PANJSKE KONČNICE NA FILMSKEM PLATNU
BORIS VIŠIMOVEC
Lahko rečemo, da je razstava o panjskih končnicah, ki bo do aprila na ogled v središču Dunaja, velik praznik za vsakega Slovenca, posebno pa še za slovenske čebelarje. V ta veliki projekt slovenske umetnosti se je tokrat vključil tudi slovenski film. V okviru programa Kulturne skupnosti Slovenije in v realizaciji Viba filma iz Ljubljane je v razmeroma kratkem času nastal precej ambiciozen filmski projekt.
Film poslikane panjske končnice namreč traja petindvajset minut, kar ga uvršča med srednjemetražne filme. Nastal je v profesionalni 35 mm tehniki in v kolor-ju po scenariju in v režiji Borisa Višnovca. Poleg etnografske vrednosti, ki jo film vsekakor ima, pa smo skušali z bogatim prikazom panjskih končnic, ki se nahajajo tako v muzejskih zbirkah kot v zbirkah zasebnih zbiralcev, predstaviti življenje slovenskega človeka v času, ko so končnice nastajale. Čas nastajanja končnic pa lahko zaokrožimo na obdobje od začetka osemnajstega stoletja v tedanjih osrednjih pokrajinah na slovenskem Koroškem in Kranjskem, kjer je slikanje na končnice doživelo svoj vzpon in tudi vrh. Pri sami zasnovi filma je ustvarjalce vodila želja, da bi izhajali iz značilnosti slovenskega značaja. Bogastvo tem, ki jih predstavijo končnice, namreč omogoča prikaz notranjega doživljanja človeka ter interpretacijo časa in okolja. V tem pa smo izhajali iz domačnosti in umirjenosti. Te prizore nadgrajujejo podobe, ki so odraz nuje in tudi tragičnosti. Pojavi se mit, ki je izraz vere v kljubovanje. Življenjska spontanost pa zaživi skozi satirične prizore. Izhajali smo iz dejstva, da končnice obsegajo vse ravni življenja, okolje, človeka in pokrajino, hkrati pa tudi ujetost človeka v usodno in nedojemljivo. Strnitev v celoto pa je omogočila prvinska ljudska glasba in posnetki ansambla Terlep-Omrzel.
Med ustvarjalci filma moramo omeniti še snemalca Ljuba Struno, ki je tudi sam čebelar. Opravljal je delo direktorja filma in organizatorja, kar je bilo glede na dogovorjene roke snemanja zelo zahtevno delo. Delo v študiju je opravil Rado Likon, znani snemalec, ki je v ta namen priredil profesionalno kamero in jo usposobil za snemanje detajlov.
Pri končni montaži filma je prispeval svoje bogate izkušnje še Toni Ziherl, ki je odlično dojel zasnovo dela in osnovno tonaliteto celote. S posluhom za tematiko filma pa sta svoje delo opravila tudi Jože Trtnik in Janez Bricelja, ki sta poskrbela za tonsko opremo filma in za dodatne odtenke pri ozvočenju.
Zahvaliti pa se moramo tudi čebelarjem, ki so nam priskočili na pomoč pri snemanju oziroma so pri snemanju sodelovali s strokovnimi nasveti. Tako smo za pomoč prosili Janeza Miheliča s Čebelarske zveze Slovenije. Tomaž Prevodnik iz Poljanske doline nam je odstopil končnice, ki smo jih uporabili pri snemanju. Vinko Zi-belnik iz Hrastenic pri Dvoru nam je posodil soho, čebelji panj v podobi Turka. Nekaj prizorov smo posneli na Štajerskem pri Janku Pislaku. Čebelar in igralec z Muljave Vinko Sever pa je nastopil v vlogi čebelarja, ki se pojavlja ob čebelnjaku. Z nasveti je priskočil na pomoč tudi znani čebelar
Na filmu je posnet tudi zanimiv in zaščiten čebelnjak F. Levstika v Retjah.
prof. Edi Senegačnik. Seveda pa filma ne bi mogli posneti brez razumevanja in sodelovanja muzejev, kjer hranijo zbirke končnic. Tako so nam omogočili delo v Loškem muzeju v Škofji Loki, Čebelarskem muzeju v Radovljici in v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelavcem teh muzejev, ki so nam pomagali s strokovnimi nasveti.
Za zaključek naj omenimo, da je v pripravi tudi video kaseta filma Poslikane
panjske končnice. Pripravili smo slovensko inačico kasete, poleg tega pa je v pripravi tudi kaseta s spremnim besedilom v nemškem jeziku, s podnapisi pod pesmimi. Kasete bodo v kratkem dostopne vsem ljubiteljem čebelarstva in slovenske umetnosti. Morda bomo film predstavili na posvetovanju ali skupščini slovenskih čebelarjev v Ljubljani.Trenutno pa se video posnetek filma Poslikane panjske končnice vrti na razstavi na Dunaju.