Štev. 8.	V Ljubljani 1. avgusta 1880.	Leto X.
Časopis s podobami za slovensko mladino.
Iihaja 1. dné ruregt
n* cale] pSli In »toji sa TM
igL 60 kr., •a pol leta 30 kr. ay. rr.
Slépa neskrbnost.
Po gòrah srna skokonóga léta,	Ne vidi lovca, ki jej smrt obeta,
Lehkà v zelenem bukovji prebiva ;	Zaläzno po grmóvji tih se skriva ;
Igrà se tu, neskrbna tam počiva,	A puška poči, da se brég odziva,
Naveseliti se ne more sveta.	In zvrne se žival, v srcò zadeta.
Takó mladost veséla se zabàvlja. Ne vé lokàvosti, skriväj preteče, Ki njé stopinjam zàdrge nastavlja.
A kadar misli se neskrbnost ljuba Na vrhu svöje neizmerne sreče, Osóda zagrmi in ž njó poguba.
Š—c.
Prijatelj v potrebi.
„Čujte, dobra moja mati," reče Lukee necega dne svojej materi iz šole prišedši, „siromak Stépanek, ki nima očeta ne matere, hudo je zbolel in zelò slabo izgleda; a sosedovi nemilostivi in ubožni Ijudjé, ki so ga po smrti njegovih staršev k sebi v hišo vzeli, imajo ga samega v majhenej, zaduhlej sobi, katero mu so v stanovanje dali. Ondu leži ubogi Stépanek, zapuščen od vseh, in to me, preljuba mati, zelò boli; žal mi je ubozega Stépanka. — Dobro znate, ljuba mati, kako rad sem imel Stépanka zaradi njegovega lepega obnašanja, in zdaj, vidèfi ga v pomanjkanji in trpljenji, zdaj ga imam še mnogo
rajše, ter se nàdejam, da mi ne odbijete prošnje, ako vas prav lepo prosim, da smem po večkrat k bolnemu tovärigu Stépanku."
„Rada privolim v to, Jjubo moje- dete," rečejo mati, „ker to je lepó in plemenito od vsacega človeka, ako prijatelj prijatelja obišče v potrebi in mit pomaga, kolikor zna in more. Ali vendar bodi toliko previden, ter se najprej prepričaj, je-li ni njegova bolezen nalezljiva, da samega sebe v nevarnost ne pripraviš in mene v veliko skrb za tvoje zdravje."
Lukec takój otide k svojemu bolnemu tovàriSu, da poizvé, kako je z njegovo boleznijo; je li nevarna in nalezljiva. Ko vse natančno poizvé, otide zopet k materi, da jej pové, da bolezen ni taka, da bi se bilo bati kake nalezljivosti.
Od sih dob je Lukec vsacega dne rédoma dohajal k bolnemu prijatelju Stépanku, a temu je to bolje dejalo, nego bi mu dal Bog zna kaj! Lukec je sedel pri njegovej postelji in mu pripovedoval, kaj so se v tem času v šoli učili, kaj je v šoli novega slišal i. t. d.
Ko je Stépanek toliko ozdravel, da je mogel čitati, prinesel mu je Lukec lepih in poučnih knjig, ki jih je dobil iz šolske knjižnice, in Stépanek je vse te knjige z največjim veseljem prebiral.
Razven tega nosil mu je Lukec tudi vsaki dan še drugih potrebnih stvari, ki jih je izprosil od matere za svojega bolnega tovàrisa Stépanka.
Nečega dne reče Lukcu jeden njegovih součencev : „Ti si pač pravo budalo, da se toliko zabavljaš in toliko časa zamudiš z bolnim tovarišem Stépankom. Ti si vedno pri njem, še celò takrat, ko je najlepši čas za igro in zabdvo ; njemu na ljubav zanemarjaš tako prijetno in veselo družbo, kakor smo mi. Mar misliš, da ti bode Stepanek kedaj hvaležen za vso to ?"
„Kako bi tebi bilo," odgovori Lukec, „ako bi bil ti na njegovem mestu ? Ako bi bil ti bolan in tako zapuščen od ljudi, kakor je Stépanek, in bi se našel dober prijatelj, kateri bi ti stregel in te po večkrat obiskal v tvojej bolezni ? Ali si uié pozabil besede našega gospoda učitelja, ki so nam rekli : „Dolžnost nam je pomagati prijatelju v potrebi." Pa tudi naš gospod in od-rešenik sam nam pravi : „Vse, karkoli bi radi, da vam drugi storé, storite to tudi vi drugim."
Stépanek zopet ozdravi in se prisrčno zahvali svojemu dobremu prijatelju Lukcu za njegovo dobroto in bratovsko postrežbo.
„Kako bi bil vesel, ljubi moj Lukec," rekel mu je, „ako bi imel priložnost, da bi tudi jaz tebi mogel storiti kako veselje v zahvalo tvoje velike ljubezni do mene! Ali vsaj vidiš, da sem siromak, ter ne vem, na kak način bi ti mogel svojo hvaležnost izraziti. Ker tedaj ne premorem ničesar, s čimur bi se ti dostojno mogel zahvaliti, zatorej hočem Boga prositi za tvoje zdravje in za zdravje tvoje dobre matere, ker mi sta v mojej bolezni toliko dobrega storila. Bog vama povrni stotéro !"
Minulo je nekaj časa iu Lukec gre necega jutra v svoj vrtec, ki ga je imel poleg hiše. Mati mu so dali kos zemlje, katero si je Lukec v ličen vrtec prirédil; kopal je in uže vse pripravil, samo cvetic mu je še manjkalo, da bi jih bil zasadil.
Ali kako se je Lukec iznenadil in začudil, ko je stopil v svoj vrtec in po vseh gredicah ugledal najlepše cvetice. Bilo je vse tako lepo zasajeno,
kakor bi bil on sam vse to delal. To se zna, da ni mogel umeti, kako je vse to na njegov vrtec prišlo, in kdo je vse to zasadil. Ko je bil sinoči še na vrten, ni bilo še nič od tega.
Iz začetka si je mislil, da so to njegovi starši naredili, hotèc ga iznenaditi, ali tudi njegovi starši in nihče pri hiši ni znal o tem ničesar povedati.
Naposled pozvé Lukec od sosedovih, da mu je to veselje napravil njegov tovdriš Stépanek, ki je zjutraj rano na njegovem vrtcu bil in so ga videli cvetice saditi.
Od sih dob sta se Lukec in Stépanek še bolj ljubila; bila sta si prijatelja, kakoršnih je malo na svetu. Obljubila sta si, da si hočeta drug dražemu pomagati v potrebi ter vedno imeti pred očmi besede dobrega učitelja, ki jima je večkrat dejal :
„V potrebi se poznajo pravi prijatelji."	(j>0 „Golubu.")
Slaba trgovina.
Po velicih mestih, recimo kakor je na Angležkem London, dobé se različni Ijudjé. Tu ?,ivé ljudjé, ki so preveč varčni, ki preveč ljubijo denarje, ki jim je denar čez vse na svetu, dobé se pa tudi zapravljivci, ki zapravijo vse, kar si prislužijo. A tudi tacih ljudi se ne manjka po velicih mestih, ki bi za cekin ali bodi si za katero koli zlato ali srebrno stvar storili največjo hudobijo na svetu.
In tacih hudobij, ljubi moji otroci, dogodi se v velicih mestih čez leto in dan precejšno število.
Poslušajte, naj vam povem, kar mi je pripovedoval neki jetnišničar, ki je to, kar je meni pripovedoval, slišal od dotičnega hudobneža samega.
Nek kralj in mnogo odlične gospöde in gospd se je zbralo necega poletnega dné v prekrasnem kraljevem vrtu. Podolgaste, na vse strani s cveticami prepletene stezice so bile napeljane po vsem vrtu tjà do zelenega gozda, ki je bil prilično daleč od kraljeve palače. Zunaj vrta je bilo tudi tacih ljudi, ki niso hoteli potrošiti nekoliko goldinarjev, ter so tu sem prišli samo zaradi tega, da bi videli kralja in njegovo družino.
Nebrojna množica ljudi se je sprehajala po vrtu tja do zelenega gozda nié pozno popóludne.
V	istem času stopi nek še precej dobro oblečen človek s samokresom (pištolo) v roci pod neko drevo v gozdu, ter sam v sebi reče: „Nekdo mora tukaj memo priti."
In res, ne dolgo da pride po istem potu nek gospod, kateremu je roka sijala od zlatih prstanov, ter niti najmanjšega zlà ne slutèé, stopi pod ravno ono drevo, da si v senci malo odpočije.
V	tem trenotku stopi izza drevesa človek, nagnè se k gospodu, izvleče izpod suknje samokrés, nastavi ga gospodu na prsi, ter ga prosi, da naj molči, ker neče, da bi kdo njiju razgovor slišal.
Pač ni nič prijetnega, kadar se kdo razgovarja s človekom, ki drži samokrés v roci.
„Življenje mi je najljubše," mislil si je gospod, „in bolje je, da zgubim prstane nego li prst sam," — in tako je gospod obljubil neznanemu človeku, da hoče molčati.
„Prosim vas, gospod, začne neznani človek, „prodajte mi svojo zlato uro; dobro vam jo hočem plačati. Naš domači cerkvénik (mežnar) vsak čas uro na farnem zvoniku drugače ravnà, in na solnčnej uri so vse številke, takó zamazane, da človek res nikoli ne zna, koliko je ura."
Rad ali nerad moral je gospod tujemu človeku prodati uro za takó majhene denarje, s katerimi bi si v gostilnici niti večerje plačati ne mogel. Ravno takó je hudobnež pokupil od gospoda vse njegove zlate malenkosti, ki jih je videl na njegovih rokah, srajci i. t. d. Pogajajćč se, ali bolje rečeno, razgovarjajoč se z gospodom in štejčč mu denarje, držal je malopridnež z levo roko samokrés, ki je bil vedno namérjen na gospodove prsi. Gospod je komaj dihal od strahu ter komaj čakal, da bi bilo užč konec temu strahovitemu prizoru.
Ko je potepuh uže vse boljše stvari pokupil od gospoda, reče mu: „A zdaj vas prosim, gospod, da bi tudi vi nekoliko stvari kupili od mene."
„Pokažite, kaj imate," reče gospod ves bled od strahtì.
Hudobnež izvleče nekoliko drobnósti, ki jih je bil v mestu nakupil za majhen denar, ter jih ponudi gospodu, da bi jih kupil.
Gospod je moral vse te malovredne stvari od nesramnega človeka za drage denarje kupiti, kajti bal se je, da drugače hudobnež vsak čas samokres sproži v njega.
Ko naposled razbojniku od njegovih stvari ne ostane druzega nego samokrés, ki ga je še vedno držal v roci, ter je čutil, da ima gospod še nekoliko cekinov pri sebi, reče mu : „Gospod ! evo vam še poslednje stvari, ki jo imam na prodaj. Nate, kupite še samokres. Ta samokres je najboljši izdelek prvega puškarja v Londonu. Ne lažem se, ako rečem, da je med brati vreden 4 cekine."
Gospod ves zavzet nad tako ponudbo, vzame hitro svoje cekine, ter plača hudobnežu tudi samokrés.
„Da bi imel le samokrés v roci, — potlej mi je lahko za moje stvari !" mislil si je gospod.
In razbojnik je oddal samokrés gospodu.
Zdajci skoči gospod po konci, kakor da bi bil obseden, ter zavpije: „Hudobnež ! takój mi daj moje stvari nazaj, ako ne, pri tej priči si mrtev !" — to rekši naméri samokrés proti hudobnežu.
Ali razbojnik tebi meni nič naglo otide v gozd, poslovivši se od gospoda z besedami: „Le streljajte, gospod, kolikor vam drago, ue bojim se, — ker samokrés ni nabit."
Gospod osupne ter vidi v svoje še večje začudenje, da samokrés res ni nabit.
Zviti tat je v tem užč davno peté odnesel, a prevarjeni gospod otide popolnem oropan domóv.
Iz te pripovesti se vidi, kako hudobni so nekateri ljudje na svetu in kako mora človek päziti, da ne pride tacim ljudém v roke.	j. t.
Razmišljen občinski pisar.
Občinski pisar v Rakitji je bil pošten in dobrovoljen mož, a takó razmišljen in pozabljiv, daje navadno vse, kar se ni tikalo občinskih zadev, ali pozabil ali pa napačno napravil; v pisarni pa je bil vesten in natančen, da mu gospod župan nikoli ni mogel kaj oporekati.
Njegova žena ga je dobro poznala ter je zvesto pazila nanj, vzlasti, predno je šel v pisarno, ogledala ga je od vseh strani, je-li vse v redu ah ne; kajti če nje ni bilo zraven, gotovo je na jedno nogo obùl črevelj, a na drugo pa škrpetelj, in večkrat je celò pozabil klobuk ter je z domačo kapico odšel v pisarno.
Necega dne je bil pri graščinskem oskrbniku na obed povabljen, ker je oskrbnikov sin dobil lepo službo ter se od domačih in znancev poslavljal, predno je odšel na svoje mesto. Ta dan ga je žena posebno pazljivo ogledala, in ko je šel v pisarno, klicala je še za njim, naj vendar ne pozabi, tudi v njenem imenu gospodu oskrbniku čestitati, da je njegov sin zdaj tako dobro oskrbljen. Pisar je vse obljubil in šel v pisarno. Ondu pa se je v svoja pisma in opravila takó zamislil, da je na vse pozabil ter opóludne hotel domóv iti na obed, kar na trgu sreča gospoda župnika, katerega spoštljivo pozdravi in še dostavi: „Kam pa denes tako gosposki, Če smem vprašati?" — Na obed k gospodu okrajnemu glavarju," odgovorijo gospod župnik. „Lejte, lejte, jaz bi pa na to skoro bil pozabil," reče pisar ter gre z župnikom k okrajnemu glavarju, mesto k graščinskemu oskrbniku. Ko prideta tjà, naredijo gosp. župnik navadni poklon, rekoč: „Ker ste tako zaukazali, sem takó sloboden . . . ." kar tudi pisar prav priprosto za njim ponovi.. Gospà je začudena pogledala moža, a on, ki je pisarja dobro poznal, namigne, naj še za jednega pogrnejo ter se vsedejo za mizo.
Od kraja je bilo pri mizi vse tiho, kajti gospod in gospa sta bila slabe volje, ne zaradi nepovabljenega gosta, nego ker sta danes pričakovala na počitnice sina, ki je v mestu študiral, a mesto sina je prišlo od ravnatelja pismo, da še sina danes ne bo domóv, kajti sicer talentiran a precej nepo-reden fant mora zaradi svojih neporednosti danes v luknji sedeti. Župnik o tem niso nič vedeli in poprašajo po sinu. Pri tem se spomni pisar, kar mu je žena naročila, zato vstane in čestita tudi v imenu svoje žene, da je njihov sin zdaj tako dobro oskrbljen ; on je uže to davno zaslužil, in le čuditi se je, da je moral tako dolgo čakati.
„Od kod pa vi veste, kar se je mojemu sinu zgodilo?" vpraša glavar. „Mi smo pri nas to užć sinoči vedeli, in danes me je žena še posebno opomnila, da vam ne bi pozabil tega povedati."
Gospa je uže hotela svojej nevolji dušek narediti nad ubogim pisarjem, pa k sreči ni mogla do besede priti, ker je pisar ves navdušen opisoval bodočo srečo Ferdinandovo, iz česar je gospa takòj spoznala, od koga da on govori. Med tem sta tudi glavar in župnik nekaj na tihem govorila in potem so pogovor napeljali na druge stvari.
„Kako vam diši moje vino ?" vpraša gospod pisarja. „Naj mi ne zameri vaša milost, skoraj bi rekel takó kakor kis (jesih)," odgovori šaljivo pisar, in on je pravo imel, kajti razmišljeni mož si je bil poprej, ko je sluga
bil prinesel k ribam steklenica z oljem in kisom, mesto na ribo v svojo kupico nalil kisa.
Po raznih pogovorih so prišli do tatvine, ki se je bila v Rakitji zgodila.
Vsi so imeli sum na necega znanega tatti. Kmalu potem so pa začeli govoriti o politiki in o novem ministru, in ker je bil pisar precej tih postal, vpraša glavar: ,,Kaj pa vi o njem mislite?" —
„Da je pravi lopov, ki bi nže moral davno na vislicah viseti ali vsaj v ječi smrti čakati," odgovori na začudenje vseh ubogi pisar. „Kakč morete kaj tacega govoriti ?" vpraša začudeni glavar. „Ravno danes," opravičuje se pisar, „bile so zaslišane priče, in izvedelo se je, da ta lopov ni bil le pri tej tatvini, nego da je vodja velike tatinske druhali." Zdaj je bilo vsem jasno, da pisar ni govoril o ministru, nego da je imel Še vedno tatù v mislih.
To je veliko pomagalo, da sta gospod in gospa prišla v dobro voljo in da so vedno več govorili. Nekdo je omenil župana, ki rad vedno več govori, nego li zna, in gospa je pri tej priliki naredila nekatere komplimente gosp. župniku zaradi njegovih govorniških zmožnosti.
„Gotovo tudi vi radi gospoda poslušate ?" reče konečno pisarju. „Ne morem pritrditi, ker mi ta človek vedno preveč veka in žveka !" odvrne pisar. On je namreč mislil, da še veduo o županu govoré.
Tako je še pisar po svojej razmišljenosti veliko smešnih prizorov napravil, da so bili vsi židane volje ter so do večera pri mizi ostali.
Med tem so pri graščinskem oskrbniku dolgo nanj čakali, in ker ga le ni bilo, poslali so domóv po njega. Žena ga je šla iskat v pisarno in k nekaterim drugim znancem, a nikder ga ni dobila; da bi bil pri okrajnem glavarju, to jej še na misel ni prišlo. Ker ga še celò v mraku ni bilo domóv, poslali so graščinske hlapce s svetilnicami ga iskat. Dva izmed teh, ki še nista bila dolgo v službi, sreča pisar sam ter ju vpraša, kaj da iščeta. „Zgubljenega občinskega pisarja," odgovorita mu.
Pisar si ni mogel misliti, da bi njega iskala, in mislčč, da morebiti iščeta njegovega prednika, ki je pred nekaterimi leti v jarku za Rakitjem utonil, reče jima: „Tega zamän iščeta; on je utonil in so ga užč našli."
Naglo se vrneta hlapca, da pisarjevej ženi poročita žalostno novico, ali njena žalost ni dolgo trajala, kajti kmalu za hlapcema je prišel tudi pisar zdrav in vesel domóv.	J. s—a.
Desét lét.
l)oinóv popotnik v spéh koraka, V dolini hišo vidi spét, Ki lét je videl nij desét, Sestric in bratov jedva čaka.
Glasno zapoje zvon z gorice, Popotniku zevrè srcé, Debéle pritekó solzé Z očij na ogorélo lice.
„Oj tam počiva inati mója. Počiva oča sivi z njó !" Popotnik vstavi zdaj nogó — To nij veséla k domu hoja!
A. iSfinfcovec,
Devica Resnica.
(Pripovedka.)
Kadar so ljudjé živeli še v zmotah in se bali groznih malikov ter jim od strahtì v dar klali mladeniče in déklice, prišla je na zemljo devica Resnica, da bi je učila in privedla na prave sreče pot. GrméCe se je razlégala njé beseda in v preveličastnem svitu se bleščfla njé lepota, da človeško okó nij moglo zréti nänjo. Ljudjé so «i oči zakriväli, ušćsa mašili ter bežali od njé.
Devica Resnica to videvši se povrne žalostna k svojej materi, ki je stanovala v palači samih démantov, da se je daleč lesketàlo, ter ljudjé so k višku sè zemlje gledali, kakor mi v daljne zvezde na sinjem ponočnem nebi. Ondu je ljudi tožila svojej materi; kajti Resnica je blagovolila o vsem, kar je dobrega na zemlji, in je zató menila, da niti človeštvo, najzvršgnejše délo stvàrnikovo, ne more drugače misliti; a prevarila se je. Nij čudo, ako se je milo vzjokäla. Mati jo tési in reče: „drago dete moje, potrpi, ker ljudjé nijso vsega sami krivi; njih misli so jim vsàdili jedini lažni proroki, a tisočletni običaji se dadé le polagoma iztrebiti ; ali ti si jim hotela vzeti vse, kar se jim zdi najsvetéjSe, in vrhu tega so drugi ščuli nevédne in sièpe ljudi na tvoje besede, ker bi njih moč bila pri kraji, ako bi tvoji nauki razjàsnili mräk človeškega pomisla. Ako hočeš pridovati človeku, tréba ti je storiti, da bode imel véro k tebi, in tudi hoditi v pisanem odélu, kakor on, z njega jezikom govoriti, pripovedovati, čemur je rad in vesel, ter njega obfčajem se laskati iu slabostim ugàjati."
Mol6é vstane devica Resnica ter otide v senčni gaj pod Sirokovéjna drevesa in sede poleg žubor&Sega studenca, a tam se globoko zamisli. — Potlej vstane, vesela pokima z lépo zlatovläso glavico in stopi k svojej materi, govoreč: „hočem še iti nazaj mej ljudi, a ne mej okamenéle starce, uego mej rädostno, mehkosrčno mladino." Zdaj devica Resnica pokliče svojo sestro Živoinislo, da bi jej storila novo oblačilo ter natekàla vanje : veselja, ozbilja (resnobe), upa in tuge, naj bi se lesketàlo od vseh šarot in človeka razve-seljevälo. Žarnooka sestra Živomisla se prime dela in mej delom razkazuje podobe, ki so na platnu rastle izpod nje ugibičnih prstov; a Resnica je vérno poslužila. Kadar je bilo vse gotovo, devica Resnica odéne blesèéce oblačilo, ki se je izpreminàlo, kakor nebéska doga (mavra), ter ogrne plašč sinjega neba in zlate lasé ovćnča z dišečimi cveticami, ter polägoma z višine splava na mračno zemljo.
Čudilo se je vse krasnej obleki neznane tujke in radovedno povpraše-vàlo, kdo si je; a nihče nij poznal pregnane device Resnice. Povsod so jo prijazno vzprijémali, kajti vsem je bila dobra, a posebno mladina je v slast poslušala njé medénih beséd. Kamor je prišla, pripovedovala je o Vilah in Rojenicah, o Rusälkah in o zlatih jablanah, o Kraljeviči Marku, o Pedànj-élovéku in o Lakät-brädi. Deßki in déklice se je nijso mogli naslišati ter so pozabili jedi in pijače; a tudi inladéniéi in ostaróli možj0 so je radi poslušali. Nikdor se nij smijàl, kadar je zapazil, kam ona mèri; vsak je nauk zasuknil sebi na dobro. V pripovédkah so bila zlata zrna, ki so kali vzredila, veselo rastla in dobrodéjen plod ljudem dajala.
Jos. Lavrif.
Vzléti, vzléti, zmajček moj,
V sinje mi višave, Pisan, lep ti je ovòj
Lep si ves do glave. S krili mahaj, proži rep,
Vzdigni se v oblake, Ves nakiten, ves si lep.
Nimaš je napake! K višku toraj, zmajček inoj, Vzdigni se v višine.
Vsaj drži te deček tvoj, Gleda te z nižine. — Da sem jaz takó lehäk Kakor ti si zmajček, S tabo vzletel kój bi v zrak
Gori v sveti rajček. — Priletevši do nebà
Trkal bi na vrata, Da bi videl Jezuška In nebesa zlata. —
Oslova senca.
(Basen.)
Kupec najine osla na kmetih, da mu nese blagó v bližnje mesto; bilo je po leti ob velikej vročini in suši. Oslu tedaj naloži blagó, in za njim gresta kupec in oslov gospodar. Ker je pa cesta peljala po planem in preko njiv, ustavil je kupec malo osla, ter se vleže v njegovo senco, da bi se malo ohladil in odpočil. Gospodar mu tega ni privoščil ; reče mu vstati in osla dalje gnati, kamor je ž njim namenjen. „Najeto živinče," reče kupec, „smem goniti ali je stati pustiti, kakor jaz hočem." Gospodar mu odgovori, da nima nobene pravice do oslove sence, ker je le osla najel, a ne njegove sence. Začneta se prepirati in pričkati, naposled še celò tožiti in prävdati zaradi oslove sence, a ta pravda še dandenes ni dognana.
Za kar se ljudjé mnogokrat prepirajo in prävdajo, ni dosti več vredno nego oslova senca.
Kakó se je godilo Jakobu, predno je bil za apostola.
(Pobožna pripovédka.)
V	starodavnih časih, kadar je naš Gospod Spàs (sveličar) po zemlji hodil še z otročjima nogama ter so ljudjé"2ivéli samó ob prepróstih jedéh, kakeršne jim je dajala zemlja, zgódilo se je, da je po létu Jakobček, slaboten deček, sin ubožnih roditeljev, šel v gozd po gób in jàgod. Jakobček je v nogah imel neozdràvno bolézen ter je s težka hodil, in zató potreboval nekaj ur, predno je dospel gòzda, koder so rasle góbe in jagode. Vrhu tega je vedro solnce pripékalo, kakor sam ogenj. Uže dolgo nij šel dež in bila je velika suša a malo gób. Jakobček je zamän iskal in iskal. Od hoje in pripogibänja za góbami in jägodami truden ter od prevelike žeje iznemogši sède v gozdi k pótu in milo zaplaka. A skoraj spet utihne ter jame poslušati. Mnogo veselih otrók se je igralo in smijalo na glas, a pred njimi déte Jezus v otročjej suknjici in bos. Jezus je z družino svojo napósled obrnil korake tja, kjer je počival Jakobček.
Kadar so veseli otroci dospéli Jakobčka, Jezus obstane ter mu reče: „véna, zakaj se jokaš, in prišel sem ti pomagat od žeje in od bolečin; a prvo da poglédam, kaj si nabräl. Pokaži mi !"
Jakobček rad posluša in iz košžrice podä, eno samo góbo a nič jägod. Gospod mu veli, naj to gobo zasadi v zemljo, kar je tudi storil. A naglo se začudi in ž njim drugi otroci vred. Goba je bila uže na pol nvéla, a vender je začela zopet rasti in cépiti se na mnogo vrhov. Sam Jezus se je gòbi nasmehovàl, kadar je takó živo rastla, a drugi otroci se jej nijso mogli načuditi. Zdaj Jezus veli Jakobčku utrgati góbo, ki je bila prava „medvéja stopinja," a tudi pomagal mu je, podavši mu svojo svéto roko in dvignivši ga od tdl.
Jakobček zdajci začuti. kakó iéze hudina iz njega telesa in kakó se mu zopet krepéàjo udi. Vesel zavriska in zapléSe okolo Gospoda ter padši na koléna prédenj objéma in ljubi njega presveti nògi.
V	tem se je nagnilo solnce pod vécer in zemlja se oh laj àia. Jakobček se je z Gospodom in z njega družino povrnil domóv. Od tega dné je bil zdrav in trden, močnčjši od svojih tovarišev. Kadar je Gospod Jezus začel učiti in pripovedovati o kraljestvi božjem na zemlji ter Jakobček vrha do-rastel, vzel ga je sveti Spàs k sebi in posàdil mej svoje apostole.
Josip Vidic.
Prepozno.
Nečemu dečku so mati umrli ; zató je bil deček zelò žalosten in je bridko jokal. Necega dné pride k njemu toväriS in ga tolaži, rekoč: „Kaj se boš jokal, ljubi moj ? Dtoliži se, saj si svojo dobro mater vedno slušal in si jej veselje delal." — „Tako sem si mislil tudi jaz," odgovori deček, „dokler so še moja dobra mati živeli; ali zdaj, ko jih nimam več, zdaj še le spoznam, kolikokrat sem jih razžalil, kolikokrat sem jim bil nepokoren, pa — prepozno je! svoje dobre matere ne morem za odpuščenje prositi."
Vinko.
.£l0780q£ ßs iffx ruske zgodovine.
Od 1071. do 1073. léta.
(Po Nestoru.)
Prodolžujmo vrazevérno povest Nestorovo, katere smo nekoliko slišali ' uže v zadnjem „Vrtci."
Janj reče njétima vólbvoma (éarodéjema) : „zaradi ée3a sta pogubila toliko ljudij ?" Bečeta mu: „ker ti drže obilje; če je iztrébiva, bode vsega dovolj. Ako li hočeš, to pred tobój iznämeva žito ali ribo ali druzega kaj." A Janj reče: „po resnici, Idž je to! Stvóril je Bog ólovéka od zemlje, ter sestavljen je s kostmi in žilami od krvf; nij v njem ničesar, in ne vé nikdor, razven sam Bog vé." A ona rečeta: „midva véva, kakó je človek stvorjen." On reče: „kakó?" A öna odgovorita: „Bog se je vzpótil ter umival v umivälnici in potlej se otri z véhtom (pušJjem) ter ga vrgel z nebés na zemljo, in razprl se je zlódej z Bógom, kdo bi od vóhta stvóril človek», in stvóril je zlódej élovéka, a Bog je dušo vänj vl0žil ; zatorej, ako umerje človek, v zémljo ide telò, a duša k Bógu." Eeče jima Janj: „po resnici, prelästil (preväril) je vaju bés ! Kateremu Bogu verujeta ?" Ona odgovorita : „Antikristu." A on reče jima: ,,kdé je ta?" Ona rečeta: „sedi v brézdni." Beče jima Janj : „kakšen je to Bog, sedeč v brézdni ? Ta je bés, a Bog je na nébesi, sedèó na prestoli, in slavé ga angeli, ki stojé pred njim sè strahom, ne mogdč nanj zréti; a tega so bili angeli dólu vrgli, katerega vidva govorita Antikrista; za svoje veličanje je bil vržen z nebés in je v brézdni, kakor to tudi vidvä pripovedujeta, čakajoč, kdaj pride Bog z nébesa, da tega Antikrista ujàme ter zv0že z vózami in ga posadi z njega slugami in vsémi, kateri k njemu vérujo ; a vama je tudi tukaj muko prijéti od mene in po smrti tamkaj." A ona mu odgovorita: „nama bogovi povédajo, da ne moreš nama stvoriti ničesar." On reče jima: „ldžejo vama bogóvi." Ona mu rečeta: „nama bode stati pred Svetoslavom, a ti ne moreš stvoriti ničesar." Janj veli biti ja ter jima potrgati brddi. Kadar sta bila tepena in bràdi njiju potrgani s precépom, reče jima Janj: „kaj vama bogóvi govoré ?" Ona mu rečeta: „stati bode nama pred Svetoslavom." A Janj ukaže vložiti ró-belj *) v usta jima ter privezati ja k bòku lädije, in pusti ja pred sobój v lädijo, a sam ide za njima. Stali so na ustji Šeksne vòde, in reče jima Janj : „kaj vama bogóvi govoré?" A Sna rečeta: „takó nama bogovi govoré: nij biti nama živima od tebe." In reče jima Janj: „to so ti vama prav povedali." A òna rečeta: „no če naju pustiš, mnogo ti dobrega bode; če li naju pogubiš, veliko skrb primeš in zló." On reče jima : „če vaju pustim, to mi bode zlo od Boga." In reče Janj voznikom: ,,ali sta komu izmej vas ta dva ubila koga od rodò?" A vozniki rekó : meni mater, druzemu sestro, tretjemu rodnika. A on reče njim: „maščujte svojih!" Oni ja vzemó ter ubijó in in povésijo na dob, maščevdnje prijemši. Kadar je Janj odšel domóv, drugo noč vléze medved in ja sné. Takó sta poginila, drugim vedóca a svoje pogube ne vedóca. Ako bi res bila kàj védela, to bi ne bila prišla na to mósto,
*) Ta beseda je neznana; morebiti znàèi takšen klin, kakeršnega Nemec imenuje „Knebel" ?
kđer je bilo jima ujétima biti; ako sta li ujeta bila, to pa kàj sta govorila: nij nmréti nama, kadar je ón uže mislil ubiti ja? Bog jedra vé misel člo-véiko, a bési ne vedé ničesar, kakor hočemo tudi to skazati.
V	ta léta se priključi nečemu Novogradeu iti v Čude, in pride k vólhvu, hotčč volhvovänja od njega. In ta po običaji svojem začne klicati bése v hram svoj. Novogradec je sedèl na pragi tega hrama a vólhev ležal odrevenévsi, ter metal je ž njim bés. A vólhev potem vstane in reče Novogradcu : „bogóvi ne sméjo priti; nekaj imaš na sebi, česar se bojé." Tà se je spómenil, da ima križ na sebi, ter je odšel in ga obesil zunaj hrama tega. A vólhev je začčl zopet klicati bése. A bési, metavši z njim, povedó, zaradi česa je Novogradec prišel. Potem jame ta vprašati: „zakaj se bojé križa, ki ga nosim na sebi?" A vólhev odgovori: „to je znamenje uebeskega Bogà, katerega se naši bogóvi bojé." O ón reče: „to kakšni so bogóvi vaši? Kdé 8ivé?" A ta mu reče: „v brèzdnih; kajti so v obraz črui, krilàti, hvòste (repe) imejóèi, ter hodijo pod nébo poslušat vaših bogóv; a vaši bogóvi so na nebesi. Če kdo umrè od vaših ljudij, to se vznese na nebo; če li od naših umrè, to se nese k našim bogom v brézdno." Takó je tudi rés, kajti grešniki so v pekli, ča-kajčč muke večne; a pràvdniki se v nebesko žilišče vdvàrjajo z angeli. Taka ti je bésovska sila in lepota in nemčč ; zató prelàscajo človeka, velčč mu pripovedovati vidénje, javljajóó se rau nezvršenemu v véri, prikazujćč se v snù, drugim v zamikanji, in takó volhvujejo z dražilom bésovskim. Posebno po ženah bivajo bésovska dela s čarodčjstvom in otrovom in drugim lokävstvom. A tudi nevérne mož0 preldščajo bési, kajti pri apostolih je bil Simon vólhev, ki je délal psom govoriti človeški, in sàm je premenjàval se, to star, to mlad, to li je tudi koga druzega premenjàval v druzega človeka obraz.
Tak vólhev je bil vstal pri Glébu v Novem Gradu; kajti govoril je ljudém delajóè se, kakor Bog, in je dejàl: „vse vém," grdčč véro krščansko. In bil je motèz v gradu ter vsi so verjéli njemu in hoteli pogubiti vladiko (škofa); a vladika je vzel križ, oblékel se v rize (oblačila) in stài, rekóé: „kdor hoče verjeti vólhvu, ta da ide zànj; ako li véruje kdo Bogu, ta h križu da ide!" In razdélili so se ljudjé na dvoje, a knez Gléb ter njega družina so šli in stali pri vladiki, a ljudjé vsi so šli za vólhva. Bil je motež velik mej njimi. A Gléb, vzémSi töpor (sekiro) pod suknjo, pride k vólhvu in reče njemu: „to veš li, kaj hoče jutri biti, kaj li do večera?" A on reče: „vse vém." In reče Gléb: „to véS li, kaj hoče biti denes?" — „Čudesa velika stvorim," reče. Tedàj je Gléb iznél tópor in ga razsékal, da je poginil s telesom in dušo, predavši se zlódeju ; a ljudjé so se razšli.
Takó so v teh časih zviti hudobneži motili preproste ljudij, kateri so radi verjéli tudi najbrezumnejšo stvar.
V	1072. léto so prinesli svéta strastotrpca Borisa in Glèba. Zbrali so se Jaroslaviči : Izjéslav, Svetoslav, Ysévlad in metropolit, kateri je tedàj bil, Jurij, tudi vladika Peter Prejéslavski, Mihael Jürijevski, in Teodosij, igntnen Pé-čerski, Sofronij, svetega Mihaela igumen, German, igumen Svetega Spasa (odrešenika), Nikola, igumen Prejéslavski, in vsi igümeni, ter so stvórili praznik in praznovali svetlo. Borisa in Glèba so preložili v novo cerkev, katero je zdelal Izjéslav in stoji še zdaj. Izjéslav, Svetoslav in Vsévlad so vzeli najprvo Borisa na rame svoje v lesénej ràkvi in ga ponesli; a pred njimi so
šli črnorizci (menihi), sveče držeč v rokah, in po njih dijakpni s kadili, in potlej duhovniki, in za njimi vladike z metropolitom; a za tèmi so šli z ràkvijo. Prišedši v novo cerkev so odprli ràkev, ter napolnila se je cerkev blage vonjàve. Slavili so Boga, to videvši. A metropolita uždst (groza) obide, kajti bil je netrden v véri k njima; zató je padši na lice prosil proščenja. CelovàvSi (poljubivši) njega moči (kosti) ga vlože v kàmeno rakev. Potem so vzeli Glèba v rakvi kàmenej ter ga vstavili na sani in odvézli. Kadar so bili v dürih, ustavi se rakev ter 9e ne premakne. Veléli so narodu klicati: „Gospod, pomilüj !" in takó so ga odvezli. Položili so ja méseca maja drugi dan. OdpévSi službo božjo so bratje obédovali vkup, vsak z boljäri svojimi z ljubeznijo veliko. A potem so se razšli v svoje si.
V 1073. léto vzdigne zlodej prepir mej temi brati Jaroslaviči. Svetoslav in Ysévlad sta se zdnižila na Izjéslava. Izide Izjéslav iz Kijeva, a Svetoslav in Vsévlad vnideta v Kijev, meseca marcija v dvajseti in drugi, ter sta sèdia na stoli, na Bréstovem, prestop i vši zapoved otčevo. A Svetoslav je bil začetek izgonu bratskemu, zelèé boljše vlasti, in premótil je Vsévlada, govo-rèè: „Izjéslav se druži s Vséslavom, mislèc iti na naju, da če ga ne prehitiva, ima naju pregnati." In takó vzòstri Vsévlada na Izjéslava. A Izjéslav otide v Léhe z iménjem mnogim, rekóé: „s tem najdem vojnike;" a vse to so mu vzeli Lehi, pokazavši njemu pot od sebe. A Svetoslav je sedel v Kijevu, pregnavši brata svojega in prestopivši zapoved otčevo, pač tudi božjo ; kajti velik je greh, prestopati zapoved otca svojega.	(Dalje prih.)
Afrika.
Afriko od vseh strani obliva morje, in bila bi popolnem velikansk otok, ako bi je na severovzhodnem oglu 12 mirijametrov široko sueško medmorje ne vezalo z Azijo ; a tudi preko tega sedaj drži globok prekóp, po katerem velike Indije prehajajo iz jednega morja v drugo. Z otoci vred mèri vsa Zemljina 30.3000 □ mirijametrov.
Afrika je najtoplejša med vsemi zemljinami; od vsega suhega sveta, po vročem pasu razprostrtega, pride več od polovice na Afriko in 670 mirijametrov, ki jih ravnik premeri na suhej zemlji, pride dobrih 370 mirijametrov na Zemljino. Zato ima pa vsa sredina vroče podnebje; samo po najbolj južnih in najbolj severnih pokrajinah je nekoliko manj vroče. V puščavi Sahari vlada v poletnih dnevih presilna vročina; pesek se razgrejé takó, da bi lehko jajce v njem kuhal.
Po podnebnih razmerah, vzlasti po dežji in reških povodnjih se ravnä tudi rastlinje. Poleg suhih in golih puščav se nahajajo velike travnate planjave, bogato polje in pržgozdi. Po Afriki rastejo raznovrstne palme, izmed katerih ste dateljnova in oljnata palma najimenitnejši za afriške prebivalce. Tu raste tudi drevo kruhovec, pravi velikan med drevjem vsega svetä. Njegovo deblo mèri v obódi celò po 25 do 27 metrov, a njegov vrh ima v premeru do 43 metrov. Poleg raznih drugih rastlin rasejo tu tudi južne koristne rastline, n. pr. turšica, riž, cukreno trstje, kàvovec in dišavna drevesa.
Tu živi lev, kralj zverin, in druge velikanske živali : sloni, nosorogi povodnji konj, dolgovratna žirafa i. t d. Afrika ima mnogo raznih opic, raznovrstnih ptičev, papig, noja in udomačenega velbloda, požrešnega krokodila i. dr.
Po gozdih so najmočnejše dišave, najbolj tečne sladčice in najlepši bar-vini les; v gorah je na kupe najčistejšega zlati
Res, čudna ta dežela Afrika! Tu prebivajo najbolj čudna ljudska plemena in ljudstva. Črni murini ali zamorci vseh stopinj in njihovi izrastki: Belini, zamorci z risovim zobom, pritlikovski lovci slonov, vojne vojevalnih žensk, neizmerne države, katere vlada samosilnik z železnim žezlom, poleg njih pa majhne ljudovlade, dà, še celò patriahalno vladanje, in pri vseh se prodaja človek kakor blag<5.
.Evropejci imajo v Afriki posestva; užč v starih časih je bila notranja dežela daleč znana; vendar je ta čudna dežela za nas še zelò neznan svet.
Otročje igre
v pésencah.
XIV.
Psiček läje: hòv, hov, hòv! Jutri pójdem spét na lòv, Na gorice po srnice In po zäjce, po lisice, Po volkove in volčiče, Po medvede, medvediče. Puške bodo pokale, Zvéri v gozdi jokale. Psiček laje: hòv, hov, hòv! Jutri pojdem spét na lòv.
Mačka mjävka: drdrmäv! Ena miška sédem kräv! Miška teče: tèk, tek, tek ! Jaz jo gònim : pèk, pek, pèk ! Miška zlómi si nogó, Jaz jo primein, — v usta i njó ! Dvé na zàjtrek, dvé v kosilo, Tri k večćrji, — nij obilo. Mačka rnjavka: drdrmäv ! Ena miška sédem kräv !
Kòza vpije: mekeké! Vse gorice zelene; Kjé sta közel in kozica? Da ne pride vólk, volčiča, Vólk, volčiča „düdeldü,"
Ki živita brez domü ! Vólk za grmom, sivi tat, Plane kozi, skók ! za vrat. Kòza vpije : mekeké ! Vólk me stisnil je v zobé.
Krava v sénci niče : móv ! Jaz bi rada šla domóv. Caka mene téle v hlévi, A predolgo je do drévi. Vòlek módro govori : Tèlek naj še potrpi, Da pastirček „ruriro," V róg zatróbi nam glasnó. Krava v sénci ruče : móv ! Jaz bi rada šla domóv.
Konjic vriska : ihahà ! Dobro biti je domà : Sèna dòsti, òvsa désti, Nič ne vémo, kdo se pósti ; Ali kadar popotiijem, Popotüjem in cestujem, Kóla vòzim, sèdlo nösim, Lačen hodim, slame prosim. Konjic vriska ihahä ! Dobro biti je doma.
M-l.
Tolmàò.
XIV. Volčič, mladi volk. — Medvedič, mlàdi medved. — Zàjtrek, das Frühstück. — Dudeldü, takó nekakó volk zavija (tuli). Rükati ali mükati, kakor znä vol ali krava, kadar se glasi.
Priredepisne - natoreznansko pelje.
Proso.
Navadno prosò (Pänicuna miliàceum) prištevajo prirodopisci k lätnatim travam. Latnate trave so take, ki imajo razcvétje, katerega pecelj nosi mnogo, na vse strani razdeljene vejice. Cvéti stojé v visečih klaskih, a klaski so združeni v kvišku stoječe steblice, ki se lat imenuje. K takim travnatim rastlinam štejemo oves, prosò, riž (rajž) in trst (Schilfrohr). Vse te rastline ne narejajo klasovja, kakor pšenica, rež in ječmen, ampak latovje, v katerem zrnje zori od zgoraj navzdol, tedaj nikoli jednakomerno. — Prosò je jednoletna rastlina. Jednoletne rastline so take, pri katerih korenina vztraje samo po jedno leto; zatò je treba prosò vsako leto zuovič sejati. Bilka pri pròsu je 63 do 9-1 centimetrov visoka, ima široke liste, ki so z bilko vred kosmate, a lat ima drobne, jednocvetne klaske. Prosena zrna so zelò drobna, okrogla in navadno rumene barve. A dobi se tudi belo in sivo prosò. Prosò je kot žito obče znano, posebno po Koroškem, Štirskem, Kranjskem in Hrvaškem, koder obilo prosä sejejo. Pravijo, da je tej rastlini prava domovina vzhodna Indija, kar pa še ni gotovo, da bi se verjelo. Prosò se najbolje obnese v nižavah na lehkej, tečnej, rahlej in bolj peščenej zemlji ; posebno v tacih krajih koder vinska trta raste. V hribih prosò nikoli dobro ne obrodi. Prosò zahteva gor-kega podnebja, ter mu je obüneje gnojiti nego li drugim žitnim rastlinam, ki imajo otle bilke. Prosò je zelò občutljiva rastlina in ne strpi mraza ; zaradi tega se seje v bolj peščeno, suho zemljo. Seje se navadno v prvej polovici meseca maja. Zemljo mu je treba najmanj po dvakrat dobro prerahljati in plevela očistiti. Kadar je večina zrnja v latili dozoréla in poprej dozorélo zrnje izpadati začenja, požanjejo prosò s srpi. Prosò je bilo uže starim närodora dovolj znano. Uže slavni Plini in Strabo omenjata to žitno pleme, ter pravita, da je mnogim nàrodom v hrano. Po naših slovenskih krajih se prosò najbolj rabi za pšeno (proséno kašo), a tudi kruh pekó iz proséne moke, ki pa ni posebno tečen. Po Koroškem je prosò najnavädnejSi živež priprostomu kmetu. Proséna slama je govédi dobra in tečna klaja. Največ prosä pridelajo v Šleziji, na Morav-skem, Češkem in kakor smo uže omenili, po Štirskem, Kranjskem, Koroškem, in Hrvaškem.
Travniki.
Dobri travniki ali dobre senožeti so poljedelstvu in živinoreji najkrepkejša podpora; dobrega senà ne prekosi nobena druga klaja. Dober kmetovalec skrbi za dobre travnike ravno takó kakor za dobro polje. Tudi travniki se morajo obdelovati. Najprvi zboljšek senožetim je voda, ako senožet ni močvirna. Voda se mora napeljevati na vse kraje, da se žejne trave napajajo. À travnikom, ki imajo preobflo moče, naj se moča odjemlje. Preveč vode travnikom ravno tako škoduje kakor premalo. Drugi zboljšek senožetim je, da se senožeti otrebijo vsega lesovja in grmovja ; le tó pa tam naj se puščajo kaka velika drevesa. Krtine in mravljišča se morajo razmetati in zemlja se mora lepó poravnati. Senožetim se mora tudi dajati primernega živeža, to je, morajo se zraven moče tudi še gnojiti. Senožetim se prilega vsakoršno gnojilo še celò plevélno. Med živinskim gnojem se svinjski gnoj najbolj prilega takim senožetim, katere niso premokre. Dobro gnojilo travi je tudi krompiijevec ali krompirjevo perje, ako se opresno razgrinja in čez zimo leži na senožetih. Kmjek in golobjek je senožetim izvrsten gnoj. Tudi pepel od drv in šote, ako se spomladi potresa po travnikih, je dober gnoj. Najboljši gnoj za senožeti so pa saje, katerih se v vsakej še tako bornej koči lehko toliko nabere, da se ž njimi pognoji nekoliko metrov travnika. Tudi blato se dobro prilega travnikom, ako se po njih raztrosi po košnji otave. Smeti kakeršne koli so travnikom dober gnoj, če se jeseni po senožetih raztrosijo. Najbolj pa travnikom rast pospešuje gnojnica, katere umni pospodar nikoli v nemar ne pušča. Dalje je treba skrbeti, da se po travnikih in senožetih le dobra živinska klaja prideluje. Užč v zadnjem „Vrtci" smo omenili, katere trave dajejo dobro in tečno živinsko klajo, ter smo obljubili, da vam bomo polagoma tudi v podobah take rastline prinesli, ki dajejo našej domačej živini dobro in tečno klajo. Denašnja podoba vam kaže tako imenovani svinjski rep (Phleum pratense, Lieschgras), ki se prišteva k lätnatim travam in daje, ako se mlada poseče, izvrstno pičo govejej živini. Ta trava raste po vlažnih travnikih v ni-žavah in po senožetih na planinah. Mnogo vredna je posebno zaradi tega, ker daje obilo klaje. Seme ne izpada tako rado, jako drobno je in se lehko izmlati.
Kdor hoče biti pozneje dober gospodar, mora se užč 'zdaj v zgodnej mladosti učiti poznavati rastline, ki dajejo živini dobro in tečno hrano.
r.
Pazzie
Kratkočasnica.
* Vjetega razbojnika pripeljejo pred sodnika, da inu zasluženo kazen izreče. Sodnik se zelò začudi, ko spozni v pripeljanem človeku svojega nekdanjega prijatelja. Izprašavši ga ob kratkem o stoijenem hudodelstvu, vpraša ga tudi za njegove druge tri prijatelje, rekoč : „Kako pa je z Markom, Jurijem in Gašparjem?" — „Vaša milost," odgovori hudodelec, „vsi trije so uzé obešeni, samo midva sva še ostala."
Uganka.
V zaporu do smrti privezan prebivam, Ce tudi svobodo najvččjo uživam ; Iz ječe ne pridem ni v zimi ni v letu, A velik, oblasten gospod sem na svétu. Pridani so v tesno mi stražo vojaki, Ob lakoti nagli in trdi možaki: Nikogar mej njimi se jaz ne bojim, Ter dobrega, hudega mnogo storim. Naj snide se v družbo vesela mladina. Ne prošen, ne voljen sem njé starejšina; Naj toži, vzdihàva hromóta čemerna, Kriči in zabavlja druhal nejevérna; Zberó naj v pogovor se stare ženice, Zleté za kozarček se vinske mušice; Naj trudijo z délom se kmétove žile; Z iglico igrajo naj róke se čile; S poštenim trguje naj možem slepar: Brez mene vse tó ne godi se nikdar. Ce jézen pretéplje berača berač, Z lenuhom se skóbe kosmàt postopač Gorjačo in pést mu na bòj pospešujem, A časih jo zópet krepko ustrahujem. Mogočniki tudi so z mänoj si znani: Vladika in župnik iu mladi kaplàni; Županov jaz branim ter vladam razpravam ; Vojskam ukazujem in mir utrjivam; Posebno glasno z učenostjo se družim: Cesàrju in kralju in papežu služim: Povej mi brez mene, če moreš kedàj, Kakó imenuje slovenski me kràj ?
(Odgonetka ng&nke v prihodnjem listu.
st^raxi.
Slovstvene novice.
*	Glavna vodila umnega gospodarstva na majhnem poséstvu in z malim imetjem. Z darilom viteza Schneid-Treuen-feldskega odlikovana razprava. Spisal Ivan L a p a j n e, ravnatelj meščanski šoli v Krškem. Na svetlo dala c. kr. kranjska kmetijska družba. — Takó je naslov 66 strani debelej knjižici v 8°, katere nam ni treba posebej priporočevati, ker priporočuje jo uže darilo samo, s katerim je bila odlikovana.
*	Nauka o gnoju i gnojenju za puk i školu. Napisao Mi j o Vrbanec, učitelj višje djev. učione i gospodarstva na kr. učiteljištvu u Zagrebu. — Knjižica 35 strani debela v 8° je takó izvrstna, da jo živo priporočamo vsem, ki se s poljedelstvom bavijo in so hrvaškega jezika zmožni. Posebno naj bi segli naši slov. učitelji po njej, ker jim bode pri sestavkih gospodarskega obsega na vsako stran koristila. Cena knjižici je 15 kr. in se dobiva pri pisatelju samem u Zagrebu.
MR*- Za šolska darila ^fcf
pridnim učeneam in učenkam priporočamo naslednje knjige:
Vrtci od poprejšnih let; dobodo se še vsi letniki od 1874—1879. leta. Trdo vezani v platnenem hrbtu po 2 gld. 60 kr.; v platno vezani z zlatim napisom, nalašč za darila po 2 gld. 80 kr.
Dragoljubci. Zbirka poučnih pripo-vedek za slovensko mladino. Trdo vezani v latnenem hrbtu po 45 kr. Lepše vezani za arila po 55 kr.
Star vojak iu njegova rejeuka. Gledališka igra za slovensko mladino. Mehko vezana knjižica po 18 kr. Trdo vezana za darila po 25 kr.
Vse to se dobiva pri „Vrtčevem uredništvu Lingarjeve ulice štev. 1 v Ljubljani (Laibach.)
Opóiuiijtt. Drugi zvezek knjižice za slovensko mladino pod naslovom: „Peter, rohodelčič" se nam je nekoliko zakasnil. Nismo mogli ž njim na svetlo ob ónem času, kakor smo želeli. Koncem tega meseca bo knjižica gotova, in koj prve dni prihodnjega meseca jo bomo razposlali vsem ónim, ki so se už6 na njo naročili.
Uredništvo „ Vrtlevo."
Izdatelj, založnik in urednik Ivu Tonile. — Natisnila Klein in Kovač (Eger) v Ljubljani.