GLASILO SZDL
Velenje, 4. marec 1977
Leto XIII. Številka 9/368/ Cena 3 din
Predlog osnovnim organizacijam sindikata
Predsedstvo OS ZSS Velenje predlaga vsem osnovnim organizacijam sindikata v občini, da prispevajo enodnevni zaslužek za postavitev skulpture predsednika Tita
Predsedstvo Občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je na zadnji seji, ki je bila prejšnji ponedeljek, podprlo pobude naših delovnih ljudi, da bi zaposleni prispevali enodnevni zaslužek za postavitev skulpture predsednika Tita, ki jo bomo odkrili 25. junija v okviru manifestacij ob 40-letnici prihoda tovariša Tita na čelo KP Jugoslavije, njegovega 85. rojstnega dne.
Vsem osnovnim organizacijam sindikata v občini Velenje je predlagalo, da prispevajo za postavitev skulpture predsednika Tita enodnevni zaslužek. To mora biti soglasna odločitev naših delovnih ljudi.
V nekaterih delovnih kolektivih oziroma osnovnih organizacijah sindikata so se že pred tem odločili za takšen prispevek. Tako so člani osnovne organizacije sindikata Skupnosti za zaposlovanje Velenje na svoji letni skupščini 19. januaija soglasno sklenili, da bodo namenili enodnevni zaslužek
za postavitev skulpture predsednika Tita.
Posveti s sekretarji 00 ZK
Na komiteju občinske konference ZK Velenje so pripravili v tem tednu več sestankov s sekretarji osnovnih organizacij ZK. Na sestankih so govorili o pripravah na veliko slavje 25. junija, ko bomo v Velenju odkrili skulpturo predsednika Tita ter o manifestacijah v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa KPS na Cebinah.
S priložnostno slovesnostjo, ki bo jutri, 5. marca, bodo v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v okviru manifestacij ob mednarodnem dnevu žena predali svojemu namenu nove prostore za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov v tozdu Elektronika. O tej pomembni pridobitvi Gorenja poročamo na 3. strani.
Pozdravno pismo tovarišu Titu
Udeleženci pohoda po poteh XIV. divizije so z zaključne slovesnosti, ki je bila v nedeljo na Graški gori — Gori jurišev, poslali pozdravno pismo predsedniku Titu, v katerem so mu poslali najtoplejše pozdrave in vroče želje, da bi jih še dolgo vodil
DRAGI TOVARIŠ TITO!
Minilo je 33 let_ od prihoda XIV. divizije na Štajersko. V počastitev te obletnice in v počastitev 40-letnice Tvojega prihoda na čelo Komunistične
partije Jugoslavije, Tvojega 85.
rojstnega dne in nenazadnje v počastitev 40-letnice ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije, smo se mladi iz Šaleške, Mislinjske in Mežiške doline zbrali na že 9. tradicionalnem pohodu „Po poteh XIV. divizije".
Danes smo se združile vse pohodne enote na zaključni manifestaciji pohoda. Zbrali smo se na Graški gori -. Gori jurišev. Zbrali, da počastimo spomin vseh padlih borcev in bork, vseh, ki so dali življenje za kar mi danes imamo.
V pohodnih enotah so se nam priključili mladi iz pobratenih občin Vrnjačke Banje, Splita, Novega Travnika, Ormoža. Pridružili so se nam tudi pripadniki JLA.
Tako gojimo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, tisto delo, ki se je skalilo v vojni, nas povezalo in nas povezuje še danes, tesneje kot kadarkoli prej.
Z naše manifestacije Ti pošiljamo najtoplejše pozdrave in si hkrati vroče želimo, da nas še dolgo vodiš.
Graška gora, 27.11. 1977.
Pohodniki po poteh XIV. divizije
Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Velenje je pripravila zadnjo soboto in nedeljo že tradicionalni XI. pohod po poteh XIV. divizije. Z njim so mladi, pripadniki JLA, borci in rezervne vojaške starešine obeležili 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ, njegov 85. rojstni dan, 40-letnico pohoda XIV. dizivije na Štajersko.
Odposlanec častnega komandanta pohoda Franca Leskoška - Luke, člana sveta federacije, je bil narodni heroj in komandant XIV. divizije Tone Vidmar - Luka, ki je na Graški gori sprejel raport udeležencev pohoda o opravljeni nalogi. O pohodu po poteh XIV. divizije podrobneje poročamo na 2. strani.
Pririprave na osrednje slovesnosti v občini Velenje v počastitev 4ČM)-letnice prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugo-slalavije ter 85-letnice njegovega rojstva so v polnem teku. Na zelenici i na Titovem trgu so te dni že začeli z izdelavo podstavka, na kataterem bo stala skulptura predsednika Tita, ki jo bomo odkrili 25. jumnija.
[Danes seja občinske skupščine
Izizvlečke iz gradiva za današnjo sejo objavljamo na strani 4 v rubriki „Delegatski Naš čas"
V V petek, 4. marca, bodo zasedali i vsi trije zbori velenjske občin-sktke skupščine. Na dnevnem re-dulu je obravnava poročila o delu delelegatov iz SR Slovenije v zvweznem zboru skupščine SFRJ	s
zasa obdobje september 1975 - mM UŽMS jujulij 1976, predlog odloka o usustanovitvi in delu ter o sestavu ■sv6veta za ljudsko obrambo, var-nenost in družbeno samozaščito teiter več predlogov odločb in sksklepov.
Izvlečke iz gradiva, o kate-reirem bodo razpravljali delegati
naše občinske skupščine na seji 4. marca, objavljamo na 4 strani v rubriki „Delegatski Naš čas".
Suho in sončno vreme se bo nadaljevalo tudi v drugi polovici tedna. Postopno bo postajalo tudi nekoliko topleje.
Nova pridobitev - dijaški dom
Prihodnji petek, 11. marca bomo položili temeljni kamen za nov dijaški dom, ki ga gradimo na prostoru med IV. osnovno šolo in Šalekom — V 3 stanovanjskih stolpičih bo prostora za 720 dijakov, pridobili pa bomo tudi nove prostore za pošolske dejavnosti -
Rok dograditve: 15. avgust 1977
Zdaj že lahko z gotovostjo zapišemo, da bo do začetka novega šolskega leta 1977/1978 naposled vendarle uresničena dolgoletna želja vodstva in dijakov našega rudarskega šolskega centra, da zgradimo nov prepo-trebni dijaški dom. Potem, ko je republiška izobraževalna skupnost odobrila 41,715.000 din namenske dotacije za naš dijaški dom, so začeli 3. februarja s pripravljalnimi deli. Investicija bo skupaj veljala okrog 80 milijonov dinarjev, manjkajočih 38 milijonov dinaijev pa bo zagotovil rudarsko .elektroenergetski kombinat Velenje.
Na rudarskem šolskem centru Velenje, kjer imajo trenutno blizu 2.400 učencev, dijakov in študentov, smo izvedeli, da bo potekala gradnja novega dijaškega doma v več fazah. Najprej so začeli zidati stanovanjska
stolpiča A2 in A3; stolpič A, in vezni hodnik pa bodo začeli graditi, ko bo odobreno posojilo REK Velenje.
Velenjski dijaški dom bo zgrajen v rekordnem času. Celjski tozd Gradisa se je zavezal, da ga bo zgradil do 15. avgusta. V akcijo izgradnje novega dijaškega doma se je zgledno vključil REK Velenje, kjer so sklenili, da bodo najeli pri interesni skupnosti elektrogospodarstva 38 milijonov dinaijev posojila.
Za to, da bodo lahko odplačali posojilo pa bodo zvišali stopnjo prispevka za izobraževanje za 0,37 7c. S tem si je kombinat zagotovil v okviru rudarskega šolskega centra najmanj 600 mest za kadre za potrebe energetike. saj je znano, daje večina učencev in dijakov, ki jih šolajo
na centru za potrebe kombinata, iz drugih krajev.
NEPAZLJIVOST
m
■
V zadnji številki „Našega ■ časa" je prišlo na naslovni strani S zaradi nepazljivosti (to pot ni bil ! kriv tiskarski škrat) našega j tehničnega urednika Dušana { Lazarja do zamenjave podpisa k j sliki makete skulptufc Valeria | Miroglia.
Za zares neljubo napako se : opravičujemo.
Uredništvo
18. junija bomo na ploščadi med domom družbenopolitičnih organizacij in sodišča ter delavskim klubom med Prešernovo in Cankaijevo cesto v Velenju odkrili skulpturo italijanskega kipaija Valeria Miroglia, ki bo simbolizirala skupni boj jugoslovanskih in italijanskih partizanov proti fašizmu.
Skulptura bo stala na ploščadi, sestavljalo pa jo bo deset likov partizanov v velikosti od 1.8 do 3.2 metra.
Jossip Broz - Tito, predsednik republike in Zveze komunistov Ju-gosslavije, revolucionar in državnik, slavi letos dva pomembna jubileja - 40-letnico prihoda na čelo KP Jugoslavije in 85. rojstni dan. Priaznanje za pot zmag in uspehov, po kateri nas vodi tovariš Tito že 401 let, mu želimo narodi in narodnosti Jugoslavije izpričati že trettjič s podelitvijo reda narodnega heroja.
Tito - to smo vsi mi!
, „Titovo ime ne označuje zgqolj osebnosti Josipa Broza, re-voblucionarja in državnika ter preredsednika republike in Zveze koomunistov Jugoslavije, oseb-nososti, ki je nedvomno veliko na-reddila in čigar misel in akcija sta
nawzoči ob vsakem koraku naše
revvolucije. To ime je postalo si-.noDnim vsega v nas, simbolično . skuupno ime za vsa leta našega bojDja, za vso našo revolucijo.
1 V tej eni sami besedi in njenem pojmu so zajeti vsi tisti ne-šte.eti dogodki in zgodovinski treenutki ter odločitve, ki so bili poDmembni za našo državo in iz kataterih se je rodila resnica o neieuklonljivi volji delavskega i razizreda naših narodov in narod-noasti in o moči odločne komu-nisistične partije, ki se je znala po»staviti v vseh najbolj usodnih dnneh.
Socialistična revolucija je naše rojstvo in naša veličina. Zato vsak naš človek, bodisi delavec, kmet ali intelektualec, mladinec ali borec, te ali one narodnosti, komunist ali nepartijec. vselej najde v tej socialistični revoluciji in v Titovem imenu tudi sebe! V tem je naša preteklost, sedanjost in prihodnost. Narodi in narodnosti Jugoslavije so s Titom za vselej zrasli v trdno ustvaijalno enotnost, ki je ni mogoče z ničemer razbiti. Tito - to smo vsi mi pa to, kar je, naše socialistično samoupravljanje, naša politika neuvrščenosti, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, ki ju ni mogoče porušiti, in naša Zveza komunistov. Prav to je tudi najbolj zanesljivo jamstvo za našo veliko prihodnost.
STANE DOLANC, sekretar IK P CKZKJ
Veličastna manifestacija mladih
IX. tradicionalnega pohoda po poteh XIV. divizije, ki ga je pripravila občinska konferenca ZSMS Velenje, se je udeležilo več sto mladih, pripadnikov JLA, borcev in rezervnih vojaških starešin - Na Graški gori je udeležencem pohoda spregovoril komandant XIV. divizije in narodni heroj Tone Vidmar — Luka.
V soboto, 26. februaija zjutraj, se je zbralo na Titovem trgu v Velenju več kot 200 udeležencev pohoda po poteh XIV. divizije. Letošnjo manifestacijo, kije bila že deveta, je pripravila komisija za ljudsko obrambo, družbeno samozaščito in obujanje tradicij NOB pri občinski konferenci ZSMS Velenje, z njo pa so obeležili 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, 85-letnico njegovega rojstva, 40-letnico ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije in 33-letnico legendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko.
Na Titovem trgu v Velenju so se zbrali mladinci iz osnovnih organizacij ZSMS, študentje,
prostovoljci enot teritorialne	2
obrambe, delegacije občinskih	«
mladinskih vodstev iz Vrnjačke	vnjjHHpR^i
Banje, Splita, Novega Travnika H^^HflHS^^V^Bj in Ormoža, pripadniki JLA,
borci in rezervne vojaške stare- ^^^^^^^Kl^^^JP^I
šine. Po pozdravnem nagovoru
predstavnikov občinskih mla-
dinskih vodstev iz Vrnjačke
Banje in Velenja je delegacija
udeležencev pohoda položila ^^^^JjHP^fl
venec k centralnemu spomeni-
ku NOB.
Cilj udeležencev letošnjega pohoda po poteh XIV. divizije je bila Graška gora - Gora juri-šev. Udeleženci, ki so se zbrali v Velenju, so krenili proti cilju v dveh pohodnih enotah. Prva se je odpeljala do Dobrne, od tam pa se je povzpela na Paški Koz-
Na Graški gori je spregovoril narodni heroj in komandant XIV. divizije Tone Vidmar — Luka: „Spomini na pohod XIV. divizije so še zmeraj živi..."
Imamm^
Z	■^"'"JtmV m	•	J
X f m Sli if < * £ SL^Srfl ' > KUMri 4BflT9P% ,lw" JtTMLIM <
jak. V nedeljo je nadaljevala pot do Pake in skozi Cirkovce na Graško goro. Druga skupina je začela pohod v Belih vodah. Pot jih je vodila mimo Žlebnika do Zavodenj, od tam pa do Raven pri Šoštanju. V nedeljo so odšli do Plešivca in naprej na Graško goro.
Tretjo pohodno enoto so sestavljali mladi iz Mislinjske, Dravske in Mežiške doline. Četrto, ki je odšla na pot v nedeljo zjutraj, pa učenci velenjskih^ osnovnih šol ter drugi občani Šaleške doline.
Na Graški gori — Gori jurišev kot pred 33 leti. i Vreme, ki je spremljalo Štirinajsto divizijo ob zaključku pohoda na Štajersko, zadnje dni februaija 1944, je v nedeljo sprejelo na Graški gori tudi udeležence tega že tradicionalnega pohoda po poteh XIV. divizije.
Ob zaključku letošnjega pohoda, velike manifestacije mladih v jubilejnem letu, so se zbrali na Graški gori narodni heroj Tone Vidmar - Luka, ki je zastopal častnega komandanta pohoda Franca Leskoška - Luko, člana sveta federacije, predstavniki družbenopolitičnega življenja Velenja in koroških občin, predsednik republiške konference ZSMS Ljubo
Jasnič in drugi. Med potjo na Graško goro — Goro jurišev so udeleženci pohoda spoznali kraje in ljudi, kjer so pred 33 leti gostoljubno sprejeli borce Štirinajste. K spomenikom in spominskim obeležjem pa so položili vence in počastili spomin padlih borcev te slavne partizanske enote.
Ob pol enih se je v snežnem metežu začela na Graški gori zaključna slovesnost. Komandanti pohodnih enot so narodnemu heroju Tonetu Vidmarju
-	Luki poročali o opravljeni nalogi. Komandant XIV. divizije Tone Vidmar - Luka je zatem spregovoril mladim o bojni poti te slavne partizanske enote, posebej podrobno pa je opisal zaključne boje borcev Štirinajste pred 33 leti medj hodom iz Bele Krajine na jersko.
Slavnostni govornik na Graški gori je bil Ljubo Jasnič, predsednik republiške konference ZSM Slovenije, mladinci pa so izvedli še priložnostni kulturni program.
Z zborovanja na Graški gori
—	Gori jurišev so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu.
Letošnji IX. pohod po poteh XIV. divizije so udeleženci sklenili s srečanjem v Škalah.
Zbor na Titovem trgu v Velenju v soboto zjutraj
Povezale so nas globoke vezi
Za nami je pohod po poteh XIV. divizije. Prehodili smo dolgo in naporno pot, spoznali kopico novih obrazov, prijateljev, tovarišev. Prav tovarištvo je na pohodu najbolj izstopalo. Pokazalo se je to v raznih trenutkih, ko je pomagala beseda tovariša, ali odvzem težkega nahrbtnika.
Na pohodu so nas povezale globoke vezi, zato ni čudno, da je na koncu pohoda, ko smo plesali Kozaračko kolo, pogled povedal vse. Ne bomo pozabili gostoljubnih domačinov; pri Kaplanu v Žlebniku .. .
V spominu in v srcu je ostala doživeta pripoved tovariša Šmona ob spomeniku borcem v Zavodnjah. Prisrčen sprejem so nam pripravili pionirji iz Plešivca. Marsikoga je ganilo in zapeli smo z njimi Pozabili tudi ne bomo srečanja z ostalimi pohodniki na Graški gori, s tistimi, s katerimi smo, se v soboto zjutraj razšli
Veliko je spominov, dogodkov. Skratka lepo je bilo in prepričan sem, da nas je bilo veliko, ki bi se še enkrat podali na to isto pot.
Pohodnik XIV. divizije M. C.

OBISKALI SO BORKO XIV. DIVIZIJE - Predstavniki ob-
^	činskih mladinskih vodstev iz Velenja, Ormoža, Splita, Nove-
^	ga Travnika in Vrnjačke Banje so v okviru pohoda po poteh
J	XIV. divizije obiskali Hildo Krajnc - Marto, udeleženko le-
J	gendarnega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Mladi so ji
^	čestitali za praznik žena - 8. marec in ji izročili šopek. V
J	pogovoru pa je Hilda Krajnc — Marta obudila spomine na
^	dogodke izpred 33 let, na čas pohoda XIV. divizije na Štajer-
^	sko.

Tito - vodilni ustvarjalec v razvoju misli, bojne strategije in taktike ZKJ
Na zaključni slovesnosti pohoda po poteh XIV. divizije na Graški gori je Ljubo Jasnič, predsednik RK ZSM! poudaril, da bi vsakdo izmed nas želel imeti v sebi kvalitete Titove izredne revolucionarne osebnosti. „Vemo, da je 1 nemogoče, vemo pa tudi, da se temu lahko približamo z učenjem, znanjem, z delom, z revolucionarnostjo, izhajaj« iz velike zakladnice njegove epohalne misli in del. To lahko storimo, to naj bo naše načelo, naša naloga. Za danes, še boljši jutri, za Tita in za Partijo".
Na Graški gori - Gori jurišev je bila v nedeljo, 27. februaija, zaključna slovesnost pohoda po poteh XIV. divizije, ki gaje organizirala občinska konferenca ZSMS Velenje. Na zborovanju je govoril predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič.
Govor tovariša Ljuba Jasniča objavljamo v celoti:
> M
Vreme, kakršno je spremljalo borce XIV. divizije med pohodom na Štajersko, je sprejelo tudi udeležence pohoda po poteh te slavne partizanske enote zadnji dan. Med pohodom so mladi položili vence k spomenikom in spominskim obeležjem XIV. diviziji.
„Z veseljem sem sprejel vabilo organizatoija, da se udeležim zaključne slovesnosti ob vašem tradicionalnem „Pohodu po poteh XIV. divizije", na katerem letos že deve-tič obujate spomine na legendarne, herojske dni naše revolucije in se pri tem spominjate borcev slavne XIV. divizije, katerih pot je bila v takratnem času neprimerno težja od vaše danes, vendar ste z njimi povezani v enem - vaša srca ravno tako bijejo za svobodo, za bratstvo in enotnost.
Zato mi dovolite, da vas v. imenu republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije in v svojem najtopleje pozdravim po uspešno opravljeni nalogi, še posebno pa prijatelje iz pobratenih mest, iz Vrnjačke Banje, Splita, Novega Travnika ter pripadnike JLA, ki so skupaj z narodom nosilci revolucionarnih tradicij. In seveda pohod ne bi bil mogočen ogenj revolucije, če na njem ne bi sodelovali ljudje, ki so razpihovali žeijavico, ki so vnetili upor. Zato mi dovolite, da se jim v imenu nas in celotne mlade generacije zahvalim, ne samo za izbojevano revolucijo, temveč in predvsem za njihovo delo z mladimi, ker to čutijo kot svojo obvezo in dolžnost do revolucije, ki traja danes.
Ko smo danes zbrani tu, na Gori jurišev, je prav, da obudimo spomin na izkoriščan, nemočen, vendar ne strt narod, delavski razred, ki je stopil na pot osvoboditve. Pri tem si je izoblikoval lastno idejno predstavo o sebi, svetu, zgodovinski vlogi, odgovornosti, si zgradil Zvezo komunistov, ki ga je vodila na burni poti njegovega revolucionarnega boja za svet, osvobojen krivic in zatiranja.
SPOROČILO USTANOVNEGA KONGRESA KPS NA CEBINAH
Letos praznujemo velike obletnice, obletnice, ki so bile za rešitev slovenskega naroda edina pot v združevanju vseh demokratičnih sil,
ki jim je pri srcu njegova usoda" in da si ..slovenski narod lahko zagotovi svoj obstoj in demokratičen razvoj le v skupni borbi enakopravnih narodov Jugoslavije", kot piše v
Ljubo Jasnič, predsednik republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije
najvežnejšem političnem programskem dokumentu tistega časa, v Manifestu ustanovnega kongresa KPS na Čebinah. S takšno usmeritvijo, ki je sad revolucionarnih spoznanj, so komunisti začeli odločno bitko za pravično rešitev socialnega in nacionalnega vprašanja delavskega razreda in narodov ter narodnosti Jugoslavije in boj za pravične odnose v svetu.
Od takrat pa do danes so jugoslovanski narodi in narodnosti šli skozi hude preizkušnje in odločilne faze svojega razvoja, vseskozi zvesti izhodiščem in usmeritvam. Večina ljudstva se je strnila okoli delavskega razreda in na pobudo komunistov ustanovila že v začetku okupacije partizansko vojsko in ljudsko oblast,
ki je osvobodila vso deželo ter na delavskih razrednih temeljih zgradila novo Jugoslavijo. Branila jo je in tudi ubranila proti pritiskom Zahoda in nato še hujšim iz Vzhoda ter obvladovala mnoga protislovja socialistične graditve, od katerih velja posebej omeniti birokratizem in tehnokratizem z. vsemi ideološkimi in političnimi posledicami.
V DUHU PRETEKLIH IZKUŠENJ SE BIJE BOJ TUDI ZA NAŠO PRIHODNOST
Ne le, da smo vse to preživeli, prvič v svoji zgodovini smo začeli živeti kot narod, osvobojen socialnih in nacionalnih krivic. Slovenci nismo pozabili na zgodovinske Če-bine, saj se danes v duhu preteklih izkušenj ne urejajo samo številna vprašanja sedanjosti, ampak se bije boj tudi za našo prihodnost. Čeprav je minilo 40 let od kongresa, čeprav smo svoboden narod, to ne pomeni, da je aktualnost Manifesta zbledela, saj so v naši družbi, še bolj pa v svetu, še vedno izredno živa vprašanja samobitnosti in samostojnosti narodov, diktature proletariata, bratstva in enotnosti ter sodelovanja vseh naprednih sil, boj narodov in narodnosti v svetu za mir, enakopravnost in napredek. Seveda so ta vprašanja danes aktualna v povsem drugačnih razmerah kot nekdaj, toda reševati jih je treba kot nekoč, če hočemo ohraniti, utrditi in razviti pridobitve socialistične revolucije in socialistične graditve.
Sporočilo Cebin nam je bilo vodnik v pripravah na oboroženo vstajo in začetek socialistične revolucije v času divjanja fašizma in nacizma na naših tleh in v svetu sploh, v obdobju graditve temeljev ljudske oblasti, v urejanju odnosov med narodi in narodnostmi Jugoslavije, pa tudi v boju zoper vse, ki so nam skušali vzeti s krvjo priboijeno svobodo. Danes nam je vodilo v uveljavljanju popolne oblasti delovnih ljudi nad sredstvi in sadovi njihovega oziroma družbenega dela, v krepitvi bratstva in enotnosti ter sodelovanja z vsemi deželami in ljudmi sveta po načelih miroljubnega sožitja, da ohranimo mir, ljudem in narodom pa zagotovimo možnost za vsestran-
ski svobodni razvoj in vse bolj čjt veško življenje.
NOVI RODOVI
NOSIJO IN UVELJAVLJAJO i IZROČILO KP V DANAŠNJIH RAZMERAH
Zato današnji čas terja, prav tal kot čas Čebin, okupacije, upora revolucije, zmage, graditve in boji za samoupravno družbo ter napi dek v svetu, da novi rodovi dela* skih in kmečkih množic ter inte gence nosijo in uveljavljajo izroči Komunistične partije v današnj razmerah samoupravno socialističi organiziranega življenja, do konci zmage nad vsem, kar doma, v oi domovini ali v svetu objektivno i subjektivno ovira graditev človešl družbe svobodnih proizvajalcev.
TITO - VODILNA USTVARJALNA OSEBNOST NAŠEGA REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJi
In, ali bi dosegli to, kar imam danes, če ne bi Komunistični parti in narodu načeloval vodilni ustva jalec v razvoju njene misli, boji strategije in taktike ter celotne j ne akcije, tovariš Tito? Odgovor velika vloga, ki jo je kot vizionar i igral tovariš Tito v zgodovini deli skega razreda in narodov Jugos vije. Zakaj Tito je tista vod®| ustvarjalna osebnost našega revol cionarnega delavskega gibanja, ki Komunistično partijo Jugoslan oborožila z največ spoznanj in sn stev, kar ji je zagotovilo uspehe^ zmage.
Vsakdo izmed nas bi želel imet sebi kvalitete Titove izredne revol cionarne osebnosti, pa tudi takit neverjeten osebni pogum. Vemo,4 je to nemogoče, vemo pa tudi, da« temu lahko približamo z učenjea, znanjem, z delom, z revolucions nostjo, izhajajoč iz velike zakladnic« njegove epohalne misli in del. Ti lahko storimo, to naj bo naše » čelo, naša naloga. Za danes in it boljši jutri, za Tita in za Partijo."
t s«oboto, 5. marca bodo v tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju predali svojemu namenu nove prostore za proizvodnjo televizijskih
sprejemnikov - Enkratno darilo delavkam tozda Elektronika - Začetek slavja ob 10. uri_^^_
; KColektiv tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje bo na fvojijstven način obeležil letošnji mednarodni dan žena. S prilož-nosttno slovesnostjo, ki bo v soboto, 5. marca, bodo predali svoje-(nu namenu nove prostore za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov? v temeljni organizaciji združenega dela Elektronika.
NJove prostore bodo predali lamnenu učenci osnovne šole lihia Pintar-Toledo iz Velenja, 'o,, kar je ustvarilo delo njiho-ih mater in očetov, pa delo matter in očetov drugih velenj-skihh otrok v Gorenju, želijo nji-lov/i nasledniki še obogatiti, še jpleemenititi. Sicer pa bodo »česnci osnovne šole Miha Pin-tar - Toledo skupaj s Šaleško 'olkklorno skupino in delavsko |odibo Zarja iz Šoštanja poskr-)elii tudi za krajši kulturni pro-jrarm ob otvoritveni slovesnosti, ti sse bo začela ob 10. uri in na cateero so povabili vse delavke tamarne gospodinjske opreme Gorrenje.
s C0 tej novi, pomembni prido-Ibitvvi za tovarno gospodinjske 'opnreme Gorenje je njen direk-
tor Slavko to-le:
Geratič povedal
Slavko Geratič, direktor TGO Gorenje Velenje
Delavke Gorenja oi svojem delu in sebi
Delavke Gorenja o svojem delu in sebi
„Novi prostori pomenijo v gospodarskem razvoju Gorenja korak naprej v končni usmeritvi elektronike. Omogočili smo si povečanje proizvodnje za najmanj 20% tako, da za leto 1977 že načrtujemo proizvodnjo 95.000 televizijskih sprejemnikov, ali celo več. To nalogo smo spričo povpraševanja po televizorjih in najnovejše tehnologije, ki smo jo uvedli, tudi sposobni uresničiti. Povedati moram, da smo prvi v Jugoslaviji in med redkimi v Evropi uvedli 24-urno kontrolo vsakega televizijskega sprejemnika, in to s pomočjo zračnega transporterja. Sicer smo v novi tovarni vpeljali še več drugih tehnoloških in tehničnih novosti.
Ko že govorimo o novostih in pridobitvah velja omeniti, da bo tovarna gospodinjske opreme Gorenje prvi jugoslovanski proizvajalec, ki se bo — zahvaljujoč skupini strokovnjakov — pojavil v drugem letošnjem polletju na tržišču z novim barvnim televizijskim sprejemnikom, ki bo konkurenčen tudi vsem tistim tovarnam na tujem, ki imajo v tovrstni proizvodnji že tradicijo.
V prostorih, kjer smo do nedavnega izdelovali televizorje, pa bomo razvijali proizvodnjo drugih izdelkov zabavne elektronike."
—
•KISI«
\Marija Ocepek:
. „„Konec aprila bo minilo šest-'najsjst let, odkar delam v tovarni gosjspodinjske opreme Gorenje. Začičela sem v surovinskem obratu r na stiskalnici. Pet let sem de-
lalala v montaži štedilnikov na
trdda goriva, nato pa v tovarnah
jhlaadilnikov in pralnih strojev.
Anica Ribizelj:
„V Velenje sem prišla leta 1964, v Gorenju pa sem se zaposlila pred tremi leti. Pred tem sem bila doma, da sta otroka odrasla. V Laškem sem končala triletno tekstilno industrijsko šolo, v Gorenju pa sem najprej začela kot delavka na tekočem traku. Zdaj sem skupinovodja.
Z delom, ki ga opravljam, sem zadovoljna in vesela hkrati, da so mi v tovarni omogočili
] Na sedanjem delovnem me-stuu sem že tretje leto. Delo je j zahtevno in odgovorno.
prerecej
Ve'endar pa ga zdaj, odkar smo se ! preselili v nove prostore, op.pravljam veliko lažje, saj ni večč take prostorske stiske, kot je l bila v stari tovarni.
|
Fanika Antlej:
„Čeprav za trakom neposredno« ne delam pa lahko povem, dala je delo v novih prostorih ve-likiko boljše. Kogarkoli vprašaš zalatijuje, da smo z novo halo ve-, likko pridobili. Resnično smo vsi | lahhko polno zadihali. Dobili ! smmo nove lepe garderobe, sani-taiarije in drugo. Prepričana sem,
b«JSp
S',
napredovanje. Delovni pogoji so zdaj neprimerno boljši kot so bili v starih prostorih in prepričana sem, da bomo sprejete proizvodne plane tudi dosegali."
Irena Murkovič:
„V Gorenju sem že deveto leto. Sprva sem delala na stiskalnici, v temeljni organizaciji združenega de-
dada bomo v prihodnje lahko do-sesegali še boljše uspehe, kot jih zdzdaj."
Matija Juvan, vodja tozd Elektronika
Vodja tozd Elektronika, Matija Juvan pa je povedal, da si v Gorenju prizadevajo, da bi pri proizvodnji televizijskih sprejemnikov dosegli in presegli srednjeevropsko raven kvalitete. Hkrati z večanjem obsega proizvodnje povečujejo tudi kvaliteto. Tozd Elektronika zaposluje zdaj 440 delavcev, med katerimi je okrog 350 žena. Proizvodnjo televizijskih sprejemnikov želijo povečevati v prihodnje ob nespremenjenem številu zaposlenih, kar jim omogočajo tehnološke novosti ter oprema, ki so jo že dobili oziroma bo še prišla do konca leta. Ni pa mogoče mimo dejstva, da so dobile
primernejše prostore tudi strokovne službe, posebej tudi konstrukcija, ter da tudi sicer izpopolnjujejo opremo.
O novem barvnem televizijskem sprejemniku Gorenje pa je Matija Juvan povedal:
„Nov barvni televizijski sprejemnik že preizkušamo v Belgiji. Tam je naš strokovnjak, magister Gabrovec, ki nas je obvestil, da so bili doseženi med preizkusi dobri rezultati. Pri načrtovanju tega novega izdelka smo upoštevali vse novosti, ki so na zahodnoevropskih tržiščih. Tako bo imel novi barvni televizijski sprejemnik Gorenje daljinsko upravljanje, avtomatično nastavitev vklopa in izklopa, priključek na videorekorder in na slušalke itd. S kvaliteto slik in barv pa so kupci televizijskih sprejemnikov Gorenje zadovoljni že zdaj!"
v središču pozornosti
Med 440 zaposlenimi v tozdu Elektronika je kar 350 žena. Z novimi prostori za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov so se občutno izboljšali delovni pogoji
Prireditve za naše žene
V Šaleški dolini se bo zvrstilo več prireditev v počastitev mednarodnega dneva žena — 8. marca — V Gorenju bodo v soboto predali svojemu namenu nove prostore za tovarno televizorjev — V Rdeči dvorani v Velenju bo osrednje slavje na sam praznik
Tudi letos bomo v občini Velenje obeležili mednarodni dan žena - 8. marec z vrsto manifestacij.
V	petek, 4. marca bodo v galeriji knjižnice kulturnega centra odprli že tradicionalno razstavo ženskih ročnih del pod pokroviteljstvom trgovske in proizvodne organizacije združenega dela Era. Dela bo razstavilo 32 žena, ki bodo prejele za najbolj domiselna in izvirna dela priznanja sveta za družbenopolitično aktivnost žena pri občinski konferenci SZDL Velenje.
4. marca bodo v Šoštanju odprli razstavo del akademskega slikaija Leona Koporca, v priložnostnem programu pa bodo nastopili Zlata in Dragiša Ognjanovič ter pianistka Dana Hubad.
V	tovarni gospodinjske opreme Gorenje bodo 5. marca predali svojemu namenu nove prostore za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov v tozdu Elektronika. Slovesnost se bo začela ob 10. uri, kulturni program pa bodo uvedli učenci osnovne šole Miha Pintar - Toledo, Šaleška folklorna skupina in delavska godba Zaija.
V	kulturnem domu v Šmartnem ob Paki bodo proslavili mednarodni dan žena v soboto, 5. marca s slovesnostjo, ki jo pripravljata ob 18. uri osnovna šola bratov Letonje in krajevna konferenca Socialistične zveze.
V	ponedeljek, 7. marca bo pripravila osnovna organizacija ZSMS Šoštanj v kulturnem domu v Šoštanju prireditev, posvečeno vsem materam in ženam za njihov praznik. Nastopili bodo malčki iz vzgojno varstvene ustanove, oktet Svobode Šoštanj, člani Svobode Topolšica, folklorna skupina osnovne šole Karel Destov-nik - Kajuh, člani OO ZSM ter ansambel Potepuhi.
Občinska konferenca SZDL Velenje in občinski svet ZSS Velenje pa bosta pripravila 8. marca v Rdeči dvorani osrednjo slovesnost v počastitev praznika žena - 8. marca. Podobno kot lani bodo tudi letos vse
žene iz občine Velenje skupaj proslavile svoj praznik. V programu bodo sodelovali Slovenski oktet, Obir-ski ženski oktet, Boris Kralj, humorista in Mito Trefalt s trim testom. Nastopil pa bo še ansambel Los ma-gicos Paraguayos. Prireditev bo povezoval Borut Mencinger.
Pod pokroviteljstvom tovarne gospodinjske opreme Gorenje pa bo pripravil atletski klub Velenje 8. marca prvi mednarodni tek po ulicah Velenja.
OBVESTILO BRALCEM
Zaradi pomanjkanja prostora bomo nadaljevanje in konec prispevka Toneta Šelige „Uresniče-vanje samoupravnih pravic in dolžnosti" objavili v prihodnji številki. - Uredništvo
la ele"ktronika pa sem od prvega dne, ko jc bila ustanovljena.
V novi proizvodni dvorani so delovni pogoji veliko boljši, kot so bili v starih prostorih. Večji so, svetlejši, pa tudi bolj topli. Zato ,sem zdaj še bolj zadovoljna z delom, ki ga opravljam."
Malo kje v svetu so v ustavnih načelih napisane tako progresivne misli o enakopravnem položaju obeh spolov v družbi, kot je to zapisano v ustavi SFRJ. Kljub temu pri nas še večina ljudi ni dojela, v čem je pravzaprav bistvo te enakopravnosti, čeprav bi lahko vsak preprost človek ugotovil, kje v vsakdanjem družbenem življenju zanemarjamo marksistična stališča o enakopravnosti spolov, na katerih je zasnovana naša ustava in jih zavestno kršimo. Zdi se, kot da je o enakopravnosti žena potrebno govoriti le takrat, ko se bliža 8. marec - mednarodni dan žena. Malo razmišljamo o teh vprašanjih takrat, ko se pogovarjamo o problemu otroškega varstva, o šolstvu, o socialnem skrbstvu in o kulturni politiki.
Ne gre za to, da bi moral-nenehno ponavljati in doka-
zovati, kaj imamo zapisano v raznih samoupravnih aktih in kaj smo že storili za večjo enakopravnost med obema spoloma, temveč gre za to, da resnično ustvarimo družbene pogoje, v katerih se bo lahko delavka in gospodinja enakopravno vključevala v vse oblike družbenega, političnega in gospodarskega življenja.
kuhinji, ampak tudi v vzgoji in varstvu, v kulturnem in družbenem ustvarjanju.
Prav zaradi tega ne smemo dopustiti, da se 8. marec izmaliči v nekakšen praznik ženskega veseljačenja in popivanja, s katerim v resnici le pobijamo enakopravnost in s tem razvrednotimo revolucionarni pomen praznovanja 8. marca.
Osmi marec
Zagotovo je enakopravnost žena v družbi odvima tudi od njih samih, od tega, koliko želijo biti enakopravne in koliko se želijo vključevati v razne oblike aktivnosti. Bitke za svojo enakopravnost ne smejo prepuščati le drugim, vse pravice iz njihove enakopravnosti izhajajo iz njihovega dela, ki ni le za strojem, na polju ali v
8. marec je in mora biti politično-kulturni praznik, ki je bil izbojevan v bitkah delavskega razreda in ima zaradi tega razredni značaj. Če že proslavljamo 8. marec kot mednarodni dan žena, potem ga proslavljamo na najvišjem kulturnem nivoju, s čimer bomo izrazili ne le spoštovanje do tega praznika, ampak spoštovanje do
ene od revolucionarnih pridobitev delavskega razreda, katere namen je vzpodbuditi naše tovarišice k še bolj samoiniciativnemu vključevanju v vsa družbena dogajanja in razreševanje vseh družbenih problemov.
Prav je, da na ta dan izročimo našim tovarišicam rdeče nageljne in vrtnice, lepe knjige in čestitke. Še bolj prav pa bi bilo, da bi to počenjali tudi tedaj, ko se vključujejo v razne oblike družbene aktivnosti, pa tudi tedaj, ko opozarjajo na mnoga odprta vprašanja družbenega standarda, ko opozarjajo na probleme zaposlenih žena, ko neopazno in z veliko odgovornostjo vzgajajo rod za rodom, ko dosegamo pomembne uspehe v našem gospodarskem -in družbenem razvoju.
Pridružujemo se mnogim čestitkam, ki jih bodo naše tovarišice prejemale v teh dneh z željo, da bi v letošnjem letu svoj praznik proslavile čim bolj dostojno in vredno njegovega pomena.
TONE ŠELIGA

I
s s
s *
H
!
Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Velenje
Številka: 06—3/1977—1 Datum: 22. 2. 1977
Na podlagi 184. člena statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, štev. 2/1974)
sklicujem
24.	sejo družbenopolitičnega zbora, 23. sejo zbora združenega dela in
25.	sejo zbora krajevnih skupnosti
Skupščine občine Velenje, ki bodo v petek, 4. marca 1977 s pričetkom ob 7. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje.
Predlagam, da zbori zasedajo skupaj in obravnavajo naslednji dnevni red:
1.	izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil delegatov za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti in poročila komisij vseh treh zborov;
2.	poročilo o izvršitvi sklepov skupnega zasedanja zborov z dne 31. 1. 1977 in skrajšani zapisnik tega zasedanja (vsi zbori);
3.	poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije za obdobje september 1975 - julij 1976 (vsi zbori);
4.	predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi in delu sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito (vsi zbori);
5.	predlog sklepa o spremembi in dopolnitvi sestave sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito (vsi zbori);
6.	predlog odločbe o odpravi osnovne, šole v Skornem, podružnice osnovne šole bratov Letonje v Smartnem ob Paki (vsi zbori);
7.	predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve občinske skupščine (vsi zbori);
8.	predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja za razrešitev upravnika TOZD za ptt promet Velenje (vsi zbori);
9.	izhodišča davčne politike v občini Velenje v letu 1977 in regijski dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1977 (zbor združenega dela in zbor krajevnih sskupnosti);
10.	predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti);
11.	predlog odloka o spremembah o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti);
12.	predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah (zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti);
13.	predlog odloka o hišnem redu (zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti) ;
14.	predlog sklepa o pooblastitvi izvršnega sveta, da podpiše samoupravni sporazum o osnovah plana samoupravne
interesne skupnosti na preskrbovalnem območju Elektro
Celje za obdobje 1976 - 1980 (zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti);
15.	vprašanja delegatov;
16.	razno.
Predsednik skupščine občine Velenje NESTL ŽGAN K, s.r.
!
I
Delo delegatov v zveznem zboru
iz SR Slovenije Skupščine SFRJ
■ ##/########/«#/##############/###/##### ■
Zvezni zbor skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije je bil konstituiran 15. maja 1974. V času od septembra 1975 do julija 1976 je imel 25 sej, na dnevnem redu pa je bilo 39 točk, med temi 228 predlogov zakonov in drugih aktov, 35 tematskih vprašanj in 127 drugih.
Delovna telesa zbora so predložila v omenjenem obdobju 670 poročil in 470 amandmajev, delegati so postavili 70 delegatskih vprašanj, precejšnje število dopolnilnih vprašanj m zahtevkov za obvestila. Delovna telesa zbora so imela v tem obdobju 230 sej, na katerih so obravnavala 110 vprašanj.
Po svojem dosedanjem delu je zbor obravnaval največ zakonov v okviru procesa usklajevanja zveznih zakonov z ustavo SFRJ. Zbor je v tem času obravnaval in sprejel tudi veliko število tako imenovanih intervencijskih zakonov, analiz, informacij in poročil v zvezi z določanjem oziroma izvajanjem temeljev notranje in zunanje politike SFRJ.
Pri izvrševanju delovnega programa je imel zbor več težav, kot so preobilica zakonov, ki jih je bilo treba uskladiti z ustavo v razmeroma kratkem času, nadalje je bila zakonodajna pobuda doslej skoraj v celoti na strani zveznega izvršnega sveta, da v programiranju dela zveznega zbora in v pripravah aktov ni bilo dovolj pobud družbenopolitičnih organizacij, gospodarskih zbornic, strokovnih združenj in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, zaradi česar tudi delegatska baza sa-'ma ni mogla biti dovolj navzoča.
USPEŠNEJŠE SODELOVANJE Z OBČINAMI
Pogovori delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru pred sejami delovnih teles in pred sejami zbora so
se pokazali kot zelo koristni. Tak
način zveze med delegati in delegatsko bazo bi morali v prihodnje še
bolj razviti s tem, da bi se na delegate obračale tudi občinske skupščine, in ne samo z morebitnimi delegatskimi vprašanji, pač pa tudi z raznimi informacijami in pobudami.
Delegati želijo, da bi bili v prihodnje stiki s skupščinami občin intenzivnejši in uspešnejši kot doslej. V našem sistemu so namreč skupščine
občin konference delegacij z območja občine in je zato večja povezanost med delegati in skupščinami gotovo važen pogoj uspešnega dela delegatov.
Delegati SR Slovenije v zveznem zboru tudi predlagajo, naj bi preučili, kaj onemogoča občinskim skupščinam, da bi zavzemale stališča o vprašanjih iz delovnega področja zbora.
ODSLEJ SVET ZA LJUDSKO OBRAMBO, VARNOST IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
Kot stalno delovno telo občinske skupščine Velenje bo v prihodnje namesto sveta za ljudsko obrambo deloval svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. Štel bo 19 članov.
Za predsednika sveta je predlagan Nestl Žgank, predsednik občinske skupščine, za tajnika pa Viktor Ma-zej.
ODPRAVA OSNOVNE ŠOLE V SKORNEM
V Skornem je bila zgrajena podružnična šola že leta 1924, in sicer za potrebe tamkajšnjega šolskega okoliša. Prva leta je obiskovalo šolo do največ 64 učencev, zadnja leta pa število učencev stalno upada. Do konca šolskega leta 1973/1974 je na tej šoli poučeval en sam učitelj, in sicer učence dveh razredov, združenih v enem kombiniranem oddelku. Po končanem 4. razredu so učence prešolali na centralno šolo v Smartnem ob Paki.
Kljub večkratnim razpisom v šolskem letu 1974/1975 za za podružnično šolo v Skornem niso mogli dobiti učitelja. Učence so zato prešolali v Šmartno ob Paki. In ker bi bilo do konca šolskega leta 1981 /1982 na šoli v Skornem v poprečju le po 8 do 9 učencev, je posebna strokovna komisija predlagala skupaj s svetom centralne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki, da se osnovna šola v Skornem ukine.
PREDLOGI KOMISIJE ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN
KADROVSKE ZADEVE
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine občine Velenje predlaga zborom občinske skupščine v obravnavo in odločanje naslednje predloge:
-	imenovanje 16 članskega gradbenega odbora za izgradnjo dijaškega doma rudarskega šolskega centra Velenje,
-	imenovanje delegatov občinske
Vprašanja delegatov in odgovori
1.	VPRAŠANJE
„Združeno delo je sprejelo v obravnavo, oziroma v potrditev Samoupravni sporazum za na novo formirano samoupravno interesno skupnost ZA VARSTVO PRED POŽARI.
Obravnava po kolektivih, rok sprejema, določitev podpisnika in podpis je predviden že nekje 20. novembra 1976. Za pristop k podpisu obveznosti se moramo organizirati tako, da sporazum obravnavamo na zborih delovnih ljudi.
Sigurni smo, da je podpis obveznost v alternativi za finančna sredstva. Finančne strukture, razvoj požarne varnosti in ob tem potrebni kadri za požarno varnost, ki se bodo napajali iz teh sredstev (število izvršiteljev), tega pa sporazum ne določa, kar je po naše najbolj bistvenega značaja.
Zato delegati konference prosimo avtorja tega sporazuma, da poda in dopolni sporazum in posreduje te zahtevane dodatne obrazložitve."
(Vprašanje je postavil delegat Anton Šporin v zboru združenega dela na seji občinske skupščine 29.10.19760
ODGOVOR:
Podpis samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom ne nalaga podpisnikom samo obveznosti za finančna sredstva, temveč obravnava širše delovno področje nalog skupnosti, kar je še posebej obravnavano v 6. in 10. členu predlaganega osnutka samoupravnega sporazuma. Pred organe te skupnosti so postavljene izredno odgovorne naloge na področju družbenega interesa uresničevanja varstva pred požari in drugimi elementarnimi nesrečami, pri tem pa seveda tudi združevanje sredstev, potrebnih za uresničevanje dolgoročnih, srednjeročnih in letnih programov razvoja požarne varnosti.
S samoupravnim sporazumom je naloženo organom te skupnosti, da izdelajo in sprejmejo programe dela ter merila delitve in uporabe sredstev, ki se bodo zbirala s samoupravnim sporazumom. Programi za uresničevanje nalog s področja požarnega varstva so v obdelavi in bodo predloženi v obravnavo javnosti takoj po prvem zasedanju skupščine SIS za varstvo pred požarom.
Viri prispevkov v višini 0,5 % od bruto dohodka organizacij združenega dela, samoupravnih in drugih skupnosti pomotoma niso bili določeni v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi SIS za varstvo pred požarom, kar se je dopolnilo na podlagi sprejetega sklepa na ustanovni skupščini te interesne skupnosti, bili pa so zajeti v samoupravnem sporazumu o temeljih samoupravnega plana razvoja požarnega varstva v občini Velenje za obdobje 1976-1980, katerega so vsi podpisniki sprejeli.
(Odgovor je dal Oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Velenje.)
2.	VPRAŠANJE
Delegat zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje je na seji občinske skupščine dne 13. 12. 1976 postavil naslednje delegatsko vprašanje:
„Kdaj bo možno dobiti v obrobne kraje naše občine telefon?
3.	VPRAŠANJE
Na seji občinske skupščine je delegacija Krajevne skupnosti Plešivec posredovala naslednje delegatsko vprašanje:
„Na seji delegatov smo razpravljali o PTT storitvah. Vsi delegati in vaščani so mnenja, da bi lahko pošta dostavljala vsak dan redno pošto v obrobne kraje naše doline. Večkrat se zgodi, da dobimo dnevne časopise stare tudi po tri ali štiri dni. Sami se sprašujemo, ali kupujemo dnevnike ali papir za kurjavo.
Prav tako bi morali počasi misliti na telefonsko zvezo, da bi bil kraj bolj povezan z dolino in svetom v primeru elementarnih nesreč in drugih nezgod (pomoč zdravnika, živin oz dravnika, LM).
Predlagamo za leto 1977 ali 1978:
1. Redna dostava pošte vsak dan (1977)
2. Napeljava telefonov."
ODGOVOR:
Na obe vprašanji nam je poslalo Podjetje za PTT promet Celje naslednji odgovor:
1.	Avtomatska telefonska centrala v Velenju bo predvidoma v mesecu marcu povečana za 1600 naročniških telefonskih priključkov. Zaradi potreb, ki so znane in predvsem prisotne v centru Velenja, bodo telefoni vključeni prvenstveno na področjih, kjer že obstoja ustrezna krajevna telefonska mreža in na področjih, kjer je izgradnja telefonske mreže že načrtovana (naselje Šalek-Gorica).
V	srednjeročnem programu razvoja ni predvideno kompleksno obravnavanje in vključevanje telefonskih priključkov z obrobnih področij v sedanjo avtomatsko telefonsko centralo.
Izgradnjo telefonskih omrežij na obrobnih predelih bo v skladu s potrebami možno realizirati šele po izgradnji in vključitvi nove avtomatske telefonske centrale v Velenju, ki bo imela ustrezno kapaciteto naročniških telefonskih priključkov.
V	kolikor pa obstajajo težnje, da se posamezna naselja vključijo v avtomatski telefonski promet le z nekaj telefonskimi številkami, pa je možen konkreten pristop k tehničnim rešitvam s pogojem, da bodo zagotovljena potrebna finančna sredstva.
2.	Na področju ptt enote Velenje je zajeto v 6 x tedensko dostavo 92 % in v 3 x tedensko dostavo 8 % prebivalcev, medtem ko je ta % v okviru ptt podjetja slabši, saj je v 6 x tedensko dostavo zajeto le 82 % in v 3 x tedensko 18 % prebivalcev.
Poleg neposredne dostave so pri ptt enoti Velenje zajeta preko izpostavljenih predalčnikov v posredno dostavo sledeča naselja: Paški Kozjak, Lopat-nik, Škalske Cirkovce del, Šmartinske Cirkovce del, del Silove in Podkraja. V naselje Plešivec je 3 krat tedenska dostava za 40 gospodinjstev, ostala gospodinjstva pa so zajeta v posredno dostavo preko poštne zbiralnice.
Na podlagi zbranih podatkov je ugotovljeno, da je za Plešivec dnevno le cca 30 pošiljk od tega 9 dnevnikov. Naselje Plešivec je razvlečeno in hribovito področje, cestne povezave pa so slabe, zato je nemogoče, da bi bila dostava v celotno naselje.
Dostavljač, ki poleg naselja Plešivec dostavlja še pošiljke za naselja Skale, Škalske Cirkovce in Hrastovec ne zmore vsakodnevno dostavljati tudi v naselje Plešivec, zaposlitev dodatnega dostavljača pa bi bila ekonomsko neupravičena in bi povzročila še dodatne stroške v dostavo, kjer se pa zaradi neekonomskih čen poštnih storitev še sedaj ustvaija izguba.
V	razvojnem programu ptt prometa do leta 1980 predvidevamo, da bo na področju ptt enote Velenje v 3 x tedenski dostavi le še 4 % prebivalcev.
V	skladu s planiranim porastom poštnih pošiljk načrtujemo, da se je z realizacijo srednjeročnega programa kvaliteta dostave delno izboljšala tudi za področje Plešivec.
3.	V letu 1976 je bil vsem krajevnim skupnostim in temeljnim organizacijam združenega dela dostavljen srednjeročni plan razvoja ptt prometa Celje.
TOZD-u za PTT promet Velenje predlagamo, da po potrebi organizira razgovore o planu razvoja z namenom, da se čimširši krog,uporabnikov seznani s programom razvoja in problematiko ptt dejavnosti.
skupščine v svet vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje ter v zbore delavcev posameznih osnovnih šol.
GRADBENI ODBOR
ZA IZGRADNJO DIJAŠKEGA DOMA V VELENJU
Lani je sprejela skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije program gradnje domov za učence in študente v naši republiki v obdobju 1976
-	1980. Program vključuje tudi gradnjo dijaškega doma v Velenju, ld naj bi sprejel prve učence že na začetku prihodnjega šolskega leta.
Rudarski šolski center Velenje je predlagal, da naj bi gradbeni odbor sestavljali: Ivan Atelšek, Ivo Jamni-kar, Dušan Janežič, Slavko Janežič, Vitomir Kolšek, Jože Miklavc, Franc Novak, Filip Orožen, Drago Šulek, Krista Vah, Matjaž Vovk, Nestl Žgank, Vlado Videmšek, Igor Zorčič, Franjo Korun in Teodor Jelen.
DELEGATI V ORGANIH UPRAVLJANJA NA ŠOLAH
Decembra lani je potekel mand at organom upravljanja v vzgojno izobraževalnem zavodu Velenje in na osnovnih šolah.
Predlagano je, da naj bi v svet vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje delegirali Lada Zakoška kot delegata občinske skupščine, ki je ustanoviteljica zavoda, ter Franja Flisarja kot delegata zbora krajevnih skupnosti.
V zbor delavcev osnovne šole Anton Aškerc v Velenju je predlagan Marjan Marinšek, v zbor delavcev osnovne šole Biba Roeck Šoštanj Ivan Ojsteršek, v zbor delavcev osnovne šole Bratov Letonje v Smartnem ob Paki Alenka Podgoršek, v svet osnovne šole Gustav Šilih v Velenju Marija Juhart, v svet osnovne šole Karel Destovnik - Ka-juh v Šoštanju Aleksander Samobor ter v svet osnovne šole Miha Pintar
-	Toledo v Velenju Erno Rahten.
IZHODIŠČA DAVČNE
POLITIKE V OBČINI ZA LETO 1977
Z vsakoletnim dogovorom občin usklajujemo davčno politiko oziroma določamo načela za usklajevanje davčne politike, ukrepe za razvoj davčnih služb ter nekatera druga temeljna vprašanja za izvajanje davčne politike.
Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1977 usklajuje posamezne davke, za druge pa postavlja okvire, v okviru katerih naj bi občinydoločale davčno politiko za tekoče leto; nekaterih področij davkov pa dogovor ne omenja. Ob tem je mogoče ugotavljati, da so področja davkov v posameznih občinah pri nas še dokaj različno urejena, zato je treba pospešiti usklajevanje davčne politike in kar največjo enotnost davčnega sistema.
Na posvetovanju v Velenju 21. januaija 1977 so predstavniki strokovnih služb davčnih uprav občin celjskega območja sklenili predlagati svetu občin celjskega območja izhodišča za usklajevanje davkov v letu 1977 na področju obdavčevanja dohodkov iz kmetijske dejavnosti, obrti, davkov na promet rabljenih avtomobilov, davkov na dohodek od premoženja ter davkov na promet nepremičnin. Predlagano pa je bilo tudi povečanje stopnje davka na dohodek od gozdov.
KATERE DAVKE IN TAKSE BOMO PREDPISALI V OBČINI VELENJE?
V občini Velenje so stopnje navedenih davkov usklajene s stopnjami davkov, določenih z republiškim dogovorom o usklajevanju davčne politike za letošnje leto. Niso pa povsem usklajene s stopnjami, ki so predlagane v občinah celjskega območja.
S sprejetjem srednjeročnega programa razvoja malega gospodarstva smo se v občini Velenje dogovorili tudi za ustrezno davčno politiko do obrtne dejavnosti, zato ni primerno, da bi povečevali obstoječe stopnje davkov iz te dejavnosti. Večji obseg dohodkov iz tega področja je mogoče doseči z doslednejšim ugotavlja-
njem realno doseženih dohodkov, kar je v skladu tudi z načelom, da za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb prispeva več tisti, ki dosega večji dohodek.
V	letu 1977 bo predpisala občina Velenje naslednje davke in takse, so po zakonu dohodek občine, sicer davek iz kmetijske dejavnosti, davek iz obrtne dejavnosti, davek od intelektualnih storitev, davek od avtorskih pravic, davek na dohodek od premoženja, davek od premoženja, davek na dobitke od iger, davek od prometa proizvodov in storitev, davek na promet nepremičnin tei takse.
V	občini Velenje so v skladu ; določbami zakona o davkih obča nov razdeljena zemljišča v štiri sku pine katastrskih občin in bodo pred pisane, kot doslej, proporcionalni stopnje davka iz kmetijske dejavnosti. Stopnja davka na dohodek od gozdov bo v letu 1977 predpisana) višini 20 %. Pri davkih od obrtne de javnosti bodo predpisane v republi škem merilu usklajene stopnje, in si cer od osnov, ki presegajo dohodek, ki se šteje za osebni dohodek. Ostale vrste davkov so v celoti usklajene s stopnjami v republiškem dogovoru o davčni politiki v letu 1977, zato ne bo prišlo do bistvenih sprememb.
Pri predpisovanju davčnih olajšav nekaterih vrst davkov pa je potrebno v letu 1977 uskladiti davčne olajšave z zakonom o davkih občanov in z republiškimi izhodišči davčne politike za ietošnje leto. Tako je po trebno razširiti davčne oprostitve za nove zavezance, ki odpirajo v občin obrtno dejavnost, za čas 6 mesecei oziroma leto dni od pričetka obn tovanja. Glede na to, da za nekaten vrste obrtne dejavnosti te olajšave a obstojajo, je potrebno v skladu programom o razvoju malega gospo darstva v občini Velenje razširiti še te olajšave na tiste dejavnosti, kijih obravnava program o razvoju malega gospodarstva kot prioritetne dejavnosti.
POOBLASTILO IZVF& NEMU SVETU ZA POD PIS SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O OSNO VAH PLANA SIS NA PRESKRBOVALNEM OB-
M0CJU ELEKTRO CE
LJE ZA OBDOBJE 1976-1980
Zakon o temeljih sistemi družbenega planiranja in druž benega plana Jugoslavije dolo ča, da mora tudi območna in teresna skupnost elektrogospo darstva skleniti sporazum o osnovah plana samoupravne in teresne skupnosti na preskrbo valnem območju s člani inte resne skupnosti in občinskim skupščinami.
Sporazum, ki ga predlaga samoupravna interesna skup nost na preskrbovalnem ob močju Elektro Celje, je poseb no pomemben za področje pla niranja razvoja elektrogospodai stva na njenem območju. Sporazum ne vsebuje opredelitev zi združevanje sredstev uporab nikov električne energije, tem več le opredelitve glede zagotavljanja skladnega razvoja ! kontinuiranim in sočasnim pla niranjem ter izvajanjem plana Nadzor nad uresničevanjem ii izvajanjem sporazuma pa b< izvajala skupščina Je interesni skupnosti.
Ker občinska skupščina doslej ni obravnavala sporazumoi o osnovah planov, ki so jih spre jemali podpisniki na ravni re publike in občine za posamezn področja, je predlagano, di podpiše sporazum o osnoval plana samoupravne interesni skupnosti na preskrbovalnem območju Elektro Celje za o dobje 1976 - 1980 občinski izvršni svet.
delegatski nas čas
Jubilej pevskega zbora
Rešena iz Starega piskra
! *
Terezija Dermol
Dermolova domačija v Družmiiju leži na lepem sončnem kraju. Še bolj prijazni kot sam kraj so ljudje, ki tam prebivajo. Iskali smo Terezijo. Ko smo prišli je ravno pospravljala po stanovanju. Odložila je delo in nas povabila k mizi. Pogovor o časih od leta 1941 do 1945 je kaj hitro stekel.
Terezija je bila doma na Ušenovi kmetiji v Lokovici. Ko se je pričela vojna, je hitro stopila v stik s partizani. Junija leta 1944 pa je bila izdana in Nemci so prišli ponjo. Pred nosom jim je pobegnila, vendar nikoli ne
bo pozabila strahu, ki ga je prestala, ko so švigale krogle mimo njene glave, vendar ji je uspelo pobegniti v partizane. Priključila se je terencem okrajnega odbora OF Šoštanj, vendar ni dolgo ostala z njimi. 24. avgusta, ko so prenočevali na seniku v Za-vodnjah, jih je nekdo izdal. Terezijo in Miha Kortnika so Nemci ranjena ujeli. Odpeljali so ju v celjsko bolnišnico, kjer se je zdravila dva meseca. Bila je hudo ranjena v nogo. Ko je nekoliko okrevala, so jo zaprli v celjskem piskru. Njeno mamo so med tem časom izselili v Nemčijo, kjer je v taborišču umrla.
Terezija pa tudi v zaporu ni ostala dolgo. V noči iz 14. na 15. november so partizani napadli celjski stari pi-sker, od koder so rešili zapornike. Tistega dogodka se spominja takole: „Slišali smo jih, kako so nas priganjali, da naj zbežimo, ker je svoboda. Nismo mogli verjeti, da so res partizani v taborišču. Mislili smo, da si nas je gestapo na ta način hotel privoščiti, da bi nas potem lahko postrelili. Ker pa smo končno spoznali nekatere med njimi, smo zbežali z njimi. Hudo me je še bolela no-
ga, zato sem odšla s sojetnicama v Rožno dolino, kjer pa sta me zapustili, ker sem težko hodila. Sama sem se napotila proti Celju, kjer sem imela teto."
Kljub temu, da ni vedela, če ji bo uspelo priti z ranjeno nogo do tete, je le prišla. Pri njej je ostala dva dni. Ozračje je bilo nevarno. Nemci so bili besni. Iskat jo je prišla prijateljica Terezija Praprotnik s konjsko vprego. Oblekla se je v staro ženico in še sama ne ve, kako jima je uspelo priti do prijateljičinega doma. Pri njih je ostala do konca vojne.
Terezija Dermol ima dve priznanji, in sicer medaljo zaslug za narod s srebrno zvezdo in medaljo hrabrosti.
MIRA TAMŠE
Kako naj Sonja dela?
Ob mednarodnem dnevu žena počastimo žene na delovnih me-sttih in matere. Kako pa je s tistimi, ki so prikrajšane za delo, ki so pnrikrajšane za materinstvo. Kdo jih bo na ta dan počastil? Za žene innvalidinje bo poskrbelo društvo invalidov. Povabili jih bodo na svvečanost, ki bo v prostorih družbene prehrane REK Velenje. Ne-hflote pa se postavi vprašanje: je to dovolj, je dovolj, da se nanje
«tinnmni Mmri društvo invalidov?
sppomni samo društvo invalidov'
Naša bralka Lojza Zaleznik nas je oppozorila, da premalo pišemo o ljijudeh, ki so kakorkoli prizadeti. V zaačetku tega tedna sem potrkala na njijena vrata. Tudi ona je članica dru-šttva invalidov, zato jih pogosto obbišče. Pozna njihovo življenje, kije teežko, ki je pozabljeno, skratka, ve-čiiinoma so prepuščeni sami sebi.
Odpravili sva se v Topolšico, kjer žtfivi Sonja Jelen. Sonja je dekle vesele e narave, ki nerado sedi za zaprtimi stitenami, ne mara samote, zato je bi-laa nadvse vesela, ko sva prišli. Z Lcojzko sta že dolgo prijateljici in pnrav ona pozna tegobe njenega živ-Ijejenja. Sonja živi z očetom Stane-toom, ko pa sem jo obiskala, sta bila peri njej tudi stric in teta.
O tistih prvih Sonjinih otroških leetih je spregovorila njena teta: „Ve-st»te Sonja je vojna žrtev. Rodija seje mned vojno v Mostaiju. Mama ji je unmrla za tuberkulozo, ko ji je bilo le ddevet mesecev. Zanjo in za njeno stitarejšo sestro je skrbela desetletna ddeklica, oče pa je bil v vojski. Raz-mnere so bile zelo slabe, deklici sta bbili podhranjeni in tuberkulozni. Ta-kcco sta živeli dobro leto, nato pa smo jilih odpeljali k stari mami. Stanetova žežena Iva jih je odpeljala v bolnišni-
co. Zelo dobro je skrbela zanju, tako se je starejša pozdravila, Sonji pa se ni dalo več pomagati."
Sonja je shodila s 13. letom in takrat začela obiskovati tudi prvi razred osnovne šole. Po končani osnovni šoli je naredila še strojepisni tečaj in se zaposlila za določen čas v Gali-*pu. Nato je čakala 10 let na zaposlitev in jo končno dobila v kiosku Tobaka pri železniški postaji v Šoštanju, kjer je delala pet let in pol. Nekega večera se je vračala iz službe. Ni bila dovolj pozorna in padla je pod vlak. Njeno življenje je viselo na nitki, devet dni je bila v nezavesti, a po dveh letih in pol si je opomogla, vendar pa so jo morali odnesti iz bolnice. Da bi še kdaj hodila, ni bilo nobenega upanja. Sonjina volja do življenja pa je bila večja. Ob podpori dr. Fijavža je šla v Rimske Toplice, od koder je odšla sama. Ko se je pozdravila, so jo pri Tobaku v Ljubljani invalidsko upokojili. Tako je bila upokojena eno leto.
Kot sem že omenila je Sonja vedro in veselo dekle, ki ima rado družbo. Ima nekaj prijateljic s katerimi se rada odpravi na ples. Gre lahko samo, kadar pride po njo katera od prijateljic, saj je sama presla-
botna. Tako je hodila v družbo tudi takrat, ko je bila invalidsko upokojena. To pa nekomu ni bilo všeč in Sonja je morala na specialni pregled v Ljubljano, kjer pa ji je zdravnik dejal: „Če lahko hodite po lokalih, lahko tudi delate." In tako je Sonja
izgubila pokojnino. Pri Tobaku
Ljubljana so ji ponudUi, da bi odšla
v kiosk v Starem Velenju, kljub temu, da so dobro vedeli, da ne bo mogla prenašati časopisov od Pošte do tja. Dela torej ni mogla sprejeti. Prijavila se je na zavod za zaposlovanje in čaka na delo še danes. O tem pravi: „Res ne morem delati, poglejte, saj vidite, da komaj hodim, vendar bi rada delala. Rada bi skrbela sama zase, zakaj bi me le moral vzdrževati oče? Na zavodu za zaposlovanje pa so mi dejali, da mi oni res ne morejo pomagati."
Predsednik društva invalidov Edo Centrih si je prizadeval, da bi postavili kiosk Dela pred vhodom v bolnišnico Topolšica. Tu bi lahko delala Sonja. Vendar pa so se premislili in ga postavili pred Planiko. Tam Sonja ne more delati, ker ne more nositi časopisa od pošte po stopnicah do Planike. Torej Sonja čaka, da bo lahko delala.
In kaj naj napišem za konec? Vsakdo, ki pozna Sanjo, ali pa jo je videl samo enkrat, lahko spozna, da ni sposobna delati, če pa že mora, zakaj ji ne poiščejo dela, ki bi ga lahko opravljala? Sonja ne zaupa, vendar veruje v življenje, zato tudi čaka, čaka celo življenje . ..
MIRA TAMŠE
t
■ i i
i	t J
t ■hk.
II
Sonja ne mara samote. Ko sva jo z Lojzko Zaleznik (levo) obiskali, sta bila pri njej stric in teta.
Št. 9 (368) -4. marca 1977
o Konceriom v Knjižnim i\uiiunmyči umura veienje je iiiuski pevski zuvr upuKOjencev iz
Velenja proslavil 15-letnico delovanja — Pevci, kar 5 jih je starih več kot 70 let, najstarejši pa je Jože Meža, so mladim resnično lahko za zgled
S koncertom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi je moški pevski zbor upokojencev iz Velenja, ki ga vodi Milan Marguč, proslavil 15-letnico obstoja.
„Jesen je čas, ko se narava obarva z najlepšimi barvami, ko opravi svoje delo in razdeli svoje darove," smo slišali na jubilejnem koncertu. „Tako preživljajo tudi možje, člani moškega pevskega zbora upokojencev, jesen svojega življenja, ko so izpolnili svoje dolžnosti in dali skupnosti svoje moči. Toda, kakor se jesen obda s svojim žareče obarvanim plaščem, tako so sprejeli ti možje pesem za svojo spremljevalko."
Velenjski upokojenski moški pevski zbor je bil ustanovljen leta 1962. V 15 letih truda in tovarištva so bili vselej poplačani, kadar je po težkih vajah zazvenela pesem v vsej svoji lepoti, predvsem pa je zvenela v njihovih srcih. Prvič so se pevci zbrali 8. februaija 1962. leta. Že prej so radi prepevali, zato brez pesmi niso mogli živeti. 8 članov prepeva v zboru vse od njegove ustanovitve. V začetku jijfi je vodil Janko Lukman, nato Izidor Floijan, zdaj pa jih že devet let vodi Milan. Marguč. Najstarejši član je Jože Meža, ki je dočakal 74 let, nad 70 let pa je starih kar 5 pevcev. Skoro vsi imajo Gallusovo značko.
Prvi nastop so doživeli na nastopu moških pevskih zborov na zboru
Svobod v Celju. Prvi samostojni nastop pa so imeli v Šentilju 20. julija 1963. leta. Nastopili so tudi v Laškem, Trbovljah in nazadnje na reviji upokojenskih pevskih zborov v Celju.
Pevci se radi spominjajo prehojenih poti. Prve vaje so imeli v stari šoli, ki je ni več, kar v hišnikovi kuhinji. Ti skromni začetki so dokaz, da veselje do petja premaga vse težave.
Mladim so lahko za zgled, prav tako za zgled pa so vsem, ki žele ohraniti svojo zdravo moč še v poznih letih. Naj jim, jubilantom, zveni pesem še naprej tako čisto in vedro tudi vnaprej.
Na koncertu v knjižnici Kulturnega centra Velenje se je moški pevski zbor upokojencev iz Velenja predstavil z desetimi pesmimi. Izbrali so tiste, ki so jim k srcu prirasle in ki jih ne smemo pozabiti, saj so biseri naše glasbene kulture.
Moški pevski zbor velenjskih upokojencev na jubilejnem nastopu 25. februarja 1977
Vzgojna razstava
Letošnja razstava Likovni svet otrok je namenjena pouku likovne vzgoje na osnovnih šolah — Svečane otvoritve so se v soboto udeležili učenci-razstavljalci in njihovi pedagogi, predstavniki Pionirskega lista in komisija v sestavi Helene Berce — Golobove, Nedeljka Bečanca in Vlada
Potočnika
y vzgoja
1Z0
braževanje kultura
Na osnovni šoli Karel Destov-nik Kajuh v Šoštanju so odprli v soboto, 26. februaija, že deveto tradicionalno razstavo Likovni svet otrok. Razstavo prirejajo pod pokroviteljstvom Pionirskega lista, posvečena pa je 35.
obletnici pionirske organizacije.
PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO PRIREJANJE RAZSTAV
V imenu Pionirskega lista je podelil priznanje osnovni šoli Karla
Destovnika Kajuha za dolgoletno
prirejanje razstave glavni urednik
mM
Na razstavi je tudi delo dvanajstletnega Bena Strozaka iz osnovne šole Gustav Šilih Velenje. Slika se imenuje: Pred hlevom
Učenci Kajuhove šole so pripravili krajši kulturni program, ki so se ga udeležili učenci, katerih dela so razstavljena in likovni pedagogi. Slavnostne otvoritve pa se je udeležil tudi glavni urednik Pionirskega lista Valter Samide ter sodelavka Marta Lešnjak, prof. Emil Cesar, ki je zbral Kajuhovo biografijo in pomagal urediti njegovo sobo na tej šoli ter komisija, ki je zbrala dela za razstavo v sestavi akademske slikarke prof. Helene Berce— Golobove, prof. Nedeljka Bečanca in prof. Vlada Potočnika.
TRI ŠOLE NAGRADILI
Šola je prejela za razstavo 1243 del iz 74 osnovnih šol, komisija pa jih je izbrala 215. Trem osnovnim šolam so podelili enakovredne nagrade. Osnovna šola Franja Vrunča iz Celja je na razstavi zastopana z grafikami in z izdelki plastičnega oblikovanja. Nagradili so jo predvsem zaradi uspešne predstavitve plastičnega oblikovanja iz lesa. Osnovna šola Stranje sodeluje na tej razstavi vseh devet let. Vedno nastopajo z različno likovno in predvsem barvno problematiko. Letos se odlikujejo s čistimi grafikami in slikarskimi deli, kjer na prefinjen način obravnavajo barvno problematiko. Med nagrajenimi šolami pa je tudi prirediteljica razstave, ki domiselno in na likovno čist način predstavlja novost v učnih programih 5. razreda, to je tiskanje z različnimi programi pri grafiki. Nagradili so jo zaradi uvajanja tehničnih novosti in novih metodičnih pristopov pri likovni vzgoji.
Valter Samide, ki je na razstavi med drugim čestital vsem razstavljalcem in njihovim pedagogom in se jim zahvalil za sodelovanje.
V imenu komisije pa je na razstavi spregovorila Helena Berce Golobova, ki je med drugim dejala: „Pri postavitvi letošnje, devete razstave otroških likovnih del v Šoštanju, smo želeli prikazati več, kot so prikazale dosedanje likovne razstave. Poizkusili smo postaviti razstavo didaktično, z obrazložitvijo likovnih nalog in likovnih problemov. Ko smo pregledovali likovna dela, ki so
nam jih poslale različne šole v Sloveniji, smo ugotovili, da je to možno. Tako smo se po vzoru likovnih pedagogov Gorenjske regije lotili te dokaj zahtevne naloge.
Na razstavi predstavljena dela smo grupirali v problematiko na področju ploskega in plastičnega
oblikovanja. Pred nami se vrstijo
barvni problemi, kot so barvni
kontrasti, harmonije, svetli in temni
kontrasti, problematika kompozicije v grafiki, sliki in kiparstvu. Lahko si ogledamo različne variacije ritmičnih kompozicij, simetričnih, nesimetričnih in odprtih ter zaprtih kompozicij. O teh problemih nam pripovedujejo otroci od prvega do osmega razreda tako živo, izvirno in pestro, kot znajo samo oni. Postav-Ijalcem razstave pa je to omogočila predvsem svobodna tematika, saj smo tako lahko sestavljali likovne probleme mnogo bolj raznoliko in pestro, kot bi jih sicer pri določeni tematiki." Vsem učencem in pedagogom ter prizadevnim organizatorjem se je zahvalila za kulturni dogodek, ki bo prav gotovo vlival novih moči na področju likovne vzgoje.
Likovnim pedagogom, ki so že večkrat razstavljali, so podelili priznanja za zlato Kajuhovo glavico, tistim, ki razstavljajo drugič za srebrno in tistim, ki letos prvič sodelujejo, za bronasto Kajuhovo glavico.
Razstava Likovni svet otrok bo na osnovni šoli Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju odprta do 31. maja letos.
MIRA TAMŠE
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
RUDARSKO	•
ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE
Kadrovsko socialni sektor
Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Plastika in zaščitna sredstva
razpis u j e
naslednja prosta delovna mesta:
1.	VODJA KOOPERACIJE
Pogoji:
—	višja strokovna izobrazba (tehnično, organizacijske smeri)
—	5 let delovnih izkušenj
—	organizacijske in komunikativne sposobnosti
2.	VODJA PRIPRAVE DELA
Pogoji:
—	višja strokovna izobrazba (tehnično organizacijske smeri)
—	5 let delovnih izkušenj
—	organizacijske sposobnosti
—	moralno politična neoporečnost
: :
i
5 Rok prijave je 8 dni po objavi. • Pismene prijave sprejema Kadrovsko J Velenje, Rudarska 6.
•MMtmHNMMUH« M
socialni sektor REK Velenje,
NAŠ CAS
OBVESTILO
Obveščamo občane in individualne graditelje, ki grade stanovanjsko hišo na področju občine Velenje, ki poslovno sodelujejo z Ljubljansko banko, da sta sprejela izvršilna odbora Ljubljanske banke, podružnice Velenje,
sklep o dodatnih posojilih za stanovanjsko izgradnjo v višini 70.000 din oziroma družinsko posojilo v znesku 140.000 din.
Ljubljanska banka, podružnica Velenje, želi z dodatnimi posojili vzpodbuditi dokončanje stanovanjskih hiš in vselitev v tekočem letu.
Podrobnejše informacije lahko dobite v Ljubljanski banki, podružnici Velenje, oddelek stanovanjsko komunalnega kreditiranja, Rudarska 3/1 vsak dan od 7.00 do 14.00 ure, ob ponedeljkih in sredah pa celo do 16.00 ure.
Ljubljanska banka, podružnica Velenje
• ATLETIKA
Dva pokala in zmaga S. Miklav-žina
V	Ljubljani je bilo letošnje prvenstvo Slovenije v krosu, kjer so se pomerili med seboj najboljši tekači iz vse republike.
Trikratni zmagovalci atleti AK Velenje so bili tokrat tretji za Kladivaijem in Olimpijo.
Med posamezniki se je izkazal Stanko Miklavžina v teku mlajših mladincev na 3000 m, kjer je z veliko prednostjo pred ostalimi tekači postal republiški prvak.
Ekipno zmago so dosegle članice in mlajše mladinke.
V	konkurenci članic je zmagala najboljša tekačica Jugoslavije Breda Perger iz Maribora pred Velenjčanko Andrejo Sverc.
Zaslužne za osvojen pokal so še Marija Urankar (sedma) in Renata Zupančič (osma).
Moški:
do 25
let: 1. Milan Šulei
— Predsednik Obč. sveta zveze sindikatov Marcel Medved predaja pokal Marjani Hojan (Skupn. za zaposlovanje).
Pokal za ekipno zmago pri mlajših mladinkah pa so priborile Marina Napotnik, Irena Je-romel in Alenka Cigler.
R. Ž.
• KOŠARKA
Elektra:Domžale 94:71 (40:25)
V prvenstveni tekmi 15. kola so Šoštanjčani pripravili prijetno presenečenje, ko so premagali vodečo ekipo na lestvici košarkarje Domžal z visokim rezultatom 94:71 (40:25).
Košarkarji Elektre so prikazali izredno igro, posebej pa sta se izkazala Janko Jošt, ki je dosegel kar 30 košev in Breznik z odlično obrambno igro pod košem. Koše so dosegli še: Jerič 8, Kristan 2, Klemenak 14, S. Jošt.4, Hliš 6, Breznik 17, Fuerst 2 in Keblič 10.
Šoštanjčani so dosegli 9 zmag in so z 18 točkami na lestvici peti.	R. Ž.
(TGO elektr.) 1:09,7, 2. Mirke Klamfer (TUŠ) 1:09,9, 3. Milar Žohar (TGO DSSS) 1:10,0, 4 Drago Krenker (TGO elektr.; 1:12,0, 5. Ivan Borovnik (REK priprave) 1:12,9.
od 25 - 35 let: 1. Herber Košič (SŠZD) 1:05,1, 2. Toni Ravnjak (TGO DSSS) 1:07,4 3. Alojz Bole (TEŠ) 1:08,0, 4 Jože Silovšek (ERA) 1:08,1, 5 Zdenko Silovšek (TGO vzdrž. 1:08,6.
od 35 - 45 let: 1. Janez Do lanc (TEŠ) 1:05,6, 2. Tone Hoj nik (TEŠ) 1-07,9, 3. Marjar Mljač (Vegrad) 1:19,7, 4. Juri Veršec (TGO poh.) 1:20,0, 5 Marjan Pusovnikk (TEŠ 1:21,3.
nad 45 let: 1. Jože Lorbel (REK DSSS) 33,0, 2. Ferdc Tamše (TEŠ) 33,4, 3. Bojar Glavač (Gimn.) 34,7, 4. Franc Žohar (TGO DSSS) 37,8, 5. Fi lip Vrtovec (Lekarna) 42,2.
Ekipno:
Ženske: 1. Zasebni sektor Velenje 83,2, 2. Termoelektrarna Šoštanj 90,6, 3. Rud. šolski ,! center EKO 92,7, 4. GIP Vegrad 93,5, .5. TGO Gorenje j DSSS 94,4.
Moški: 1. Termoelektrarna Šoštanj 201,5, 2. TGO Gorenje ! DSSS 208,0, 3. TGO Gorenje elektronika 216,9,4. Rudarsko-elektroenergetski kombinat ESO 219,9. 5. GIP Vegrad 220,6.
R. Ž.
V torek, 8. marca bo po ulicah Velenja I. mednarodni tek žena — V Velenju bodo
nastopile znane atletinje
V torek, 8. marca popoldan bo v središču Velenja velika mednarodna športna manifestacija — I. mednarodni tek žena v počastitev mednarodnega Dneva žena.
Atletski delavci Velenja bodo tako uresničili že nekaj let staro idejo atletskega trenerja Valter-ja Stajnerja, da bi v Velenju izvedli izjemno atletsko prireditev — mednarodni tek žena po ulicah Velenja ob prazniku žena.
Zamisel so podprli občinska konferenca SZDL Velenja, krajevne skupnosti mesta Velenje — levi in desni breg ter Šmartno. Atletski delavci AK Velenje so tako pristopili k organizaciji te športne manifestacije. V razmeroma kratkem času so uspešno opravili zahtevno organizacijsko delo. I. mednarodnega teka se bodo udeležile atletinje iz iO držav - Avstrije, Romunije, Bolgarije, Madžarske, Poljske, Anglije, Italije, ZR Nemčije, Danske in Jugoslavije. Naj naštejemo še nekaj imen tekačic: iz Poljske Branislava Ljudmi-
kovska, Celina Sokolovska, Mo-nika Geisler, Bolgarke Ronuvyana Tchavdarova, Vasi-lina Anzina, Jerina Radčeva, predstavnici Danske Dorte Rassmusen, Lis Moeller-Nielsen, Avstrijke Marija Schrotter, Mo-nika Lacker, Ani Elinger in Ani Klemenjak. Sodelovale bodo seveda tudi vse najboljše tekačice Jugoslavije - Breda Perger, Andreja Sverc, Liljana Šušnjar, Nada Sober in druge.
Pred glavnim tekom bodo v štafetnem teku 3 x 600 m nastopile pionirke, za njimi pionirji v štafeti 3 x 1000 m, kjer bodo sodelovali tudi tekač iz Trsta (športno društvo BOR)
in Maria Elent iz avstrijske Koroške.
Tudi tek članov na 6000 m bo z mednarodno udeležbo — sodelovali bodo najboljši tekači sosednje Avstrije.
Start in cilj vseh tekov bo na Titovem trgu; tekli pa bodo po krožni progi dolgi 500 m.
Pokrovitelj I. mednarodnega teka žena je TGO Gorenje Velenje. Prireditev so podprli tudi
ru d arskoelektroenergetski kombinat Velenje, Ljubljanska banka podružnica Velenje in druge delovne organizacije v občini in izven nje.
R. Ž.
Mate Parlov s svojim trenerjem Nellom Barbado-ro na pripravah za dvoboj v Velenju.
Nasprotnik M. Parlova Francoz Christian Ponce-let
Mate Parlov nastopa v Rdeči dvorani
V soboto, 5. marca bo v Rdeči dvorani v Velenju revija boksa — Osrednja predstava bc dvoboj profesionalcev v poltežki kategoriji Parlov : Poncelet
URNIK TEKMOVANJA 8. MARCA:
15,30 - svečana otvoritev na Titovem trgu 15,45 - tek štafet 3 x 600 m pionirke 16,00 - tek štafet 3 x 1000 m pionirji 16,20 - tek članov na 6000 m 16,50 - tek mladink na 2000 m 17,15 - mednarodni tek žena na 3000 m
R. Z.
»Kajuhov pokal 77"
V soboto in nedeljo, 19. in 20. 2. 1977 se je začelo tradicionalno tekmovanje za „Kaju-nov pokal 1977", in sicer v šahu. Tekmovanje je bilo na Osnovni šoli Antona Aškerca v izvedbi ŠŠD. Udeležba tekmovalcev je bila iz KS in šol še kar zadovoljiva, iz TOZD pa že vrsto let nazaj čutimo premajhno udeležbo, vendar za to ne najdemo pravega vzroka. Rezultati tekmovanja v šahu: OO ZSMS v KS: 1. OO ZSMS ŠMARTNO Velenje I, 2.
OO ZSMS Desni breg, 3. OO ZSMS Gorenje
OO ZSMS v TOZD: 1. OO
ZSMS Gorenje - DSSS, 2. OO ZSMS REK - Jamske gradnje, 3. OO ZSMS RŠC-RPP
OO ZSMS na OŠ: 1. OO ZSMS OŠ MPT I, 2. OO ZSMS OŠ A. A. I, 3. OO ZSMS OŠ Biba Roeck
OO ZSMS na srednjih šolah: 1. OO ZSMS Gimnazija, 2. OO ZSMS Dom II, 3. OO ZSMS DOM I
V rdeči dvorani v Velenju bo v soboto, 5. marca, revija profesionalnega boksa, kjer se bo med seboj pomirilo osem priznanih profesionalnih boksarjev Evrope in Južne Amerike.
Osrednja predstava bo dvoboj med profesionalnim prvakom Evrope Matom Parlovom in Francozom Christianom Ponceletom.
Nasprotnik Mate Parlova je 30-letni boksar, ki slovi kot vztrajen borec v ringu. Profesionalec je postal leta 1969 in do leta 1973 ni doživel poraza. Od tega časa je 14-krat zmagal, 7-krat s KO. Večkratni francoski prvak, naslov pa je izgubil
pred kratkim, ko gaje premagal rojak Robert Amary, ki ga je Parlov premagal v svoji drugi profesionalni borbi v Milanu leta 1975.
Nič manj pa ne bodo zanimive uvodne borbe, kjer se bodo srečali trije italijanski boksarji z dvema Argentincema in Brazilcem.
Tako se bodo borili: Welter kategorija - 6 rund ERNESTO BERGAMASCO (Italija) -JUAN JOSE GIMENEZ (Argentina) Težka kategorija - 8 rund LORENZO ZANON (Italija) -VASCO FAUSTINHO (Brazilija) Polsrednja kategorija — 8 rund CIRO SETA (Italija) -
V soboto in nedeljo, 5. in 6. 3. 1977, pa je na sporedu tekmovanje v plavanju.
T. Ž.
Svečan zaključek DŠI
Med moškimi so imeli največ uspeha tekmovalci TGO Gorenje, med ženskami pa predstavnice skupnosti za zaposlovanje
V pristojnosti številnih delavcev športnikov in predsednikov osnovnih organizacij sindikata so v restavraciji Rudar podelili diplome, kolajne in pohvale najboljšim posameznikom in ekipam TOZD za dosežke v tekmovanju delavskih športnih iger za preteklo leto. Tekmovanj, ki jih je organizirala komisija za oddih in rekreacijo pri Občinskem svetu sindikatov Slovenije
Velenje, se je udeležilo blizu 2000 delavcev športnikov, ki so tekmovali v smučanju, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu, plavanju, košarki in odbojki.
V konkurenci moških so imeli največ uspeha športniki Gorenja, med ženskami pa športnice Skupnosti za zaposlovanje Velenje.
R. Ž.
EVERLADO AZEVEDO (Argentina) Glavna borba Pol-težka kategorija — 10 rund MATE PARLOV (Jugoslavija) -CHRISTIAN PONCELET (Francija)
R. Z.
• SMUČANJE
180 delavcev smučalo
Na smučišču Partizanke na Pohorju se je zadnjo nedeljo pomerilo v veleslalomu 180 delavcev delovnih organizacij velenjske občine. Tekmovanje je bilo v okviru delavskih športnih iger, ki jih organizira komisija za oddih in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje.
Tekmovali so na progi dolgi 1000 m s 27 vratci. Ženske in moški nad 45 let so imeli krajšo progo.
Tekmovanje je uspešno izvedel sodniški zbor pri smučarskem klubu Velenje.
REZULTATI:
Ženske i
do 30 let: 1. Ida Holobai (RŠC EKO) 39,2, 2. Milena Ko per (zaseb. s.) 41,3, 3. FranjE Turičnik (TGO poh.) 44,1, 4 Darinka Silovšek (TGO pral. t.; 48,5, 5. Martina Verbovšek (TGO hlad.) 50,0.
nad 30 let: 1. Krista Košič (Proj. biro) 32,0, 2. Marija Me-lanšek (TGO DSSS) 37,2, 3. Jožica Mandič (Vegrad) 39,3, 4 Erika Veršec (TES) 39,4, 5. M Rozman (ERA) 40,3.
Tek atletinj iz 10 držav
koledar
Ptetek, 4. marca: Kazimir Scobota, 5. marca: Teofil Nledelja, 6. marca: Miroslav Pfonedeljek, 7. marca: Felicita TVorek, 8. marca: Dan žena Sireda, 9. marca: Frančiška Čietrtek, 10. marca: Rastko
dežurstva
Vfelenje:
4.. 2. 1977 dr. Jadviga Kosi 5.. 2. 1977 dr. Franc Kotnik 6.. 2. 1977 dr. Franc Kotnik 7.. 2.1977 dr. Pavel Grošel
prireditve
Kinltumi center Velenje Peetkov kulturni večer:
V	počastitev letošnjega dne-vaa žena bosta v petek, 4. marca, kiulturna večera v Velenju in Šcoštanju.
V	domu kulture Šoštanj bo-dco v petek ob 11. uri odprli raz-sttavo slik akademskega slikarja Lteona Koporca iz Ljubljane, ki see bo Šoštanjčanom predstavil z izkborom 15 olj. V kulturnem spporedu bodo sodelovali Zlata Opgnjanovič, sopran, Dragiša 0|)gnjanovič bas, in pianistka Diana Hubad. Na sporedu bodo anrije iz oper Figarova svatba, R&usalka, Faust in Seviljski bri-vftec.
Razstava ženskih ročnih del:
V	galeriji knjižnice Kulturne-gaa centra Velenje pa bodo v okkviru petkovega večera odpri, žee tradicionalno razstavo žen-skkih ročnih del, nad katero je prrevzela pokroviteljstvo ERA Welenje. Svoja dela bo razstavilo) 32 razstavljalk, ki bodo za naajbolj domiselna in izvirna dela i prejele priznanja Sveta za driružbenopolitično aktivnost že-naa pri Občinski konferenci S2ZDL. Ob tej priliki bo izšel tu-dii barvni katalog z uvodno be-seedo Zdenke Slomšek.
V	koncertnem delu bodo na-strtopili solisti ljubljanske opere: Z13ata Ognjanovič, Dragiša 0|)gnjanovič in pianistka Dana Hiubad.
Kot običajno se bo tudi ta peetkov kulturni večer pričel ob 1S9. uri.
mali oglasi
ZZAKONSKO POSTELJO z jogi vložkom, omarico za čevlje in predsobno steno ugodno prodam. Informacije po telefonu 850-591 od 18. do 20. ure.
W0ZNIKA oranžnega avtomobila „101", ki je v nedeljo, 20. februarja prvi pripeljal na kraj prometne nesreče okrog 12.45 v Črnovi na cesti Arja vas — Velenje, prosimo, da odda naslov v upravo Našega čflSfl -
TCOVORNI AVTO TAM 4500 letnik 1966 prekucnik, dolg keson, z dvigalom za nakladanje lesa, ponjavo in še rezervnimi deli, zaradi smrti ugodno prodam. Karel Stropnik, Lepa njiva 84, Šoštanj.
DDVE NATAKARICI dobita takoj službo. Polanec, Špeglova 2, Pesje Velenje.
STANOVANJE kjerkoli v Šoštanju ali v okolici išče za eno leto nemški inženir, zaposlen v TEŠ. Naslov v uredništvu.
kino
REDNI KINO VELENJE
3.	3. - četrtek ob 17.30 in 19.30 - BILLY KID JE BIL PROSTAK - ameriški barvni vestem. Režija: Sten Dragoti. Igrajo: Michael Polard, Richard Avans.
4.	3. — petek ob 16. uri — BILLY KID JE BIL PROSTAK. Ob 17.30 in 19.30-LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM -ameriški barvni film. Režija: Miloš Forman. Igrajo: Jack Nicholson, Louise Fletcher.
5.	3. - sobota ob 17.30 in 19.30 - VALDEZOVI KONJI
-	italijansko-španski barvni vestem. Režija: John Starges. Igrajo: Charles Bronson, Gill Aierland.
6.	3. — nedelja ob 16. uri — OTROŠKA MATINEJA - barvna risanka - VRABCEK ABSTINENT.
6. 3. — nedelja ob 17.30 in 19.30 - VALDEZOVI KONJI
-	italijansko-španski barvni vestem.
7.3. — ponedeljek ob 17.30
-	LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM — ameriški barvni film. Ob 19.30 - VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE -ameriška kriminalka. Režija: Ken Hughes. Igrajo: James Cu-burn, Lee Grant, Harry Andrevvs.
8.	3. - torek ob 17.30 in 19.30 - KOCKARJI II. VRSTE — italijanski barvni film. Reaja: Pollo Nuci. Igrajo: Agostina Belli, Aldo Macone.
9.	3. - sreda ob 17.30 in 19.30 - KOCKARJI II. VRSTE — italijanski barvni film.
10.	3. - četrtek ob 17.30 in 19.30 - ATENTAT - francoski barvni politični film. Režija: Iv Boase. Igrajo: John Lou Tretingnant, Michael Picolli.
KINO ŠOŠTANJ
3. 3. - četrtek ob 19.30 - PUNTARSKI PROFESOR - italijanska
komedija. Režija: Steno. Igrajo: Lando Buzanca, Rosana Podesta.
S. 3. - sobota ob 16. uri -OTOŠKA MATINEJA - ruska
.vna risanka VRABČEK ABSTINENT.
5.	3. - sobota ob 19.30 - VOHUN, KI JE UNIČIL SVOJE ZVEZE - ameriška kriminalka. Režija: Ken Hughes. Igrajo: James Cuburn, Lee Grant, Harry Andrews.
6.	3. - nedelja ob 17. in 19.30 -LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM - ameriški barvni film. Režija: Miloš Forman. Igrajo: Jack Nicholson, Lousie Fletcher.
9.	3. - sreda ob 19.30 - ATENTAT - francoski barvni politični film. Režija: Iv Boase. Igrajo: John Lou Tretignant, Michael Picolli.
10.	3. - četrtek ob 19.30 -KOCKARJI II. VRSTE - italijanski barvni film. Režija: Pollo Nuci. Igrajo: Agostina Belli, Aldo Macone.
radio velenje
Oddajamo na ultrakratko-valovnem območju na frekvenci 88,9 MHz
NEDELJA: 10.00 Glasba za nedeljsko dopoldne, 10.05 Iz našega sporeda, 10.15 Poročila, obvestila, 10.30 Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50 Minute z . .., 11.00 Na valovni dolžini Radia Velenje, 11.10 Glasba za vas, 11.30 Ekonomsko propagandni spored, 11.50 Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Poročila, obvestila.
ČETRTEK: 15.30 Igramo in pojemo, 15.35 Iz našega sporeda, 15.45 Poročila, obvestila, 16.00 Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 16.20 Domači napevi, 16.30 Povedali ste nam (Pogovori o aktualni temi), 16.40 Minute z ..., 17.00 Šaleški mozaik (Iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti), 17.15 Glasba za vas, 17.30 Ekonomsko propagandni spored, 17.50 Poročila, obvestila.
KINO - DOM KULTURE VELENJE
6.3,- nedelja ob 10. uri, otroška matineja - VRABCEK ABSTINENT - ruska barvna risanka.
7. 3. - ponedeljek ob 20. uri -LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM - ameriški barvni film. Režija: Miloš Forman. Igrajo: Jack Nicholson, Louise Fletcher.
KINO TOPOLŠICA
6. 3. - nedelja ob 15. uri - VALDEZOVI KONJI - italijansko-španski barvni vestem. Režija: John Starges. Igrajo: Charles Bronson, Gill Aierland.
VELENJE
POROKE: Ivan PETEK, roj. 1951, pek iz Malega vrha in Ana KOČE-VAR, uslužbenka, roj. 1954 iz Gorenja; Franc ZIDARN, roj. 1957, strojnik iz Podkraja pri Velenju in Marija OBU, roj. 1956, kuharica iz Podkraja pri Velenju; Anton' BRA-TINA, roj. 1953, šofer iz Ajdovščine in Cilka ŽERJAV, roj. 1953, učiteljica iz Trbovelj; Jovan KOVACE-VIC, 1950, brusilec iz Velenja in Mileva VUKAŠINOVIČ, roj. 1953, delavka iz Velenja; Marjan KRANJC, roj. 1954, viličarist iz Mislinjske Dobrave in Pavla LAM-PRET, roj. 1955, kontrolorka iz Pake pri Velenju; Viktor JURlC, roj. 1951, rudarski tehnik iz Šaleka in Milena VUClNA, roj. 1956, medicinska sestra iz Velenja, Foitova c.; Mujo BERBIČ, roj. 1956, reska-lec iz Velenja in Fatima MULALlC, roj. 1956, delavka iz Bužima; Danilo SKRUBA, roj. 1951, Žagar iz Velenja in Miljana TOPOLNIK, roj. 1948, ekonomski tehnik iz Velenja; Edo GLUSlC, roj. 1952, rudar iz Silo ve in Majda JANEŽIC, roj. 1957, delavka iz Silove; Silvo IRSIČ, roj. 1952, kovač iz Skal in Olga BRUNSEK, roj. 1953, delavka iz Skal; Franc KAMENIK, roj. 1949, šofer iz Velenja in Jožefa GROŠL, roj. 1947, delavka iz Silove; Jože ZAGOŽEN, roj. 1955, mizar iz Zg. Pobrežja in Marija DOBRAVC, roj. 1958, prodajalka iz Malega vrha; Milan FERLIC, roj. 1952, avtomeha-nik iz Trnovca in Marija FERLE, roj. 1955, prodajalka iz Šoštanja; Bogdan SKRUBA, roj. 1955, varilec iz Velenja in Marija KOREN, roj. 1955, prodajalka iz Velenja; Zvonko GOJSEK, roj. 1958, delavec iz Velenja in Miroslava PIRC, roj. 1958, delavka iz Velenja; Srečko USEN, roj. 1953, izolater iz Podkraja pri Velenju in Mojca KRIŽNIK, roj.
1958,	prodajalka iz Podkraja pri Velenju; Drago COLNARlC, roj. 1954, ključavničar iz Velenja in Jožefa POŽEK, roj. 1952, kuharica iz Velenja; Milan KNEŽEVlC, roj. 1949, strojni tehnik iz Velenja in Ljubosla-va JELEN, roj. 1957, tehnični risar iz Saleka; Rudolf GRADIŠNIK, roj. 1947, strugar iz Šaleka in Zinka SEVER, roj. 1954, uslužbenka iz Velenja; Darko GARBAJS, roj. 1957, elektrotehnik iz Velenja in Suzana SABO, roj. 1956, navijalka iz Velenja; Ferdinand KOMLJENOVlC, roj. 1941, rudar iz Šaleka in Rajka MARINKOVIC, roj. 1953, delavka iz Velenja; Franc BEVC, roj. 1955,
. rudar iz Velenja in Irena ČUŠ, roj.
1959,	delavka iz Velenja.
SMRTI: Milan PRESEČNIK, elek-tričar iz Velenja, Kajuhova 4, star 25 let; Jcžef KLEMBAS, upokojenec iz Velenja, Kidričeva 1/c, star 79 let.
ŠOŠTANJ
Rodila seje 1 (ena) deklica.
Poročili so se:
Marjan BAČOVNIK, roj. 1953, ptt delavec, Lokovica št. 88 in Stanislava BIZJAK, roj. 1953, admin. delav-ka^ Paška vas št. 15/a; Peter AZMAN, roj. 1954, reskalec, Paška vas št. 17 in Erika LUKNER, roj.
1955,	delavka v računovodstvu, Mali vrh št. 70/b; Peter REZMAN, roj.
1956,	električar, Gabrke št. 51 /a in Vera KONČNIK, roj. 1957, administrativna delavka, Plešivec št. 46; Miroslav GMAJNER, roj. 1954, absolvent, Šoštanj, Metleče št. 18 in Lidija KURNIK, roj. 1955, blagajnik investicij, Šoštanj, Cankarjeva 12.
Umrli:
Janez JEŽOVNIK, kmet, Lokovica št. 38, star 69 let; Franc STROPNIK, rudar Sv. Florjan pri Šoštanju 57/a, star 30 let-Jožef ZGOZNIK, inv. upokojenec, Šoštanj, Tekavčeva 2, star 54 let; Frančiška KOMAR, upok. delavka, Pusto polje 3, stara 55 let; Veronika BEVC, gospodinja, Mali vrh št. 68/a, stara 65 let; Dra-gotin PRAPROTNIK, inv. upokoj., Spodnje Gorče 12, star 43 let; Marija ROBNIK, upokojenka, Luče št. 66, stara 68 let; Antonija FLAJS, gospodinja, Dobriša vas št. 3/a, stara 70 let; Ignac ŠTRUC, upokojenec, Prevalje, trg št. 42, star 70 let; Mihael UDUC, upokoj. rudar, Brezno št. 2, star 66 let; Ivan SLOKAN, upokoj. delavec, Kaplja vas št. 54, star 71 let; Martin PODBREZNIK, upokoj. rudar, Turje št. 31, star 68 let.
fl.&^IUmil« (93 Celje
PROMETNO,GOSTINSKO IN TURISTIČNO PODJETJE
Objavljamo prosto delovno mesto REFERENTA v poslovalnici (v Velenju).
Pogoji:
srednješolska izobrazba in dve leti delovnih izkušenj.
Kandidat, ki bo izbran, bo združil svoje delo za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom), s posebnim pogojem 2-mesečnega poskusnega dela. Vloge sprejema splošno-kadrovski sektor podjetja Jzletnik" Celje, Gregorčičeva 7/1, v roku 8 dni po objavi.
Informacije lahko dobite po telefonu 26—752.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi, našega moža, očeta in brata
GREGORJA DREVA
ki nas je v 40. letu starosti mnogo prerano zapustil, se zahvaljujemo tovarni gospodinjske opreme Gorenje za vso pomoč ter vsem, ki ste počastili njegov spomin z venci in cvetjem v Podkraju dne 9. februarja 1977.
Žalujoči: žena Jožica, sin Branko, brat Franci in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nadvse drage mame, babice, prababice, sestre in tete
MARIJE MIKLAVŽINA
rojene Podvinšek,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence. Posebna zahvala sosedom za nesebično pomoč.
Hvala tudi dr. Zupancu in zdravstvenemu osebju v domu ostarelih občanov v Velenju. Prav tako hvala tudi govorniku Mihu Valenciju in duhovniku za obred ter godbi in
pevcem.
Žalujoči: otroci z družinami.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in brata
JOŽETA ZGOZNIKA
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sostanovalcem, prijateljem in znancem, ki so ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nama izrazili sožalje.
Posebna zahvala velja dr. Pirtovšku za dolgoletno zdravljenje, tovarniški godbi Zarja za žalostinke, govornikom za poslovilne govore, g. župniku za opravljeni obred, praporščakom društva upokojencev in Zveze borcev ter še posebej družini Kotnik iz Mozirja, ki nam je bila v nesebično pomoč v teh težkih dneh. Žalujoča žena Helena in brat Ivan z družino.
Šoštanj, dne 26. februaija 1977
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega sina, brata in strica
FRANCIJA STROPNIKA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegov prerani grob s cvetjem.
Posebna zahvala Rudarsko elektroenergetskemu kombinatu Velenje, njegovim sodelavcem iz trgovskega podjetja Nama Velenje, bratovim sodelavcem iz Gorenja in župnijskemu uradu Šoštanj.
Žalujoči: ata, mama, bratje in sestri z družinami ter nečaki.

5 Št. 9 (368) - 4. marca 1977
NAS ČAS
7

Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje Občinski svet ZSS Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje in Občinski odbor ZRVS Velenje
se pridružujeta
Skupščina občine Velenje
in izvršni svet Skupščine občine Velenje
V soboto je bila že prava pomlad, v nedeljo pa je starka zima znova pokazala, kaj zna. — V soboto smo srečali pred velenjsko tržnico Janjo Hudo-vernik, doma iz Šentilja, sicer učenko 7. b. razreda na osnovni šoli Gustav Šilih. Nabrala je 21 šopkov zvončkov in jih prinesla naprodaj. Za kaj bo porabila denar, še ni vedela .,.
V Gaberkah so leta 1974 začeli graditi dom družbenopolitičnih organizacij. Dela gredo h kraju. Urediti bo treba le še ogrevanje, pa napeljati vodovod in dom zastekliti. Vsega denarja prizadevni Gaberčani še nimajo, pa so prepričani, da bodo dom dogradili še letos. Ne vedo pa še, kako bo s trgovino ...
Avtomoto društvo Šaleška dolina je organiziralo vlečno službo. V primeru, da se vam pokvari avtomobil, je treba samo poklicati telefonsko številko 851—193. V. primeru manjše okvare bodo vozilo takoj popravili, sicer pa prepeljali na želje-ni servis. Dežurna služba dela vsak dan od 8. do 16. ure.
Pred desetimi leti so začeli naši pionirji tekmovati za Kajuhovo bralno značko. Na osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh se je v tekmovanje vključilo 1.860 bralcev — pionirjev, ki so prebrali kar 9.300 knjig. Letos se je podelitve Kajuhovih značk udeležil tudi pisatelj profesor Janko Messner iz Celovca.
DELOVNA DOGOVORA
Občinska konferenca SZDL Velenje je pripravila skupaj s predsedstvom skupščine Velenje zadnji ponedeljek in torek posvetovanja s predsedniki krajevnih konferenc SZDL in svetov krajevnih skupnosti. Na posvetovanjih so govorili o nalogah krajevnih konferenc SZDL in krajevnih skupnosti pri uresničevanju programa družbenogospodarskega razvoja občine Velenje za leto 1977 ter o organizaciji zborov občanov in javne razprave o srednjeročnem programu razvoja kmetijstva in malega gospodarstva v občini.
DELO
AKTIVA KOMUNISTOV - DELAVCEV
Oceniti pisanje oziroma primernost obravnavanja izlitja strupenih odplak iz TGO Gorenje v Pako decembra 1976
Prejšnji teden se je sešel aktiv članov ZK delavcev - neposrednih proizvajalcev. Na sestanku so obravnavali predlog programa dela za leto 1977 in ga sprejeli, istočasno pa so se dogovorili, da bodo pri svojem delu v tem letu namenili posebno pozornost uveljavljanju delegatskih razmerij, posvetovanju temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter uresničevanju vsebine zakona o združenem delu. Najprej pa bodo obravnavali analizo organiziranosti in strukturo članov ZK ter uresničevanje dohodkovnih odnosov v okviru rudarsko elektroenergetskega kombinata in izvolili novo vodstvo aktiva.
Aktiv članov Z K delavcev - neposrednih proizvajalcev je na zadnjem sestanku obravnaval tudi nekatera vprašanja v zvezi z izlitjem strupenih odplak (cianidov) v Pako iz TGO Gorenje Velenje zadnje decembrske dni lani. Podobno kot pred tem tovarniški komite ZK TGO Gorenje so bili tudi člani aktiva mnenja, daje treba krivce, zaradi katerih je prišlo do izlitja strupenih odplak, kaznovati. Tako komite TK ZK Gorenje kot aktiv komunistov delavcev - neposrednih proizvajalcev pa sta ob tem opozorila, da se ni mogoče strinjati s tendencioznim in ne ravno konstruktivnim poročanjem sredstev obveščanja o tem primeru. Prevladuje prepričanje, da so se sprostile sile, katerih namen ni bila le skrb za zdravo človekovo okolje. Pot, ki jo je izbral izvršni svet skupščine občine Žalec, pa ne vodi ravno k dogo-vaijanju in sporazumevanju tudi v hotenju, da bi trajneje zaščitili človekovo okolje.
Komiteju občinske konference ZK Velenje je bilo predlagano, da naj oceni pisanje ozirom primernost obravnavanja izlitja strupenih odplak iz TGO Gorenje v Pako decembra 1976.	M.
Pred dnevi so bili na obisku v Splitu Jože Veber, Peter Krapež in Tone Pečovnik — Pogovarjali so se o sodelovanju na športnem in kulturnem področju
Patruljni pohod „Graška gora 77"
20 ekip mladih se je udeležilo prvega patruljnega pohoda
Z željo, poglobiti začeto sodelovanje med pobratenima mestoma Velenje in Split, poglobiti vezi in vzpostaviti konkretnejše stike, so bili na dvodnevnem prijateljskem obisku v tem lepem dalmatinskem mestu naši predstavniki — predsednik OK SZDL Jože Veber, predsednik kulturne skupnosti. Peter Krapež in predsednik telesno kulturne skupnosti Tone Pečovnik.
Pogovori, ki so jih vodili naši
in splitski predstavniki prejšnjo sredo in četrtek v Splitu predstavljajo nadaljevanje poti, na katero smo stopili že pred časom in jo potrdili z listino o pobratenju. Razlika med Velenjem in Splitom je velika. Split ima bogato tradicijo in bogato kulturno dediščino. Je mesto s približno 180.000 prebivalci.
Podoba, ki jo daje Split na kulturnem področju, nam je v pogovoru dejal ing. Peter Krapež, je precej drugačna od naše. Pri njih je predvsem veliko ljudi zaposleno na kulturnem področju in se s kulturo bavijo profesionalno. Tako imajo znane glasbenike, slikarje, igralce, katerih delo je usmerjeno predvsem na ta področja. Poleg profesionalcev pa delujejo tudi številne amaterske skupine, ki že tako bogato paleto kulturnega življenja mesta Split le še poživijo. Delo teh amaterskih skupin je tudi najbolj podobno in najbliže delu naših skupin. Namen obiska je bil predvsem poiskati skupne točke in se tudi v mejah možnosti kar najbolj konkretno dogovoriti za sodelovanje. Naši pobratimi so pokazali največ zanimanja za gimnazijski dekliški pevski zbor. Nakazali so tudi možnost, da bi ta zbor sodeloval na znanem splitskem festivalu Splitske lijetne igre. Zanimali so se tudi za našo
folklorno skupino in Rudarsko godbo.
Za boljše spoznavanje dalmatinske kulture, ki je pri nas le redek gost, so naši predstavniki nakazali željo, da bi v Velenju - kar je že dolgoletna želja — predstavili dela največjega jugoslovanskega kiparja Ivana Meštroviča. Seveda so nam Splitčani ponudili še druge oblike sodelovanja. Tako je že sklenjeno načelno soglasje, da bi na
letošnjem trienalu v Velenju poleg Vrnjačke Banje, sodelovali tudi gostje iz Splita (ne pa Su-botica), predstaviti nam želijo tudi dela pomembne samorast-niške skupine slikarjev-delavcev ter nekatere gledališke oziroma glasbene skupine.
Prav tako pa so izmenjali tudi izkušnje o organiziranosti na
športnem področju. Pri njih se športna dejavnost financira iz dohodkov delovnih organizacij in v ta namen razpolagajo s precejšnjimi sredstvi. Kot je povedal Tone Pečovnik so se dogovorili, da bodo odslej vsako leto izmenjali športnike. V okviru praznovanj, ki jim imamo letos v občini Velenje, so naši predlagali, da bi letos prišla ekipa športnikov iz Splita v Velenje.
Srečali naj bi se v rokometu,
košarki, plavanju, nogometu,
atletiki, kegljanju, judu, karate-ju in streljanju. Prvo srečanje naj bi bilo 18. junija. V Velenje bo prišlo 30 udeležencev v starosti od 15 do 18 let, prenočili pa bodo pri mladih vrstnikih iz Velenja. Poleg tega pa bomo pripravili ob letošnjem občinskem prazniku, 8. oktobru srečanje kegljačev in strelcev.
V okviru pohoda „Po poteh XIV. divizije" je komisija za šport in rekreacijo pri OK ZSMS Velenje organizirala v nedeljo, 27. 2. 1977 kondicijski patruljni pohod. Trasa pohoda je potekala iz Škal preko Lube-le, šole na Plešivcu, Grmade do cilja, ki je bil na Graški gori pri Plazlu.
Med tekmovanjem so morali tekmovalci odgovaijati tudi na vprašanja o XIV. diviziji, Karlu Destovniku-Kajuhu, ter s področja športa; streljali so pa tudi z zračno puško.
Tekmovanja se je udeležilo 20 ekip OO ZSMS iz KS, TOZD in šol.
Rezultati tekmovanja:
1.00 ZSMSRŠC EKO 2. OO ZSMS Ravne 3.00 ZSMS Gaberke I
št. točk
- 260 - 257 -255
V četrtek, 24. februaija, so se se-šli krajani Pesja v domu družbenopolitičnih organizacij na zboru občanov in krajevni konferenci Socialistične zveze, da bi ocenili svoje delo v preteklem obdobju in sprejeli načrt dela. Obravnavali so tudi samoupravni sporazum o združitvi v zavarovalno skupnost Triglav ter izvolili delegate v rizično skupnost za komunalno, prometno, kmetijsko in osebno zavarovalno dejavnost.
Iz poročil o delu v preteklem obdobju, ki sta jih podala predsednik sveta krajevne, skupnosti in sekretar izvršnega odbora KK SZDL je bilo ugotovljeno, da je bilo delo krajevne skupnosti Pesje kljub finančnim težavam izredno uspešno, kar je v razpravi poudaril tudi Fra-njo Kljun, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje. Od zadnjega zbora, občanov, ki je bil v letu 1 975, je Pesje bogatejše za otro-
ški vrtec, elektrificiran je bil zahodni del ter urejena glavna cesta v vzhodnem delu. Urejenih pa je bilo tudi več drugih komunalnih problemov.
Osrednja točka dnevnega reda zadnjega zbora občanov in krajevne« konference SZDL pa je bila obravnava predloga letnega delovnega načrta za leto 1977. Zraven številnih občanov so v razpravi sodelovali tudi Jože Veber, predsednik občinske konference SZDL, Franjo Kljun, predsednik občinskega izvršnega sveta ter Ferdo Kukovec. Poudarjeno je bilo, da je plan izredno dobro pripravljen in da ima žal le malo krajevnih skupnosti pri nas tako izdelan program, ki pa mora biti usklajen v občini z vsemi dejavniki, kot organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi.
Ekpe osnovnih organizacij ZSMS pa so se uvrstile takole:
točk
1.00 ZSMS OŠ MPT I -202
2.	00 ZSMS OŠ MPT IV - 185
3.	00 ZSMS OŠ MPT V -181 Patruljni pohod naj bi postal tradicionalen s tem, da bi bila že naslednje leto udeležba še večja.	-p 2
Uspel zbor občanov v Pesju
Ocena dela v preteklem letu ter sprejem programa dela za leto 1977 — Številne pridobitve Pesja v zadnjih dveh letih — Le malo krajevnih skupnosti v naši občini ima tako
skrbno pripravljen delovni načrt
V razpravi je bila posebej poudarjena potreba po varstvu okolja. Krajani so opozorili, da bodo bolj kot kazni njihovi lastni zgledi in opozorila odvrnili kršitelje reda od njihovega nelepega dela. Nekateri še vedno odlagajo nesnago tam, kjer ji ni mesta. Govora pa je bilo še o družbeni samozaščiti, civilni zaščiti, delovanju delegatskega sistema, o problemih obveščanja v okviru krajevne skupnosti ter o delu osnovne organizacije ZSMS Pesje, ki nikakor ne more steči.
Na zboru občanov je sekretar izvršnega odbora krajevne konference SZDL Pesje, Tone Slu tej, podaril predsedniku krajevne skupnosti Pesje, Francu Borovniku, skromno darilo in pismeno zahvalo v znak njegovega nesebičnega dela pri urejanju krajevne skupnosti.
TONE HLADIN
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s.p.o. Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajali kot štirinajstdnevnik „Saleški ru- i dar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januaija 1973 naprej.
Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, tele= fon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800 -601-21420. Cena posameznega izvoda 3 di-naije, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev) - Grafična priprava CZP „Dolenjski list" Novo mesto, Tisk CTP ,,Pravica - Dnevnik" - Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana.
Za „Naš čas' se po mnenju pristojnega organa, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974, ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.