Pavianil franke v drtavl SHS.
BOf Posamezna itev. 1 krono.
110. Stev.
V Llubllanl, v četrtek 13. mala 1920.
Leto IV.
Iihaja razen pondeljka In dneva po prazniku vsak dan opoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica lt.6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise fTankirati in podpisati, sicer se jih ne prt* občK Rokopise se ne vraža.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 1'tO. Pri večjem naročil« popust.
Glasilo jugoslov. socUalno - demokratična stranke.
Telefontka £t, 312.
Naročnina: Po poSti ali K dostavljanjem na dom za celo >eto K 180, *a pol letp K 90, /.h reirt leta K 45, sa mesec K 15, Ze Nemči jo celo telo h 216, sa ostalo tujino in Anentio K 240.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravni&tvo te v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8/1., Učiteljska tiskarna.
Zakaj je tekla kri na Zaloški cesti?
»Večerni list« bi bil na to vprašanje lahko prav na kratko odgovoril tako-!e m resnično:
Kri na Zaloški cesti je tekla zato,
ker so žandarji. katerim ie moral nekdo ukazati, streiiaii liudi. katerim leče menda slučaino kri po žilah.
»Večerni list« pa v toiek ni pisal tako. marveč ie priobčil naslednjo povsem »resnično« senzacijo, kakršne vedno prinaša ta list ubogih na duhu:
^Ljubljana, 10. mala. Od strani, ki ie poučena o dogodkih v soc. demokratskem taboru, smo prejeli po ročilo o dogodkih- na predvečer no-sreče na Zaloški cesti. Poročilo slove: Na petok zvečer ie komunistična strokovna komisiia razpravljala o predlogu. da se vztraja na sobotnem zbfrantu pri remizi električne cestne železnice. Treznejši člani komisiie so opozarjali na okolnost. da se zboro-vanie ne bo mimo končalo in da se )e bati, da bo tekla kri. Proti treznejšim elementom sta z vso silo m vehemenco nastopila urednik Golouh in tajnik Petrič, katera sta povdarjala. da se zbiranje pri remizi mora Izvest: brezpogojno, da ie vseeno. Če tudi teče kri. ker da se mora napasti dežel na v bi da in da bodo komunisti v tem boiu gotovo zmagali in si osvojili v boiu vlado ?n s tem bo vse. Izsilila sta s svoiim nastopom, da ie potegnilu večina strokovne komisiie z niima Posledice so bile nato zape!ian<i Žrtve, katere so s svoio krvjo porde čile zemljo na Zaloški cesti«.
To le res senzacija, ki zasluži popolno uvaževanie neomahliivo omejenih liudi. Kakšne budalosti so na-gromadene v tej kratki notici! Pripo-
veduie namreč, da le strokovna komisija določiia za zbirališče Zaloško cesto, od koder rai bi telavstvo udrlo v mesto in zasedlo — Breičevo prestolico na Blei\veisovi cesti, in sicer v boiu. Čudno sc nam pa zdi da »Večerni list-< ne pove, kie so imeli ti »preklicani« komunisti svoje puške in kanone, granate in bombe, če so imel’ tako fino vdelan načrt za namene, ki jim lih podtika ^resnicoljubni« list.
To ie grdo in obenem neumno obrekovanje.
Strokovna komisija ie izdala oklic Iz nie«a le jasno razviden namen strokovne komisiie, nie sklep le bii umesten, ker je delavstvo 2 njim opozarjala na red iil mir teT ohsodila vsakršne izgrede Jn provokacije. O demonstracijah ali celo o Brejčevem stolčku Da strokovna komisiia nikdar ni razpravljala, ker to tudi ne spada v nieno področie.
In vendar kdo ie kriv? Strokovna komisiia Je izdala oklic za mir in red. dala navodila. Na povelje nekoga pa ie oblast ta oklic, ki smo ga včeraj priobčil! v interpelaciii s. Kristana, zaplenila. kakor da bi bila hotela preprečit;. da strokovna komisija da organiziranemu delavstvu potrebna Pojasnila in navodila v tem kritičnem času. Iz oklica je Jasno razvidno vse in povejte. iz kakšneca vzroka ste dali zapleniti oklic? Morda res zato, da spravite zmedo med delavstvo? Morda zato. ker ste to hoteli, kar sa ie zgodilo?
To vprašanje ie vir zla. to vprašanje se tiče vprašanja krivde, tu od govariaite!
Zlobe! Tak boi proti našim organizacijam Je nesramen in nepošten.
Strah jih je svoje politike.
Interpelacija nar. poslauca Antona Krist a na na ministra unutamtti noslova Marka Trifkoviča radi konilskaclie dnevnika »NaoreJa«.
občutna materilalna škoda. Zaplenjeni so bili članki in notice, ter posamezni njih deli. v katerih ne najde nlkdo nič takega. 'Kar hi opravičevalo še boli strogega cenzoria V dokaz navaiam konfiscirane odstavke: V št. 95. od 25. aprila 1920 je bi) konfisciran v uvodnem članku sledeči odstavek:
».Ne razumemo, Itako Je bilo mogoče, da je vlada v tem hipu. ko so zaupniki prevzeli odgovornost za mirno vršitev manifestacije, posegla po tem svolem groznem sredstvu, o kateiem ie morala vedeti, da v ta kem primeru padejo žrtve, ki se ji': stvarno ne da opravičiti, in so nedvomno nedolžne. Žrtve nosi sila. k?
Gospod minister!
V	dneh 24.. 25., 26., 27. in 28. aprila se le pojavila v področju de želne vlade za Slovenilo v Ljubljani taka konfiskacijska praksa, ki vzbu Ja povsem opravičeno domnevanje, da Je izvrševana bila ie v politične namene po Sloveniji sedai vladajoče klerikalne stranke.
Nesrečni dogodki v Ljubljani na Zaloški cesti dne 24. aprila dopoldne, n?kraljevski orožniki ustrelili 14 niimi petletno deklico, so mentiranlVQias^nis*u Primerno ko-cilalno demnW™?J,,K‘'sIov9n?;ke So' Pi-ei* ie bilo pa vtaki ?ranke t*N-a"
no >n mu ie s tem biLdan KaDle%nje'  ------ ---------PUa povzročena
ie hotela s silo zatreti železničarski
štrslk
Obžalujemo te nedolžne žrtve- k! niso padle po krivdi delavstva, marveč po krivdi sistema, ki Je zavladal pri nas.«
V	isti številki le bil zaplenjen ce1 članek »Obtožujemo*. ki se glasi takole:
»Nedolžna kri sestradanih pro letarcev ie pojila tlak ljubljanskih ulic, s prestreljenimi prsi ležijo na Zaloški cesti gladni delavci, ki sc zahtevali kruha. Mesto kruha jim te dala klerikalna vlada kroglle. Zj» tako Jugoslaviio so se torej borili dr. Korošec in njegovi trabantje. za tako Jugoslaviio je podpisoval deklaracijo ljubljanski škof Jeglič.
Pustimo vse to, pustimo vsa raz-mišllevania, prestrašna je ura Jn danes vstaja v človeku le eno vprašanje. ki potiska v ozadje vsa druga • Kdo ie kriv ?
Za poštenjaka odgovor ne bo težak. Kdo le mesece in mesece tako perfidno huiskal proti državi, proti ysem avtoritetam ? Krščansko-kato-liške barabe, ki se zbiralo okrog »Večernega lista« in »Slovenca«, ki tiskajo in razširjajo to umazano gnojnico.
Kdo se Je mesece in mesece tru* dil in napenjal vse sile, da iztrga ubogo, stradajoče ljudstvo iz rok odgovornih voditeljev in ga pahne v naročie neodgovornim? Kdo ie lasa. in blatil delavske voditelje in hujskal uboge, gladr.e mase proti njim? Kr-ščansko-katoliške barabe, ki so hotele s tem zanesti razkol v naše vrste in napeljati vodo na svoj krvavi mlin.
Kdo le vzel železničarju prav vse pravice m ga pognal z brutalno silo v stavko in v boj za nalelcmen-tarneiše pravice? Krščansko-katoli-ški duhovnik dr. Korošec, ki ie namenoma, nalašč izdal onJ škadalozni pravilnik, samo da požene železničarje na ulico, da se napije klerikalna hijena krvi.
Kdo je namenoma, nalašč vzgajal vse to razpoloženje, zločinsko hujskal. izzivaj, lagal samo. da uniči in razbiie delavske vrste in iih obvlada. stre? Krščansko - katoliške organlzaciie. krščansko - katoliški agitatorji.
O,	da. poznamo v^as. klerikalno hijene, pognati hočete, pognale ste delavske mase v obup, da so orisi ljene iti na ulico zahtevati svojiij pravic. Izzvali ste ooboje. prelili st: kri. da vpeljete tudi v Jugoslaviji režim svoJega krščansKo-katoJiške-ga vzornika — Hortvja.
Imate kri. vsa Je rdeča Zaloška cesta, a ta nedolžna kri vpije no maščevanju in če je še na svetu pravi-
ca, če Je še Bog v nebesih, maščevana bo.«
V št 96. z dne 26. aprila 1920. so bile konfiscirane sledeče notice oz. njih deli:
V notici »Ljubljana žaluje« Je cenzor prečrtal ta le odstavek. Vprašamo slavno deželno vlaao: Ali so bile postreljene žrtve Slovenci in naši državljani ali ne? Ali so bile žrtve »hujskači«, o katerih piše klerikalni »Slovenec«? Ali ve slavna deželna vlada, da so bili započetnik. tega gibania. ki se ga uničuje sedai s svincem in smodnfKom — »VečeT-nl List« »Slovenec«. »Straža«. »Do mollub« in drugi listi, ki se tiskajo
v	nekdanii »Katoliški« tiskarni?
Notico »Kako se vse preobrača« je zaplenil celo. Ta notica se glasi.
»Že svoie dni. za časa Habslur-govcev smo imeli v Ljubljani »Katoliško tiskarno: moderno stavbo. Krai iubiieinega mostu. V tej tiskarni zapoveduje čč. duhovščina. Tu se tiska »političen list za slovensko ljudstvo« — »Slovenec«. »Večerni list«. Bogoflub«. »Domollub« vsi podobni proizvodi naSe dnevne klerikalne publicistike. Leta 1914. in v prvih vojnih letih so ti listi pisah* »S Srbi na vrbe!« »Dolj s kraljevimi morilci itd.« Danes, Če te ljubi bra-vec, privede pot mimo te tiskarn*?, boš opazil, da io stražijo srbski vo jaki. Straža je močna in pod povell-stvom častnika. Zakai pač Izrabljajo klerikalci srbske junake s Kosovega. s Kumanovega. iz Albanije ir. solunskega bojišča. Ani ni to narobe svet. Pred leti komaio so iih hotel; pobesiti na vrbe. sedal pa so iih naprosili. da lih stražilo. Koga se ti Ijudle pač boje?«
Istotako le zapJen’1 notico »Ljubi svoit-ga bližnjega Itd.« ki se glasi tako-Je:
»Pod vlado duhovnika dr. Korošca ter vodji katoliške lludske stranke dr. Brelca in prof. Remca je tekla kri. Kie si Ivan ^tefe. nekdanji urednik »Slovenca« da ponoviš na adreso vlade svoie besede izza časa znanih seotemberskih dogodkov Kje Je škof Bonaventura Jeglič, da ... Ah, kad bi — na vladi so... Pozabili so na vse... Tudi piav.«
Pravtako Je prečrtal notico »Klerikalne metode«, ki se je glasila ta-ko-le:
»Ob času, ko se Je v LJubHan; strelialo na delavce, smo imeli v Sloveniii popolnoma klerikalno vla do. Železniški minister, ki Je vse že lezničarle Jugoslavije izzval v stavko. le bil načelnik kler?Kalne stranke dr. Korošcc. Pribijemo, da na delavce niso streljali Srbi. ampak slo venski orožniki, ki moraio delati na povelje poverjenika za notrame za-
deve, ki je bil dne 24. aprila J 920. prof. Bog. Remec, v političnem življenju podnačelnik SLS>
V notici »Slika iz Ljubljane« ie prečrtaj sledeča dva stavka*
»Le gori v palači deželne vlade so razsvetliena tri okna stanovanja deželnega predsednika . Tam v predmestju pa ihti žena ob leseni rak vi ubitega moža. ki ga ne bo nikoli več...«
V št. 97. z dne 28 aprila Je zaplenil cel članak: ^Kdo ie kriv«.
Članek se glasi:
»Tekla Ja kri. žrtve črnega jezuitskega in reakciionarnega absolutizma. Vlada, ki ie imela sto potov, da mirno reši delavske zahteve io pomili razburkane duhove, ie izzvala s svoiim zakrknjenim oostoraniem nedolžne žrtve, kri sestradanih delavcev. Večina Javnosti Je s simpatijo spremljala solidarnost delavskih, mas in osobito. na začudenje klerikalcev. na kmetih. Vsi om kmetje, ki so okusili sladkosti in dobrote temne klerikalne more. Da. tako vi Kristusovi namestniki m boritelli za reven narod, ki smatrate Koroščevo in Brejčevo y!ado za državo! Pokazal* ste se v pravi luči. Perfidnost. da se kosate z najzvitejšim (jenovezom vas ie dvignila v ovči' obleki kaplana Korošca z vsemi no Suš'.crš;ču avstrijsko patentiranimi političnimi triki na vlado. Večji Avstrijci kot Habsburgove! sami! Leta 1914. Vam je služila cerkev in tribuna na cesti za propagando nroti Srbom in vpl'.v ste opazili povsod. Med dobrovolicl lahko na prste sešteJete klerikalce.
Čitall ste v »Jugoslaviji« da le vladni zastopnik dr/ Hubad v komisiji za sprelemanJe rezervnih častn'-kov* v Italiji ra. kjer Je imel priliko stopiti v dobrovoliske vrste, ie oj-šel od njih. ker so bili veleizdajalci, in še cela vrsta drugih eksemplarov, kjer se pokažete kot državotvoren element. Vi ste v imenu države klali liudi. delavce, ki so v naikritičnejš? dobi našega osvobojenia z največio požrtvovalnostjo postavili temeli no-
vi	državi. Bili so to baš železničarju Hvaležnost vaše kroglie. plačilo njihova smrt.
In tako mislite še nanrei. O poidite na kmete, kier smatrate za vaš fundament zaslepljeno ljudstvo. Z<j se probuia in vsi. ki so bili po vaši zaslugi v volskl. vsi ti vam bodo sto • tero povrnili. Zobe in sveta ieza Vam1 Dajte volitve, da se maščuje kri nad krvniki samimi. Minula le Vaša doba. kri. ki ste Jo povzročili, vas bo utopila.«
Iz članka »Ob mrtvaškem odru žrtev« Je iztrgal takle stavek: »Žalila Je pietetni čut delovnega ljudstva.*
listek.
Ant. P. Čehov:
Babje carstvo.
(Poslovenil Fran Pogačnik.)
(Dalje)
Gospa ČaUkova in deklice, razen najmla}-§e. so urno začele pospravljati mizo.
»Pisali ste. da je vaša žena hudo bolna.« le rekla Ana Akimovna, in zopet sta se je polastile otožnost in sram.
Poldrugega tisoča mu ne dam.« ji je šinilo v gJavo.
»Ta Je. moja žena!« Je zapel ČaUkov s tenkim ženskim glasom, kakor bi mu udarile v glavo solze. »Tu le nesrečnica! Z eno nogo v grobu! A mi, gospa, ne tarnamo! Lažje je umreti, kakor tako živeli. Umri nesrečnica!«
»Kaj se spakuje,* ie pomislila Ana Akimovna. /»Takoj je videti, da Je navajen imeti Dosla s trgovci.
»Prosim vas. govorite z menoj po Človeško,« Je deiala. »Ne ljubim komedij!«
»Da gospa, uet sirot okrog groba svoje matere ob pogrebnih svečah — to Je komedija! Ah!« je bridko vzkiiknil Čalikov Jn se obrn1! Proč.
»Molči!« je zašepetala žena, in ga pote gnila za rokav. Nato se Jc obrnila k Ant Akl-ntovni in na glas rekla* »Pri nas še ni posprav.
lieno. gosra! Oprostite! Sai veste. ^ol'^ * nri' družini opraviti. Na tesnem smo. a moram trpeti!«
»Poldrugega tisoč Jim ne dam.« Je pomislila Ana Akimovna	, . .
Da bi se prej iznebil? teh liudi Jn *isle?;a duha. Je že segla po denarnici in iim skleni a podariti le 25 rubljev. Hipoma pa ic Je postalo sram. da se te tako daleč pripeljala »n v**»m. rila liudi za prazen nič.	•*
»Ako mi daste papirja Jn črnila. P 1 zdravniku, svoiemu znancu, da vas °n^ra gledat.« je dejala in zardela. »Zelo dober z nik Je. Denar za zdravila vam pustim ^Kris*.
Gospa Čelikova se Je požurila, da mizo.	,	^
»Tu ni Čisto! Kaj misliš!« Je zašepetal ca-Ifkov in io srdite pogledal. — »Pelii jo K n.d; ienmiku! Izvolite, gospa, usoJam sl vas prosu., da stopite v sobo našega goslača,« se je oprn>i k Anj Akimovni. »Tam je čisto.«	..
»Osip Iljič je prepovedal, da bi hoam v njegovo sobo,« je strogo pripomnila ena tzmej deklic
Ano Akimovno so med tem že odvedli Iz kuhinje skozJ ozko prehodno sobo. mnno aveii postelj; kakor so postelje stale. Je w!o Y’dno. da na eni spita dva podolffoma. a na drugi tri/; povprek. V nastopni gostačevi sobi je bilo v resnici čisto. Čedna postelj, z rdečo volneno odejo, blazina z belo prevleko, stojalce za uro, s konopnim prtom pegmiega miza, na njej tint-
nik mlečne barve, peresa, papir, fotografije n OKviriih. vse, kakor s spodobi dalie še druga črna miza. na kateri Je v lepem redu ležalo tirarsko orodje in razložene ure. Po stenah sc visela kladivca, klieščice svederčki. dletca, ploščnate klešče itd., dalje troje tiktakajočih stenskih ur: ena med niimi se biJa prav velika z debelimi uteži, kakor Jih vidimo po gostilnicah.
Ko Je zastavila nero. Je Ana Akimovna zapazila nred seboi na mizi sliko svojega očeta in svoio. To Jo Je presenetilo.
»Kdo stanuje tu ori vas?« Je vprašala.
»Pirnonov. gospa! Delavec v vaši tovarni «
»Tako? A jaz sem mislila —- urarski mojster.«
»Z urarstvom se bavi le privatno, v prostem času. kot liubitell.«
Vsi so obmolknili. Ko ie bilo plišati le tik f.3 kanje ur in škripanje peresa po papirju, je Čalikov vzdihnil in dejal s porogljivo nevollo:
»Resnične sc besede, da si iz olemstva in činov ne sešite* niti kožuha. Kokarda nad če lom in plemiški naslov te še ne nasitita. Po mo jem mnenju ie človek mzkega pokolenja, aVo nodpir^siromake, plemenitejši od kakega Ča nova, ki poginja v beraštvu in sramoti.«
Da bi se priliznil Ani Akimovni, je natvezel še nekaj fraz. žalečih njegovo plemstvo, a bilo ie iasno, da se ie poniževal le. ker se je smatral za več od nje. Ona je medtem pismo dokončala in zapečatila. — Pisma zavržejo, a i denarja ne porabijo za zdravljenje. — to ie ve-
deia. vendar ie položila na mizo 25 rubltev in po kratkem pomisleku priložila še dva rdeča ban* kovca. Suhljata, žolta roka gospe Calikove. podobna kurii taci, se je iztegnila mimo njenih oči in stisnila denar v pest.
»To ste izvolili dati za zdravila.« Je omer.il Čalikov s tresočim glasom. »A ozrite se tudi name z usmiljenim očesom, in na otroke,« dostavil in vzdihnil: »Nesrečnim otrokom! Ne bolim se zase. bojim se za hčere! L?oiirr. se za hidre razviata!«
Hoteč odpreti denarnico, na kateri se \*i pokvarila zapora, je Ana Akimovna vsa zbegana zardela. Bilo jo !e sram. da stoie preu ».J*? ljudje, ii eledaio na roke in čakalo, v globini svoiihf duš pa se iJ r,albrže posmehujejo — Ta* krat ie nekdo stopil v kuhinio in zaceptal z no^ gami, da si otrese sneg.	«,	.
»Gostač je prišel.« je pojasnila gospa Uaii-
KAV
Ana Akimovna je bila še boli v zadregi. M bilo bi Ji Hubo. da bi io kdo iz tovarne zasačil V tem smešnem puložalu. Goslač ie. kakor nalašč, stopil v svoio sobo isti hin. ko Je ona. zloimvsl zaporico, podajala Čaiikovu bankovce, a Gali > kov tulil kakor oaralitik in iskal z ustnami, kam bi jo poljubil. Gestač Je bii delavec, ki Je nekdaj v kovaškem oddelku rožljal nred nio s pločevino in ii razkladal. Videti je bilo. da le prišel naravnost iz tovarne: obraz mu je bil rujav od saj in lice mu ie bilo okrog nosu zamazano. ,	(Dalje	prih.)
V članku se kritizira dejstvo, da vlada dr. Brejca ni dovolila skupnega pogreba ustreljenih ljudi.
V notici »pogreb žrtev« v isti številki je prečrtala sledeče* »kako malo pietetnega čustva imajo oblastniki«. Notica je pravtako kritizirala prepovedi skupnega pogreba.
V notici »Aretacije« v katerem se poroča, da le vlada razne osebe aretirala. tako starega očeta vodle železničarjev Nachtigala. ie cenzura črtala ta le odstavek:
»Tako delajo brez vzroka. Edini razlog lim je, zadušiti delavski po-kret. Žrtve, 'id so po krivici zapadle »pravici« bodo dobile le novega ognia. ker krivica rodi odpor. Le-meža. Petriča. Golouha in še nekaj drugih mislilo obtožiti veleizdaje in pridejo pred poroto.«
V št. 98 z dne 29. aprila }e zaplenila cenzura celo sledeče »javno rJ smo« gospodu generalu Krsto Smi lianiču v Ljubljani, ki se glasi:
»Javno pismo«
gospodu generalu Krsto Smiljaniču
v Ljubljani
V pondelfkovi posebni Izdaji našega Usta smo v posebnih noticah konsfatirall da v soboto, dne 24. t. m. na Zaloški cesti niso streljali srbsM vojaki temveč orožniki, ki spadajo
pod kompetenco poverjenika dežel- ] ne vlade za Slovenijo.
To konstatacijo nam je deželna vlada v celoti zaplenila.
V	drugi zaplenjeni notfci smo kon-statlraH, da stražijo nekdanjo »Katoliško tiskarno« tudi srbski vojaki, o katerih so listi te tiskarne v letih 1914. in 1915. pisali, da so kraljevi morilci in da se mora »Srbe na vrbe«.
To Vam dajemo s tem na znanje.
Uredništvo.
Gospod minister! Ako preberete te članke, notice in te odstavke iz notic in člankov, ki lih ie liubJianska cenzui a zaplenila še bolj pazljivo, ne najdete nič, kar bi se moglo na temelju obstoječih postav zapleniti. Jasno Vam bo, da se le tu cenzura pregrešila ob obstoječe postave in ščitila le le proti duhu in volji tozadevnih postavnih določb, vladajočo klerikalno stranko in njene predstavnike.
Vprašam Vas, ko Vam je s tem ta nečuvena kontiskacHska praksa ljubljanske deželne vlade znana: ali hočete vse potrebno ukreniti, da se kaznuielo tisti naistrožie, ki so s temi konfiskacijami nečuveno gazili obstoječe zakone !n naredbe. —
V	Belgradu, 1. maja 1920. god.
Nekoliko odgovora g. Kalanu!
Priprost delavec nam piše:
Ker ste blagovolili zahtevati pojasnilo. kaj ie vzrok, da ste bili v soboto žalostnega spomina dobili ne-kal udarcev, čutim dolžnost da Vam nekoliko odgovorim. Sicer nisem bil med dotlčniml ki so Vas tepli, ven dar si prav hhko predstavljam, kako se le vse to vršilo.
Po k at e k I z m u bi bilo res pravilno: da pljunke obrišemo, rane zavežemo. mrtve pokopljemo in ponižno poliubimo bič. ki nas tepe. vzdihujoč: »Ni le oblasti razven od Boga!« Toda, če se že vaša stranka ne ravna po tem načelu, koliko mani se moremo ravnati po nlem mi. k» smo v Vaših očeh brezverci. Za Va So osebo. g. svetnik, res ne najdem graje. Zato pa še nJ rečeno, da le zavolk) Vas cela stranka brez hibe.
Mi duhovnikov in vere nikakor ue mrzimo. Vsakemu te ort nas prosto, nal verule karkoli. Volna pa. ki Je za nami. le Hudi zelo posurovila. Ljudstvo vidi v Vas predstavitelje režima, ki vsak nekoliko glasnejši vzklik po svobodi smatra za zločin Zato ste pač že tudi sami se lahko oreoričall, da ni šlo takrat za osebo ampak ra predstav itella. Tudi Jaz sem uliuden človek in nisem še nikomur nič žalaga storil pa vendar bi se dvakrat premislil, predno bi v podobnem slučaiu šel z rdečim znakom v kakšno kmečko vas. kajti prav gotovo bi ne odnesel zdrave kože. če bi bili vaščani tako razbur-
jeni, kakor so bili tisto soboto delavci. Potem bi pa tudi lahko rekel* to Je vaša šola.
Pravite, da le pri nas vsaka deseta beseda »far«. A tudi v vaši stranki Je globoko vkoreniuleno sovraštvo proti nam. Pa ste vendar svoje iiudi vzgojili v nauku ljubezni Dostikrat čuiem v vrstah Vaših pristašev vzklike: »še premalo so Jih pobili!« Kako se to strinia z naukom
o	Hubezni?
Sami priznavate, da le sedanji družabni red nevzdržliiv. Zahtevali smo samo kruha, na že ie vaša stranka bita tu. da zaduši naš klic. dasi ima od tega škodo tudi vaše delavstvo. Pa vi vsaj lahko potolažite ljudi z večnim življenjem, pri nas pa tu ne gre.
Vera nas loči, pravite. Mogoče Sociialna demokracija vere ne mrzi.
samo ne potrebuje In ne izrabHa I«
za svole politično delovanje. Da pa ljudstvo duhovnikov ne spoštuje preveč, so pač ti sami precej krivi. Vi učite, da se pravo življenje prične šele po smrti: vaša delanja pa kaže-lo nasprotno. Vsak še tako veren kristjan, oa tudi večina duhovnikov, si skuša napraviti kolikor mogoče udobno to živllenle, pa čeprav na račun drugih.
Torel že vaši ne verujejo prav posebno v posmrtno živlienje, sicer bi živeli drugače.
Pozdravljeni 1	T.	S,
Jadranskega vprašanja ne zadostujte
sporazum med Italijo in Jugoslavijo; treba se je vrniti k Mazzinijevi ideji balkanske zveze, ki bi obsegak tudi Carigrad. Tudi vzhodno vprašanje se ne more rešiti brez Rusije, čeravno se je boliševiska vlada odrekla zahtevi po Carigradu in drugih morskih ožinah.
Italijanski socijalist Treves za balkansko zvezo,
Trst, 9. maja. Razprava o zn- zvezi z balkanskim vprašanjem. Tudi nanji politiki se je glasom poročil v listih nadaljevala v včerajšnji seji italijanske zbornice. Poslanec Labri-ola je poudarjal glede jadranskega vprašanja, da ni nobenega, ki bi ne želel dobrih odošajev z Jugoslpvani In Grki, toda italijanski državni interes, da bi bil zahteval, da se Sm ne dovolijo koncesije, ki so v navskrižju t načelom popolne italijanske varnosti na Jadranu.
Poslanec Treves (socijalist) Je poudarjal: kar se tiče jadranskega vprašanja, le to vprašanie v tesu.
če se doseže sporazum z Jugoslavijo, se vprašanje ne bo rešilo. Treba J® narediti konec trenju na Balkanu potom sporazuma med onimi narodi, ki se smatrajo za vazale evropskih vlastl Kar se tiče Reke, je poudarjal, da Je postalo to vprašanje državno vprašanje od časa, ko se Je ppznal Italiji Trst; morala se je zahtevati tudi Reka zaradi konkurence, ki bi nastala, če bi Reka prišla v druge roke. Jadran ne more biti Izključno italijanski, kakor bi ne mogel biti izključno jugoslovenski. Za rešitev
Krvolitje v Linču.
LDU Linz, 11. maja. (DunKU.) Ko se je vršilo popoldne komunistično zborovanje in se ie končalo, so udeležencizborovanjakrenili proti poslopju deželne vlade, Češ da izsilijo odstop socijalno-demokratskega namestnika deželnega glavarja Gruberja. Glavni trg in dohode k deželni vladi sta zasedla orožništvo in ljudska bramba. Kakih 500 večinoma mladih elementov je zahtevalo, naj se orožniki in ljudska bramba odstranita. Proti 9. uri zvečer je prikorakal del demonstrantov pred »Schlosskaseme«, da bi izsilil oprostitev tam interniranih komunistov. Morali so se brez uspeha umakniti. Na glavnem trgu ostala množica je medtem jela prodirati proti vojaškemu kordonu, ki ga je hotela predreti. Proti ljudski brambi Je nekdo ustrelil, nakar le začela tudi ljudska bramba streljati Nato so demon-strantie odgovarjali z revolverji.
LDU Linz, 11. maja. (DunKU.), število žrtev včerajšnjih izgredov znaša kolikor dosedaj znano, 7 mrtvih In 21 ranjenih, a jih bo najbrže več. Med mrtvimi so tudi 3 ženske. Vso noč so patrullrali po mestu oddelki ljudske brambe m orožništva. Od 11. ure zvečer ni bilo nobenega nereda več. Kot glavni krivec, ki je množico hujskal, velja neki iz MOn-chna ubegli komunist. Glavne kolovodje so aretirali. Danes je bil preki sod povsod razglašen. Nadaljnih z-gredov ni bilo.
SIJAJNA MANIFESTACIJA SOCl-JALNIH DEMOKRATOV NA Dl‘“ NAJU.
LDU. Dunaj. 10. (ČTU.) Demonstracije sociialnih demokratov in ko numistov so potekle danes brez posebnih dogodkov. Sociialnih demokratov te bilo okoli 40.000, komunistov pa kvečjemu 5000. NavzoCtti Je
bilo mnogo mladih delavk. Redarja na vsem potu ni bilo nobenega. Za ?ed so skrbeli reditelji strank Pred policijskim ravnateljstvom so vpri-zorili komunisti hrupno manifestacijo. En oddelek je hotel k madžarskemu poslaništvu, pa so ga odvrnili reditelji.
VOLITEV PREDSEDNIKA ČEHO-SLOVASKE.
LDU. Praga. 10. (ČTU.) Narodna skupščina bo izvedla volitev predsednika republike, ne da bi resignl-ral Masarvk. Volitev predsednika se postavi na dnevni red obeh zbornic takoi po njiju konsituiranju.
ČEHOSLOVAŠKI PARLAMENT.
LDU. Praga, 10. (CTU.) Obe zbornici čehoslovaškega parlamenta sta sklicani za 26. maj.
Čehoslovaška in Nemčija.
LDU. Praga. 10. (CTU.) Kakor poroča »Venkov«, ie sklenjena med čehoslovaško in nemško vlado pogodba glede prometnopravnih. tarif skih. prometnotehn!čnib in izvoznih vprašanj. Najvažnejše so določbe glede na uvoz v Nemčijo in prevoz
skozi Nemčffo. Uvo* v gofovffi mejah Je prost.
Pogajanja med čehoslovaško Ca sovjetsko Rusija
LDU. Praga. 10. (CTU.) Po sklepu vlade se odpošlie koinislla s pooblastili k neposrednim pogajanjem v sovjetsko Rusijo.
SPLOŠNA STAVKA V FRANCIJI.
LDU. Pariz. 10. (DunKU.) V Mar-seilleu in Saint Etienneu je bila da- j nes sklenjena splošna stavka. — V j Lvonu so jeli stavkati cestni želez- 1 ničarii.
MEDNARODNA DELOVNA KON- j FERENCA.
LDU. Pariz. 11. (DunKU.) Po i londonskih vesteh se bo vršila druga ! seja mednarodne delovne konference. ki* je pred kratkim zborovala v \Vashingtonu, v Genul. Posvetovanja se začno 15. iuniia. Kar se tiče Nemčiie in Avstrije, ie konferenca v VVashingtonu sklenila, da obe državi pripusti k posvetovaniem in da nal se ne čaka. da bi vstopili poprej v mednarodno delovno organizacijo.
RDEČA ARMADA V TIFLISU.
LDU. Berlin, 11. (DunKU.) »Lo-kalanzeiger« pojoča:	Po	vesteh	iz
Pariza so boljševiki zasedli Tlfiis.
Ameriški senat
LDU. Berlin. 11. (DunKU.) Kakor poroča »Wiener Volkszeitung«, je po francoskih vesteh iz New Yorka ameriški senat s 47 glasovi proti 45 glasovom zavrnil predlog senatorja Knora glede vzpostavitve mirovnega stania v Avstrijo in Nemčijo.
Revolucilonamo gibanje v MehlkL
LDU. Mehika, 11. (DunKU.) »Agence Mav as« poroča: Kakor poročajo listi, le bil general Caranza ujet. Prejšnji mehikanski guverner general Murenit le bil bale ubit od revolucijonarjev. ki so osvojili Pu-eble. Zedinjene države so postavile ob tekseški meii svoie čete.
LDU. Mehika. 11. (DunKU.) Kakor poroča »Agence Havas«, Je general Obregen dne 19. t. m. zasedel mesto Tampico.________________________
Novice iz Italije.
Majska proslava se je v Trstu !
vršila v polnem redu in brez vsakih ] Incidentov. Delo je popolnoma počivalo, le tatovi in vlomilci so bili zelo marljivi Na borznem trgu so neznanci vlomili v menjalnico Favella In odnesli nad 100.000 lir, dasi so stali pred to menjalnico karabinerjj z dvema strojnicama, seveda ne zoper tatove. nego zoner mirne delavce, ki so ta dan manifestirali, je pač povsod enako. Za prvi maj je prišlo v Trst 1200 karabinjerov, da bi se ne zgodilo kal orotidržavneea ...
Kovinarska stavka je končana z espehom na strani delavstva. Dosegli so povišanje plač in uvedbo delavskih sosvetov v tovarnah.
Trgovski nastavljene! stavkajo dalje. Vse večie trgovine so zaprte.
Bančni uradniki so v stavkj podlegli, ker ni bilo med njimi sloge.
Stavka kemičnih delavcev traja naprej; dobiti ni ne pokalic in ne sifona.
Državni poslanec Blssolat! je i
umrl dne 5. maja. Bil Je socijalnl de-mokrat-reformist. Med vojno je bil ponovno minister. Bissolati je bil pr- i vi. ki je nastopil zoper Sonnina glede rešitve jadranskega vprašanja. Zahteval je tudi za po Italijanih zasedeno Tirolsko avtonomijo. Njegov
pogreB se Je vršfl na državne stroške; ob smrti je bil brez denarja.
Poštni uslužbenci v celi Italiji 19* vršujejo pasivno resistenco.
Trstenik. Dne 9. t. m. so udrli ar* diti pri posestniku Boletu in ga hoteli oropati. Bole je potegnil samokres ut pričel streljati, s čimer jih je prepodil. Sledovi krvi pričajo, da so biB nekateri arditi ranjeni. Tržaško deN lavstvo je sklenilo, da uprizori gene*: ralno stavko, če italijanska vlada nfl odpokliče takoj arditov iz Trsta, ke<! arditi pogostooia uganjajo svoje junaštvo z raznimi ropi in zavratnimi napadi
Spominjajte se sklada za svojce padlih žrtev.
Novice.
— Uprava državnih monopolov
bo tekom bodočega meseca pričela graditi tobačna skladišča v Strumni., ci, Radovištu, Velesu in Novem Sadu. Za zgradbo solnih skladišč v Velikem Gradištu je določenih 350.000 dinarjev, za skladišča v Uvacu in Kosovski Mitroviči 250.000 dinarjem in za skladišče v Novem Sadu im milijona dinarjev.
— Dovoz kronskodinarskih nov« čanlc. V Belgrad so dospeli iz Part« za 3 vagoni novih Jugoslovanskl‘4 novčanic. V kratkem se prične iz* menjava starih avstro-ogrskih bankovcev, v kolikor so še v prometu,
— Zvišanje cen plina v Marlbo* ru. Ravnateljstvo mestne plinarne % Mariboru ie vsled povišanja cea premogu In obratnih stroškov bilfl prisiljeno zvišati cene plinu na 6 K za kubičen meter.
— »Progres« se imenuje nov neodvisen dnevnik, ki Je pričel 10. t. m, izhaiati v Belgradu. Glavni uredniki lista so Pandurovič, Dragiš* Vašič in ^oolaievič.
— Prijeii ponarejevalci žigov mi kronskih novčanicah. Policiji na Dunaju se je 10. t. m. posrečilo Izslediti veleobrat za žigosanje kron s ponarejenimi žigi. Aretirali so 30 letnega! kemika in tvorničarja Henrika Hau-serja in štiri pomagače, ki so vsi osumljeni, da so na nemško-avstri}*
*ke tlaoiiake in deMtilso£ake V
sku 2 in pol milijona kron tiSKalipd-. narejene žige. Našli so pri njih jako obremenilno dokazno gradivo in ve5 bankovcev s ponarejenimi žigi. Haus in eden njegovih tovarišev sta že prt* znala, dočim drugi trije še taje. Vs€ -so izročili deželnemu sodišču na Dunaju.
— Uvedenje nedeljskega železni« Skega prometa v Avstriji. Kakor po« roča Jo listi, je državni urad za pro met sklenil, da se s 16. t. m. upelja omejen nedeljski promet in sicer pa potrebah posameznih krajev.
— Glasovanje o zvezi narodov % Švici. Dne 16. mala se bo vršilo T, Švici ljudsko glasovanje o pristopu Švice k zvezi narodov. Že več tednov se zelo agitira za ali proti pristopu. Včeraj so bila po vsej državi velika ljudska zborovanla, na katerih so člani zveznega sveta na različnih kraiih govorili za pristop.
— Obsodba zarotnikov na Gf* škem. V soboto Je bila Izrečena sod* ba, nanašajoča se na zaroto reakcionarnih častnikov v svrho strmoglavljenja obstoječega režima in umora Venizelosa. Obsojeni so bili general Libritls, kolovodja zarote, in trije drugi častniki na dosmrtni Ječo, 15 častnikov pa na 15 do 20 ietnoječo.
Dr. Josip Cir. Oblak:
Nil nisi bene?
(»Dom in Svet«, Cankar In dr. Tavčar.)
V.
Zakal gre pravzaprav dr. Tavčarju? Zdi se na prvi hip. da mu gre za »insulte« (sic) na naslednje poštenjake — žive in mrtve — na Funtka, Aškerca m bunčico »svojega očesa« ter v zadntem času zaveznika »debelih živcev hi humorja« — kakor pravi — Frana Govekarja. — Pravilo. da ima dr. Tavčar posebno srečo ... • •
Skoroda ni prav. da ie obelodanil monsignor Cankar tisto pisino, v katerem se imenuie naš Fantek. Reči moram, da me ie srce zabolelo, ko sem bral tisti neoarlamentaričnl Izraz, toda stvar dobi takol drugačno lice. ko beieš prihodnje pismo, kjer govori Cankar prav spoštljivo o Funtku svojem prijatelju proti istemu bratu.
Ako bi ne bil Funtek ničesar dru-,gega podaril svojemu narodu, kakor
tisti umetniško popoln prevod »Zlatoroga«. ne bi bil zaslužil take titula-ture. Povsod Funtek ni na višku In tudi tisto delo. kateremu je pravzaprav veljal tisti nesrečni izraz, ul prodrlo ...
Mol Bo«! Kdo v življenju ni Še rabil v hipnem razpoloženju neparlamentarnega izraza—tudi kot mož — ne samo kot 20-letni mladeniči Tudj laz se očitno obtožim, da sem že grešil v mislih in besedah ... in tudi dr. Tavčar ni čist tega greha. Toda radi tega mi ne bo nikdar v glavo padlo, stigmatizirati koga za suro-veža in hudobo, in to celo ne po 25 dolRih letih I Kakor ne gre očitati post mortem Cankarju radi tega surovosti hudobije, ostudne napihnienosti Itd. tako tudi ne bo nikdo mislil, da je res Funtek tc, kar ga Cankar imenuje z ozirom na tisto delo. — Mož, ki more podati takega slovenskega »Zlatoroga«, ki je kot prevod umetnina, mož. ki premore »Tekmo«, gotovo ni »bedak« v nobenem oziru ... Zato tudi tistega izraza 21-letnega Cankarja ni jemati tako strašno tragič no in ga radi tega ni treba »postavljati na sramotilen oder«.
In sedal prideš na vrsto ti, naš mož. tega izraza in tudi poznejše njegove kritike o tistem delu Cnnkarju nikdar zameril ni . . . Zato ni v tem slučaiu smrt prav nič »samoobsebl poravnati« Imela, — in sulica dr. Tavčarjeva za Funtka je bila zastonj in odve_č zlomljena ...
Cankar ie pozneje tudi javno napisal svojemu bratu naznanjeno kritiko. Ko le Funtek napisal svojo »Tekmo«, le bil tudi Cankar. In smo bili vsi o Funtku čisto drueega mno nia. In danes le predsednik društva leposlovcev...	.
In sedaj prideš na vrsto ti naš ubogi Aškerc, »s svojoj dolgo! bra-doj!< Koliko se ga le kritiziralo. — ne samo od strani Cankarja! Celo mola malenkost le na tem nekoliko-partlcl-plrala in se mu — silno zamerila. Tudi vemo, kako ie Aškerc odgovarjal s »cepcem«. Kako se le čudno obnašal naoram Franu Govekarju kot uredniku »Slovana«, ker le priobčil tisio študijo o »Zlatorogu«,.ki le bila celo mojemu dobremu znancu Funtku vse prerahla in premila! — In rav-notako se ie znesel nad »Ljubljanskim Zvonom« ter ga radi neke ne
čislo ugodne kritike *— prav po pr-vaško užaljeno vrnil in — odpovedal ...
In dr. Tominšek mu le v j a v n 1 polemiki Javno v »Slov. Narodu« zaklical: »Tako star in slaven gospod. pa tako otročli!«
Boga mil In obnašanje Aškerčevo ni bilo prav nič boljše napram Cankarju. In če aa le ta le Cankar v privatnem pismu proti svojemu bratu malo poščegetal. — mol Bogi kdo bi mu to zameril! »Ostudne napihnjenosti in hudobnosti« pač v tem ne bomo iskali...
Nihče mu ni »onečedil« njegovega groba, niti Karol Cankar in še najmanj pa Ivan. ker le bil tedaj, ko mu ie Cankar tisto posvetil, še — živ ... Sal se je Aškerc tudi sam branil, kakor je vedel in znal. - - s kakim uspe hom, nam le vsem znano. Za ta neuspeh pa ni odgovoren niti Ivan niti Karl Cankar, nego naša kritična literarna javnost, Id Aškerca v poznejših letih ni več priznavala, pač ca le Gorazda, ki je še tedaj živel, ko le Anton Aškerc — kovalec pesmi iz * Jutrovega« in stihotvorec »Prhnoža Trubarja«. »Junakov« in podobnih
kot pesnik že davno umrl... In tega »Gorazda« le tudi Ivan Cankar visoko cenil in spoštoval in le to tudi v; svoji ostri kritiki o »Antonu Aškercu«. — ko je bil še živ. — čisto odkrito In Iskreno z vsem priznanjem povedal Greha s tem Canka« prav nobenega storil ni...
So lludie. ki so v polemikah in v. zasebnem občevanju precej robati, a so vendar v bistvu blage in nesurova duše. Tu mi pride na misel meni iako simpatični in vse prehitro pozabljeni
—	Hinko Dolenec. Kdo ni poznal ta stare čez vse poštene kraške grče, ki v svo;ih Izrazih res ni bil Izbirčen! In vendar moram reči. da se le tudi meni kalilo oko. ko sem bral tista njegove nežne črtice o prirodi. In videl. kako bile za to 'rdo kraško skoi> jo tako nežno in blago čuteče pošteno srce. In vendar Še ni nikomur v glavo padlo, da bi delal o Hinkom Dolencu, — da le bil v življenju surov. čenrav morda robat. Ravno taka dobro vem. da tudi dr. Tavčar ni tak, kakor se včasih kaže. — ker le temperamentne narave, ki se rada želeti« nairal?e oa takrat, kadar ptt« o *pr*i jatelju Cankarja«,,.
Poznam M Uidi. hladno preran
laloče. brez temperamenta. ki ne rabilo nikdar in nikjer nobenega nespodobnega izraza. Da so vendar dostikrat oerfidne kreature . .. Pa so rai robati. Dolenci ta Tavčaif ie vendar MubšI kot oni...
Zato mi ie tudi Cankar ge vedno «ub hj drag klfub vsera oismom. ki so Se obiaviia. Ker vem. da lih le pisal eden naiblažiih in nainleraenitejših ljudi, kateremu le Slo najprej za — resnico, katero le vedno iskal, četudi ne vedno na§el... — Zmotiti se, i j le človeško, m naJvečii geniji so pod kožo — krvavi in tudi ljudje. In se tudi lahko zmotijo ...
Očitati pa mu radi tega favno ha-dobnost, napihnjenost. <mrovost, brezznačalnost pa se mi vidi silno *— recimo — neprimerno.
česa vsega ne zagreši 22-letn! mladenič in sploh mlad človek! Če se toomnlm na tista letal.. Eni so prav Do živinsko temeljito študirali križe-Vačke statute in res »po kravje« pili
—	(seveda le tcdl on pfl. toda njem« Se to zameri. ker on ni posta! »dr.« Cankar kakor »dr.« Prešeren. — ta
Dnevna vesti.
Verižništvo s knjigami.
^ .V 108. številki »Napreja« % dne . 11. nmia t. 1. smd omenili navijanje ten knjigam v Jugoslovanski knji- j ;ftami Pred Škofijo. Torkov »Slovenec« pa poroča naslednje dejstvo: Neki mož iz zasedenega ozemlja Je
V	eni odličnih lhibllanskih knjigaren zahteval deset izvodov »Krivopri-Sežnika« ter štiri izvode »Verige« za Izobraževalno društvo v domačen kraiu (v C,... op. ured.). Ta knjigarna Je zahtevala za omenjene knjige 400 K ali 84 lir. kot poroča »Slovenec«, a v resnici le zahtevala ; najprej 84 K, pozneje pa. ko le prodajalka izvedela, da je mož iz zasedenega ozemlja, le zahtevala, da mora plačati znesek v lirah, tore! 84 lir ali 688 K. Iste knjige te pa nato dobil kupec v drugi knjigarni za 64 K 80 v Razlika znaša t rej celih 523 K 20 v* Glede tega dogodka naj bo »Slovenec« tako prijazen, da še pove v kateri knjigarni se Je to zgodilo. Nikakor ne bi bilo lepo. če bi na podlagi te »Slovenčeve« vesti dolžila Javnost kako reelno knjigarno verižnl-stva s knjigami.
«
Za znižanje cen. Prejeli »mo: .Vladna dolžnost in dolžnost vseh fovnih činiteljev Je. da z vsemi mogočimi sredstvi delujelo za znižanje cen. Ce se bodo cene znižale, se zvi-& k°nsum, tako da bi trgovci, KI delajo po principu ceno kupiti, a drago prodati, ne mogli navajati nobenih tehtnih ugovorov, ker bi se jih s temi odredbami pravzaprav niti ne dotaknilo. To znižanje cen bi se torej lahko izvršilo brez vsakih gonj s Strani trgovstva in brez vsake sile. trav občutno se danes zvišujejo cene nekaterim poljskim pridelkom, k! Predstavljajo najnavadnejše življen • ske potrebščine. Mleko je dražje, vsak koren stane 1 K. takisto Iudi vsaka zdenlad. To te za revne ljudi neznosno. Ali nam le potem še sploh mogoče živeti, posebno pa bolehnim ljudem? Tu Je treba tudi napraviti redi Peki danes tudi kar diktiralo, da moraš kupiti kruh za 7 K. Ce nimaš 7 kron. moraš gladovati. Pa tudi to: Svoj čas so pek prodajali kruh cel dan, danes imaio tudi oni že svoje uradne ure. To pa zato. ker rajši te zjutraj prodajo pecivo na debelo raznim branjevkam, ki ga potem z zopetnim dobičkom prodajajo na-Dre’- Takim branjevkam kruh na »ojnicah ostaja in zastari, navzame se tudi nezdravega duha. prahu ln bacilov, ker ga kunci priiemllejo v roke. pa spet odlagalo. Vsi tl nedo-statki se moralo enkrat za vselej odpraviti.
Za dve kronL Prejeli smo: Do-Čim prejema ognjegasec po deset kron, policijski varnostni organ po sestnaist kron in policijski uradnik bale šestintrideset kron, kadar ie prisoten gledališki predstavi, ima bilje ter za vsako gledališko predstavo samo dve kroni kot plačo. Ako proda gledališki list si sme pridržati odkar se le v istin! cena povišala dvajset vinarjev. Prodaja listov Je w odvisna od njegovega službenega stctišča. Od devet biljeterjev ramskega gledališča zaslužita le nHUiD	komai	toliko, da se
tem Vo	®)ažbo	izplača, med
krat odhaja ^p ,bilietJerev često-ni predstavi s ct>wf.rueI 00 konča' dveh kron. Biljeterji"1 laslužkom skega gledališča je ,J|Se dram:
sezono vložilo prošnjo za povišanje
plače na katero pa ni prejelo odgovora. Tudi v tej sezoni se je obrnilo billetersko osobje opernega gledališča lz Istega razloga na gledališko vodstvo, a brezuspešno. Billetersko osobje ki gotovo ne prihaja v gledališče v službo za zabavo, pač pa zato. ker le v borbi za svoj in svoje družine živUenski obstanek, in žrtvuje iz tega razlega še nočne ure, bi pač smelo pričakovati od gledališkega dirtktorila, da tudi to osobje ne-koifao bolie plača, nikakor pa si ne dela časti, če to osobje tako izkorišča.
Ministrstvu za kmetijstvo Je odobren kredt štiri in pol milijona dinarjev za nabavo plemenske žjvlne in sicer izključno za potrebo Srbije. Živina bo v prvi vrsti nabavljala v naši državi In šele potem v topni.
Dr. Vilko Pfeifer le prideljen v službovanje poverjeništva notranjih zadev.
Cepljenje prašičev. Kdor hoče Imeti svoje prašiče zavarovane proti kužni bolezni rudečici. nal jih da pravočasno cepiti. Ustmene ali pismene prijave naj se vpošljejo mestnemu živinozdravniku — mestna klavnica.
Kronika. — Cestni rop. Na Vodnikovem trgu sta pred nekaj dnevi ponoči napadla dva sumliiva človeka nekega uradnika ter mu vzela iz notranjega žepa denarnico z 8040 lirami. — Tatvine pri Pollaku. Tekom zadniih dveh mesecev je neka večla družba pri Pollaku pokradla velikanske množine usnja in podplatov. Škodo cenilo doslej približno na 50.000 K. — Aretacija Mergenthaler-Ja. Aretiran Je usnjar Mergenthaler Iz Most zaradi kupčHskih manipulacij z usnjem. — Zopetni vlom. V prodajalno čevljev Aleksandra Oblata na Sv. Petra cesti so zopet vlomili In odnesli velike množine čevljev.
Kal se verlžnlcam lahko pripeti!
Dve mladi verlžnici v spremstvu mladeničev sta šli po Cesti dveh cesarjev v Mestnem logu. Ustavi Ju neka družba petih »organov verižnl-Skega urada«. Na mestu ste moral* obstati. Zlikovci — ki so se izdajali za člane verlžniškega urada — ju niso hoteli pustiti dalje, eden te tekel po stražnika, ostali pa so čuvali mladi verižnici. Toda začeli so se pogajati Da jih izpuste, so zahtevali sprva 700 K, potem 500 K. Mladi verižnici ste odšteli 500 K »komisiji«, ki Je takol izginila.
Obsojeni verlžnik. Centralni državni urad Je obsodil Milana Jankoviča iz Trsta na 5000 K globe zaradi veriženla s sukancem.
Trda obsodba drznih tatov. Bosanca Milan ŽiVkovič ln Jakob Lukič sta sedela v neki nižji gostilni Kolodvorske ulice, kjer vlada rnilleu za razne zločinske čine. Pri neki mizi je sedel pijan hrvatski trgovec s svinlumi. Mihtn Zivkovič je potegnil trgovcu Iz notranjega žepa 1500 K ter lih izročil Lukiču. Tatvino le opazovala hišna dotlčnega prenočišča. Nastal Je hrup. Policija ju Je aretirala, deželno sodišče pa iu Je včeraj obsodilo in sicer Zivkoviča na tri, Lukiča pa na tri in pol leta težke leče.
Kaznovana žeparja. Žepne tatvine na Vodnikovem trgu so skoraj vsakdanji pojav. Ljubllansko deželno sodišče postopa proti žepariem s primerno strogostio zakona, ker smatra pridevek »žepni« za obteže valno okolnost. Včeral sta bila obsojena: Bosanec Oskar Marietlč na 10 mesecev težke ječe. ker je 21. marca na Vodnikovem trgu izmaknil Ivani
Arharjevi notez z 412 K denarja. —
Dalje kmeta Franja Debana iz Pribi-slavcev pri Čakovcu na šest mesecev strogega zapora, ker le dne 31. marca vzel na Vodnikovem trgu ravnateljevi soprogi g Bonceft denarnico 2393 K.
Izjemne železniške uredbe o prevozu potnikov. Po ted izmeni stopi dne 1. Julija t. L v veljavo tarifa I. del (Železniška saobračajna uredba) za prevrra potnikov, prtljage in ekspresnega blaga na železnicah v kraljestvu. Od tega dne dalje izgubijo vezavo §§ 1 do 40 »Uredbe o prevozu putnika J robe na srbskim državnim železnicama« od 1. januarja 1908 in §§ 1 do 43 avstro-ogrskega pravilnika za železniški promet. Dalje velja rok 14 dni, po katerem stopi izmera tarifa v veljavo. V veljavi ostane omejitev jamstva za Izgubljeno ali poškodovano prtljago na železnicah. Za vsak kilogram izgubljene ali pokvarjene prtljage se na progah severno od Belgrada ter v Bpsni In Hecegovini in v Dalma-cji plača po 12 dinarjev. Za proge v Srbiji ostanejo v veljavi do nadaljnjega določbe »Privremene tarife« od 1. avgusta 1919.
Generalni Inšpektorat ministrstva za finance objavila: Da se omogoči Industrijskim podjetjem, ki so sedaj še pod sekvestrom, nabaviti potrebne sirovine ter z nepretrganim delom podpreti narodno gospodarstvo, je ministrstvo za finance odredilo da more generalni inšpektorat pooblastiti denarne zavode, da smejo dajati sredstva za plačila v inozem stvu izjemoma proti pravilniku tudi podanikom neprilateljskih držav, k! so lastniki sekvestiianih podjeti!, ako jim le v tem pritreru potrebna zdrava valuta hi ako to odobri državni komisar pri dotičnem podjetju.
Pisalni stroj so ukradli v tajništvu Samostojne kmetijske stranke v Ljubljani od 9. ure dopoldne dne 9. t. m. do 8. ure zjutral 10- t. m. Pisal ni stroj je »Couuier«. Pokrov Istega so tatovi pustili. Stroj je zeleno barvan in ima popolne tipe za slovensko pisavo ln tudi črko c. Svod (Hebel) črke s je bil svoječasno zlom-| ljen in je nadomeščen z drugim, ki Je I Iz nekoliko drugačnega materijala. i Tudi nikljaste »stangice« z vdelano metersko mero ob gumijevem valju, na katerega črke udarjajo ■— pri tem stroju ni bilo. Pisava je vidna. Tako-zvanl »Rflcksteller« ne deluje brezhibno.
Popravek. V včerajšnjem listku
dr. Oblaka je izpuščena v tretjem stolpcu cela prva vrsta, ki se glasi: (Le-tem je) Stritar postavil trajen spomenik v svojih v dunajskih sonetih.«
Državna posredovalnica za delo.
V	delo se sprejmejo- hlapci, dekle, gozdni delavci, služkinje, kuharice, tesači. mizarll. vajenci razne stroke, zidarji, dninarji In dninarice, pletarjt. poljske družine itd.
Kopališče v hotelu »Slon« Je obnovljeno in že odprto ter se ceaj. občinstvu naitopleje priporoča. — Kopalni red razviden Iz oglasa
Hl*«i
rijjmrr
krušni doktorat, — dostikrat plašček ra veliko revščino menda pri nas Se vedno nekai Izda-) — drugi so zopet hodili kazat pod Tivoli svolega rezervnega iajtnanta — drugega resnega posla nekateri itak niso poznali Študent Cankar pa se ie že tedaj resno ukvarjal z umetnostjo, s t j njemu nalliubšo. seveda nekriževačko »zabavo«, ln tedaj le ta-le naš Hub »ostudni, hudobni, domišliavl in napihnjeni« — (oprostite, da sem se radi teh izrazov boli smejal, kakor Jezil) — Ivan Cankar pisal tista grešna pisma, sicer polna literatu'% svojemu bratu jn pri tem — »z-._rvllaN temu in onemu. Jn — pri Bogu! — reči moram, f4':	o on boljši del iz-
volil . . .
NI mu bflo tisto početje njegove okolice všeč —
Tudi moja malenkost je bila — Javno se obtožim — deloma med tistimi čeprav sem vsaj včasih “splaval vrh luže. ker le tičalo v meni vendarle še nekaj »Zadružana«; — to mi Iz pričujejo tisti letniki »Naroda«, »LJ. Zvona« in zlasti »PlaA Vettfuika«. in prosim, da se mi ne očita radi tega napihnjenosti in hudobije .
Kultura.
Repertolr slovenskega gledališča v Ljubljani Opera: 12 maja. sreda. ^Poljska kri«. Abon. D. 13. maja. četrtek, »Trovatore«. izven abon.
j 14. maja. petek, *i-oljska kri«. Abon B. 15. mala. sobota, »Faust«. Abon. i A. 16 maja, nedelj^ »Jevgenij Onje-
I	gin«. Izven abon. Drama: 12. tna ( la. sreda, »vsilienka — Saloma«. ' Abon. C. 13- maja. Četrtek, »Sneg
In v tistih časih Je bilo. ko se Je v tistih pismih zalete Cankar tudi v tedanto »gnilobo« in gotove tedanje bolj ali manj rodoliubarske gospode impotenco. in za tem grmom tiči zsjcc«
Ko sem bral sedal take reči v ob-lavlienlh zasebnih pismih, sem se nehote nasmehnil m poslat! tako-le tih in skromen pozdravček troti nebesnim višinam, s katerih gleda Ivan Cankar doli na ta — žalostno smešn' svet. ki Je včasih boli veliki blaznici, kakur pa »božjemu kraljevstvu« podoben . .. 5« ser? si : ubogi in zopet srečni Cankar, to-le bo pa zopet nekaj za tvoie »pstelce!« Od obeh itranii bo prišlo! tua bo izkori-ščevala proti drugi napadala. — »zabavljali« pa obe!...
Priletelo pa je sedal za enkrat od
—	ene. — kajti »Dom ln Svet-a« ne smatram še za politični list..,
In smelo trdim: da ni monsignor Cankar priobčil tega dela nisem. Imel bi zdaj Ivan Cankar v grobu svoj zasluženi mir. Kaj Funtek, kal Aškerc in kal Govekar! —
Tedaj so bile čudne razmere pri nas.	(Dalje	prih.)
Izven abon. 14. mala, petek, »Smrtni
ples«. Uradniška predstava izven abon. 15. maja, sobota. »Sneg«. Abo-nement D. 16. maja. nedelja, »Smstnl ples«. Izven abon.
Slavni češki pevci r 1 {uhljani. Spoted koncerta pevskega zbora »Smetane« iz Plzna v soboto, dne 15. maja obsega sledeče skladbe:
1.	B. Smetana: Rolnickl. (Pesem kmetov.) 2. J. Kunc: Stoji Jano. 3. J. Suk: Ruske kolomyjky. (Ruske kolomijke.) 4. L. Janaček: 1 )ež viši Klekanicel (Če veš! Carovaica!) 5. Vit Novak: Dvanact bilych sokolu. (Dvanajst belih sokolov.) 6. Vac. Ka-lik: Moj kraj: (Moj dom!) 7. Hvnek Palla: Ceškč tance II. rada. Češki plesi št. II.) Dirigent učitelj Jakob Ttchy. Predprodaja vstopnic se vrši v trafiki v Prešenovi ulici. Slovenci prihitite v koncert Jn prisrčno pozdravite naše Hube brate Čehe ter njih lepo in vzišeno umetnost, k
Iz stranke.
Računski tečaj »Svobode« se ne bo vršil v sredo, dne 12. niti v četrtek, dne 13. t. m.
Konferenca UnlJe slovenskih d*-darjev se bo vršila v soboto dne 15. maja 192C. Pričetek ob 8. nrl zjutraj,
v	prostorih gospe Miiller v Zagorju ob Savi. Dnevni red: I. Računsko poročilo za leto 1919. 2. Razprava glede uledinlenja. 3- Razne društvene zadeve. — Unliska vodstvo.
INŽENIR GUSTINČIČ ARETIRAN
V TRSTU.
LDU. Trst, 11. Pred dvema dn«-voma so italijanske oblasti iz neznanega vzroka aretirale inženirja Gustinčiča.
KOBILICE V ČRNI GORI.
LDU. Belgrad, 11. Iz črne gore poročalo, da te obe teti ravno v naj-revneglh pokrajinah poplavilo polje
velika množina kobilic, tako da prgtl nevarnost, da uničilo vso setev. Minister za prehrano Je dobil od svolega odseka v Cetinju 25.000 dinar-lev kredita za nakup smodnika Jn petroleja, za pokončavanle kobilic
ZAHTEVE AVSTRIJSKIH DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV.
LDU Dunaj, 11. maja. (ČTU). Avstrijski državni nameščenci stavijo nove zahteve glede zboljšanja prejemkov, za kar bi bilo potrebno pci mlijarde. Avstrijska vlada o teh novih zahtevah Se ni sklepala.
ITALIJANI SE UMIKAJO IZ SEVERNE TIROLSKE.
LDU Insbruck, 11. maja. (Dun-KU.) Kakor poročajo listi, so se za-ČeU snoči umikati vse italijanske čete, ki so se nahajale na Severnem Tirolskem.
PRED SESTAVO NOVEGA ČEŠKEGA KABINETA.
LDU. Praga. 11. (ČTU.) Uradni list »Čechoslovenska republika« piše, da se razmere pri pripravah za sestavo kabineta ugodno razvijajo, tako da bo nova vlada prihodnji teden že sestavljena. Nemški socilaln' demokrati so pripravljeni vstopiti v vlado.
POLJSKO MADŽARSKA VOJAŠKA KONVENCIJA.
LDU Praga, 11. maja. (ČTU.) »Narodni LJsty« ln »Tribuna« poročata. da se Je med Poljsko in Madžarsko sklenila vojaška konvencija.
PROTEST ZOPER EVROPSKO REAKCIJO.
LDU Berlin, 11. maja. (DunKU.) Poslovni odbor okrožne zveze ber-Itnsko-brandenburške nemške neodvisne socialnodemokratske stranke priobčuje poziv, ki sklicuje za danes popoldne protestno zborovanje proti novi mednarodni zaroti proti sovjetski Rusiji.
STAVKE V FRANCIJI.
.. y?U Pariz> H. maja. (DunKU).
SE? ?a?Sx poroča: Uslužbenci severne ln Južne podzemeljske že-
s? \ noc°išnji seji sklenili, da začno stavkati.
MUSTAFA KEMAL PASA PRODIRA PROTI DARDANELAM.
LDU. Pariz, 11. (Brezžično.) Kakor poročalo Iz Carigrada, so čete
Mustafa Kemal paše zasedle Lap sakj in ogrožajo dardaneiske utrdbe »Journal« lavlJa. da so zasedle tudi Pandermo, kler so postavile težke topove.
Koncert najboljših čeških pevce«
v Ljubljani Slavni češki pevski zbo* »Smetana« priredi v soboto, dna 15. maja velik koncert v unionski dvrrani. Naj se vsaK zaveden Sla. venec in vsak čiau ljubljanskih pev skih dru4‘*v sigurno 'idHeži tega koncert*, da bu občinstvo in izzivajoči pe/d ljubljanski spoznali Ul se naučili ceniti idealno pe\ sfce zbo* rovsko umetnost, prave disciplino* vztrajnost, zmotnost, lepoto ln naH; resnejše stremljenje.	k.	'
Nogometne tekme. Jutri in v petek na prostoru S. K. Ilirije velike nogometne tekme: ' Beogradski športni klub proti ljubljanski Iliriji. Začetek ob 18. uri. Od 17. do 18. urS v čast gostom koncert godbe drav« ske divizije. Blagajna se odpre ob Pol 17. uri Vsopnina: sedeži po 16 K in 12 K, stojišče 6 K, za člane in dijake 3 K. Ob vsakem vremenu. —«
Y	nedeljo 16. maja na Istem prostoru S. K. Olimpla, Karlovac proti llirijj Ljubljana.	i
Otvoritvene cestne dirke kluba kolesarjev In motociklistov »IjirUa« vzbujalo v športnili krogih precej!»; nje zanimanje. Osobito v skupini no-1 Vincev Je mnogo prllav, ki obetajo najboljše uspehe. Opozarjamo ponovno, da zamore v tej skupini dir* kati vsakdo in da dirka ta skupina z običajnimi utrnimi kolesi. — Skupini juniorlev bi glavnih tekmecev vsebujeta skoro vse dosedanle dirkače. Poživljamo ponovno Se vse one, kolih Imena Se niso na štartni listi, da se nemudoma prijavijo, ker Je 12. t, m. zvečer zaključek prijav. Kdor 5e ni član kluba, istočasno lahko še pri* stopi
Šišenski S. K. »Hermes« priredi ustanovni občni zbor dne 14, majtf ob 20. uri v gostilni pri Stepicu v, Spodnli Steki — K obilni udeležbi vabi vse prijatelje športa — Priprav-lialnl odbor.	k.
Iz Slovenije.
Dravograd. Za časa želez, ničarske stavke Je bH areti« ran predsednik kr. organizacije stro-Jevodla sodr. Tolčič ter odveden k okr. glavarstvu v Slovenjigrade<j kar brez vsake motivacije. Med uslužbenstvom Je zavladalo razburjenje in se Je korporativno zahtevalo od postajenačelnika Seničarja, da takol vse potrebno ukrene, da se so-druea ToMHča Izpusti na svobodo. Kazalo mo ni drugega — čeravno orotl svofl volji — telefonIČno po» sredovati pri okrajnem glavarstva Okralno glavarstvo ni imelo nikake-ga povoda obdržati sodruga Tolčiča
v zaporih, ker samo ni bilo o stvari naimenie informirano, ter ga Je izptw stUo še istega dne na svobodo. Aretacija se te Izvršila na umazano d»> nuncllacilo tukajšnjih »Zvezarlev«. Nadppročnlk Pelc. id te izvršil are« tacilo. noče Izdati podlega denuncl* Janta. Morda bi znali stvar pojasniti velelugoslovanl: postalenačelnik S«, ničar. načelnik kurilnice I^enassi in prožni mojster Pintar. Vse te go-šli do svojih mest K stvari se Se po-spode poznamo la vemo kako so prišli do svolih mst K stvari se še povrnemo. da bo iavnost spoznala gade na tugoslovanskem proletarskem narodu.
Karmen. (Dogodki pri zadnji sploSnl stavki.) Ob priliki zadnje železničarske stavke in proglasa splošne stavke smo stopili tudi karmellskl rudarji v stavko, da smo izkazali svojo delavsko solidarnost. Za časa naše stavke je bflo vse mirno To Da našimgosnodom ni bilo všeč in poskrbeli so za razburjenje, pozvali volaštvo hi ukazali da vej kot dva ne smeta hoditi po cestah, po sedmi uri zvečer pa nesme biti nikdo več no cestL Ukaza, nabitega na zid. marsikdo ni bral. ker so sa mnogi tisti dan podali na kmete. Pr*
vi mal smo -praznovali In nekateri so se vrnili s kmetov Šele ob osmih zveJer. Ustavijo lih voiaki 1» peljelo pred orad. S svoie niive se le ob osmih zvečer vračal tudi delavec Peterle. Vojaki ga vprašalo, kam gre. Ko pove. da gre domov, mu takol odgovore s puškinim kopitom. tako da le padel. Ko se ie dvignil. prileti puškino kopito ponovna v hrbet Komal da le izmučen prišel v svoje stanovanje. Zvečer sta sedela pred svojim stanovanjem dva paznfka z ženama in otroci. Vse so odvedli pred grad Ko (e patri-Ha ponoči dobila tri rudarie. hladeče se v travi, jih le odvedla k rudnika. Drugi dan ie mati prinesla jesti. Ali tudi jedi se Hm ni dovolilo. Odpeljali so iili v Radeče In odtod najbrže v Ljubljano Kaj bo z niimi. se šc ne ve. Nam se le čudno zdi. zakaj so se nekateri goseodie tako zelo zbali popolnoma mirnih rudarjev. Recept, da
se ozdravite vašega strahu pred lačnimi m nezadovoljnimi rudarji, ie čisto endt-laven: Preskrbite zadostnih in cenih živil in cene obleke, da bomo z zaslužkom svojih rok lahko iz halali. se nasitili in oblekli.
Strnišče nri Ptuiu. (Proslava prvega m a I a.) Pri nas smo tudi letos praznovali prvi mai. ker o sklenil, da se ta dan dela. nismo bili pravočasno obveščeni. Razobešene so bile tudi rdeče zastave. Pan ie bil unrav slovesen in popolnoma iniren.
Poslano.*
Na notico »Večernega Lista« št 102 z dne 5. t. m. odzovariam v svojem in v imenu svojih bratov na-siednie:
»Večernemu Listu« bi bilo najprej treba svetovati, da bi se rajši zanimal za vprašanje, kako more oseba, ki ie lb let slera in je ležala radi revmatizma pol leta v postelji in ie torei potrebovala postrežbe, izhajati v tei draginji z 52 K 48 vir... (reci dvainpetdeset kron oseminštirideset vinarjev), ne da bi od lakote umrla. Sinovi pokoine matere niso mogli v svobodni, demokratični dr žavi verižnikov. voinih dobičkarjev in oderuhov toliko prihraniti, da bi oreški beli svoii materi Časten pogreb. Vzrok so nizke mezde železničarjev. ki komai zadostujejo za na; nuineiše živllenske potrebe, nikakor na ne za pogrebščine In če bi bi! brat Jaka verižnik, bi bil lahko plačal oogreb l. razreda, kakor to store
drugi: ali kako. ko pa sam nima nit! obleke niti obutve! Materin pogreb se je moral izvršiti v času (prve dni tega meseca), ko smo sinovi stali v pravični borbi za pobolišanie gmotnega Doložaia železničarjev in nas n* nikakor sram priznati, da nismo mogli zadostiti zahtevi pogrebnega društva, ki ie zahtevalo 450 kron? noben sin namreč dotlej še ni prejel svoie plače. Prejel sem plačo dne 4. t. m. samo iaz edini, drugi sinovi pa še sploh ne. Sramujte se torei. vi 'a-žiororoki krščanske ljubezni do bližnjega, ki nas. poštene delavce, obre-keiete in skušate iz naše zadrege ta bede kovati svoi lažniivi kapital, Vaše poštenje ie že znano, imenujete ga pa še vedno krščanskega. Mestna občina je razumela naš položaj in
je oskrbela pogreb, zakar se ji za-rivaliuiemo. Spričo preiete plače v znesku 1048 K in desetčlanske družine se izvadrednih potrebščin ne da kriti! — Ker govorite o vernosti naše matere, je znamenje, da se za družino Žorga zanimate. Po vem torej, da ’,e mati. ko ie slišala o pregar.THnlu svojih sinov in o žrtvah na Zaloški cesti, bridko zaplakala, ker ie bila potrjena v ven na zad njega osmerih blagrov. Ali čutite razliko med nieno in vašo vernostjo?
Ljub Han a. 9. maia 1920, Rudolf Z or ga.
 stroievodia drž žel.
* Za vsebino je uredništvo odgovorno le v smisla tisk. sukona.
Sle prefilatenj? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobn prijatelj v takih hudih dneh Vam je Feilerjev pravi Elza-fluid! 6 dvojnatih aii 2 veliki šnecijalni steklenici 38 K. — Zagorski sok zeper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 6 K.
Slaba hrana Vani le pokvarila želodec? Fellerjeve prave Elza-kroghice ga spravijo v ied! 6 škat-liic 18 K. — Omot in poštnina posebej. a naiceneie! Eugt-n V. Feller, Stubjca donja. Elzatrg št. 252 (hr-vatsko).	—R—.	930
Izdajatelj Ivan MMnar. Odgovorni urednik: lab. Vehovec.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani.
Kopalni red
kopaliiia v hotelu ,Slon*.
Parna topel
za goBpode: torek	od	8.	do	12. ure,
sreda	od	8.	do	17. ure,
četrtek	od	8.	do	17. ure,
petek	od	8.	do	12. ure,
sobota	od	8.	do	17. ure,
nedelja	od	8.	do	12. ure,
za gospe:	torek	od	13.	do	17. ure,
petek	od	13.	do	17. ure.
Kacina kopel
vsaki dan razun ponedeljka od 8. do 17. in v nedeljo
pa le od 8. do 12. nre.
Pršna kopel
vsaki dan razun ponedeljka In nedelje od 17. do 18. nre.
UpravniStvo.
titvrstna harmonika domačega I {? dela. Cena 1150 K. k ACAR KAROL, Ljubljana, Sv Petra nas p 35.
se
skr.io nov čevljarski stroj (Holil-riuuuui nlthraaschine) Singer ter star. ženski šivalni stroj. KRAČUN, Poljčane.
Bin HPotaih
cenili. Anton L.gar, čevljarski mojster, Dalmatinov« ulica 7. Ljubljana.
I. jugoslov. zlatarska Mm
A. Fuchs, Ljubljana,
9
Marija Tičar
= Ljubljana
Sefienburgova ulica.
Tovarniška zaloga
papirja
■ ■
in razglednic
B ■
Selenburgova ulica .«. 6.
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevni! cenah. Priporočam veliko zaiogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se šujejo v lastni delavnici točno in solidno.
Medni salon
Sftuchiy - Malke
Ljubljana
Zitaka «1.3	- - Ircrrti trg 1
Prporočnm veliko Izbiro najnovejših svilenih
Mobaktf, (spit in slamnikov n dame b deklice.
Popravila točno in ceno. Zalnl klobuki vedno v zalogi.
Koroška gospodarska družba v skladišču , B a 1 k a n“, Ljubljana
prodaja na drobno vsako množino
OMrao ta. Mrniiii latod
Drag. Beseljak
v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje 5 dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu- in inozemstvu. V abonementu ter \ posamezno cene zmerne, u
LJUBLJANA, SELENBURGOVA Ul. 1.
Interesna skupnost s hrvatsko eskoinptno banko in srbsko banko v Zagrebu.___________________________
Izvršuje vse bančne transakcije ::	najkulanineie.	::
n& jp. kredite in predujme LJ/wL>. na blago, efekte itd.
za ceno K1-kO za kg.
Skaboform se zopet dobival
Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v naibližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno
dr. Flescha
Skabofoimovo mazilo.
orig.
Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabaform*. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico
pri „Ztatem jelenu" IV., - - - Marijin trg. - - -
Rihard Sušnik
IBS
priporočam
lekarnam,
Elmo iiine olji -*>■ Mii-EliMt
drogerijam, zdravljiščam itd.
sod
s« in
Srečko Potnik, Ljubljana,
(succus) prozorno čist, na drobno in debelo onim, ki razpolagajo z sladkorjem.
za izdelavo pokalic so vedno razpoložljive za Sodavičarje.
Kupim vsako množino
d n kam svinca
po najvlillh conah.
M. Ussar, tlspiria,
Maribor, Schillerjeva ulica 17.
z dališo prakso v močnati trgovini, se takoj sprejme. Pismene ponudbe naj se predložijo osebno
: nlMo Mm zaveda:
SPREJEMA:
knjižice in
na tekoči račun prori najugodnejšemu obreetovanju.
KUPUJE in PRODAJA:
devize, valute, efekte itd.
ESK0NTIRA
• jatvei fakture Brzojavi: ESK© MOTNA.
1711A ! & • akredit-ve n« vsa tu in inn/emsl
POSPEŠUJE: ,rcov,no
industrijo ter uvoz in itvoz.
Ini telefon št. 146.
iD inozemska mesta.
v tjub»lanl.
CZ
=3
MONSIEUR! KADAMEI
GOSPOD i
2a Ko Meto itiSte
Zanesljiv polir
ii	mii zidarju
se sprejme
v trajno delo.
Vpraša se: A. ČERNE«
Sv. Petra cesta 23, Ljubljana.
In tehniška pisarna
Inženir dr. Mlrosl. Kasal,
oblastveno poverjen 6tavbem inženir Ltubljana, Hilšerjeva ulica št. 7. Spec. stavbeno podjetje »a betonske, ielezobetonske »n vodne zgradbe. Izraba vodnih sil.
Prevzema v izvršitev vse stavbe stavbeno inženirske stroke in izvršitev vseh tozadevnih načrtov. Zastopstvo strank v tehn ikih zadevah. Nasveti itd.
S omSkova ulica 27.
209
suha mehka drva za podkuriti
dobavlja v vsaki množini dokler zaloga
Ključavničarski
pomočnik
za
stavbena dela In popravila koles se sprejme pri
J. Govedič, Vransko
pri Celju.
BI. podgane, sienite in lili
tor not mrret mcra p°g,n,t'.te sc
ICI im Ulllta vporabljajo moja preizkušeno najboljša in povsod hvaljena siedstva, kakor: za potiske miši 8 K, za podgane in miši 8 K, zu ščurke 10 K, a posebno močna vrsta 20 K, posebna močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, tinktura proti ušem pri ljudeh 5 In 10 K, mazilo za uši pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilo 6 in 10 K, tinktnra proti mrčesu na sadju in zetentadl (uničev. rastlin) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti ga rja m 10 K. — Pošilja po povzetju. Zavod za ek-sport M. Jtlnker, Zagreb 40, Petriniska ulica 3.
en lihe ei fl« de 120 g MO 0 P (Sili 1
R. Drfay,
v titTih iB stehienitah po 12C g
Maja na Mio o SNS
21 LiHiriia
^===Z1
Jedilno! Q L
na vagone odda po lako ugodni cent
Ha A. Tonejc ie ie Maribor,
Telefon 68.	Mlinska ulica 23.	Te	efon	68.
Tovarna Barva “S««:
Konkurenčno cene!
Samo ua debelo l
Vsakovrstno manufakturo
se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki
BRUMAT F., LJUBLJANA, Mestni trg 251.
Lastni auto asa prevažanje.
Konkurenčne cene.
Ljubljana, Poljanski nasip 4.
Podružnica: Šeienburgova ul 3.
Podružnice:
Maribor Novom^sto
Gosposka ul. 38	Glavni	trg
Kemično cisti 0bieke.
<kV£>t1fhhkn ovratnike,zape-jvCIlUItlvti stnice in srajce.
mmm
Kočevje
št. 39.
— Belniukfc glavnica —
K 30.0G6.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanim
Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani. -
nam Brzojavni naslov: Banka. ■*** Podružnico:
Telefon štev. 261.
V Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Corld, Celju, Mariboru in
Borovljah ter bareina ekspozitura v Ptuju.
Rezervni fondi okroglo
k ao,ooo.ooo.
Kupuje in -odaja vse vrste
vrednostnih papirjov^fingricira erarione dobaye__in_dovoljuje — vsakovrstne kredite. —-
		WSŠKkM			
BBBI	um				■■R
		
	■■MB