Pi® Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ii^osxxii. — letoxxii. Cleveland, ohio, Monday, (pondeljeio march 13, 1939. * številka (number) 5-) tHlija se jaci, dočim diktature ved-* no bolj slabijo v tekmi oboroževanja j?i in Nemčija ne moreta vzdržati z Anglijo v tekmi I1 7°ževanja. — Ako izbruhne vojna, bo morala J ^emČija zadeti tudi nebogljeno Italijo na svoja ramena. 1 ki • • 12 marca" T" Izja"*~ , je podal.v sredo angleš- nf1? VOjnih zadev> ki Je iz" iu'va< Angli-)a Poslala v sln* p 300,000 mož Franciji sil 0c> je naredila na vse kro-avaet! vtis in naletela na odo-TakVSeh anSleških slojev. I a ali podobne izjave ni Ve- js %ritanij'a dosleJ še nikoli j ^ ^Oboroževanje Anglije je ^ teku ter napreduje z »rtu, • koraki. Za armado, itani'00 in zračno sil° Velike Jj U jj.1.^ bo izdanih v letošnjem ai"manj kot $1,903,500,000 v Pa še več. Jaties »v, n , ^ ir>ora biti vsakemu jsis- E m°*"e kalija nič več y dja 1 v tej tekmi oborože- Zfat a^atve italijanske vlade g tiVe?n° silo niso bile zvišane, n Mta]ZniŽane- Stroški, ki jih k 'kih 2 "vzdrževanjem treh n siniji \rmad izven Itali-ie' V A" r. In°ma iU španiji' so po~ n ^fo °Su"ili italijanske dr- Uillgajne' 1 H0}ifcaJU) da nastane vojna, v na s . Nemči3a zadeti Itali" n |°go t°v6 rameto breme bo i, ^ ež3e, kakor je bilo bre- c Ea Sa je nakopala Nemči- n njo °Vne vojne z Avstrijo, d Pi: i>m°rala neprestano pod- n *rože °eitn se" Anglija v svoji z a, p^alni tekmi čedalje bolj c Iju ^ totalitarne države če- z IČn^J Gabijo pod silnim fi- i>rtjj bremenom, ki so si ga t z --_ v Nov grob Sobot 10 okoli treh popoldne s? i?u mrtev na tia dobr° ^ Av Debevec, 6022 ( 'a \ e- Sodi se, da ga je za-k „?• padel e z vso silo na v Si . in si Prebil čel° nad r ■D0ln°Cesom. Star je bil 56 ^ a bil iz Žerovnice pri ' $ ' ^ Ameriko je dospel £ 1i5te ,eti in je delal v Ameri- N ^i l ?d Wire 25 let Pred I 'foga i niu je umrla prva , h ' Pred osmimi leti se je 2 2 Julijo, roj. Ma- j V6s s Soproge zapušča hčer j ' Zust, tri sinove, f *v' Eriiesta in Edwarda, # 1, o • ata- Toneta v Madi- \ Alojzija v Col- J <}' v stari domovini za-» ^ ter brata- Matijo in Ja- ' dve sestri, Ivano Svet ' lJrbas- Pripadal je k ■ V J1 Slovenski borštnarji i t. 1317; dru-VH Sv št. 25, KSKJ, dru- ; ^/Antona Padovanskega : 0 in sv. Srca Jezuso-6 4. rfeb se bo vršil iz ka-\ 9 vrdina in Sinovi v sre-* cerkev sv. Vida in na kopališče. SboSna kosa 0 zjutraj je po kratki i^1ici^eminila v Glenville | <5 lot Peresa Krushal, sta-A ^®tanujoča na 1260 E. >ha j j zapušča soproga 1 hSer Josephine ter ^k }na ^barlesa in Jamesa Je biiaVeS sorodnikov. Roje-|s ki. V Samoboru pri Za-s >n v6J?er zapušča brata Fre- ^7let^r0dnikov- Tukaj °Sreb se vrši v to-iz pogreb- 5r nT ' Žele in SilX0Vi na lir Ave. ter na East P°kopali§če. ' "Carmen" v S. N. Domu Cuyahoga Opera Association io podala v zvezi s Federal Mu-ic projektom v petek, 17. mar-a, ob 8:15 zvečer v Slovenskem larodnem domu na St. Clair Ave. crasno opero "Carmen" Mrs. 'eanette Pferdan-Juttner bo pe-a vlogo Micaele, kmečke mla-lenke. Ta krasna opera temelji na stoimeni noveli Prosperja Meri-neeja, uglasbii pa jo je Georges Jizet. Dogaja se leta 1820 v Se-'ilji, na španskem. Glavna oseba te opere je o-[njevita španska krasotica Car-nen, delavka v tobačni tovarni, d zaplete v svoje ljubezenske " nreže vojaka dona Jose-a, ki se I adi Carmencite izneveri svoji | Levesti Micaeli. v operi, ki je »olna burnih ljubezenskih doživ-jajev in dogodivščin, nastopajo -ojaki, kmeti, tihotapci in ciga-d. Ognjevita in lahkomiselna Karmen, ki ni bila zmožna res- . le in globoke ljubezni, povzroča Ionu Joseju neprestano ljubosu-nje, in ko se končno Carmencita ;aljubi v toreadorja ali bikoborca Escamilla, jo Jose sune z no-;em v srce. Cena vstopnicam je 35 centov ;er se dobe v KalanoVi trgovini J : železnino, v poslopju Sloven- j skega narodnega doma. j --- ■<, Kultura ^ ■ ■II C CANKARJEVA SEJA IN VAJA J Danes zvečer ob osmih se vrši seja dramskega društva Ivan s Cankar v Cankarjevi sobi. Naša 1 redna seja se je imela vršiti v i 3redo, ker pa imamo urediti par < raznih zadev, se je moralo sejo 1 prestaviti na ponedeljek. Proše- č ni so vsi nadzorniki, da pridejo že ob 7. uri, da bodo pregledali 1 račune in žigosali vstopnice za i prihodnjo igro. Ob istem času se s tudi vrši vaja za prihodnjo igro. 1 Igra "Amerikanec na Trški 1 gori" zahteva veliko grupo fan- s tov in deklet, pevcev in pevk. ( Vsi člani in oni, kateri so oblju- 5 bili na novo pristopiti, so sedaj vabljeni, da gotovo pridejo, ker jih potrebujemo. Vaje naj se u-deleži tudi naš godec Germ. , To bo naša zadnja Igra v tej sezoni, igrana za nabavo sporne- ■ nika dr. Ivanu Lahu, ob prvi ob- , letnici njegove smrti. — Predsednica. Nov grob V soboto zjutraj je po dolgi in mučni bolezni preminil v Lakeside bolnišnici znani Martin Pe-kol, star 58 let, stanujoč na 14318 Thames Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary in hčer Rosetto ter mater Anno v Springfieldu, 111., ter dve sestri, Mary, omož. Gortz in Anna, o~ moženo Marvi in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Repče, fara Trebnje, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bil 33 let ter je bil član društva Naprej št. 5, SNPJ. Pogreb se vrši v torek zjutraj ob 9:30 iz pogrebnega zavoda J. Žele in Sinovi na 452 East 152 St. in ob 10. v cerkev Marije Vnebovzetje. Po dolgoletnem boju z diktatorjem mesta Jersey City, Samuel W. Rushmore, 65 let stari iznajditelj, ni mogel več prenašati jeze, ko 1je izvedel, da je zdaj vrhu vsega že Haguejev sin imenovan za člana prizhmega sodišča. V protest proti Hague ju in njegovemu sinu, je pričel izsekavati na svojem posestvu 1,200 dreves, nakar bo dal podreti svojo hišo, nato pa se bo izselil. | priporočilo! za odobritev j davkov j Bivši mestni manager Mor- | gan priporoča odobritev j davkov in pravi, da so I glavni nasprotniki davkov komunisti. CLEVELAND. — Daniel E. Morgan, bivši mestni manager, je sinoči v svojem govoru, ki ga je imel po radiju, posvaril Cle-i velandčane, češ, da bo zavladal glad ali pa se bodo pričeli živilski izgredi, ako se pri volitvah 22. marca ne bo odobrilo novih davkov. Po radiju je govoril tudi Jo- ■ seph F. Gorman, predsednik od- i bora okrajnih komisarjev, ki je 1 tudi priporočal odobrenje novih davkov kakor tudi odobritev bondov za izvedbo šolskega programa. Glavni nasprotniki novih davkov so komunisti, je rekel Morgan. Zanimivo bo izvedeti, da-li se bo kaka vplivna politična skupina upala nastopiti proti davkom, ki so namenjeni v prvi vrsti za relif, s čemer bo dokazala, da tiči pod isto odejo s komuni- i sti. Sinček umrl Na zapadni strani mesta, blizu Pearl Rd. na 5510 Ira Ave., je umrl sedem mesecev stari sinček John, eden izmed dvojčkov staršem Andrew in Geraldina Fabris, ki sta doma iz Korčule v Dalmaciji. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 1. uri popoldne, iz hiše žalosti na Calvary pokopališče pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Seja Nocoj ob 7:30 se vrši seja direktorija R. F. SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Poziva se vse direktorje, stare in nove, da so navzoči, posebno pa morajo biti navzoči, novo izvoljeni, da se bo sestavil odbor. — Tajnik. Seja direktorija SND Seja direktorija SND na St. Clair Ave. se vrši v torek (jutri) zvečer ob 8. uri v navadnih prostorih. Prosi se vse direktorje, da so gotovo navzoči. ALI JE COUGHUN j & FAŠIST ALI NE? P CLEVELAND. — R. J. Thomas, predsednik CIO fakcije unije avtnlh delavcev, je včeraj na se ji ek.se-kutivnega odbora v, jfollen-den hotelu izjavil, da je hit lansko poletje v družbi s Z Homerjem Martinom in Larry M. Davidowom, Martinovim pri /upniku Coughlinu v cerkvi oziroma župnišfiu Male cvetke v Royal Oaku, kjer je slišal župnika Coughlina ra razvijati svoj načrt o "kor- • porativni državi" (kakršni rc sta Nemčija in Italija), in ;u je ob tej priliki župnik -e Coughlin izjavil, da "demo- m kratični način" v tej državi 7;J ne deluje." ^ --uj Slovaki še vedno , bi rovarijo za odce- g« pitev od Čehov ^ -- Pi V novi slovaški vladi ni nobenega člana prejšnjega vs kabineta. — Premier no- bi ve vlade je Karl Sidor. ^ __P PRAGA, 12. marca. Nadalnje Sc razkosanje češkoslovaške države, da se ustvari neodvisno slovaško državo, je bilo preprečeno ali vsaj odloženo sinoči, ko je Nemčija odobrila novo pol-avto-nomno slovaško vlado. n P1 BUDIMPEŠTA, 11. marca. — z{ Nemški list Grenzbote poroča, da je bilo tekom izgredov med Čehi in Slovaki v Bratislavi ubitih osemnajst oseb. PRAGA, 11. marca. — Sinoči h je bila nagloma sestavljena no- i? va slovaška vlada, ker se je bilo P bati tuje intervencije. Novi vladi čl načeluje premier Kari Sidor, š< podpredsednik centralne vlade g in reprezentant Slovaške v Pra- k gi. Od bivše vlade, ki ji je nače- C loval dr: Joseph Tisa, ni v novi v vladi niti enega člana. g Poročila iz Bratislave nazna- v njajo, da je bilo v glavnem stanu nemške stranke razdeljenih med člane več sto pušk, dočim je kakih petdeset mož policije brez č moči gledalo razdelitev. Možje v so se baje zbrali k proslavi prve s obletnice priključitve Avstrije k d Nemčiji; čemu so jim bile za to r potrebne puške, ni bilo pojasnje- s no. r miaja je gospodar položaja i Zadnja dva voditelja komu- i1 nističnih upornikov sta bi- s1 la ujeta. — Zdaj se bodo J nemudoma pričela mirovna pogajanja. i ——————— i MADRID, 12. marca. — Ob- , ambni svet, kateremu načelu- , e general Miaja, je nocoj spo-•očil, da so se vsi kumunisti v .rmadi brezpogojno vdali ter da e bil njihov oddor proti uvedbi j nirovnih pogajanj v šestih dneh! :atrt. Dva glavna voditelja ko-nunističnih upornikov sta bila ijeta. Polkovnika Francisca Buena, )ivšega. poveljnika 2. armadne-*a zbora, so ujeli ž njegovim šta-)om vred v Ciudadu Linealu, pet nilj vzhodno Madrida, in so ga i mvedli sem. Drugi voditelj komunistične vstaje, polkovnik Jose Barcelo, jivši poveljnik prvega armadne-£a zbora, pa je bil ujet v La Dedrizi, v Guadarrama gorovju, severno od Madrida. S porazom komunistov je bilo oproščenih 3,000 ujetnikov, ki so padli v njihovo oblast. Pričakuje se, da bo zdaj obrambni svet pričel namudoma pogajanja z generalom Francom sa predajo Madrida. "That Darn America!" "South Slav Herald," list, ki izhaja dvakrat na mesec in ki ga izdajajo Angleži v Beogradu, je prinesel pod gornjim naslovom članek, ki ga je napisal v slovenščini Mr. Janko N. Rogelj ter ga pred tedni priobčil v "Enakopravnosti" in "Novi Dobi". — Članek, ki je priobčen v imenovanem listi, je prevedel na angleščino naš znani slovenski odvetnik, Mr. Joseph Zorman. Slike v Euclidu V sredo, 15. Aiarca ob 7. zvečer bo kazal slike iz stare domovine, Mr. Theodore Andrica in sicer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vstopnina je prosta: Po slikah bo prosta zabava. Občinstvo je vabljeno. martin je prodajal unijo kapitalističnim interesom Na dan prihajajo neverjetni in nezaslišani ! dokazi Martinovih lumparij. - Unija mu | je bila samo sredstvo osebnih interesov. i ___ i FORDOVA DRUŽBA MU JE PONUDILA SVOJE PO-BOJNIKE NA RAZPOLAGO. — DEBELO PRIJATELJSTVO S COUGHLINOM VSE ZARADI HAGUE-A! V soboto je prišel na dan na-*~ črt, po katerem se je nameraval i Homer Martin polastiti popolne j kontrole nad unijo avtnih delav- [ cev. j Vsi, ki so bili priča zaslišanju, so bili ogorčeni in presenečeni, I ko je nastopil kot priča John Ringwald iz Detroita, mednarod- f ni organizator U. A. W. unije in ^ bivši Martinov pristaš, ki je raz< j kril Martinov načrt, da formira g kompletno kontrolo v struktu- £ ri U. A. W. unije. , Ringwaldove izpovedi [ Ringwald je ped prisego izpo- ( vedal: j MARTIN si je prizadeval do- ,, seči tajno ustmeno pogodbo s Harry jem Bennettom, uradni- j kom Ford Motor kompanije, s j katero bi bilo likvidiranih mno- j go zahtev unije napram Fordovi ] kompaniji, v zameno za sprejem t te pogodbe. j FORDOV uradnik je stavil;' Martinu na razpolago Fordove pobojnike (service men), da si ^ ž njihovo pomočjo prilasti poli- 1 tično kontrolo v avtni uniji. ! DELAVCI, ki so bili po kon- 5 ferenci med Martinom in Fordo- ) vimi uredniki, pozvani nazaj na 1 delo k Fordovi družbi, so bili * natančno zaslišani glede njihovega zadržanja in mnenja, ki so ga imeli o Martinu in če se je iz-i kazalo, da nasprotnjejo Martino-J vi politiki, se jih ni sprejelo nazaj na delo. Prijateljstvo med Martinom in , Coughlinom MARTIN In župnik Coughlin iz Detroita sta bila svoječasno debela in intimna prijatelja ter sta "drug drugega trepljala po hrbtu." Dalje je Ringwald izjavil v Hollenden hotelu pred dvajsetimi člani eksekutivnega odbora, da je sklical Martin v septembru 1938 tajno sejo članov upravne-1 (Dalje na 2. strani) | __' i JEZA DIKTATORJEV ! I LONDON, 12. marca. — Izjava angleške vlade, da so angleški bombniki najboljši na svetu, združena z izjavo vojnega ministra, ki je izjavil, da bo poslala Anglija v Francijo 300,000 mož v slučaju, če se Francija zaplete v vojno s katerokoli državo, je izzvala v Nemčiji hkratu skrb in jezo. Nemška vlada pravi, da sta Anglija in Francija naščuvani po predsedniku Rooseveltu, | čigar agresivna politika proti totalitarnim državam je splošno znana. NEPRAVILNA HRANA • CHICAGO, 12. marca — Mrs. Guerdon Worth je prinesla v neko tukajšnjo bolnišnico svojo osemnajst mesecev staro hčerko, ki ae ni dobro počutila. Mati je rekla, da je morala hčerka vsekakor pojesti kaj, kar ne pri- • ja njenemu želodčku. In imela ■ je prav. Preiskava zdravnikov v je namreč dognala, da je imelo i dete v želodcu: štiri odprte var- - nostne zapenjače, dva gumba - in dve lasnici. Ko so ji zdravniki - to navlako pobrali iz želodca, se je dete takoj dobro počutilo. j [ i v |< • w • i ji Iz življenja na sin j | ljudi po Ameriki j jjtacracsaeaaaq^^ Buenos Aires, Arg. — Dne 1. februarja, se je pri delu ubil Matija Kobe, star 35 let in ipjen v Pušči pri Stopičih na Dolenjskem. Bil je mizar in padel je s sedem metrov visoke zgradbe, nakar je kmalu umrl za poškodbami. V stari domovini zapušča očeta, tri brate in tri sestre. — Dalje je umrl Alojzij Zidar, star 40 let in doma iz Kazelj, občina. Storje pri Sežanf. Podlegel je o-peraciji na želodcu. — Prve dni februarja sta. bila poročena A. Ušaj iz išt. Petra pri Gorici in Rozina Lasič iz Vertojbe pri Gorici ter Marijo Šuligoj in Alojzija Merviq. Gross, Kans. -— V bolnišnici v Girardu je umrla Mary Kop-majer, stara 45 let in rojena v Presju pri Sv. Križu na Dolenjskem. V Ameriki je živeja 27 let. Tu zapušča moža, tri sinove in hčer, v stari domovini pa sestro. Smrtna kos* Po dolgo trajajoči bolezni je preminila dobro in splošno poznana pionirka newburške naselbine, Mrs. Josephina Fink, roj. Godec. Stara je bila 59 let. Doma je bila iz vasi Lože, fara Krka, odkoder je prišla sem pred 50 leti. Bila je članica društva "Mir" št. 10, SDZ, društva sv. Ane, št. 150, KSKJ, Slovenske ženske zveze, št. 15 in društva sv. Rešnjega Telesa. Poleg žalujočega soproga Antena, zapušča sedem hčera, Josephine Hočevar, sestra Joseph Marie reda. sv. Dominika, v Detroitu, MiA« šek iz Zagreba in še neke druge osebe. Od trgovca Milka O-zvatiča je kupil za 1800 dinarjev kolo na obroke ter je plačal samo 150 dinarjev. Ponaredil je potem potrdilo, da je kolo že plačano ter ga je nato zastavil nekemu starinarju za 700 din. Na vesti pa ima tudi še več tatvin sukenj in obleke, katero je izvabil pri svojih znancih. Na razpravi je vse tajil ter se delal docela nedolžnega. Bil je obsojen na 1 leto in 8 mesecev zapora, 4 leta izgube častnih pravic ter na plačilo 15,365: din odškodnine oškodovancem. ZANIMIVA UGOTOVITEV NEW YORK, 12. marca. — National Municipal liga je včeraj objavila.analizo številk cenzus urada, iz katere je razvidno, da je ena oseba izmed vsakih devetih oseb uslužbena pri vladnih delih Zedinjenih držav. v tem številu pa niso všteti WPA delavci. Statistika nadalje izkazuje, da prejema 3,800,000 vladnih u-službencev $5,400,000,000 na leto plače, kar je približno eno o-sminko zneska plač in mezd vseh zaposlenih eseb v Zedinjenih državah. PAPEŽ ZADOVOLJEN Z AMERIŠKO SVETNICO VATIKAN, 10. marjea. — Kardinal Dougherty, nadškof v Philadelphiji, je danes izjavil, da je papež Pij XII. odobril namero za beatifikacijo ali priglasitve za blaženo mater Eliza-betho Seton iz Marylanda, ki bo če bo kanoifizirana, prva v Ameriki rojena svetnica. Mati Seton, ki je prestopila iz protestantske vere v katoliško, je umrla leta 1812, in je bila v oddaljenem sorodstvu z družina sedanjega predsednika Roo-sevelta. USODNA ZAMUDA VLAKA GOODING, Idaho, 11. marca. — Farmarja W. G. Stevensona so sinoči napadli roparji, ko je korakal pozno p'bnoči po železniški pregi proti domu. Roparji so ga neusmiljeno pretepli, mu vzeli $50, nato ga pa privezali na tračnice, nakar so odšli. To se je zgodilo malo pred polnočjo. Ob 2.07 zjutraj je imel tam mimo pripeljati osebni vlak. Ob 2:15 minut pa je prišel tam mimo slučajno policist Sherman, ki je opazil nesrečnega farmarja ter ga osvobodil vezi, ki so ga preklepale na tračnice. Da ni bil farmar razmesarjen, se je imel zahvalite samo srečnemu slučaju: vlak je imel 30 minut zamude. SMRT NA ELEKTRIČNEM - STOLU Tucker jetniška farma, Ark., 12. marca. — Tukaj so danes zjutraj usmrtili na električnem stolu Josepha B. Andersona, bivšega "gamblerja", ki je bi) obtožen umora štirih ljudi. V smrt je bil obsojen zaradi od-vedbe in umora Eldcna Cooley-ja, groeerista iz Hot Springsa. Obsojenec je priznal, da je umoril tudi dvoje oseb v Michiganu in nekega voznika taksikaba v Gary, Ind. Zato moi amo Slovani, Jugoslovani in Slovenci vsake namerne in nam škodoželjne nakane obsoditi in odbiti, jodisi, da so naperjene proti katerikoli slovanskih držav, cajti vsaka ima boljšo in pravičnejšo podlago za bodoč-nost nego one, ki jih nam stavijo za zgled, ki so v resnici obljubljena dežela samo za nekatere, za veliko večino ljudstva pa ne. * Združene države Severne Amerike v orožju Kongres Združenih držav se- j verne Amerike, ki se je pred ] kratkim zbral na zasedanje, se i bo v prvi vrsti pečal z načrti za i oboroževanje, ki mu jih je pred- < ložil predsednik države Roose- 1 velt. Ob tej priliki tisk veliko piše o neobhodni potrebi, da se < Združene države pripravijo za < primer, če bi si evropske vele- ] sile skočile v lase in primerjajo i sedanji mednarodni položaj z ] onim, ki je vladal leta 1914, ko ] so se velike demokracije zapada t morale dvigniti v obrambo člo- i večinskih svoboščin in zatira- ] nili narodov proti absolutistič- i nim državam srednje Evrope in i Turčiji, njihovi zaveznici. Da se 1 je v zboru teh velikih demokra- ] cij. nahajala tudi carska Rusija, i teh ideologov ne moti, kakor jih i tudi ne moti dejstvo, da neka- ' teri dvomijo o tem, da bi bili takrat vodili katero že koli stran- : ko v Evropi kakšni taki in podobni idealni razlogi in so celo : mnenja, da so se tudi Združe- : ne države takrat pridružile eni : vojskujoči se stranki samo za- ' to, da ne ostanejo praznih rok, : ko se bo delil plen. Naj bo že kakor koli, vladajoča stranka je postavila na dnevni red čim večjo oborožitev Združenih držav, ki naj stopijo na čelo bloka proti dikta-j torskim državam Evrope. Razu-I me se pa, da za vsem tičijo predvsem gospodarske koristi Združenih držav, ki jih na Tihem morju resno ogroža nemška zaveznica Japonska, ki je na tem, da severnoameriškemu kapitalu iztrga iz rok ogromni kitajski trg. In tako je prišlo do tega, da je konec lanskega leta postal v Združenih državah, kjer se je občinstvo doslej zanimalo le za zamorske "jazze," po dolgem času zopet popularen stari marš "Stars and Stripes," ki je posvečen zvezdam in progam severnoameriške zastave, pod katero so Američani leta 1917 na-skakovali nemške jarke,. Američani so se začeli zanimati za armado, za marše in parade, kar veliko pomeni, če pomislimo, kako je sicer "Jankeejem" zoprna vsaka vojaška manifesta-1 cija ali disciplina. Še do lanske- ■ ga leta armada v javnem življenju severne Amerike ni igra- i la nobene vloge. Združene države, ki štejejo 120 milijonov pre-1 bivalcev, so do nedavna imele ■ pod orožjem samo 116,000 mož, ^ torej približno toliko, kolikor > jih je po določbah versaillske i mirovne pogodbe smela imeti i , Nemčija, pa tudi v sedanjem! • trenutku armada Združenih dr-! i žav ne znaša več kot 165,000 vo-j l jakov.. Tudi vojna oprema U.! i S. A. do nedavna ni predstav- i ljala nobene sile, katere bi se : bilo treba bogvekaj bati. V času, ko se v Španiji in na! Kitajskem trese zrak od brne-[ nja letalskih vijakov in letalske! bombe uničujejo ogromne gmot-i ne dobrine,( Združene države ni- j > so imele več kot 16 protiletal-3 skih topov in niti enega same- 1 ga obrambnega topa proti tan-i • kom, armada pa je imela še Jef-j ' fersonove puške iz svetovne vojne, ki so zastarele; tudi večjih; • municiiskih zalog je USA po-1 " grešala. Vojno brodovje je po j • znatnem delu tudi zastarelo in j • nasproti 4C00 letalom prvega i 1 razreda, ki jih je imela Nemči-' ' ja, so jih Združene države mo-i gle pokdzati samo polovico, 2,-' 000. Takšen je bil položaj sep-j : tembra meseca lanskega leta, ko ie Evropo do temeljev pretre-l sala češkoslovaška kriza. Zdaj je pa že znatno druga-j če. Amerika hoče tudi na ob-' moč ju oboroževanja postaviti j 1 rekord. Tovarne za izdelovanje | letal delajo naravnost v div- jem tempu, ladjedelnice so natr- [ pane trupov vojnih brodov, ki jj se z največjo naglico grade, in municijska skladišča se polnijo do vrha. Delo vodi vojni tajnik Woodring, ki baje ni samo vojaški strokovnjak, ampak se tudi izvrstno razume na gospodarstvo. Nemčija bo konec tega leta imela 6000 letal prvega razreda, Amerika pa se je zaklela, da jih bo imela 9000. Italija ima 10,000 letalskih pilotov. Dobro — Amerika jih bo izvežbala 20,000. Velesile osi j, Rim-Berlin pravijo, da se tudi j( Združenih držav Severne Ame- g rike ne boje. Bomo videli, pra- j. vijo Američani — kmalu bomo j poleg tihomorskega brodovja i- r meli še atlantsko, ki bo naji- r menitnejše na svetu — the most 0 wonderful fleet in the world — * (najbolj čudovito brodovje naij svetu). Te številke utegnejo biti stvar, ki se bo uresničila in ne ^ samo prazno bahanje. Seveda ^ mora Amerika računati pred- g vsem z Japonsko, ki je še hujši nasprotnik, nego sta Nemčija in ( Italija. Države, ki se tako mrzlično oborožujejo, tudi ne pomislijo, da se njihov nasprotnik j oborožuje dalje v enaki meri, kakor one; če pa pride trenu- , tek, ko bi videl, da tega delj ne izdrži, bo — udaril, in krvavi ples se bo res začel. Torej za- j enkrat se tudi v Zed. državah industrija usmerja v pretežno proizvodnjo bojnih sredstev, j 7300 vrst blaga je označenega ( kot potrebno za vojno in toza- . devne tovarne dobivajo kredit od države. Država je podprla na primer obrate za pletenje noga-vi'c, dala pobudo za izdelovanje finih mehaničnih instrumentov, ki jih je do zdaj izključno dobavljala iz Nemčije, neka tovar- ^ na, ki je do zdaj izdelovala o- | troške igrače, dobavlja sedaj armadi rakete. Vsega skupaj je ^ .danes že 10,000 tovarn popolnoma usposobljenih, da v primeru potrebe izdelujejo in dobavljajo vse za armado. i Težje je seveda izvežbati za vojno človeka, zlasti v anglo- ! saških deželah, kjer je ljudem : antipatija do obvezne vojaške : službe prirojena. V Združenih državah je do nedavna prevladovala miselnost, da naj se A-merika nič ne vtika v spore "propadajoče" Evrope, danes pa je drugače. Toda od protinem- i škega razpoloženja do izvežba.-nja vsega naroda v pravem vojnem duhu je še velik korak. Zaenkrat mladina dere v vojaške šble, v akademijo za častnike kopne vojske v Westpointu in v mornariško kadetnico v An-napolisu, kjer je danes trikrat toliko gojencev kot pred dvemi leti. V vseh ameriških univerzah so tečaji za letalske pilote in v armado se priglaša toliko prostovoljcev, kakor leta 1917. martin je prodajal unijo kapitalističnim interesom (Dalje s 1. str.) ga odbora, na kateri je razvil svojim zaupnikom svej načrt za kontrolo unije. Izjalovitev Martinovih naklepov R. J. Thomas, predsednik CIO fakcije, je izvedel o tem načrtu ter vprašal Martina, da-li ni obljubil, da se bo vzdržal sklicava-nja vsakih tajnih sej, na kar je Martin odgovoril: "Ah, k vragu, saj jih tudi drugi sklicujejo." Charles Madden, član odbora iz Pontiaca, je izjavil, da je tudi on govoril z Martinom glede tega načrta in da se je samo njemu, Madclenu in Thomasu zahvaliti, da je načrt propadel. Martinovi zahrbtni cilji Delmont Garst iz St. Louisa, tudi član odbora, da je bil na- ------------— vn i « Osebni dopis v potnem ^ jjenc Bilo je pred leti na Jes| fon Naduti inozemec se je letovišča na Bledu dome*. slil je, da sme kot pripad^ % likega naroda briti norce Ko je prišel naš obmejni" Vi nik, da pregleda potne lis1®' nadutež pomoli namesto r M?; ga lista pod nos jedilni li5t '•'Z; ga je odnesel iz jedilne^ 1 Naš uradnik z dostojans1^ H mirom prečita iz jedilnega i "Svinjska glava, telečje 'Ja: gno, svinjske noge, gosji «jer gani," — in pristavi: J* se popolnoma ujema!" Jedilni list vrne potnik^ * 'V; osramočen obsedel. _ »ki, Pepček: "Moj ata je š Kaj dela pa tvoj ?" Tonček: "To, kar mu ^ r* ukaže." ^ Gospodična: "Čigava jeJ la, ki ste jo pravkar pov^s al Gospod: "Moja." . Gospodična: "Hm, £ pa mnogo starejši kot te.'" ^ r1 ______ . f • vzoč, ko je John Gillespie- ( ■"ov uradnik, ponudil t0t službo svojih "service mel1 ^ Percy Llewellyn, Ford"v ^ lovec v Dearbornu, Mich. * ^ dolgi izpovedi povedal, K | Martin izjavil, da ne bo ; } ■lih, ki so bili odstavljeni P'1 du od dela, dobil nazaj ^ ko no bo prisegel lojalnosti ^ tirni. I J® Paul Ste. Marie, tajnik 1 ^ št. 600, v katerefn so vcla'|tQ Fordovi delavci v 3. Mich., je pod prisego izj^t ^ se je vršila seja med M^j k in Fordovim uradnikom piejem, kateremu je Ma^'1' A ljubil, formirati "kompan# j Sr nijo," ter da je prodal U. % ki si je prizadevala orga^ k Fordove delavce, edinOv,(|l skupino avtnih delavcev, k1, organizirana v U. A. W. av g ni ji. (i Nobenega dvoma ni, 1) Martin izključen iz U. A-ne unije. i 1 Na včerajšnjem nadalju j l< zaslišanja v Holenden hote ^ j bil Homer Martin, kateri 5 bila dokazana krivda v vse. t<: toženih slučajih zarote p1"0*',,! ' ni uniji, izključen iz CI° " :( organizacije. 't h R. J. Thomas, predse^, , CIO podpirani fakciji aV$V , lavcev, je pod prisego i/J^ I! je slišal župnika Cough^'j ko je slednji svetoval ^ p bivšemu., protestantskem0^ niku, naj odtrga U. A. ^ .j( od CIO organizacije. Thomas izjavil, da je 1 j Ceughlin obljubil bivšem" ^ testaatskeniu župniku ^ ( I in poznejšemu predsednici? ne unije, da bo on (C(,uy posredoval pri uradnikih ' j ve družbe, da bodo skleni'' nji pogodbo * Martinom. " J; Martin odtrgal avtno n'"1 CIO organizacije. J --- M OGLAŠAJTE V--- 4 "ENAKOPRAVNA j /■'''i BPS | i^atca, 1939. - ENAKOPRAVNOST STRAWS FRANCOZI V RICMAN JIH Slovenska vas Ricmanje pri pi tu je postala v začetku tega v£ ^01etja vsemu kulturnemu sve- ce z&ana po sporu med njeni- sc 'Prebivalci in Vatikanom. Te m L1 Pa je objavil tržaški list T( jopolo di Trieste" s kubital- si _ Naslovom, ki meri o dolžini n? , 40 cm in je 11 cm visok, sa ^ llnivo zgodovinsko razpravo, k? nam priča, da so bili Ricma- 1 prav tako uporni in neu- ki Jtljivi že'celo stoletje prej, sc 80 se upali upreti samem iz ; Poleonu in njegovi armadi, dc | lauek je napisal neki Paolo bi eijOnese. Pri tem se je nasla- ^ Predvsem na Mainatijeve cc , °iache" in na še neobjavljeno • , , . m v Korespondenco tedanjega tezaga konzuJa v Trstu vi" sc lisa Aleksandra de Lel- kl je v zadnjem času kc " v arhivu španskega kon- . y Oscar de Incontrera. ^ >a\ei°nese obJavil SV0J° raz" g! Pokali,v sef"Jih dn<* za ^ citateljem, kako so bili r£ tedaj nasprotni O*«- Resnično pa je s k' c'ar>kom storil veliko uslu- , , L tlam> kajti dokazal je samo, v^ kila tedaj vsa krajevna i- y tyj. . v tržaški okolici in na m do- r ^je ga je ovekovečil, pa t 1 gral na veliki četrtek in k ' V*t* 1797. I 1 ^njj^^onočni dogodek v RiC- 1 . iz leta 1797 po vsem svo- ( (li^Žif, d U sP°minja na krvavi j j aški na Krku leta 1919, e - tisatei- °Pisala sedaj že ranjka 1 i svQji ]J1Ca Zofka Kevdrova v j ( JVEar ami "Arditi na Krku." j (I Ca Meseca 1797 so Fran- f I to. zasedli Trst in Gori- ( ^ Sfe 2eli So Pozici3° na črti, 1 terije IjiPe na Krasu do Ma- i tistih I Istri- Ker je vladalo v ; 'l Se fnel1 nekakšno premirje, i 0(1 vojf,rancoske čete oddahnile 1 ! ^^^siu88, truda in si privoščile \ ^ vgnfatero ugodnost. Tako so : Hjne četrtek, 14. aprila do- : f lnišli nekateri francoski *. ^fn z , udi v Ricmanje in so ltl vina °Vali od kmetov hrane , ^^Pili d so se do pijanosti !r n'SQ hot1"0 brežanske kapljice, (:ilu teU ničesar slišati o pla- J ■ 111 Prfet50 d°mačine zasmehovali ^njo Nato so vdrli 0 ta" \ nili Celocerkev in so baje oskru-| (!'larju ^ajsvetejše na glavnem / N*Uaradi teSa Je nastopil j pj ener>ik Jožef Janežič do-^ proti Francozom, aas° bili tako raz5reti od (I raUiiiS° ga naskočili in smrt- 30 stali razburjeni mm—mmm—mmmmmmmm , pred cerkvijo in se niso upali vanjo. Ko pa so vojaki zvlekli iz cerkve krvavo župnikovo truplo, so jih kmetje naskočili in premnoge ubili s srpami in kosami. Toda kmalu so pritekle francoske patrulje svojim tovarišem ^ na pomoč in začele so se repre-salije. Uničili in ropali so vse, kar jim je prišlo pod roko. ± Toda s stolpa riemanjske cerkve so bili plat zvona. Iz vseh sosednjih krajev na Krasu in iz tržaške okolice so prihiteli jj domačini ter obkolili vas in pobili skoro vse Francoze. Da bi rešili obkoljene Francoze v Ricmanjih, so pohiteli močni francoski oddelki iz Tr-sta, toda na cesti pod Katinaro so naletili na slovenske kmete, ki so se oboroženi s sulicama in kopji spuščali proti mestu. Udar % je bil hud in, kakor poroča Veronese. "Francozi niso rapršili Slovencev, temveč so jih komaj zadržali." Veronese govori iz- ® rečno o Slovencih in pravi tudi, da se na sliki v ricmanjski cerkvi, ki izvira iz prvih let preteklega stoletja, "vidijo uporniški Slovenci, ki z Opčin in z Vrdele skušajo prodirati proti mestu". Slovenci so na sliki vsi oblečeni temnorjavo, medtem ko nosijo Francozi modre uniforme. Boj pod Katinaro je trajal ves % dan, nove francoske čete so ko-. maj zadržale velik naval Slo-I vencev, kajti z zgornje okolice 9 se je spuščalo čimdalje več kmetov proti mestu. Predrli so francoske linije nad Rojanom in pod Katinaro in * vdrli v samo mesto. Tržaško ljudstvo se je, poroča dalje Veronese, z njimi pobratilo. <"Vso noč so hodili po ulicah in za- -1 litevali od meščanov, da razsvetlijo okna. Kjer niso našli odziva, sq razbili šipe. Slovencem, ki so se dalje zbirali na Krasu, so se kmalu pridružili še hrvatski konjeniki, ki j so bili nastanjeni onstran francoske stražne linije in so prihajali v Trst, kjer jih je prebival-j j stvo pozdravilo kot rešitelje. Francozi so s^ medtem umaknili iz območja samega mesta v 1 lazaret Sv. Tereze ki je stal pred sedanjim rojanskim mo- f stom. " Kaj pa so storili sami Tržača-ni za svojo osvoboditev, da zaslužijo sedaj poveličanje po Ve- , ronesu? Neki Vigil Rupnik (še . ta vsaj po rodu tudi Slovenec!) je snel francosko zastavo s hotela "Locanda grande". Tržaški ; . magistrat pa je dvakrat posre-J doval pri Francozih pred Roja- ■ nom, da ne bi zapustili lazareta < i ter da bi tako preprečili masa- 1 kre (ne ve se točno, ali samih Francozov ali pa Tržačanov!). < • Tedanji tržaški škof Ignazio ■ Gaetano Buset de Feinstejistein i pa je v polnem ornatu in v ■ , spremstvu štirih magistratnih l prisednikov šel upornikom na-r sproti, da bi jih pomiril. Srečal jih je na Belvederju, toda niso - ga ubogali, temveč so ga celo - osebno napadli, tako da je mo-, ral iskati zavetišče v poslopju - španskega konzula. Tudi ta epi-/ zoda je ovekovečana na neki , sliki, ki se nahaja v zbirki Sca-3 ramanga.. e Že na velikonočno soboto se je o sklenilo premirje, in sicer med 1- francoskim generalom Troyoieu-:i dom (!) in hrvatskim majorjem 0 Lusom (?). Francozi so zopet e zasedli Trst in Kras do prejšnje 1 črte med Lipo in Materijo. Na velikonočno nedeljo, 17. .- marca, so Francozi zopet vko-Li rakali v Trst, nekaj dni pozneje r je tja prispel sam Napoleon in 1- Tržačani so se mu lepo poklonili n in mu darovali prekrasnega be-il lega lipicanca. Takšna je bila )- osvoboditev Trsta izpod franco-1, skega jarma, ki jo 'je te dni d privlekel na dan Veronese, da t- dokaže vkorenjeno antifranco- sko razpoloženje tržaškega pre-li bivalstva. p-p- Društveni KOLEDAR MARCH L8. marca, sobota. — Progre- 2 sivne Slovenke prireditev v SDD na Waterloo Rd. 18. marca sobota, — Painters Progressive Club, ples v av- 2 ditoriju S N D, na St. Clair Ave. 19. marca, nedelja. — Proslava 35-letnice društva "Naprej", št. 5, SNPJ v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair S Ave. S6. marca, nedelja. — Dram. društvo "Abraševič", pred- n stava v Slovenskem narodnem J domu na St, Clair Ave. 56. marca, nedelja. — Prisland Cadets prestava v Sloven- J skem narodnem domu, na St. Clair Ave. JI. marca bo imel Klub za slo- S venski jezik predavanje v javni knjižnici na St. Clair Ave., in East 55. cesta. Predavanje bo ob osmih zvečer. — Predmet predavanja: "Ivan ( Cankar, kakršnega sem jaz poznal." — Predavatelj Etbin Kristan. ( A P R; ' !i i. aprila, nedelja. — Pasionski Klub, predstava v avditoriju „ SND, na St. Clair Ave. 9. aprila, nedelja — Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S N D na , St. Clair Ave. 14. aprila, petek — 23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. 15. aprila, sobota — Spartans, št. 298, SSPZ, veselica v avditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. 16. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Sloga" v S. N. D. na St. Clair Ave. 16. aprila, nedelja — Strugglers , SNPJ ples v SDD na Water- ' loo Rd. 16. aprila, nedelja, — Koncert mlad. pev. zbora Zvončki v JDN domu v West Parku. 16. aprila, nedelja. — Otvoritev Klupovih prostorov novega doma na Regher Ave. 22. aprila, sobota. — Dr. sv. Vida, št. 25, plesna veselica v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. 22. aprila sobota — Ples priredi Dr. Brooklyn, št. 135 SNPJ v Klima dvorani, 3241 West 50 Street. 23. aprila, nedelja. — Koncert mladinskega pevskega zbora v S. D. Domu na Waterloo Rd. 23. aprila, nedelja — Mladinski zbor SDD koncert v SDD na Waterloo 'Rd. 23. aprila, nedelja. — Sam. pev. zbor "Zarja", pomladanski koncert v avditoriju Slov. N. MiPft^-^^m' 1 \ a li 'a.ri ---- r • / ' !l! ni i t •v ji ? i i Lično delo 1 S m I 1 I Za društvene prireditve, družabne sestan- ® | * ke, poroke in enake slučaje, naročite tisko- | I | vine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno | | | lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje, i 5 t it l i Enakopravnost I HI ili ® $ S 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 jI m w " Doma na St. Clair Ave. 28. aprila, petek — White Motor Union local 32 ples v avditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. 16 29. aprila — 10-letnica ženskega odseka Slovenske Zadruge z večerjo in plesom v Slo-venskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igra The Melody Club. 29. aprila, sobota. — Slov. Žen- 30 ska Zveza št. 50, plesna veselica v avditoriju Slov. Nar Dona, na St. Clair Ave. 30. aprila nedelja — Pomladan- 13 ski koncert društva "Zvon" v S. N. D. na E. 80 St. 30. aprila, nedelja, — Opereta "Jadrana" v SDD na Waterloo Rd. 30. aprila. — Majska proslava 29 "Zarje" in Kluba št. 27 JSZ v avditoriju SND. MAY 21 6. maja, sobota — Ples društva Modern Knights v Društvenem Domu na Recher-Ave. v G- maja, sobota — Clevelandska federacija SNPJ bowling tournament prireditev v SND na 11 St. Clair Ave. 7. maja, nedelja — Clevelandska feedracija SNPJ ples v avditoriju Slovenskega Narodne- 30 ga Doma na St. Clair Ave. 7. maja, nedelja — Zbor Adrija koncert v Društvenem domu, — na Recher Ave. 13. maja, sobota — Clevelandski Pc Slovenci, št. 14, SDZ ples v av- bc ditoriju SND na St. Clair Ave. z0 14. maja, nedelja — Pevski zbor ®e "Slavčki", koncert in ples v Slovenskem Narodnem Domu, dc na St. Clair Ave. kl 14. maja, nedelja, — Zbor Slo- ni van koncert v Društvenem domu na Recher Ave. 20. maja, sobota — Častna stra- 1 ža SDZ, ples v avditoriju S. ^ N. Domaoia St. Clair Ave. | I:: JUNE ii: 3. iu 4. junija — lOletnica Ljub-!;:: ljane; formalna otvoritev no- i vega doma v Euclid; volitev župana in Miss Ljubljane. Pri- i:, redijo Klub Društev, Direkto- ; rij doma s Klubom Ljubljana : na čelu. 4. junija. — Piknik priredi "Ja- i: dran" na Močilnikovi farmi 4. junija, nedelja. — Piknik priredi Slov. Ženska Zveza št. 53 K, pri Zornu na Bradley Rd. 18. junija. — Piknik priredi dr. "Na Jutrovem", št. 477 SNPJ pri Zornu, Bradley Rd. 25. junija — Piknik IZarje in kluba, št. 27 JSZ na Močilni- j karjevi farmi. 25. junija, nedelja. — Piknik soc. kluba št. 28, JSZ pri Zorim na Bradley Rd. JULY |1 2. julija, nedelja. — Piknik Gospodinjskega Kluba na Jutrovem pri Zornu na Bradley Road. I 2. julija, needlja, — Zbor "Slovan" priredi piknik na Močn-nikarjevi farmi. 9. julija, nedelja. — Slovenska Zadružna Zveza bo imela veliki letni piknik na Močilnikar jevi farmi. 16. julija, nedeja — Zbor "Sloga" priredi piknik na Stuško-: vi farmi. 23. julija. — Piknik priredi Brooklynski Slovenci, št. 48, SDZ na Zornovih prostorih, * Bradley Rd. 30. julija nedelja — Piknik Soc. Kluba Delavec, št. 28, JSZ pri J. Zornu na Bradley Rd. A U G U S T 13. avgusta, nedelja. — Piknik dr. "Danica", št. 34, SDZ na Zornovih prostorih, Bradley , Road. OCTOBER T 29. oktobra, nedelja — Kon- t certna proslava 25-letnice 1 društva "Zvon" v SND na E. 2 80th St. 4 21. oktobra, sobota. — Dr. Lun- 1 der-Adamič, št. 20, SSPZ ob- J haja 30 letnico s programom 4 v SND na St. Clair Ave. 4 NOVEMBER 3 11. novembra, sobota — Plesno 2 veselico priredi dr. Vipavski 4 Raj, št. 312 SNPJ v Slov. Do- j mu na Holmes Ave. 1 30. novembra. (Zahvalni dan), 4 Koncert Soc. Zarje v avdito- i riju SND. ^ VSE KARKOLI \ potrebuje se od zobozdravnika., 4 bodi izvlečenje zob, polnjenje j zob in enako lahko dobite v va- j še polno zadovoljstvo pri dr. 1 Župniku, ne da bi zgubili pri tem Z dosti časa. Vse delo je narejeno, 4 kadar vam čas pripušča. Urad- i ni naslov: . 6131 St. Clair Ave. < vhod na 62. cesti K 11 a u s o v o poslopje I i ^Scratching IT"RELIEVE ITCHING SKIN Qukk/y Kron ».ho most stubborn Itching of eczema, fl blotches, plmfftes. athlete's foot, rashes and other externally oaiisurt xUIn eruptions, quickly yields to nure, cooling, antiseptic, liquid O D D. prescription. Clear, grcaso-less and stainless -dries fast. Its gentte 1» Oils suollt" the irritation. Stops the most ini"H-<-iiciiins in a imrry. A :VSc trial bottle, a.: ail VO IV' 1 I in a new, skillful way. Given the VIIIl/lrLL*— • ./i \ long, thorough baating that French 1 »». .MA I chefa rccommend for ideal flavor I A D IWldflAJ^ J \ and smoothness — in \ XlVnd JJ'VU t>it»* 'ifiSTtev the Miracle Whip ^ VWWtfA-^ \ beater that's cxclu- ■ v with Kraft. « .......-At .... i-MM KRMAR MILANOVIC POVEST IZ POMORSKEGA ŽIVLJENJA PRVO POGLAVJE Podgrad ] Bilo je v dobi, ki jo stari o- f čanci še vedno nazivajo "ono 1 staro dobro dobo", takrat, ko si i potreboval še veliko časa, da si > prišel iz Ljubljane v Trst, ko še ' ni bilo vseh teh prometnih udob- 1 nosti, ki jih smatramo danetS ; kot nekaj samoposebi umevne- 1 ga in kot nekaj za življenje ne- 1 izogibno potrebnega, ali vsaj po- l lovico toliko ne, kot jih imamo ' dandanes; takrat je bil Pod- ' J i grad le malo pomenljiv, od velikega prometa precej oddaljen trg. : Med dvema vrstama hiš se je ' vila precej široka, pa zelo prašna cesta. Ob cesti je semtertja raatla trava, ki so jo kar sproti ' pojedle koze. Tudi hiše same niso bile bogve kako lične, nekaj mračnega, temnega je kazala vsa njih zunanjost; imele so večinoma kamenito streho v o-brambo zoper vihar in pa vsa okna omrežena, človek bi skoro mislil, da te mreže niso imele drugega pomena, kakor da so zabranjevale svetlobi vstop v sobe in da so celemu trgu dajale še bolj mrtvaški značaj. Podgrad je bil zidan jako neokusno. Pa vkljub temu je bil vendar eden izmed onih krajev, ki nudijo opazovalcu nekaj posebnega, pa obenem nekaj tako prijetno domačega, da si precej pridobe njegovo srce in da mu ne izginejo nikdar več izpred oči in mu ostanejo v spominu celo takrat, ko sicer otemne in oble-de vse druge še tako veličastne in sijajne slike, ki jih hrani spo-min. če si prišel v trg po cesti iz Trsta sem, si naletel najprej na gostilno "pri orlu"; bila je to že stara, nekam osivela pivnica. Nad vrati je pozdravljalo tujca veliko, zastavi podobno gostilniško znamenje, ki se je ob vetru vrtele kakor veternica s precej hreščečim ropotom, kakor bi hotelo opozoriti trudnega popotnika, naj se odpočije, naj gre okusit gostoljubje, ki ga nudi gostilna vsakemu za mal denar. Nasproti gostilni je kraljeval samozavestno precej velik kme-tiški dvorec, že tudi častitljive starosti. Okoli poslopja pa se je razprostiral prostran vrt, obdan s kamenito ograjo in gosto zasajen s sadnim drevjem, v če-gar senci so se kaj dobro zabavale-kokoši. Izza hiše so prihajali neokusni glasovi prašičev, ki so s svojim cviljenjem kar prevpili nežne glasove golobov in vesele popevke ptičev, ki so se tako domače In nemoteno zibali po vejah in kratkočasili mimoidoče domačine in tujce. ' Just off the press_____ A book every reader of this page should read THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY by Dragotin Lončar Translated into English by Anthony J. Klančar Bound in cloth $1 a copy For Sale at the Enakopravnost, 6231 St. Clair Avenue Med tema dvema hišama se je pričenjala takozvana "velika cesta." Ob tej si videl nadalje ko- ; vačnico, v kateri so neprestano ; nabijala kladiva, na drugi strani pekarno z lično prodajalnico. Trdo zraven te je bila lekarna in potem prodajalnica rezbarij. Ko si tako šel mimo teh in enakih posameznosti, ti je slednjič obtičalo oko na nekem majhnem poslopju sredi ceste, ki je razdelilo pot v dve ulici, eno nekoliko bolj široko, drugo ozko, in tako zaključilo veliko cesto. Naša povest se pričenja nekega vročega poletnega večera, že so se poslovili zadnji solnčni žarki in nad trgom že siliva mirno in tiho večerni mrak. Zrak se še ni ohladil, vežna vrata so večinoma odprta in pred njimi sede semtertja možakarji, prav ohlapno oblečeni, da bi se nekoliko ohladili; vsak ima v ustih pipo in zdajpazdaj izpregovori ta ali oni kako opazko ali kako vprašanje. Vsakemu odgovoru pa mora pripraviti pot dolga vrsta previdno izdahnjenih dimo-vih oblačkov. Tedaj pa je pritekel neki deček iz lekarne in postavil nad vežna vrata barvano svetilnico; medtem pa je vtaknil odzadaj lekarnar sam dve voščeni sveči za pisano barvane steklene krogle, ki so pošiljale na cesto rdeče in rumene svetlobne žarke. Nato je prišel še neki postaren mož z lučjo v roki, z lestvico in posodo za olje in prižgal še tri svetilni-ce :in glej! v petih minutah je bila velika cesta razsvetljena. Kakor na dano znamenje so se dvignile zdajci cele gruče, ki so bile dozdaj zaverovane v resne pogovore, ne meneč se, da nemara pogovor še ni bil dokončan. Stari so se neokretno podvizali vsak proti svojemu stanovanju, dočim jim je mladina sledila le bolj nerada. Vedno temnejše je postajalo; zdaj so se zaprla tu vežna vrata, zdaj zopet na drugi strani in le skozi gosto omrežena okna je pri-svetil semintja kak moten žarek. Jedva je v zvoniku odbila ura devet, že so začele po stanovanjih ugašati lučke in dobri tr-žani so šli počivat, zakaj preveč nespametno bi se jim zdelo dalje po nepotrebnem tratiti olje, zlasti, ker bo zjutraj itak treba zgodaj vstati in iti na delo. Povsod je zavladala nočna ti-hota in mir, v naravi in v trgu, le ona hiša ob koncu velike ceste jo je kalila, le tu notri ni bilo miru, ampak bolest in tuga in nemir. V precej lično opremljeni sobi so sedele pri mizi tri osebe. Raz 'mizo je pošiljala svetilnica svet- lobne žarke po sobi in mračno si razsvetljevala stene. Okno je bi- hi lo odprto; ravno pred njim je r< rastla vitka cipresa in skozi vejevje je zdajpazdaj zablestela v; svetla zvezda. Ozračje se je že p ohladilo in mamljiv duh je pri- h hajal skozi okno v sobo, vabeč k stanovalce v prosto naravo. ši Priletna gospa je.sedela v sta- n rem paslanjaču in nemo strme- b la predse, roke sklenjene kakor n k molitvi. Upadla lica so ji bila si še dosti rdeče pobarvana; njena n spodnja ustna je značila, da je k žena precej zgovorna; ves njen n izraz pa je bil mil in docela blag. n Njej nasproti je sedel mlad p mož ,širokih pleč, zarjavelega, ti od sol nca ožganega obraza, ve- s' likih, svetlih, pa črnih oči in h temnih, valovitih las. Bil je v krmarski obleki, dolgih črnih š hlačah, na desnici mu je pa ble- d stel priprost srebrn prstan. n Poleg njega je sedela na nizkem stolu mlada ženska posta- j va, ponižno prikupljivega obra- . | za, svetlih bledih las, ki so se ob svetilnični luči svetili kakor zla- . t to, in modrih oči, ki so pa bile k v sedaj polne solz. | Tako je sedela mala družba že j r nekaj minut tiho in nemo; niče- ^ sar nisi slišal razen tiktakanja j. i ure in pa frfotanja nočne veše, ! ki je jezno obletavala svetilnico. ^ j Tedaj pa je dvignila gospa ) tflavo in prekinila molk, rekoč: "Ljuba otroka, ne zdi se mi prav tako, da se tako zelo vda-' - . v c jata žalosti in tugovanju. če Bogu zaupamo in trdno vanj veru- . - jemo, potem ni ničesar na svetu, 1 kar bi nas moglo resnično užalo-1' ; stiti;" i y v j "Toda Ivo in jaz se nisva bila ' nikdar ločena, mamica," je sto- \ ^ kala nečakinja. t ' "Pa vendar nikar ne jokaj, ( ljuba ženka," jo je skušal tola- t žiti mladi mož, dasi se je sam',< jedva premagoval. Pogladil ji i je lase in ljubeznivo pristavil:) "Saj pot ne bo tako dolga;' za-L pustim te samo za malo časa, to ! ) i . je vse! Ali nimam prav, babi- 1 ca?" I "Seveda, seveda, moj sin," je 1 - prikimala starka in mu pritr- - dila. ] "Toda kako dolgo bom pač ] i morala čakati, da zopet pride !"n o je nadalje jadikovala mlada go- 1 o spa. ] j Stara mati je tedaj nekam i - karajoče zmajala z glavo in re-': - kla: Ji "Ne tem svetu je vse samo 1 slovo in svidenje, odhod in pri- 1 hod ; človeško življenje je kakor rosa na zrcalu!" i "Ne, ne!" je naenkrat posegel vmes mladi mož. "Ta primera je ( preveč sentimentalna in melan- * holična. življenje je vendar ne- i kaj več kakor sapa ali rosa. Raj- j ši bi se neprestano bojeval z : nadlogami in težavami, kakor da i bi smatral človeško življenje za ! nekaj tako nizkega. Vida, oba skupaj ne smeva izgubiti pogu- 1 ma. Jaz potrebujem za pot veli- 1 ko moči in ti kot moja žena mi < moraš pri tem pomagati. Po- . misli vendar, ko se vrnem s te . poti, se nama nikdar več ne bo i treba ločiti; prihodnje leto postanem kapitan in potem te la- i hko vzamem s seboj na morje." "Seveda, če bi enkrat res prišlo do tega," je jadikovala mlada žena in položila a*--cj obraz na r^oževo roke. "No, čas ti >:o hitreje potekel, kakor si sedaj sama misliš," jo je zopet skušala potolažiti stara mati; "priclr.o boš delala in se trudila, da bo našel mož, ko se' vrne, vse v najlepšem redu. Obe-Isili bova tudi v tvoji spalnici koledar in vsak večer, ko bova enkrat odmolili večerno molitev, bova odtrgali en dan. Potem boš pa kmalu videla, kako hitro se nama bo koledar tanjšal. Zavedaj se. Vida, in nikar ne obtožuj možu slovesa brez potrebe." | Tako ji je prigovarjala babica; mlada gospa je pa dvignila glavo, uprla svoje oči v moževe in nato kakor otrok položila svojo glavo na njegovo ramo. I "Glej, moja dobra žena," je j ubral sedaj mož veselejši glas, "babičina misel o koledarju je vendar tako nekaj prijetnega; tudi jaz bom vzel s seboj koledar in bom delal isto kot ti. In tako se bomo lahko vsak večer j skupno veselili o dnevu, ki je minil." ! "Da, to bi bila mala tolažba, I toda, Ivo, ko pride jesen in zima in ko začno razsajati viharji, tedaj bom neprestano trepetala ?:ate in se bala in mislila, da si i tudi ti v nevarnosti." "To' bi bilo pa vendar preveč nespametno, moje dete. PQmisli, kako daleč bom jaz od tehe. če-jprav bo tu razsajal vihar, bo vendar tam, kjer bom jaz, takrat lahko najlepše poletno vreme in modro nebo se bo razpro-| stiralo nad menoj, ko bodo tukaj [divjale nevihte. Ali boš mislila ■ vedno na to, moja duša? Oblju- bi mi vsaj to!" i "Da, bom, lahko se zaneseš name." : "In dalje, ljuba ženka, opazuj cvetlice! Sicer boš res najprej videla, kako bodo ovenele, toda potem bodo začele nanovo poganjati in brsteti in to naj ti naznanja, da se bom tudi jaz povrnil k tebi, kakor hitro me zapodi semkaj ugoden veter." Pa iznova je začela Vida stokati in stiskati moževo roko. Nekaj otroško ljubeznivega je razodeval njen obraz, svojo bolest je pa izražala tako krčevito, da je skoro premagala tudi moža in da se je ta zatekel k stari materi, naj mu pomaga. Pa tudi ta ni mogla dosti pomagati, ker je mislila na neslednji dan in uro ločitve. — Slednjič pa je vendar rekla: "Skoro bi poslala po gospoda župnika. Ta bo znal bolje kakor kdorkoli izmed nas Vido prepričati in ji razjasniti, da se mora vdati v usodo." "Ne, ne, župnik zdaj ne sme 'priti! Nikakor ne, mamica!" je prosila Vida, "zdaj moram joka-, ti. Ko enkrat Ivo odide, se bom' pa pomirila in ne bom na niče-' sar drugega mislila, kakor na1 oni srečni čas, ko se mi mož zo-j pet povrne. Dokler ga pa vidim pred seboj in vem, da mu jutri v tem času več ne bom mogla zreti v obraz, pa res ne morem ""V" '--■ ■ , i" " ■ ■ —n wiyiiy^.^ . I. .- . ______— — liliji« Prenovite svoje pode hitro... Najemite naš podni strgalec za zmerno ceno. Odstranite vaš stari stenski papir. Na-1 jemite naš varni Steamer. ' ZAVASKY'S HARDWARE 6011 St. Clair Ave. ENMCOTT 5141 I _ . drugače kakor da jokam; res, n nič drugega ne morem početi v zdaj, ljuba mamica!" d "Nikar vendar, moje dete! Da, k ko bi ga tvoje solze mogle pri- v držati; toda od njegove dolžno- b sti ga vendar ne morejo in ne smejo odvrniti tudi solze. Le po- t miri se! Kakor ti mora on po- d magati nositi tvoje bolečine in k tvojo žalost, tako si mu pa tudi g ti dolžna, da mu lajšaš njegove v bolesti in da mu ne obtežuješ po n nepotrebnem slovesa. Poglej vendar, kako žalostno se ozira fi nate, ker ne maraš poslušati s njegovih besedi, s katerimi te j skuša tolažiti." i "Svojo desnico bi rad žrtvoval, samo da bi Vidi mogel pri- t hraniti t-e solze; toda nemara ji c ravno solze utešijo bol. Saj se ji I bodo sčasoma oči zopet posušile f-zakaj vedno si bo lahko rekla, da 1 je vsaka ura, ki bo prešla, odkar -c jo bom zapustil, vedno bližje po- t letju in torej tudi najinemu svi- ? denju." 1 'Toda leto je vendar tako dol- j go," je zopet začela tožiti mlada } Ižena. "štirikrat tako dolgo je, I kakor ti meseci, ki sva jih dose-jdaj skupaj preživela, in vendar i j se mi zdi, da sva bila že zelo dol-Igo skupaj, Ivo! — Babica ne J pozna nevarnosti morja. Nikdar i I ji nisi pripovedoval o njih, ka-j ikor si to storil meni. še se spo- f |jj| _ ( JOJ/JOJ/ POČAKAJ. DAUOOBRO^l Mig fv.-J MIŠICE IN NAGLO NAMAŽEM S ■ • VJV" U V KRIŽU PAIN-EXPELlERJfM.vCSSi l^tl /i' ME TAKO TO BO NAGLO % -■-j- bole. oopravilo , ■ OA KOMAJ TPGANJE IN . \ ■ W m^di/ STOJIM /( BOLEČINE ANGLEŠČINA za tujezemce-odrasle za pričet-nike ali napredujoče učence. — Privatni pouki FRANCES ZVERINA 301 Citizens Bldg. Tel.: CHerry 4050 j min jam ,kako si mi pripov^ J val, da se včasih ladja rfijfH da večkrat ifade kaka osebali E krov v morje, da se ladja vname in zgori in se pri tem "i bena živa duša ne more rešiti' | "No, no, to je vse prav inrfl toda vselej sem tudi prisWl da morje ni nič bolj nevarii" jft; kor suha zemlja, če že ho^jT" govoriti o tem, nevarnosti je,!f vsod dosti. Ali ni ros tako, "t mica?" Jj| "Seveda, seveda," je stoWf stara gospa, "smrt nas tudif|| suhem lahko kaj hitro dolC Danes meni, jutri tebi, PrJbg; pregovor in res je tako." L "Prav res, mamica," ji je!X trdil Ivo. "Upam si celo tri|w da se več nesreč prigodi i^ tJE hem kakor na morju. Toda govoriti zdaj o smrti? L.judje§ ( ločijo in odidejo, pa se z0l|s( srečno vrnejo; zakaj bi se tc| mi zopet srečno ne sešli? k; začnemo razmišljati in ugi^' ai kaj bi se vse lahko pripetilo. F se tem skrbi ne bo ne konca ne^ o; ja. človek mora zaupati v " ^ ga in .. ." S] "Vidiš, to je prvo in naFiv. ne j še," ga je prekinila baHca' ^ (Dalje prihodnjič) j Naprodaj ali se z* a menja Proda se ali zamenja trg°l 1 no in posestvo v distriktu t0'' ren; najemnina $125 na tfe5P Nahaja se na 907 East Delo na farmah Mož, srednjih let, bi rad ^ delo na farmi, s hrano in št®' vanjem. Plača po dogovor^ Vpraša se na 5.J75 Sta^' Avenue. . ___ Soba se odda Poštenemu fantu se odda( pa soba, ali se ga pa sprejflie di na hrano. — Za naslov Se' i izve v uradu tega lista. SEZNANITE JAVNOST ] Z VAŠO TRGOVINO |§| j POTOM... | I 'Enakopravnosti' iik vke ov . . t?v8 Sedaj lahko z mirnim srcem 'a i, vlagate svoje prihranke v ft^ St. Clair Savings & Loan Co., ker so vse vloge do ^y $5000 zavarovane. Tekoče t' t obresti so po 3%. ^ ) in ST. (LAIR SAYINGS & LOAN CO -g 6235 ST. CLAIR AVENUE ----------------------------------------—___________________ THE AWFUL PRICE YOU PAY FOR BE® NERVOUS > > ? ^ rs Check Below And See If Yon Have Any Of The Signs HHVVHF^lHra^^l J BHT Vi Quivering nerves can make you old and \j$k\f ■ JB^^^H r haggard looking, cranky and hard to live I ' 1 -with—can keep you awake nights and rob (--.y^iffaflSm you of good health, good times and jobs. SBH^ffi "<(] Don't let yourself "go" like that. Start "UfHr jH taking a good, reliable tonic—one made espe- E^^E^^HF. ■ dally for women. And could you ask for any- IQH^^^HpL; JWekiS&t.f >»; thing whose benefits have been better proved JHBHlp: than world-famous Lydia E. Pinkham's ; Vegetable Compound? ■miiwi«h ................. a. Let the wholesome herbs and roots of without fail from your druggist. Over» |t{ Pinkham's Compound help Nature calm lion women have written in letters rep0'; , your shrieking nerves, tone up your system, wonderful benefits. .-m' Sft and help lessen distress from female func- For the past 60 years Lydia E. PWKJJyiP . tional disorders. Vegetable Compound has helped ffrJJ* S Make a note NOW to get a bottle of this women go "-miling thru" trying °