVNI MODELI LENY JEANS, Puloverji, jope, majčke, spodnji deli trenerk znamke GEL Metlika, Majčke, trenerke, hlače na zvon ... znamke MIKADO. Napovednik Sobota (20. avgust), ob 15.00. Sejmišče pred Mozirskim gajem Srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi in viž iz vse Slovenije _________ Sobota (20. avgust), ob 18.00. Šmihel pri Mozirju Ovčarski praznik_____ ___________________ Sobota (20. avgust), ob 18.30. Bočna Predaja novega gasilskega avtomobila_______________________ Sobota (20. avgust), ob 19.00. Velenjski grad 17. citrarski festival »Prešmentane citre« ________________ Nedelja (21. avgust), ob 15.00. Gaberke 12. tradicionalni »kravji mimohod in konjski galop«________ Četrtek (25. avgust), ob 20.00. Velenjski grad Koncert: Gordana Hleb (sopran), Mateja Kremljak (flavta), Jerneja Grebenšek (klavir)_______________________ ŽIVALI - PRODAM DRUGO - PRODAM Dve telici sivo-rjavi, A kontrola, breji 8 mese- Prodam okrogle bale; tei. 584-50-87. cev, prodam; tel. 584-50-67. Prodam ovce (5 kom.); gsm 041/465-744. Prodam brezhibno industrijsko štirinitno entlarico; gsm 041/684-787. Prodam kravo simentalko, staro 5 let, z mlekom; gsm 031/855-186 - kličite zvečer. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce za nadaljno rejo; gsm 031/575-059. ŽIVALI - PODARIM Podarim dva mlada psička; tel. 584-10-65. Prodam suhe deske debeline 20 in 24 mm, primerne za streho; gsm 041 /256-059. Računalnik P il. 300 MHz, 64 Mb RAM, 4,3 Gb HDD, grafika 3 D,... Lahko pripeljem in priklopim. Cena 24.900 sit; gsm 031/380-184. Prodam novo sadno mašino; tel. 572-81 -51. Prodam otroški motor peg perego na akumulator in gugalnico za starost 2-3 leta; gsm 031/211-190. Vaša pošta a ut o s o UJ vZ un ? O _1 °? X \A/ / \ o' S ui 'VJ 'vT> iniajen N • «mso>| s • m V :oioj *. i 09f 606E/LO ‘ |9| >ezum epej6ram-© J|_®|l j hin uj ' at ut g ul-{“P* -F Ul -1 'l ^/30 5? -At O •° Ul 1: 2. £L 3> UJ