SLOVENEC. Političen list za slovenski narod. f» »»Iti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 jld., za četrt leta 4 grld.. za en mesec 1 srld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman veljrt: Za celo leto 12 pld., za pol leta P» &ld., za četrt leta • (M., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, 8emeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratil se «prejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr že se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. V Ljubljani, v petek 9. avgusta 1889. Letiiils XVII. Kretski nemili. Evropa je dandanes enaka skladišču smodnika. Najmanjša iskrica more zadostovati, da navstane neizmerna nesreča, splošnja evropska vojska, ki že toliko let plaši državnike in narode. Zaradi tega pa vzbuja vest o najmanjših nemirih v najbolj oddaljenem kraji splošnjo pozornost; tako tudi sedanje gibanje na Kreti, tem bolj, ker zgodovina uči, da je ta otok že večkrat dal opraviti evropskim velesilam. Nobeden del turškega cesarstva nima tako burne preteklosti, kakor baš Kreta. Ta otok, ležeč južno-vzhodno od Grške in južno-zapadno od Male Azije, je dolg 33 milj in širok 3 do 11 milj. Na 88 štirjaških miljah broji komuj 270.000 deloma mohamedanskih, deloma grških prebivalcev, dočim jih je imel v starogrški dobi 1.200.000, za časa Benečanov pa 900.000. Okrog 13 stoletij pred Kr. r. je tukaj vladal kralj Min, tako pripoveduje bajka. Ko so Krečanje pregnali kralje, bila je kretska vlada republikanska, otok pa s časoma sedež mnogoštevilnih morskih roparjev, katere so si Rimljanje podjarmili. L. 823 po Kr. r. je prišla Kreta iz rok vzhodno rimskih cesarjev pod oblast Saracenov, ki so na razvalinah Herakleje zgradili današnje glavno mesto Kandijo; leta 962 so se jih Grki zopet otresli. Zoper voljo prebivalstva so bizantinski mogotci leta 1204 prodali otok Benečanom, ki so ga, dobro poznaje njegovo važnost, hrabro branili do srede sedemnajstega stoletja pred turškim navalom. Odbili so napade I. 1645 in 1649. Sedem let pozneje so Turki v tretjič poskusili svojo srečo, toda še-le po preteku 25 vojskinih let je dne 27. sept. 1669 padlo glavno mesto Kandija v oblast polumeseca, celi otok pa so si Turki prilastili še-le koncem istega stoletja. Le Sfakijotov, ki so se umaknili v zapadno gorovje, niso nikdar mogli popolnoma podjarmiti. Ta hrabri rod je imel pod turškim varstvom lastno vlado ter se je vsakpot, kadarkoli so Turki prelomili sklenjeno pogodbo, maščeval s krvavo vstajo. L. 1821 so se Grki zoper turški jarem vzdignili. Mohamedanski paše niso zaupali kretskemu prebivalstvu, posebno ne Sfakijotom, od katerih so zahtevali poroke. Sfakijotje so odgovorili z vstajo, ki pa ni imela vspeha. Ravno tako se nista obnesla njihova poskusa 1. 1827 in 1828. Egiptski podkralj, Mehmed Ali, je v dveh letih zatrl upor. Sultan mu je v zahvalo poklonil 1. 1830 otok, toda deset let pozneje ga je moral Turčiji nazaj dati. Krečanje so vedno hrepeneli po združenji z grško materjo-deželo, posebno tedaj, ko je Anglija opustila svoj protektorat nad joniškimi otoki in so ti pripadli Grški. Leta 1866 se je 3000 kristijanev pri turški vladi pritožilo zaradi prevelikih davčnih bremen in krivic, toda še-le po preteku treh mesecev so dobili nepovoljen odgovor. Izbruhnila je vstaja, ki je trajala tri leta. Veliko-grška stranka je vstajnike očito podpirala, tako da se je zaradi tega Turčija pritožila pri velevlastih, ki so Grško pozvale, naj odpravi morsko roparstvo, razoroži prostovoljce in dovoli izseljencem prosto vrnitev. Ker Grška ni sprejela teh pogojev, sešla se je leta 1869 v Parizu konferencija velevlastij, ki je napravila red. Kreta je postala turška generalna gubernija, s tem samostojnejša, ter je dobila lastno upravo. Tudi pri današnjih kretskih nemirih ne drži Grška križem rok. Razposlala je velesilam noto, v kateri zahteva njihovo posredovanje v varstvo Kre-čanov zoper nasilnosti mohamedancev, ter izjavlja, da bo primorana h korakom, ko bi se Turčija ne pokazala zmožno, da varuje last in življenje kretskih kristijanov. Grška goji vročo željo, da bi povečala svojo zemljo, ter gotovo ne bo ostala pri napomi-nani noti. Vprašanje je, kaj poreko k temu evropske velesile? Brzdale bodo Grško, dokler bo to mogoče, ker se boje vsake iskrice, ki bi mogla užgati evropsko založišče smodnika. Tudi Anglija ljubeznjivo in poželjivo zre na Kreto. Lord Salisbury je nedavno rekel, da se bo kretsko vprašanje rešilo le s tem, če se loči Kreta od Turčije. Preklical je sicer pozneje te besede kot neistinite, toda od kod je pa zvedel brzojav to novico, katero je oznanjal širokemu svetu? Angleški minister tudi ni povedal, s kom se bo Kreta v tem slučaji spojila. Rekel ni tega — a mislil si je. Krečanje imajo od leta 1878 naprej lasten parlament. Poprej so plačevali Turčiji davkov 9,400.071 pijastrov, Turčijo pa je stala kretska uprava 17,533.000 pijastrov. Sedaj dobiva Turčija na leto 3,300.000 pijastrov brez vsakih troškov, kar pa seveda Krečanom ni všeč, ker morajo sedaj poleg tega trpeti tudi troške za lastno upravo, kar pro-vzročuje v vsakoletnem računskem zaključku — pri-manjkljej 6 do 8 milijonov. Vstajniki zahtevajo, da bi Turčija prepustila deželnim oblastnijam pobiranje uvožnih carin v pristaniščih otoka, odstopila polovico pristojbin od menic in kolkov, vplačala v deželno blagajnico dolžni znesek poltretjega milijona pijastrov ter povrnila 19.000 turških funtov, katere je neopravičeno iztirjala od davkoplačevalcev; konečno naj dovoli, da Krečanje ustanove gospodarsko kreditno banko. Temu se turška vlada ustavlja, Krečanje pa upajo, da bodo to vse dosegli, če se združijo z Grško. Želeli bi jim iz celega srca, da bi se jim uresničile te nade, ko bi v tem poskusu ne tičala nujna nevarnost — splošnje evropske vojske. Politični pregled. V Ljubljani, 9. avgusta. 3iotrnnfe dežele. Ko bo prišel cesar Franc Josip I. v Berolin, stali bodo po cestah gardnega kora vojaki v špalirju, na kolodvoru častna stotnija, pred gradom pa stotnija Franc Josipovega polka kot častna straža. Pred iu za cesarjevim vozom bo jahal po eden škadron dra-goncev. Ko se bo peljal skozi brandenburška vrata, zadonel bo 101 pok iz topov. Zvečer bo velik mirozov. „Politik" poroča: Začetkom jesenskega zasedanja se bodo avstrijski škofje zbrali na Dunaji k posvetovanju, pri katerem bodo razpravljali vprašanje o verski šoli. Ruski konzul v Serajevu, Bakunin, je odpotoval v Ercegovino, iu to menda ne samo iz trgovinskih ozirov. „Presse" dostavlja tej vesti: „Skrbelo se je za to, da vzlic neuradnemu poto- LISTEK. Dr. Gregorij Oglar (Carbonarius de Wieseneck). O tem slavnem nakelskem rojaku objavil je vrlo vredovaui „Dom in Svet" v 7. štev. tekočega leta kratek, a zanimiv životopis. V njem se med drugim omenja, da je dr. Oglar do 1. 1688., ko je postal zdravnik ruskega carja, služboval kot deželni zdravnik na Koroškem in Kranjskem. Ker pa še dozdaj ni bilo nikjer omenjeno, da je ovi slavni mož služil tudi na Štajerskem in da je njegova soproga bila štajerska Slovenka, utegnejo naslednje životopisne drobtinice prijatelje domače zgodovine zanimati. L. 1681. umrl je večletni deželni zdravnik za Radgono in okolico dr. Janez Gašpar Zollner v Radgoni ter je bil 20. maja istega leta pokopan. Ker je kuga še vedno posamne žrtve pobirala, poslala je vlada takoj po smrti omenjenega zdravnika v Radgono dr. Gregorija Karbonarija, ki se je v hiši meščana Matjaša Fluher-ja nastanil. Ko je slednji v prvi polovici januarija leta 1683. umrl, snubil je dr. Karbonarij njegovo vdovo in jo tudi dobil. Dne 3. avgusta 1. 1683. bil je kot „Philosophhv- et Me-dicinaj-Doctor, wie auch bestellter Physicus" ž njo poročen. Ta mu je v Radgoni porodila dvoje otrok, namreč 30. januarija 1. 1684. Jakobo Sabino Rebeko, dne 5. septembra 1. 1685. pa Marijo Antonijo. Od 1. 1686. naprej zgine njegovo ime v tamo-šnjih matrikah in ker se že 1. 1687. imenuje Janez Mison „Medicina) Doctor" in deželni zdravnik v Radgoni, smemo sklepati, da je dr. Karbonarij Radgono zapustil 1. 1686. Sv. Marko niže Ptuja, 5. avgusta 1889. M. Slekovec, župnik. Pred sto leti. (Konec.) Sedaj, ko se naša razprava že proti koncu pomika, ozrimo se le še na nasledke, ki sta jih oznanjevanje in vpeljava prostosti, jednakosti in pobratimstva za seboj pustila. Cela Francija je bila v pravem pomenu besede poplavljena z roparji in rubežniki. Roparji so ob cestah prežali in jemali, kar so našli, rubežniki so pa po hišah stikali, kaj bi se dalo zarubiti in prodati. Kjer so našli kaj srebrnega, vzeli so seboj in poslali v okrožna mesta v blagajnice, kamor pa srebro in zlato največkrat niti prišlo ni, kajti roparji prežali so na take po-šiljatve navadno ob cestah in jih za-se porabili. Nevarnost v južnih pokrajinah je bila tolika, da so morali oboroženci trgovce spremljati, kedar so se ti po somnjeh vozili. Tudi javni uradniki si niso bili nič več po hišah življenja svesti. Ubožne hiše so bile z reveži tako prenapolnjene, da niso že več vedeli, kam ž njimi, iu je okrožna gosposka prosila, naj jih država sprejema v državna poslopja. Bolnišnice nahajale so se v ravno tako groznih stiskah za vsakdanje potrebe. Država je res prevzela skrb za uboge v svoje roke in — čujte, vsled tega prišlo je blizu tri milijone do sedaj za potrebo preskrbljenih revežev popolnoma na nič, da niti potrebnega živeža niso redno dobivali. Pred revolucijo mnogo mest niti ječ imelo ni, ker jih ni bilo treba. Revolucija raztrgala je vse vezi državnega in družinskega reda in hudodelstva so se od dne do dne množila. Prosta Francija morala je kar neutegoma povsod ječe zidati, vsako mestece jih je dobilo. Ker ječe niso bile kdo ve kako obširne, prenapolnile so se kmalu in kužne vanju oblastnije povsod konzulu skazujejo primerno — pozornost." Tnanje države, Španjski škofje so poslali papežu Leonu XIII. pismo, v katerem z ognjevitimi besedami protestujejo zoper razžaljenje s spomenikom odpadniku Giordauu Brunu in oropanjem cerkvene države. To pismo so podpisali škofje cerkvenih pro-vincij Toledo, Valencija, Sevilja, Burgos, Oampo-stelja, Granada, Taragona, Valjadolid in Santjago na Kubi. — Rimski dopisnik „Magyar-All»m-a" potrjuje, da namerava sv. Oče zapustiti Rim le v slučaji vojske. Papež obžaluje, da je Orispi odurno odklonil ponudbo sprave, in sicer že zaradi tega, ker bi tekmujoči velesili, Francija in Anglija, lahko sprožili rimsko vprašanje zoper Italijo tudi zoper voljo papeževo. Od odlične uradne angleške strani poroča londonski dopisovalec dunajski „N. Fr. Pr." : „Začetkoma zasobni obisk nemškega cesarja Viljema je za njegovega bivanja na dvoru kraljice Viktorije pridobil vsled razuih okoliščin velik političen pomen za položaj na kontinentu, posebno za jugo-vzhod Evrope. Čeravno je vsled parlamentnih naprav formalna alijanca s trodržavno zvezo izključena, vendar so se vršila v Osborne-u posvetovanja, ki so dognala, da se je doseglo sporazumljenje Anglije s trodržavno zvezo za razne slučaje in dogodke na kontinentu. Osebne mržnje so odstranjene, in z merodajne strani se pripozuava, da so vsled osebnega občevanja s cesarjem postale razmere mej obema državama najprisrčnejše. Konečno se tudi ne more tajiti, da se je s cesarjevim obiskom izvršil v angleškem javnem mnenji temeljit preobrat na korist Nemčiji." Danes se je sešlo francosko državno sodišče, da izreče razsodbo zoper generala Boulangerja. Bou-langer ni prišel v Pariz, marveč je raje odgovoril na zatožnico s proklamacijo. Ne more se tajiti, da je ta generalov odgovor vsaj toliko stvaren, kakor zatožnica sama. Počakati se mora sedaj, v koliko se bo posrečilo sodišču ovreči generalove trditve. Lahko mu to ne bo, kajti preiskava ni dosegla nikakoršnih jasnih dokazov za generalovo izdajo, in kolikor okoliščin navaja zatožnica, vse so jako dvoumne in dvojljive vrednosti ter ne bodo pridobile s tem ni-česa, če se dokaže Boulangerju, da je v svojem zasebnem življenji slab človek, v političnem pa pustolovec. Desničarji so se minole dni posvetovali, kako naj postopajo v tej pravdi, ter so sklenili, da se ne bodo vdeleževali obravnav. — Dolgo časa se je mi-nislerstvo pričkalo zaradi razpisa splošnjih volitev; ministerski predsednik je bil za to, da se to takoj zgodi, minister notranjih zadev, Constans, pa je zagovarjal mnenje, naj se razpišejo volitve še-le tedaj, ko bo pravda zoper Boulangerja končana. Njegov nazor je prodrl ter se je določil rok za volitve na 29 dan septembra. — O novodobnih parlamentih zdihuje „Journal des Debats": „Pod julijsko vlado je trajalo zasedanje parlamentovo šest mesecev; politiki po poklicu, odvetniki in zdravniki brez klijentov in pacijentov, postopači in časnikarji polnijo sedaj poslauiške sedeže; drugi ljudje sedaj že nimajo več časa, da bi celo leto sedeli v bourbonski palači. Tudi niso sedaj postave več tako dobro in jasno sestavljene, kakor poprej, ko jih je državni sovet pripravljal in so imeli ministri zadosti časa pečati se s svojimi predlogami. Sedaj morajo pa deset mesecev v zbornicah in odsekih odgovarjati poslancem na razne interpelacije, zasledujejo jih v njihove pisarne ter jim vsak poslanec vsiljuje drugačne nazore. Vsled tega seveda trpi uprava posameznih ministerstev." V belgijski zbornici se sedaj razpravlja načrt, ki vrejuje delo žensk in otrok. Prostozidarji so tu zašli v neprijetno zadrego. Znano je, da se njihove koristi vjemajo z onimi manšesterstva, na drugi strani pa hrepene po poljudnosti. Zaradi tega se bolezni so se izcimile skoraj da po vseh. Prav iz tega vzroka, ker ni bilo prostora, zapirali so tudi moške in ženske hudodelce navadno skupaj, kar je pro-uzročilo grozno veliko pohujšanja, če je bilo tisto tedaj na Francoskem sploh še mogoče. Po mnogih krajih navstala je vsled opuščenega in večinoma zanemarjenega poljedelstva huda lakota, da je morala zopet vlada na pomoč priskočiti. Po goratih in gozdnatih krajih so se pa volkovi tako zaredili, da je morala vlada vojake na pomoč poslati, če jih je hotela iztrebiti. Trgovina in obrt sta popolnoma počivali, rokodelstvo je bilo skoraj da tudi uničeno. Tovarne 60 praznovale in pomorska mesta so morala po cele tedne čakati, kje da bodo ugledala kako trgovinsko ladijo. Prav slično bilo je tudi z duševnim razvojem. Akademije glavnega mesta, vse velike šole in gimnazije bile so zaprte, njihova posestva si je vlada prilastila, ker je bil pariški mestni zastop, ki je posloval od 10. avgusta 1792, kedar so izpodbili kralju prestol, do 2. junija 1793, ko so strmoglavili giron-diste, nespravljiv sovražnik vsake duševne omike in izobrazbe. Menda se je ravnal po besedah kalifa Omarja zažgavšega aleksandrijsko knjižnico: „Ali je navidezno kažejo, kakor bi bili popolnoma uneti za to postavo, na drugi strani pa jo skušajo na vse mogoče načine zavlačevati, češ, premalo je časa za posvetovanja, ta in ona določba se mora še preme-niti itd., — prav tako, kakor tudi drugod postopajo liberalci. Posebno se protivijo točki, ki govori o nedeljskem počitku, češ, da mora biti ravDO nedelja dan počitka, to je samo nagajanje delodajalcem. Hanssens je vladi tudi predbacival, da se je vlada še le tedaj jela baviti z delavskimi zadevami, ko je to vprašanje sprožil katoliški shod. Minister Bruye ga je zavrnil, rekoč: „Ne bil bi mislil, da se bo tudi v to razpravo tlačil duhovnik, če se je duhovščina pečala s socijalnim vprašanjem, storila je le svojo dolžnost; posnemajmo jo, in zadostili bodemo svojemu nalogu." Socijalisti z velikim zanimanjem zasledujejo to razpravo ter so na shodu v Gentu sklenili resolucijo na korist temu postavnemu načrtu. Večina veleposlanikov na italijanskem dvoru in pri Vatikanu je na počitnicah, le nemški in francoski veleposlanik pri Kvirinalu nista šla še na od pust. To je vzbudilo veliko pozornost v italijanskih vladnih krogih. O nemškem veleposlaniku, grofu Solmsu, pravijo, da bo odpotoval še le tedaj, ko bodeta prišla nemški cesar in cesarica v Monzo. Kaj pa zadržuje francoskega veleposlauika, Marianija, ni nikomur znano. — V Mesini se je minole dni predstavljala nova igra znanega avstrijskega sovražnika Cavallottija. Po drugem dejanji so vstali poslušalci ter peli Garibaldijevo^ himno, potem na so začeli kričati: „Živel Trst! Živel Trident! Živeli nerešeni bratje!" V tem trenotku se je vlila z galerij ploha rudečih listkov onega manifesta, kateri je ukazal Orispi v Rimu zapleniti, ko ga je hotel raz-puščeni „odbor za Trst in Trident" nabiti po voglih. K temu dogodku piše radikalni „Imparziale" : „To je bil protest zoper gotove zveze, katerih ne mara pravi italijanski narod. Bil je tudi izraz vročega hrepenenja, ki se bo o svojem času gotovo še uresničilo. Italijani se bodo spominjali svojih bratov, ki trpe pod neumnim in krvoločnim jarmom tujčevim." To vse se godi vzlic (Jrispijevi prepovedi. Vlada sicer ni vedela, da se bodo z galerije vsuli listki, toda kje je bil pa „procurator del Re", ko je „Imparziale" poveličevai to protiavstrijsko izjavo? Brzojavka grškega konzula na Kreti je sporočila atenski vladi, da je bil v Herakliju krvav boj mej kristijani in mohamedanci. Mrtvih je ostalo na mestu z vsake strani deset mož. Turški vojaki se niso hoteli v to zadevo vmešavati. — Odbor v podporo ubežnikov se je v Atenah osnoval pod metro-politovim predsedstvom. Ii Egipta se poroča, da so našli v zapuščini padlega emira dervišev, VVad-el-Njumija, več pisem, vsled katerih je mnogo višjih oseb, posebno uradnikov v Kajiru, jako kompromitovanih. Pisma baje dokazujejo, da je imel mahdi v spodnjem Egiptu več privržencev, ki so bili pripravljeni v ugodnem trenotku stopiti na njegovo stran. Izvirni dopisi. Z Rudolfovega, 7. avgusta. Dokaj se je pričelo vse pri nas zanimati za boljšo pitno vodo, in mestni odbor pozval je sem veščaka v tej stroki, inžeuerja g. Smrek a rja, da bi on izrazil svoje mnenje, kako bi bilo najbolje, naše mesto z dobro pitno vodo preskrbeti. Gosp. Smrekar došel je v nedeljo in bil tu še v ponedeljek ter izrekel, da je treba našo Krko filtrirati, da bi bila rabna, pa ima pomislek, ker se vsi kanali vanjo stekajo Poleti bi bila pretopla in troški bi bili dokaj veliki. Ako bi pa mesto napeljalo vodo iz Studenca v Kandiji pod Vindišarjevo hišo, treba jo je s parostrojem v mesto goniti. Dal je na vsak način prednost stu- v zvitkih napisano, kar stoji v koranu" — Turkom sveti knjigi — „in tedaj so odveč, ali pa ni in tedaj niso za nič!" Zastop je menda tudi mislil: „Ali vse, kar nova literatura uči, obsezajo od nas proglašene pravice človeštva in bogočastje pameti, in tedaj več ne potrebujemo; ali pa se ondi oznanuje kaka druga modrost, in o tej nočemo nič vedeti!" Že pri razdevauji in pustošeuji cerkva so se ti možje odlikovali nad vso mero; korak, ki so ga sedaj storili, je bil torej čisto naraven: jeli so knjige požigati. S pravim satanskim veseljem planili so povsod nad knjižnice, kjer so požigali, trgali, razmetavali, da se je vse kadilo. Vandalizem teh zdivjanih prismod uničil je v malo urah zaklade, ki sta jih učenost in modrost stoletja nabirali in shranjeval. Najbolj blazna pa je bila misel „častilcev pameti", da bi bilo posebno dobro delo veliko knjižnico v Parizu zažgati in vsa lepša poslopja po državi podreti, ker se ne ujemajo z „jed n akostj o", katero si je revolucija za načelo proglasila. Na veliko srečo so tem veljakom že poslednje ure potekale, sicer bi bili tudi ta svoj sklep izvršili, kakor so sto in sto druzih. Tak je bil torej vspeh velike revolucije, taka je bila sreča, katero je vse od nje pričakovalo, in tak dencu v Kandiji, ker je v istini veliko bolj rabljiv, — že sedaj hodi vse mesto v Kandijo po pitno vodo, katera je pa po dežji tudi zelo kalna. Pa Btudenec nameravajo napeljati h kapiteljnu, ondi napraviti „reservoir", iz katerega bi šle cevi v mesto. Troški, da bi se studenec iz Kandije uporabil za pitno vodo, bi bili od 20—25.000 gld., kar je za naše razmere veliko, ako pomislimo na male dohodke našega mesta. Poleg vodovoda treba bode na vsak način napraviti bolnišnico, ker gorje mestu, ako nas obišče kaka kužna bolezen, in tudi brez te smo vedno v veliki zadregi z bolniki. Treba bode s časom tudi gledati, da so dobi obširnejši prostor za dekliško šolo, katera bode tudi novo breme občini. Kje pa jemati denar v takih okoliščinah, v kakoršuih smo ravno Dolenjci? Dolgov delati ne kaže, veliko večjih doklad ni naložiti, ker že tako vse toži o bremenih. Na vsak način bode treba potrkati na duri pri slavnem deželnem zboru, da i on kaj pomore nam vedno z nesrečami in drugimi nadlogami prizadetim Dolenjcem. Tudi visoko ministerstvo bi bilo treba prositi, dasiravno rajši vzame, nego d&; v takih slučajih gotovo lahko opravičeno pričakujemo male podpore. Poročal sem Vam pred časom glede hranilnice in posojilnice, kako zelo potrebna je pri nas. Re3 se je in se še nanjo misli in dela, posebno se tudi naš marljivi župan gosp. dr. Pozni k za to trudi. Sklical je namreč župane z obližja v tej zadevi k pogovoru, pa ti možje se niso nič kaj naklonjene kazali temu podjetju. Že vedo, zakaj da ne, — ker vsak ve, kje ga čevelj žuli. (Pripomniti pa mi je, da so ravno ti možje večinoma imoviti, in oni lahko sedaj bolje denar obrestujejo, a v hranilnici vidijo velikega „konkurenta"!) Omenjal sem tudi tehtnice, katero si je mesto omislilo in tudi kupilo za dokaj nizko svoto. Že tačas sem izrekel svojo bojazen, da ne bode isto, kar bi morala biti, ker je stara, in res je tako. Sedaj, ko stoji, veliko diferenco kaže, ako hočeš kaj stehtati. Take tehtnice (decimalne) pa je v istini pri nas treba, ker jo blizu ni in bi se tudi kak krajcar pridobil. V bližnji Kandiji bodo v kratkem volitve v občinski zastop in bilo bi treba delati tudi na to, da se kaj premeni v tej sicer slovenski občini, katera pa uraduje z drugimi slovenskimi občinami v kulturnem (!!) nemškem jeziku, in jo tudi gosp. župan najrajši po nemški uberejo. Pa tudi v drugih zadevah bi bilo dobro nekaj pre-membe. —r. Iz Šturija, 7. avgusta. Najmlajše društvo na Kranjskem je gotovo naše „pevsko društvo". Ustanovilo se je stalno 29. junija, ko nam je slavna c. kr. deželna vlada potrjena pravila povrnila. Namen društva je: gojiti pravo narodno kakor tudi pravo cerkveno petje. Delujočih udov je do sedaj le šestnajst, podpornih okoli trideset, ki z letnim goldinarjem pripomorejo za troške, brez katerih nobeno društvo obstati ne more. Ker si je naše društvo že najelo svojo sobo in namerava si omisliti novi harmonij za podučevanje v petji, moralo je skrbeti takoj za potreben denar. V to svrho se je pretečeno nedeljo napravila glasbena veselica na je bil konec javnega in zasobnega življenja „brez Boga". Taka je bila kazen za življenje v osemnajstem stoletju. Meseca junija 1794 doletela je tudi grozovitega Robespierra zaslužena kazen božja. Strmoglavili so ga in brez vsake preiskave in obravnave vlekli na šafot pod sekiro, prav kakor je sam s tisoči druzih storil. S tem možem padel je poslednji grozovitež in zmerni možje prišli so v konventu zopet do veljave. Izdelali so novo ustavo, razgnali so jakobince, postavodajalna oblast izročila se je dvema kamorama, zboru petih sto in zboru starešin, katerih je bilo dvesto in petdeset. Izvrševalno oblast dobil je direktor i j petih mož in s tem dospela je Francija v notranjem oziru zopet na miroljubni tir. Ob enem nastopil je tudi mož, kateremu je bilo namenjeno kot državniku red zopet ustanoviti, kot vojskovodji prve vrste pa Evropi dati drugo zunanje lice, in ta mož je bil mlad topničarski častnik Napoleon Bona-parte, najsilnejši vojskovodja najnovejše dobe, kasneje francoski cesar Napoleon L, s katerim smo imeli svoje dni tudi Slovenci mnogo opraviti. (Na podlagi: „Kurzgefasste Geschichte Oesterreichs fttr das Volk. Von Dr. PeterMacherl. Graz 1888".) ^rtu g. Širce. Program je bil preeèj obširen in se je gladko in točno zvršil. Da mlado društvo uživa simpatije občinstva, se je spoznalo že pri prvem nastopu. Nismo se nadejali toliko inteligentnega občinstva iz vipavskega 'trga in iz sosednje nam Ajdovščine. Ker so bili vsi zadovoljni pri prvem nastopu, pričakujemo, da nas tudi zanaprej počaste s svojim obiskom, ko bode društvo še več močij pridobilo. Za sedaj je nekoliko kazilo premalo število pevcev. Le šestnajst močij na prostem še nima tistega vspeha, kakor ga doseže v zaprti dvorani, in drugič tudi oder, dasi po zunanjem zelô prikupljiv, ni kaj dobro uplival na petje. Pri naši vipavski vročini so se razbelile deske in v mali hišici so se potili pevci, kakor v zakurjeni peči. Najbolj ugajal je Nedvedov veliki mešani zbor: „Nazaj v planinski raj". Gotovo je to najboljša skladba za mešani zbor, kar jih do sedaj imamo. Igraj jo na glasovir še tolikokrat, vedno se ti zdi, kakor da bi še le prvič slišal krasno vabljenje na planine. Poje naj jo točno velik zbor, še nemuzika-ličnega poslušalca očara. Ne moreš se ločiti od divne melodije, nehote zahtevaš: še enkrat! še enkrat ! V nedeljo bi bilo občinstvo gotovo rado slišalo še več kakor dvakrat, ko bi skladba ne bila tako dolga in utrudljiva. Ako društvo še v septembru priredi kak glasbeni večer in se toliko občinstva, kakor zadnjo nedeljo, snide, lahko si bo s čistim dohodkom obeh veselic napravilo lastni harmonij. Namen društvu je pa tudi, gojiti pravo cerkveno petje. V domači cerkvi že tako poje pri vsaki božji službi, a sedaj se je še združilo z vipavskim zborom, da bode skupno pri velikih shodih na Mali in Veliki Šmaren v Logu sodelovalo. Na obeh krajih se že pridno vežbajo pevci, da bode v nedeljo pri glavni skušnji že vse gladko šlo, še bolje pa na slovesni Marijin praznik. Začetek obeta precej sadu, naj bi le prva gorečnost prehitro se ne «hladila in bi mlado društvo ne imelo tiste usode, ki.kor večinoma drHŠtva, — le životarijo in hirajo. Ali ker so v odboru že sku-šeni možje in med udi veliko vstrajnih in neumorno delavnih, nadejati se je lepe prihodnjosti. Zato mu kličemo: „Na zdar!" Iz Podbrezja, 7. avgusta. Iskal sem vsak dan od 4. t. m. po časnikih domačih, kdaj dojde kakovo poročilo o novi maši č. gosp. Počivalnika, tržaške škofije, ki jo je slovesno daroval v Podbrezji 4. avgusta. Res so poročila o enakih slovesnostih enako-lična in utrudijo bralce. Pa naše verno slovensko ljudstvo tako rado gré tudi daleč k novi maši, naj torej tudi bralci „Slovenca" in drugih poštenih naših listov kaj zvedo o novih mašah. Smem reči, da sleherna nova maša ima zraven prvotnega svojega visokega pomena glede novomašnika, gledé njegovih novih duhovniških sobratov, gledé vernega ljudstva še kaj posebnega, kar more zanimati bralce in poučevati ljudstvo. O novi maši iz Podbrezja sporočil bi lahko več zanimivega, o odličnosti gostov, med katerimi «o bili milostni prošt dr. L. Klofutar, več vojaških častnikov in drugih ; o veseli družbi v znani hiši pri „Tončku", kjer so gg. bogoslovci tržaški ;n goriški z gg. pevci iz okolice prelepo popevali narodne in vesele pesmi; o izvrstni postrežbi itd. Posebno zanimiv je bil pri tej novi maši cerkveni govor preč. g. msgr. Legata, c. kr. prof. in vodje deškega semenišča v Trstu. Na podlagi besedi, ki jih mašnik ponavlja vsak dan pri sv. maši: Kaj bom povrnil <ïospodu za vse, kar mi je storil?, je preč. gospod govornik izborno slikal: Kaj stori Gospod temu, ki ga kliče v mašniški stan? Prelepo in ganljivo je razlagal, kaj se pravi mašniku sprejeti kelih Gospodov in kako naj kliče ime Gospodovo? Te resnice so gotovo tvarina najprimernejša za govor pri novi maši, tembolj pa zdaj, ko se prizadevajo celo od strani domačinov slovenskih uničevati veljavo duhovnikov in preprečiti uspeh njihovega delovanja. Tiho in pazljivo so sledili verniki razlagi. Bog daj, da bi bile padle te lepe besede kot dobro seme na dobra tla. Spoštovanje do duhovnikov in lepa zveza ž njimi bila je dozdaj čast in ponos našega slovenskega ljudstva. Kdor se trudi razdirati to vez, ne dela za čast in ne za srečo naroda. Preč. gosp. govornik tudi ni zamolčal presvetih in preimenitnih dolžnostij, ki jih ima mašnik. Kaj lepo je priporočal č. g. novomašniku, naj le sprejme kelih Gospodov. Ne bo mu sladak za sedanje življenje, pač pa zveličaven ztinj in za izročeno mu čedo. če tudi si mora svest biti sleherni duhovnik sam svojih dolžnostij, bilo je videti navzočim gg. duhovnikom, kakor bi bili vprašali sami sebe: Ali kličem prav in dosti vstra|no ime Gospodovo? Res, preimeniten je stan mašnika in zato težaven, posebno dandanes. Toliko lepše in ginljive bile so besede govornikove: Za vse zaklade sveta jaz ne dam oblasti in sreče, ki mi jo je izročil Gospod, da vsak dan poživlja dušo mojo presv. R. T., ter da smem opravljati preimenitna opravila izročena mašniku. -- Bog daj tako zadovoljnost č. g. novomašniku Počivalniku in vsem njegovim čč. sobratom, ki so ž njim letos darovali prvikrat sv. mašo. Z Brezovca, 6. avgusta. (B i r m o v a n j e.) Davno zaželjeni dan sv. birme se je približal. Novo gibanje se je začelo po našej fari. Vsakega navdajala je prilika, svojega višjega duhovnega pastirja v domačej občini videti, z neizrečenim veseljem. Zaradi tega bile so roke vseh faranov pripravljene za veličastni I vsprejem milostnega knezoškofa; nihče se ni obotavljal kake pomoči o tej priliki skazati, ampak cela fara je bila kakor udje enega telesa. Ko je prišel sv. birmi odločeni dan, bilo je vse pripravljeno. Od velike ceste do farne cerkve je bilo vseskozi ob poti polno mlajev, kakor v drevoredu, na katerih so vihrale cerkvene, narodne in cesarske zastave. Pri znanej kapelici lurške Matere božje sta bila postavljena dva večja mlaja, med katerima jo na vencu viseči napis kazal besede: „Presrčno pozdravlja brezovška fara svojega prevzvišenega duhovnega pastirja;" delo domačega mojstra. Drugi napis širil se je med mlajema, stoječima pred vhodom na pokopališče. Se tretji napis pozdravljal je premilostnega knezoškofa z besedami: „Ave Celsissime, Salve Ex-cellentissime." Šolsko in farno poslopje dičili so duhteči venci. Največje in najlepše delo pa je bilo v hiši božji. Tu si že takoj pri vhodu ugledal krasen venec, ki se je razpenjal pod obokom sredi cerkve in segal ob straneh stranskih altarjev. Pod vencem visel je škofovski grb in venec, oba v vertikalni vrsti. Na stranskih in sosebno na velikem altarji je bilo mnogo cvetic, tako, da so se malodane le svečniki in farni patron mogli razločevati. Zares, to je bila hiša božja v pravem pomenu besede! Bilo je pouedeljek jutro, ob katerem so premilostni knezoškof napovedali svoj prihod; zaradi tega so že naglo v jutro zvonovi in streli iz topičev budili k veličastnej slovesnosti. O prvem jutranjem zoru hitele so že tolpe bogoljubnih faranov proti cerkvi, da ondu pričakujejo pri prej omenjeni kapelici svojega „uzornika." Odslej je ljudstvo v nepretrganih vrstah prihajalo na ta prostor, hoteč vredno vsprejeti milostnega knezoškofa v svojo sredino. Tudi šolska mladina ni bila zadnja. Učenci in učenke, katerim se je tudi pridružila deca gg. Oblaka in Baltitscha, podali so se pod vodstvom obeh gospodov učiteljev pričakovat prevzvišenega vladiko. Ravno je zlato solnce pretrgalo megleno odejo, ko naznani iz daljave topičev strel, da se škof bližajo. Nemirno je odslej množica čakala škofovega prihoda, dokler ni nagloma voz pridrdral. Na ovinku proti cerkvi izstopijo iz voza in se peš podajo proti cerkvi, med vednim blagoslavljanjem klečečih vernikov. Tu jih najprvo pozdravi v imenu cele občine gospod župan; nato pa jedna izmed učenk vladiki vošči še dolgo apostolsko delovanje. Obema nagovoroma sledila je presrčna zahvala. Ko jih gosp. župnik nagovori, podala se je vsa duhovščina spremljevaje svojega višjega pastirja v cerkev. Pri službi božji prevzel je vodništvo petja g. p. Angelik, ker so g. učitelja v tem opravilu druge stvari ovirale. Tudi te orgije, akopram njih nevajen, pele so mu izvrstno. Dopolnivši službo božjo stopijo milostni škof na lečo in omenijo, da hočejo o Srcu Jezusovem nekoliko besedi) izpregovoriti, ker mislijo po drugih opravilih tudi kapelico Jezusovega srca, še ne davno dovršeno, osobno blagosloviti. V govoru so z živim ognjem rahla srca vernikov vzpodbujali k čednosti in posnemanju Jezusa, s tem, da so umljivo razlagali pomen križa, plamena in trnjevega venca na Srcu Njegovem in vspored stavili z Marijinim srcem. Po slovesnem govoru so začeli milostni knezoškof birmovati. Birmancev je bilo 85. Dnevne novice. (Četrta redna velika skupščina) družbe sv. Cirila in Metoda se je vršila včeraj v Bledu v naj^ lepšem redu po naznanjenem vsporedu. Prijateljev slovenske šole sošlo se je mnogo nad sto v rajskem kraji lepe naše domovine. Došli so rojaki s Štajer- skega, Koroškega, Goriškega in Trsta, Dolenjskega, Notranjskega in Gorenjskega. Pazljivo so skupšči-narji poslušali od 11. do 1/t2. ure krasni nagovor g. prvomestnika, izvrstno in z navdušenimi besedami govorjeno poročilo g. tajnika in marljivo sestavljeni račun g. blagajnika. Navdušenje je bilo velikansko in lepa sloga, ki se pristuje družbi, katera deluje na nepristranski katoliško-narodni podlagi za nežno našo mladino. Jutri bodemo pričeli priobčevati natančnejši popis. (Popravek.) Z ozirom na § 19. tiskovnega zakonika prosim, da sprejmete v svoj cenjeni list sledeči popravek: V št. 179 „Slovenca" je stalo med dnevnimi novicami pod naslovom „V mestnem zaporu", da sem med drugimi tudi jaz Biirger, re-servni častnik, ponoči razsajal in kričal po mestu. To ni resnica, ker jaz tisto noč niti v omenjeni družbi nisem bil in se torej tudi nisem mogel vde-ležiti nobenega razgrajanja ali kričanja. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1889. Leopold Biirger s. r., c. kr. reservni častnik in trgovec-. Dostavek vredništva: Tekom včerajšnjega dne smo zvedeli, da med imenovanimi gospodi ni bil g. Leopold Biirger, temveč njegov g. brat, in da se nam je torej vrinila neljuba pomota, katero bi bili sami popravili brez sklicevanja na tiskovni zakon. (Na vino-, sadjerejski in poljedelski šoli na Grmu) pri Novem mestu razpisanih je do 20. septembra t. 1. sedem deželnih ustanov, do katerih imajo pravico kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov sinovi, kateri pa morajo biti najmanj šestnajst let stari, krepkega telesa in čvrstega zdravja. — Učenci z deželnimi ustanovami dobe v tej šoli stanovanje, hrano in poduk brezplačno, za obleko pa si morajo sami skrbeti. — Prošnjam je priložiti rojstveui list, spričevalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrjilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. — Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma skrbnika, zadevajoče vzdrževanje učenca. (Levstikova slavuost v Velikih Laščah.) Spo-! menik je že popolnoma dovršen in se je pokril z zaveso. — Pričelo se je z dekoracijskim delom in j s postavljanjem slavolokov in mlajev. Istotako se je priredilo vse potrebno za banket, kateri bode na jako lepem prostoru z mičnim razgledom, v senci in pokrit. Cene za pijačo bodo nabite na plakatih. Gg. gostje iz Ljubljane blagovolijo naj se med peto in šesto uro zjutraj odpeljati, da prispejo ! okoli 9. ure dopoludne v Velike Lašče, kar je želeti J zaradi slavnostnega sprejema. Družbe, katere upo-\ rabijo kola, naj pa še malo prej odrinejo. — Opomniti moramo še, da je v Velikih Laščah brzojavna postaja. (Levstikova slavuost v Vel. Laščah.) — Jutri prične se slavnost z večernim koncertom, streljanjem topičev, zažiganjem kresov in umeteljnim ognjem na hribu sv. Roka. — Vsem rodoljubom in čestilcem našega Levstika in vrlim narodnim društvom pa kličemo: „Na noge, da se vidimo in spoznamo!" (Levstikova slavnost v Velikih Laščah.) Na-prošeni smo objaviti, da kdor se še ni preskrbel za vstopnico k banketu, oglasi se zanjo še lahko na dan slavnosti pri odborovem blagajniku gosp. Fr. Grudnu. (Vspored vožnje iz Ljubljane k Levstikovi slavnosti v Velike Lašče.) Ljubljanska narodna društva, ki se bodo vdeležila te slavnosti, zbrala se bodo razven „Slavca" v nedeljo ob polupetih zjutraj v čitalničnih prostorih, od koder odrinejo točno ob 5. uri. „Slavec" snide se in pridruži ostalim društvom pri dolenjski mitnici. Vozovi oddrdrajo potem po dolenjski državni cesti do Škofeljce, kjer krenejo na okrajno cesto Ljubljana-Kočevje, skozi Pijavo gorico po novi cesti do Turjaka, kamor dospo ob polu-osmih. Tu si ogledajo izletniki na izrečno dovoljenje visokorodnega g. L. grofa Auersperga zgodovinsko-znameniti in zanimivi rodbinski grad nekdaj mogočnih iu slavnih Turjačanov. Ob 8. uri je odhod proti Rašici, kjer izletniki zapuste vozove in korakajo peš skozi okrašeno vds in si ogledajo mimogrede Trubarjevo rojstno kočo. Onstran Rašice po-sedejo zopet na vozove in dospo po četrturni vožnji proti 9. uri v Velike Lašče. (V bogoslovno semenišče ljubljansko) so, kakor slišimo, do zdaj v novo sprejeti: Gregor Pečjak iz Hinj, Fran Pretnar iz Dobrave, Alojzij Stroj iz Dobrave, Matevž Rih.ar iz Polhovega Gradca, Josip Plantarič od sv. Trojice, Janez Mer šol j iz Radovljice, Anton Medved iz Šentvida pri Zatičini, Pavel Hudovernik iz Radovljice, Fran Krevs iz Mirne peči, Janez Trpin iz Železnikov, Josip Ura u kar iz Spitaliča, Fran Dimnik iz Jarš pri Ljubljani, Josip Knific iz Smleduika, Karol Jaklič iz Višnje gore, Frau Božič iz Ložkega potoka, Antou Kocijančič iz Tržiča, Alojzij Rovan iz Plauine, Antou Lavrenčič iz Vrhpolja, Janez O v ar iz Ribnice, Tomo Rožnik iz Horjula, Srečko Šareč iz Ljubljane (2. leto), Karol Cik iz Ljubljane (ž. leto). (Isterski deželni zbor.) Okrajni glavar J. Sim-cig, katerega so kmečke občine pazenskega okraja izvolile v deželni zbor, je odložil svoj mandat. (Toča) je dne 7. t. m. pobila poljske pridelke po krški župniji. Obširneje jutri. (Vinska letina) v vipavski dolini slabo obeta, kakor nam poroča prijatelj. Zjutraj je rosa, po duevu pa pekoča vročina smodi perje, ki suho odpada. (O delavskem štrajku) se poroča, da delavce v Trbovljah in Hrastniku stiska velika revščina, ker nimajo ne živeža ne kuriva. V Trbovljah je šlo včeraj 128 delavcev na ponočno delo, v Hrastniku devet. Štiri delavce so odgnali, dva zaprli. V hribe je pobegnilo več delavcev, katere sedaj iščejo vojaki in orožniki. Zagorski delavci so nekda pooblastili nekega ljubljanskega odvetnika, da jih zastopa pri obravnavah. Vodstvo je odklonilo to posredovanje, ker hoče obravnavati neposredno z delavci. (V Mariboru) je, kakor se nam piše, prečast. g. kanonik Lovrencij Herg slavil šestdesetletnico svojega življenja. (V Tržiču) na Goriškem je msgr. Bensa, kanonik v Gorici, bival kot topličar. Nameraval je iti čez železnični tir, a ni opazil napeljane žice, vsled tega je čez isto padel in se pobil na čelu pri levem očesu. Piše se nam, da je pri onesrečencu danes, hvala Bogu, že izključena vsaka nevarnost za oko in glavo. (Slovensko nradovauje) je sklenila enoglasno dne 4. t. m. občina Moravska na Štajerskem. Naj jo posnemajo občine: Mala nedelja, Radoslavci in Godomerci. (Z Zaplaza) se nam poroča, da bode ondi veliki romarski shod dne 15. in 16. avgusta. („Krnljevina".) Naš narod hitro najde ime novemu davku, ki se mu naloži. Tako po nekaterih krajih imenujejo davek, kateri morajo plačevati za vojaščino nesposobni moški, „kruljevino". (Tiskovna pravda.) Odgovorni vrednik tržaškega lista „Indipendente", E. Geniram, je bil v sredo obsojen na štirinajst dnij zapora in 300 gld. denarne kazni, tiskar Apollonio na štirinajst dnij zapora io 400 gld. denarne kazni, in neki H u ali a na osem dnij zapora in 200 gld. denarne kazni. (Včerajšnji semenj) je bil prav dobro obiskan. Prignali so nad 600 volov in konj, nad 300 krav, nad 100 telet. Kupčija je bila živahna. (Na Bledu) bodo priredili ljudsko veselico, katere čisti dohodek je namenjen požarni brambi ua Bledu. — Vspored: Ob 4. uri popoludne koncert na veseličinem travniku. — Ob 5. uri popoludne ljudska tombola ondukaj. — Ob 8. uri zvečer ples na veseličinem prostoru. — Med točkami vršile se bodo ljudske zabave. — Darila za tombolo ali prostovoljni darovi sprejemljo se naj-bvaležnejše v občinski pisarni ob uradnih urah in potrjujejo na zahtevanje. — Ako bi bilo vreme neugodno, vrši se veselica v 15. dan avgusta. Ivan Mallner, župan. (Vabilo) k tomboli, katero priredi prostovoljna požarna bramba v Postojini v prid svojej blagajnici v četrtek (praznik) 15. avgusta 1889 v gostiluičnib prostorih restavracije „pri Jami". — Začetek ob 5. uri popoludne. — Zvečer prosta zabava pri električni luči in umeteljnem ognji. — V slučaji neugodnega vremena preloži se tombola na nedeljo 25. avg. t. I. Raznoterosti. — Kardinal Massaia, ki je bil 35 let v Etijopiji misijonar, je dne 6. t. m. dopoludne umrl blizu Napolja v 80. letu svoje starosti. Leta 1884. je bil imenovan za kardinala. — Vojvoda Karol Teodor bavarski, brat naše cesarice, bo jutri praznoval svoj petdeseti rojstni dan. — V Bosni se jako množe medvedje, ki so postali prava nadloga prebivalstvu. To je posledica, ker je sedaj prepovedano Bošujakom nositi orožje; malo jih je, ki dobe tako dovoljenje od oblastnij, in ti so večinoma le uradniki. — Neki rumuuski odvetnik je pri porotni obravnavi, ki se je vršila minole dni v moldavskem mestu Dorohoju zaradi nasilstev zoper tamošnjega Žida, v svojem govoru rekel tudi nastopno: „Židje so bili že od nekdaj pijavke in roparji rumunskega naroda. — Ženske — zdravniki. Na Angleškem je sedaj že sedemintrideset ženskih zdravnikov, izmed katerih stanuje dvaindvajset v Londonu. Telegrami. Sofija, 8. avgusta. Princ Ferdinand se je povrnil. — Minister Stranski je šel na odpust. Pravijo, da je odstopil. Rim, 8. avgusta. „Esercito" javlja, da se bo z 10. dnem avgusta pričenši odpustilo 70.000 vojakov na brezpogojen odpust. To dokazuje, da se vladni krogi ne boje voj-skine nevarnosti. — V Napolji je umrl bivši minister Cairoli. Cowes, O. avgusta. Kraljica je spremila cesarja do voza, kjer ga je poljubila na obe lici. Člani kraljevske hiše so ga spremili do nabrežja, kjer so se poslovili, princ in prin-cesinja Waleška pa do ladije Hohenzollern, ki je ob 8. uri zvečer odplula v Dover. Zjutraj bo odrinila v Antvorpo. London, 9. avgusta. Kraljica je pruskemu princu Henriku podelila povezni red. Carjigrad, 9. avgusta. Zaradi kolere v Mezopotamiji se je za blago iz Basore odredila desetdnevna karantena. Atene, 8. avgusta. Turčija je sklenila uvesti na Kreti obsedno stanje. — Anglija je že odgovorila na grško noto. Odgovor je a a O Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomeni v mm toplomera po Celziju 8 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec. 739 9 738 5 7375 18-3 240 19-5 svzhod vzhod m. oblač. del. oblač. oblačno 000 jako hladen ter nikakor no izpodbuja Grške k posredovanju v kretski zadevi. Umrli ho: 7. avgusta. Jožef Itožio, bajtar, 41 let, Kravja dolina 11, jetika. — Karol Jaklič, agentov sin, 4 mes., Tržaška cesta 37, catarrlius intestinalis. Tuj ci. 7. avgusta. Pri AUiliču: Flesch, trgovec, iz Prage. — Horzog, jio-tovalec, z Dunaja. Pri Slonu : Perko, trgovoc, i/, Ptuja. — Konigsberger z Dunaja. Pri Južnem kolodvoru: Wunke, c. kr. nadporočnik, iz Zagreba. — Saitz, iz Kostanjevice. — Ainon z Prodarlskega. — Rustia, učitelj, iz Trsta. Vremensko sporočilo. Srednja temperatura 20 0" za 0-8° nad normalom. ]>nnajska borza. (Telegratično poročilo.) 9. avgusta. Papirna renta, o% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 80 kr. Srebrna „ o% „ 100 „ „ 16 % „ 85 „ 05 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 90 „ Papirna renta, davka prosta......99 „ 65 „ Akcije avstr.-ogerske banke............908 „ — „ Kreditne akcije ....................306 „ — „ London.............119 „ 70 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond..................9 „ 51 „ Cesarfki cekini ....................5 „ 68 „ Nemške marke ..........58 „ 47'._ x Brata i:iM'il. * X izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov X JC in napisov. X X X X X priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse - - v njiiu stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot -w-znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za preliupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem ^^ Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £ lij ■■!> I jf&iLia, ^ za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. ^ X X iC lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. (14) ^ Cenilce mi zahtevniije. "VB Jf Stavba novega duhovnijskega poslopja oddala se bo 11. avgusta ob 3. uri popoludne draž-benim potom na lici mesta. Skupni stroški proračunjeni so na 3154 gld. 25 kr. Podjetniki imajo vložiti lOodstotno kavcijo. Načrt in natančni pogoji razvidni so pri podpisanem. Begunje pri Cerknici, dne 5. avgusta 1889. (3-3) M. Kljun, ekspozit. Dovoljenje semnjev. Visoka c. kr. deželna vlada dovolila je občini Medvode tri letne semnje za prodajo živine in kramarskega blaga, kateri bodo v Preski ob železniški postaji v Medvodah v dnevih 3. marca. 4. septembra in 4.novembra vsako leto, ako pa bode na omenjene dni nedelja ali praznik, preložen hude semenj na prihodnji (lan. Prodajali bodo: govejo živino, drobnico, prašiče, konje, dalje raznovrstno kramarsko blago, narejeno obleko, vsakovrstno železnino in kmetijsko orodje. Županstvo v >Ieclvo