muz »ji ravnatelj it. 83 Ust Uha}« | Deiccc L L 6JO reč. w »trokosti 1 niče, rahval LJUBLJANA JUG03I.AVI J (C.C.MKU poste) - 7.«prlla 1937. Številka SI cent. Letnik Lil poa*deljka. MiroUat: u I celo leto L 75.—, t bouattro 30 stot — Oftlasniaa z* 1 mm proatort _ iTsk« te obrtau ogla«« L i.—, u oiart« L 150, o^in denarnih uvodov L prvi strani L 2.— ud Uredništvo in uprsvnifttvo: Trsi (3). ulica S. Franc esc o d'Assisi 20. Telefon i 1-57. Dopisi na) se poisljafo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije In denar pa upravniitv«. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost* Poduredaiitvo v G o r i c i: ulica Giosufc Carducci it. 7, L n. — Telet It 327. Glavni in odgovorni urednik: prot Filip Peric. Zakon o priimkih Kakor smo javili v včerajšnji Številki na&ega lista, je sprejel ministrski svet na svoji zadnji seli ukrep, s katerim se raztegne veljavnost kr. odlok^zak-ona od 10- januarja 1926., št. 17, ki je bil odobren od P^r ^enta z zakonom od 24. maja 1926-, št. 898, tudi na Julijsko Krajino, torej na naše dežele in njih prebivalstvo. Do sedaj je bil ta zakon v veli avi le v Tridentinski Benečiji, t i v onih novih pokrajinah, ki so pripadale za Časa bivše Avstrije k Tirolskemu. Tam se Eakon o priimkih izvaja že nad pol leta. Njegove glavne določbe so sledeče: vlada je pooblaščena, da da pregledati po posebni komisiji vse priimke v Eovih pokrajinah. Tiste priimke "katerim je bila pod bivšo vlad" kakorkoli popačena ali iz-kvanena njihova prvotna oblika ki je bila italijanska ali latinska, more vlada na podlagi omenjenega zakona predruga-čiti, oziroma, kot se glasi v zakonu, jim zopet dati prvotno italijansko obliko. Razen za priimke navadnih zemljano v veljajo te določbe tudi za plemenitaške naslove. Po končani proceduri, ki jo določa izvršilni pravilnik k omenjenemu zakonu se odredi sprememba priimka'z odlokom prefekta pristojne pokrajine. Ko postane prefek-tov odlok veljaven, prizadeti ne smejo več rabiti svojega prejšnjega priimka, temveč novega, ka»kor se jim predpiše v odloku. Za prestopke so določene razne kazni. Prefekt poskrbi, da se na tak način predpisani priimki popravijo po vseh uradnih knjigah in seznamih (v uradu civilnega stanja, v zemljiški knjigi itd.). Novi zakon o priimkih ne predpisuje torej, da se imajo poitalijančiti vsi slovanski priimki kar načrez, temveč je v njem izrecno rečeno, da se bodo ie oni spravili zopet v italijansko obliko, katerim je bila ta ;vzeta. O upravičenosti ali neupravičenosti takega uradnega spreminjanja priimkov bi se dala napisati ccla knjiga. Ni seveda tu mesto za to. Ako se postavimo na stališče, na katerem stojijo vse kulturne države, da sta ime in priimek najnedotaklji-vejša zasebna lastnina posa^ mezne osebe, s katero sme izključno ona sama razpolagati in nihče drugi, niti ne država, potem je vsako tako spreminjanje priimkov v popolnem nasprotju z naziranjem vsega evropskega kulturnega kroga. Seveda pod pogojem, da se izvrši sprememba proti volji nosilca tega ali onega priimka. Nedotakljivost imena in priimka pa igra v socialnem življenju tudi sicer ogromno vlogo brez ozira na okoliščine pravne narave. Ohraniti ime čisto in neoskrunjeno je ena izmed temeljnih moralnih nalog vsakega družinskega Člana. Čast in ponos posamezne osebe, celih družin in rodbin sta tesno spojena z imenom in njegovo Či-stoto ali svetlostjo. Sploh je ime eno izmed najmogočnejših so-cialno-moralnih gibal, je tako-rekoč moralna norma. Kdor zapravi svoje «dobro ime», je zapravil s tem eno največjih in najdragocenejših življenjskih dobrin. Stremljenje po nedotakljivosti imena spada torej nekako med človekove moralne nagone ali instinkte, in kakor vsi drugi instinkti, tako stremi tudi ta po brezkompromisnem in celotnem svojem udejstvovanju v obliki stremljenja po absolutni nedotakljivosti imena. Torej tudi po nedotakljivosti v jezikovnem pogledu. To nam najlepše dokazuje naravnost železna konservativnost, s katero se držijo družine pri pisanju svojih priimkov zastarelega in tudi ne-domačega pravopisa, ki je star več sto let in je tudi v popolnem nasprotju s pravopisnimi navadami sodobnega jezika. Vse to pa izključno zato, da manifestirajo načelo nedotakljivosti imena. Ti preudarki nam kažejo nazorno, kako segajo določbe novega zakona v najglobljo intimnost nagonskega ustroja človeka in kako nerazpoloženje bi moglo ustvariti vsako njih neprimerno izvajanje. Toda na drugI strani pa Je ravno v načelu nedotakljivosti imen tudi podlaga nekake .upravičenosti novega zakona. Tam, kjer so bili priimki v resnici popačeni in pokvarjeni, tam je na mestu odredba, da se da užaljenemu načelu nedotakljivosti imen zadoščenje. Seveda bi morali tudi tu pripomniti, da je prvi in nenadomestljivi gospodar imena njegov nosilec- Ali so v naših krajih taki slučaji? Zdi se, da jih bo komisija težko našla. Edini, ki bi mogli kaj vedeti o tem predmetu, bi bile družine same. Le v družinah se more ohraniti sporočilo od roda do roda, ali se je kdaj izvršilo kako nasilje nad njihovimi priimki in v kakšni obliki. Ako so taki slučaji, potem so dotične družine ohranile tudi spomin na prvotno obliko svojih priimkov. Edina metoda, ki bi dala zanesljivo gradivo za proučevanje vprašanja, bi bila torej, da obla-stvo izda1 poziv, naj se v določenem roku javijo vse one družine, katere vedo, da jim je bil spremenjen prvotni italijanski priimek, in naj navedejo, kako se je glasil pred popačen jem. Na podlagi tega gradiva bi prišla komisija do zanesljivih zaključkov in nikomur bi se ne mogla zgoditi s prefektovimi ukrepi nikaka krivica. Niso nam na razpolago podatki o tozadevni praksi, ki se je izoblikovala pri izvajanju tega zakona na Tridentinskem. Vendar p>a je jasno za vsakogar, da bo zabredla na podlagi mrtvih črk vsaka komisija v zmotne zaključke ter da bo izzivala krivične ukrepe, ki bodo v nasprotju z besedilom zakona samega. Že lani smo naglašali v enem članku o tem predmetu, da ne dokazuje etimološka šablona koren — obrazilo — končnica ničesar glede izvora slovanskih priimkov. Drugi listi, s katerimi smo o tem polemizirali, so navajali primere kot Benedetič, Antonič, Fornazarič itd., Češ da je oči vidno, da so se taki priimki glasili prvotno Benedetti, Antoni, For-naciari itd. Da je ta trditev iluzorna, izhaja že iz dejstva, da so v Slovan, jeziku izposojena imena Benedeto, Anton, dalje beseda fornažar in fornaža, ki pomenita opekarnar, opekarna. Besedi Benedeto in fornažar sta bili torej izposojeni iz italijanščine in iz njih je bil stvor j en priimek od Slovanov. Ne Benedetič ne Fornazarič ne nobeden drugih sličnih priimkov niso bili nikdar italijanski. Če bo postopala komisija po šolski šabloni ter proglasila vsak priimek, kjerkoli najde kak podoben zlog s kakim italijanskim ali latinskim korenom, potem bodo krivični ukrepi glede priimkov naravnost deževali. Besedilo ttalllflDSko-notarske pogodbe Uradno poročilo RIM, 6. (Izv.) Agencija «Štefani« sporoča: «Včeraj ob 17-30 je bila podpisana v palači Chi-gi prijateljska in arbitražna pogodba med Italijo in Ogrsko. Podpisane so bile tudi uradne note, s katerimi sta obe vladi odobrili zaključke, do katerih so prišli italijanski in ogrski izvedenci, glede olajšav, ki bodo dovoljene ogrskemu prometu v reškem pristanišču in glede katerih bodo čimprej obnovljena pog-ajanja izvedencev. DtsotiKt no Kitajskem Aretacije v Pekingu — Preiskava na sovjetskem, poslaništvu — Kitajski admiral obsojen na smrt PARIZ, 6. «New-York Heral-du» poročajo iz Pekinga: Ameriško novinarko Mild Mitchell ter ameriškega državljana Wil-bura Burtona je kitajska policija aretirala, ker sta obdolže-na, da sta vršila propagando v prid kantonski vladi. Zastopnik Združenih držav bo najbrž interveniral ter zahteval, da se oba Amerikanca izpustita na svobodo. Vesti o Čang-Tso-Linovem begu iz Pekinga se ne potrjujejo. Policija *je izvršila natančno preiskavo na sovjetskem poslaništvu v Pekingu ter je tam aretirala tri Ruse in kakšnih trideset Kitajcev. V pekinških di-plomatičnih krogih- vlada radi tega precejšnje razburjenje. Bivši šanghajski guverner je dal ustreliti radi veleizdaje admirala Pi-Ču-Čena, poveljnika 8. severne armade ter severnega vojnega brodovja. Obdolžen je bil, da je predaL Šanghaj Kantoncem. Koliko Jo posodila Amerika Italiji? RIM, 6. Iz New-Yorka poročajo, da so ameriški finančni listi izračunali, da znašajo posojila, ki so jih severno-ameri-ške banke do sedaj dale Italiji, 160 milijonov dolarjev (približno 3 milijarde lir). Pogodba obstoja iz sledečih petih členov: Čl. 1. Med italijanskim in ogrskim kraljestvom bosta vladala trajen mir in neminljivo prijateljstvo. Čl. 2. Visoki pogodbeni stranki se obvezujeta podvreči spore kakršnekoli si bodi narave, ki bi utegnili nastati med njima in ki bi ne mogli biti tekom primerne dobe razrešeni diplo-matičnim potom, pomirjevalnemu postopanju in v slučaju neuspeha pomirjevalnega postopanja. arbitražnemu postopanju. Ta določba ne velja za one spore, ki bi nastali radi dogodkov, ki so se odigrali pred sklepom te pogodbe in ki spadajo f prošlost. Spori, za katerih razrešitev )e predvidevano posebno postopanje v drugih dogovorih, ki so bili sklenjeni med obema pogodbenima strankama, se bodo reševali po določilih teh dogovorov. Čl. 3- V slučaju neuspeha po*» mirjevalnega postopanja in pod pogojem, da se gre za spor juri-dične narave, bo lahko vsaka pogodbena stranka zahtevala, da se spor predloži razsodišču. Čl. 4. Način pomirjevalnega in arbitražnega postopanja tvori predmet posebnega protokola, ki je priložen tej pogodbi. Čl. 5. Pričujoča pogodba bo ratificirana in izmena ratifikacij se bo izvršila, kakor hitro bo to mogoče.» Pred bistvenim besedilom pogodbe se nahaja kratek uvod, ki povdarja skupnost Številnih interesov med obema državama, ki hočeta ustvariti s pogodbo pravo medsebojno prijateljsko razmerje ter s tem prispevati k vzdrževanju miru in reda ter si zagotoviti bodoči napredek. K pogodbi pa je priključen protokol o pomirjevalnem in arbitražnem postopanju med obema državama, ki obstoja iz 18 členov. M\\m nata lilHiD glede madžarskega pomorskega izhodišča na Reki RIM, 6. (Izv.) Predsednik vlade on. Mussolini je naslovil na ogrskega ministrskega predsednika grofa Bethlena sledečo u-radno noto: «Rim, 5. aprila 1927. Gospod ministrski predsednik! Čast mi je naznaniti Vaši ekscelenci, da kraljeva italijanska vlada odobruje zaključke, ki so zapopadeni v zapisniku, podpisanem v Rimu dne 17. marca 1927., ki se tičejo ogrskega prometa v reškem pristanišču. Tehnični izvedenci obeh držav se bodo sestali čimprej, da sporazumno in podrobno določijo točke, ki so zapopadene v omenjenem zapisniku. _— Sprejmite, gospod predsednik, izraze mojega največjega spoštovanja- — Mussolini.» Grof Betbten pri Kralju Obod ▼ vili «Savoft&» RIM, 6. (Izv.) Danes ob 10.30 se je podal državni podtajnik v zunanjem ministrstvu on. Grandi v Grand Hotel, kjer je posetil grofa Bethlena, s katerim se je razgovarjal nad eno uro. Opoldne se je grof Bethlen podal na Kvirinal, kjer je bil sprejet od kralja, ki ga je zadržal približno tričetrt ure v prijateljskem razgovoru. Ob 13. uri je priredil kralj v vili «Savoia» obed, katerega so se udeležili on. Mussolini, grof Bethlen, državni podtajnik on. Suardo, državni podtajnik on. Grandi in ogrska državna podtajnika v ministrskem predsedništvu in zunanjem ministrstvu. Izročil tekst pogodbo , iuaa]em« ministru BEOGRAD, 6. (Izv.) Danes |e poslanik general Bodrero posetil zunanjega ministra dr. Pe-rića ter izročil tekst podpisanega pakta prijateljstva in pomiritve, podpisanega med on. Mus-solinijem in Bethlenom. Seja senata M bo zaključilo zasedanje senata RIM, 6. (Izv.) Takoj po otvoritvi današnje seje senata je prečital predsednik on. Tittoni brzojavko romunskega senata, ki se v toplih besedah zahvaljuje italijanskemu senatu za njegovo nedavno ratifikacijo pogodbe glede Besarabije, in odgovor italijanskega senata na brzojavko, ki je istotako sestavljen v toplih besedah, na naslov Romunije in romunsko-italijan-skega prijateljstva. Po prečita-nju brzojavke in odgovora je odobril senat številne zakonske načrte, med katerimi je bil tudi zakonski'načrt, ki vsebuje odredbe in ukrepe o vprašanju iskanja in izkoriščanja rudnikov. Pri razpravi o tem načrtu je povzel besedo minister za narodno gospodarstvo on. Belluz-zo, ki je pojasnil v kratkem govoru stališče in postopanje vla de v tem vprašanju. Sejo je zaiti j učil predsednik ob 18. uri. Jutri se bo vršila poslednja seja senata v tem zasedanju. Seli niništnReSD sneto Včerajšnji sklepi — Ukrepi za razno socialne ustanove RIM, 6. (Izv.) Danes ob 10. uri se je zopet sestal ministrski svet, ki je odobril veliko število zakonskih osnutkov in odredb, ki st ponajveč tičejo redne državne uprave. Med drugimi so bili odobreni sledeči osnutki in ukrepi: Razširjen je bil s primernimi spremembami za občine Monte-catini, Salsomaggiore in Postojno kraljevi dekret z dne 15. a-prila 1SS6., št. 765 glede zaščite in povzdige zdravilišč in letovišč. Da se omogoči mestnim upravam Gorice in Mantove temeljito proučevanje ureditve ljudskih šol, ki obstojajo v onih občinah, ki so bile nedavno priključene k tem mestom, je mi-, nistrski svet odredil, da ostane dosedanja ureditev in dosedanje plačilno postopanje napram učiteljskemu osobju v šolskem letu 1927-28. nespremenjeno. Tekom leta 1928. bosta morali obe mestni upravi poskrbeti za definitivno ureditev teh ljudskih šol in novo sistematizacijo učiteljskega osobja. Nadalje je bil sprejet zakonski osnutek, ki predpisuje, da se v vseh glavnih pokrajinskih mestih ustanovijo in poslujejo antituberkulozni konsorciji in ki predvideva možnost ustanovitve zvez med dvema ali več konzorcijev. H konzorciju morajo pristopiti vse občine, pokrajine ter vse javne ustanove; smejo pa pristopiti zakonito priznane sindikalne organizacije, pokojninski in zavarovalni ter drugi zavodi. Odobren je bil načrt za de-kret-zakon, ki se nanaša na skrbstvo za nezakonske in zapuščene otroke. Polet polkovnika De Pineda NEW-YORK, 6. (Izv.) Polkovnik De Pinedo je odletel ob 14.15 (po rimskem času) iz E-lephant-Batte v smeri proti Roosevelt Arizona. Sedem smrtnih obsodb ▼ Mehiki NEW-YORK, 6. Kakor poročajo iz Mehike, je izjemno sodišče obsodilo na smrt sedem roparjev, ki so odgovorni za u-smrtitev ameriškega inženirja Wilkinsa. Eksekucija se je izvršila v Guadalajari. Aretacija komunistov na Francoskem HAZERBOUCH, 6. Policija v Roubaixu je aretiral^ nekaj komunistov, ki so skušali vprizo-riti demonstracijo proti predsedniku republike, ko je stal pred spomenikom, postavljenim padlim vojakom. Skupa oh Male aH radi vprašanja ukinitve vojaške kontrole na Madžarski BEOGRAD, 6. (Izv.) Zvečer je vlada službeno odobrila skupno noto, katero so ministrstva Male antante poslala veleposlani-ški konferenci, ter odgovor, katerega je veleposlaniška konferenca v skupnem aktu poslala zastopnikom Male antante. Prvo pismo se glasi: Njegovi ekscelenci gospodu Briandu, predsedniku velepo-slaniške konference. Pariz, 10. februarja 1927. Gospod predsednik! — Po obvestilih, katera sem prejel od svoje vlade in ki so potrjena po generalnem tajniku veleposla-niške konference, je madžarska vlada predložila konferenci 12. januarja 1927. prošnjo, da se u-kine medzavezniška vojna kontrola, ki je bila ustanovljena s trianonsko mirovno pogodbo. Veleposlaniška konferenca je priznala večkrat, med drugim tudi 2. julija 1925., da je problem vojne kontrole na Madžarskem kapitalnega interesa v prvi vrsti z ozirom na varnost zavezniških držav, ki mejijo na Madžarsko. Zato sem popolnoma prepričan, da se bo veleposlaniška* konferenca sporazumela v tem težkem problemu z vladami držav, katere imam čaSt predstavljati, predno se sprejme sklep o prošnji Madžarske. Izvolite sprejeti, gospod predsednik, zagotovilo mojega posebnega spoštovanja. — Miroslav Spalaj kovic. Odgovor se glasi: i "f Veleposlaniška konferenca, kabinet predsednika. Št. 71. Pariz, 28. marca 1927. , Gospod minister! — S svojim pismom z dne 10. februarja t. 1-ste izvolili obvestiti velcposla-niško konferenco o interesih glede ukinjenja vojne kontrole na Madžarskem in ste izrazili prepričanje, da se bo veleposlaniška konferenca sporazumela z Vašo vlado prej, nego bo sklepala o tej stvari. Odgovarjajoč na to in v zvezi z razgovori, ki jih je generalni tajnik konference večkrat imel z Varni, mi je čast obvestiti Vas o rešitvi, ki se je danes ratificirala pri madžarskem poslaniku v Parizu. Uvažujoč zbrane dokumente, ki so bili izmenjani med medzavezniško vojno, komisijo in madžarsko vlado in po proučitvi poročil komisije, ki so v zvezi s skupno noto glavnih zavezniških sil z dne 18. decembra 1925., je konferenca uvedla možnost, da se glede ukinjenja določi rok. Kar se tiče prestanka dela komisije, se določa: 1.) Kontrolna komisija ostane na Madžarskem do 15. maja 1927. Ker se ta rok izkoristi za dovršitev poročila komisije o končanem delu in nadzorstvu nad organizacijo državnih tovarn. Ako dne 15. maja 1927. delo glede državnih tovarn ne bi bilo še gotovo, si konferenca pridržuje pravico nadzorstva glede zaključit ve teh del pod pogoji, ki jih bQ smatrala konfe renca za potrebne. Izvolite sprejeti zagotovilo o mojem odličnem spoštovanju Briand. Jugoslovenska vlada objavlja tekst obeh teh not. Obenem se je ta tekst objavil tudi v Pragi in v Bukareštu. Za Avliuega mora Razgovori med Rimom in Beogradom BEOGRAD, 6. (Izv.) Danes popoldne je bila seja ministrskega sveta. Med drugim se je razpravljalo zelo obširno o referatu zunanjega ministra glede spora z Italijo. Ker so na dnevnem redu direktni razgovori med Italijo in Jugoslavijo, so bile v ministrskem svetu izdelane instrukcije ter določeno stališče jugoslovenske vlade. Na direktnih sestankih, ki so se vršili včeraj med on. Mussolinijem in poslanikom Račićem ter med dr. Peričem in generalom Bo-drerom, so se izrazile obojestranske želje, da bi se z direktnimi pogajanji našel |zhod iz položaja, ki je nastal povodom zadnjih incidentov. Položol no Romunskem Nevarnost notranjih zapletljajev radi vprašanja zasedbe prostrta? BUKAREST, 6. Stanje kralja se smatra za brezupno in pažnja vseh merodajnih faktorjev se osredotočuje na vprašanje, kaj se bo zgodilo po kraljevi smrti. O tem vprašanju sta razpravljala tudi ministrski predsednik Averescu in vodja liberalne stranke ter bivši ministrski predsednik John Bratianu v daljšem razgovoru. Znano je, da se je moral princ Karol odstraniti iz Romunije na prizadevanje takratnega ministrskega predsednika Bratiana. Tudi Averescu je proti povrat-su princa Karola, vendar pa stoji na stališču, da se mora imenovati za člana regentskega sveta tudi kraljica Marija. Temu pa odločno nasprotuje Bratianu in meni, da bi sprememba regentstva imela za posledico tudi druge spremembe, kar bi irez dvoma zahtevalo povratek princa Karola. Zato se je Averescu obvezal, da trenutno ne bo modificiral sestavo regentskega sveta, med tem ko se je Bratianu obvezal, da ga bo tudi v nadalje podpiral in da ne bo skušal sestaviti narodno vlado. V razgovoru sta politika razpravljala tudi o u-krepih, ki bi jih bilo treba ukreniti, da se prepreči eventualni poskus Karola, da se šiloma povrne domov. Zato so bile obmejne straže pomnožene, odstavljeni nezanesljivi vojaški poveljniki in v glavnem mestu so koncentrirani dve diviziji pehote, močni orožniški oddelki in drugo vojaštvo. V zadnjih tednih se je v romunskih krogih razširila vest, da se bo Averescu po kraljevi smrti oklical za diktatorja. Z ozirom na to govorico je Bratianu izjavil, da bi častniški zbor v slučaju, da Averescu res stori kaj takega, takoj stim vzel vso oblast v roko. Znano je, da je vsa generaliteta in velik del romunskega častništva na strani Bratiana. — Ker pa sta se Averescu in Bratianu sporazumela, je pričakovati, da se bo sprememba na prestolu izvršila brez vsakih nemirov in da ne bo prišlo do hujših notranjih zapletljajev. Zdravstveno stanje kralja Ferdinanda BEOGRAD, 6. (Izv.) Danes jc službena agencija «Avala» dobila naslednje poročila iz Bukarešta: cKralj Ferdinand je noč prebil nekoliko bolje. Temperatura 37, žila 90, dihanje 22. M o inKantond Demarša Amerike, Anglije in Japonske pri Čenu LONDON, 6. Kakor Združene države in Japonska, tako je tudi angleška vlada poslala sedaj svojemu zastopniku v Peking besedilo protestne note, ki se nanaša na izgrede v Nankingu. Besedilo se skoro popolnoma sklada z besedilom ameriške in japonske note. Nota zahteva, da se Kitajci oficijelno opravičijo, da se krivci kaznujejo ter da se plača odškodnina za Človeške žrtve in za škodo, povzročeno imetju angleških podanikov v Nankingu. Zastopniki Združenih držav, Anglije in Japonske bodo izročili ob istem času note svojih vlad kan tonskemu zunanjemu ministru Čenu. Položaj tujih vlad napram kantonskim nacijonalistom je v bistvu tak: Angleška vlada je v zmerom večjih stiskah. Skrbeti mora, da ne izgubi na prestižu in obenem mora varovati svoje državljane, proti katerim so kitajski nacijonalisti najbolj sovražno razpoloženi. Zato je Anglija vsak dan bolj razpoložena za energične akcije. Združene države bi se v intervencijo najraje ne spuščale, ker se nočejo zamotati v aventure ter se zameriti Kantoncem, ker mislijo, da bi to škodilo v bodočnosti njihovi trgovini. Povsem trgovsko stališč« je zavzela napram dogodkom na Kitajskem Japonska, ki skuša uravnati svoje postopanje tako, da bo njena trgovina na Kitajskem čim manj trpela in to kljub homatijam, ki se sedaj tam vršijo. Zato je japonska politika precej v nasprotju z angleško in ameriško. n. V Trstu, dne 7. aprila 1927. Do Čim pošiljajo druge države nova ojačenja v Šaiighaj in v ra.zna druga kitajska pristanišča, se je japonska vlada izrekla proti, nadaljnjemu pošiljanju čet na Kitajsko. Mellon v Parizu PARLZ, 6. Tukaj se naliaja ameriški finančni minister Mellon, ki je prišel obiskati svojo bolno hčerko. Ostal bo v Parizu še par dni. V petek se bo najbrž vkrcal na parnik, kf ga spet popelje v New-York. Drobne vesti O ruskih šolah Na nekem kongresu ruskih prosvetnih delavcev je komisar za narodno prosveto Lunačar-ski poročal o Šolskih razmerah na Ruskem. Med drugim je dejal, da je treba povišati število sovjetskih šol in jih zboljšati, kajti nekatere med sedanjimi ne odgovarjajo najbolj primitivnim zahtevam. Poudaril je, da glede sovjetskih šol ne sme obveljati načelo «malo, toda dobro*, ker v Rusiji je še vedno kakih 40 odstotkov otrok, ki ne zahajajo v šolo. Tudi razmere na višjih šolah je treba urediti, kar je sicer že v vladnem načrtu. Predvsem je treba zboljšati materijalno stanje profesorjev. Tudi gmotne razmere dijakov niso baš zadovoljive, dasi prejema kakih 50 odstotkov dijakov državno podporo. Učni načrt na učiteljiščih obstoji: 1) iz glavnega predmeta, 2) iz pedagogije, 3) iz marksizma. Ta sistem dela sicer dijakom velike težkoče, — je dejal Lunačarski, — toda brez njega ni mogoče vzgojiti pravih učiteljev, zato bo komisarijat za prosveto skrbel, da se bodo profesorji dosledno ravnali po njem. Nivo izobrazbe učiteljev je treba na vsak način dvigniti. Učitelj mora tudi sam skrbeti za to; geslo «uči se sam» velja tudi zanj. Za stavo okrog sveta Dva člana nekega new-yor-škega kluba sta oddala isti dan in ob isti uri vsak svojo razglednico na istem poštnem uradu. Medtem -ko se je izročila ena razglednica zračni pošti v San Francisco, se je oddala druga poštnemu brzoparniku, ki se je baš odpravljal črez Atlantski ocean. Prva je šla do San Fran-cisca z letalom, od tu v Tokio na Japonskem z navadno pošto, potovala je nato črez Severno Kitajsko, Sibirijo v Moskvo, črez Nemčijo v London in od tu z Angleškim parni kom v New-York. Druga razglednica je prišla najprej v London in napravila isto pot kakor prva samo namlie. Obe razglednici sta potrebovali za svoje potovanje 55 dni. Medtem pa, ko je prišla prva štiri in petdeseti dan zvečer na cilj, in se je drugo jutro že oddala naslovljencu, je došla druga osem ur pozneje in se je oddala komaj drugi dan torej en dan pozneje kot prva. Smrt zadnjega sultana sansibar- skega Prejšnji teden je umrl v Mombas-si v koloniji Kenyi Sajid Khalid, ki je bil nekoč sultan na otoku Sansibaru na vzhodni strani Afrike. Njegov stric je pred leti sklenil pogodbo z Angleži, po kateri so prevzeli Angleži pokroviteljstvo črez* otok Sansibar, po kateri je postal Hamid bin Tvain le še po imenu sultan. Ko je ta šest let pozneje umrl, se je njegov nečak Sajid Khalid proglasil za sultana, a se ni mogel dolgo časa držati na prestolu, kajti Angleži niso poznali nobene šale in so obstreljevali neusmiljeno deželo, ki so ji bili pokrovitelji. Sajid je zbežal v Nemško Vzhodno Afriko, kjer se mu je celo dovolila nekaka preskrbnina. Prišla je svetovna vojna in tudi po kolonijah so trčili Angleži in« Nemci skup. Pri tem je bil Sajid Khalid aretiran in prepeljan na otok sv. Helene, kjer je preživel v pregnanstvu celih pet let. L. 1922. so mu dovolili Angleži vrnitev v domovino in mu odkazali Mom-basso kot bivališče. Pokojni sultan je bil pokopan z vsemi častmi, ki pritičejo vladarjem. Odkritje nove faraonske grobnice Iz Kaire prihaja vest, da je sta-rinoslovec Cecil Firth, ki vodi po naročilu ministrstva egiptovske vlade izkopine v Takkari, odkril tu 5000 let staro grobnico tretje faraonske dinastije. Sodi se, da je to grob graditelja ene izmed tamošnjih piramid. Zelo spretno skrit vhod v grob vodi do več podzemeljskih prostorov. V enem teh prostorov se je našlo dvanajst vinskih vrčev iz alabastra, visokih več ko pol metra. Preiskave se nadaljujejo. Naročajte In Sirite „EDINOST" DNEVNE VESTI PlauiiBje samskega bika Delodajalci bi morali za svoje uslužbence plačevati samski davek pri kr. pokrajinskem za-kladniškem uradu (R. Tesore-ria). V novoustanovljenih pokrajinah, med katere spada tudi Gorica, pa ti uradi Še ne poslujejo. Zato pa morajo delodajalci svoj prvi obrok plačati do 15. aprila na videmski zaklad-niški urad. Da prihrani delodajalcem to sitnost, je industrijsko udruženje v Gorici, Gorso V. E. III. št. 10, I. nadstropje, pripravljeno do 13. aprila sprejemati prijave in zneske delodajalcev za njihove samske delavce. Urnik za to je Vsak dan od 10.—12.. ure dopoldne. ______ Obvestila „toiii! Kalite" Potek žrebanja Dosedaj je prijavilo oziroma doposlalo rdeče listke z izžrebano številko 9 naročnikov Goriške Matice. Še 41 izžrebanih listkov se ni prijavilo. Vsak naj zato doma pogleda- v koledar, ali je njegova koledarjeva številka izžrebana ali pa ne. Izžrebani so dosedaj sledeči listki: 2. dobitek št. 11968: zlata verižica v vrednosti 100 lir. Dohitel j Miklavčič Vladimir, Hlev-nik v Brdih. 6. dobitek št. 11.247: slika Simona Gregorčiča. Dobitelj MI-slej Gvido, Št. Peter na Krasu. 9. dobitek št. 6328: Dantejev naminzi kip. Dobitelj Štefan Ta-ljat, Sv. Lucija. 20. dobitek št. 5148: mapa za pisalno mizo. Jurjavčič Minka, Idrija, Via Grapa 586. 20. a) dobitek št. 5148: mapa za pisalno mizo;. Petrič Anton, Duple 3 — Vipava. 23. dobitek št. 7374: pokrajinska slika. Dobitelj: Korošec Anton, Št. Peter na Krasu. 30- dobitek Št. 5941: brezplačna serija knjig Goriške Matice za leto 1928. Dobitelj: profesor bogoslovja dr. Tul v Gorici. 35. dobitek št. 6081: leposlovne knjige. Ravnatelj Viljem Do-minko v Gorici. 46. dobitek št. 12.006: leposlovne knjige. Krainer Ivan, čezsoča 128- Glavno darilo v vrednosti 500 lir se ni še prijavilo. * * • Knjige v razprodaji Knjige v razprodaji pri trgovcih bodo stale od sedaj naprej 6 lir (šest); le kdor se pravočasno prijavi pri poverjeniku kot naročnik, dobi knjige za prihodnje leto za 5 lir. Zato naj vsakdo podviza ter se pri poverjeniku pravočasno naroči še tekom tega tedna na knjige Goriške matice. Peta knjiga ni peto kolo Peta knjiga Goriške matice za prihodnje leto bo ravnotako dragocena kot koledar, kot zdravniška knjiga, kot povestna knjiga, kot zgodovina živali in rastlin. Peta knjiga bo knjiga pravljic iz davnih in nedavnih časov za našo mladino. Ne boš odrekel te knjige drobižu v hiši. in zato se bos čimprej naročil na knjige Gor. matice. Priroda nam dole vzgled Prip. ur. - Z dežele smo prejeli sledeči življenja polni in aktualni klic, namenjen vsem, ki jih obhaja misel -obupa nad vsem, posebno nad našo rodno grudo. — Čitajte in razmišljajte! Pomlad gre v deželo. Priroda, se v tem pomladanskem zraku prenavlja. Vzbuja se iz dolgega zimskega spanja, v katero je bila vkleta, zopet budi k življenju rastlinstvo, živali, vse življenje, vsemu da dovolj hrane, dovolj moči, da se more dvigniti iz spanja, v katero se je pogreznilo v dolgi dobi zimskega počitka,, v katerega se je pogreznilo, ko je nadvladala sovražna klima, ki je hotela zadušiti vse življenje prirode, ki je hotela prirodo presno viti, polagoma uničiti. Priroda je takrat deloma podlegla, pripravljena ni bila na ta močni tok, nasproten njenemu življenju; ugasnila bi bila, če bi ne bilo volje v njej, če bi ta ne dala moči, te zakrite energije, da jo je zopet izpremenilo, prebudilo k življenju, k pravi preosnovitvi, k pravemu uživanju solnca. pomladanskega življenja. Priroda nam daje zgled, a mi slepi, mi ga ne opazimo, ga ne vidimo, ne čutimo, nočemo spoznati prebujajočega solnca, ki nas hoče usposobiti za življenje, za življenjske boje in težave. Priroda se prohuja, a mi tega ne vidimo, čakamo malodušni brez energije, brez volje, kot otroci v zibeli brez moči. Ne vidimo solnca - kultura, ki nas kliče pod svoje žarke, ki nam nudi svojo energije, ki nam nudi spoznanja življenja. Mi smo ljudje brez volje, Cankarjeve «romantiČ-ne duše», ki smo se vdali malo-dušju, brezdelju, ljudje, ki silijo proti prepadu, poginu. Kultura naj bi bilo ono pomladansko solnce, ki bi nas prenovilo, ki bi nas usposobilo za Življenjski boj, ki bi nam kazalo pravih poti v življenju, v našem duševnem pre-osnovljanju. «Sve*a si zemlja in blagor mu, komur rodiš!» — Da, res je to, toda pripomba naj velja, da kdo izmed nas se jo toliko dvignil, da te jo spoznal, da si «sveta», da si vredna časti, vredna da se brinemo zate, da te upoštevamo bolj kot vse! Le malo je število pravih, a veliko onih, ki so v svojem malo-dušju obupali nad tabo, nad tvojo pomočjo, ki jo imaš, da se zbudiš iz zimske omrtvelosti ter zopet' prikličeš življenje iz tajinstvenega spanja. Ne poznajo te še, niso še toliko dozoreli, da bi te spoznali. Posledica tega je, da se obračajo od tebe, da te zapuščajo, da silijo v tujino. — Priroda se je prebudila, a mi se nismo, kajti ne opazimo, da se je tudi naša zemlja prebudila k življenju, da ji je treba nege, da bo končno obrodila sad kot povračilo za naš trud. Mi silimo v tujino, kjer zemlja ne rodi za nas, kjer pa bomo mi negoval! tujo zemljo, za tujce. Kulture nam manjka, da se dvignemo iz temin do pomladanskega solnca, da spoznamo vrednost zemlje, a istočasno tudi zadovoljimo našo dušo, ki hrepeni po spoznanju, po izpopolnjenju, a jo mi držimo odstranjeno, ji ne dovolimo tega poleta. Le s pomočjo kulture bomo mi spoznali pot do gospodarskega iz-popolnjenja, bomo dobili pot iz bede, a naša duša se bo zadovoljena dvignila, ko ji bomo odšteli eni tribut, ki ji pritiče, ko jo bomo upoštevali. Bratje, sestre, priroda nam daje zgled v pvojem probujanju, sledimo njenemu razvoju. M. R. Iz tržaškega življenja Nezgoda pri delu. 51-letni težak Josip Urbančič, stanujoč v Earkovljah - Bovedo št. 529, je včeraj popoldne delal v družbi drugih delavcev na parniku «PiIsna», zasidranem v prosti luki Duca D'Aosta; v parnikovem skladišču je razkladal bale bombaža, ki so jih nato z žrjavom dvigali na pomol. Delo je bilo v polnem teku, ko se je zdajci težka bala prevrnila s sklada ter padla na Urbančiča, ki se ni utegnil pravočasno umakniti. Pri tem je nesrečnež zadobil precej hudo rano na glavi in poleg tega mu je bil tudi poškodovan prsni koš. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral približno tri tedne. Nesrečen korak Ko je 48-1 etni brezposelni uradnik Fran Colombini, stanujoč v ulici Pondares št. 6, včeraj popoldne Šel po omenjeni ulici, se je spodrsnil na olupku pomaranče in padel tako nesrečno, da se je hudo ranil na glavi. Mimoidoči so pomagali Colombini ju v neki javni avtomobil, s katerim je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravil bo v 10 dneh. Neroden kolesar Ko se je 7-letni Bruno Amodeo, stanujoč v ul. Sapone št. 5, včeraj predpoldne vračal iz šole v ulici Ferriera, se je v ul. Settelontane zaletel vanj neki kolesar in ga podrl. Tudi kolesar, približno 14-le-ten deček, je pri tem padel, a se je urno pobral nepoškodovan, do-čim se je Amodeo pri padcu pobil po glavi ter se hudo opraskal po nogah. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor je bil prepeljan z nekim javnim avtomobilom. V gnojno jamo jo padla. Včeraj zjutraj se je pripetila v Podbrežah, majhni vasi pri Štori-jah, huda nezgoda, ki bi skoro imela usodne posledice. Komaj 2-letna Viktorija Benčina je tekala na sosednem dvorišču za kokošmi, ki so brskale po gnojišču. Pri tem se je dekletce preveč približalo gnojni jami in padlo vanjo. Ker je bila jama polna gnojnice, bi bilo ubogo otroče žalostno utonilo, da ga niso pravočasno rešili iz nevarnega položaja. Kljub temu pa se je mala Viktorija tako napila gnojnice, da se je skoro zadušila. Revi ca je bila takoj prepeljana v tukajšnjo bolnišnico, kjer bo ozdra vila — ako ne nastopijo kake komplikacije, kar se prav lahko zgodi — v kakili 14 dneh Is tatinska«! Zasebni uradnik Fran Gulich, stanujoč pri Sv. Alojziju — Chia-dino, je predsinočnjim javil na kvesturi, da mu je med vožnjo na tramvaju proge št. 3 neznan žepar ukradel iz zunanjega žepa suknje denarnico z zneskom 20 lir. Gulich sumi, da ga je okradel neki elegantno oblečen mladenič, ki se je med vožnjo sumljivo sukal okoli njega in naposled izginil. Tržaška porota proti ma- na 13 tet, 1« mm-jeće. - RepR.lt na I ■ 14 dni. Obravnava, ki se je toliko zavlekla čez zanjo določene dni, je danes imela svoj zaključek. Obstojala je nevarnost, da se obravnava de zavleče, kajti državni pravdnik ni nikakor hotel odnehati in je ponovil v splošnem svoj govor, katerega smo že objavili. Odv. Zen-naro je odgovoril v govoru, ki je trajal nad poldrugo uro, in je vztrajal pri svojih zaključkih, da se mora Repich oprostiti, ker ni dokazov za njegovo soudeležbo, da se mora pri Uglessichu upoštevati njegovo duševno stanje, kar ima za naravno posledico, da se ga obsodi le nenameravanega umora. — Naj vaš pravorek, gospodje .porotniki — zaključuje govornik — vrne ti dve mladi življenji človeSki družbi, družini, dragim in domovini! Omenja se, da je svest, da je stopil, kar je sploh bilo mogoče za obtožence, in da upa, da bo pravorek odgovarjal dejstvom. Nato so se porotniki umaknili k posvetovanju, ki je trajalo skoro tri ure. Ob 13. uri in 10 minut je zapisnikar objavil izid glasovanja, glasom katerega so porotniki ugotovili, da sta bila obtoženca oba kriva tega umora. Zanikali so vprašanje duševne neodgovornosti, osebne brambe in skrajne potrebe dejanja. V govoru, ki je sledil glasovanju, je državni pravdnik cav. Tasso predlagal za Uglessicha ječo 13 let, 10 mesecev in 20 dni in 3 leta posebnega policijskega nadzorstva, a za Repicha ječo sedmih let, 3 mesecev in 10 dni. Odvetnik dr. Guido Zennaro je nato predočil predsedniku, da je to največ, kar se zamore zahtevati kot kazen za obtoženca, in prosil predsednika, da odmeri Uglessichu kazen 12 let in 6 mesecev ječe. Kar se tiče Repicha, ga prepušča dobroti predsednika. Ob dveh popoldne je predsednik razglasil razsodbo, glasom katere se Uglesich obsoja na 13 let, M mesecev In 29 dni ječe In 3 leta strogega policijskega nadzorstva, In Repich na ft lat, 11 mesecev In 10 dal ječe. Toda kazen obeh obtožencev je znatno nižja z ozirom na kraljevi indult, ki jima odvzema vsakemu po 4 leta ječe. Tudi dekret z dne 31. oktobra 1923 briše 3 leta ječe, tako da je Repich koj po obravnavi bil izpuščen na svobodo. Porotniki so v pogledu Repicha izjavili, da je bilo dejanje izvršeno v skrajni sili in so podelili obema vse olajševalne okolščine, ki jih predvideva zakon. TELESNA VZGOJA v SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehnično vodstvo nogometa In Savez sodnikov. (Uradno) Odobrena tekma i Jadran - Opčine 2:0 (forfait). Nedeljske tekme: I. divizija: (igr. Adria), Prosveta - Tommaseo ob 16. uri, sodi g. Novak. — II. div.: (igr. Adria), Sv. Ivan - Rocol ob 14.30, sodi g. Smerdel. — (igr. Bazovica), Opčine - Bazovica ob 15., sodi g. Pertot. — Rezerve: (igr. Adria), Sv. Ivan - Rocol ob 13. uri, sodi g. Verč. — (Igr. Obzor), Obzor - Prosveta, ob 13.30, sodi gosp. Škerjanc. Tekmovanje rezerv za srebrno spominsko pleičo: K omenjenemu tekmovanju sta se priglasili še rezervi M. d. P. - Opčine in M. d. Sparta. S tem je vpisovanje zaključeno. Y nedeljo tekmujejo štiri čete (Glej: Nedeljske tekme!). Na-daljni koledar se objavi prihodnji četrtek. Opozarjamo Članice, ki niso še plačale pristojbine v znesku 10 lir, da to izvršijo najkasneje do nedelje, 10. t. m. pred tekmo. Pravilnik: Tekmuje se po pravilniku S. U. za prvenstvene tekme 1926-27, kolikor ga ne spremenita oz izpopolnita sledeči točki: a) V prvenstvenem tekmovanju rezerv lahko nastopi vsak nogometaš, ki se ni udeležil prvenstvenega tekmovanja 1926-27 za I, oz. II. divizijo več kot trikrat. b) Prizivom je treba priložiti pristojbino v znesku L 15, ki se ne vrne v nobenem slučaju. gg-rt^iri? Gg. sodniki se pozivajo, da se redno udeležujejo sestankov sodnikov, ki se vršijo vsak torek. II. divizija. 11 9 — 2 31:13 18 11 9 — 2 35:15 18 12 8 — 4 23:17 16 11 6 — 5 23:24 12 11 3 — 8 9:27 5 1 2---14:22 0 12---5:22 o T.V.N. - S .S. Sv. Ivan Rocol Jadran Bazovica Opčine Val II. Primorje Uradno poročilo. t: Priziv Adrije radi tekme Prosveta - Adria se zavrne ter potrjuje sklep T.V.N. Te ime »en radi sodnika se sprej-ter delno ugodi zahtevam. Pod*: M. d. Sparta se poziva, da dvigne pri tajniku pristopnice ter jih izpolni. Novi člani: Sv. Ivan: AngelJ Cer-nigoj; Concordia: Jonda Mausnet, Godina Danilo, Stradjot B azil j; Rocol: Flego Franc, Maglica Josip, Žulja Marij. Komisarji: igr. Adria: g. Luin; igr. Bazovica: ts. Škerianc M. d. Zora - Trst Ali ste pripravljen odigrati v nedeljo 10. t. m. na igrišču Adrije prijateljsko nogometno tekmo z našo mešano četo? Prosimo odgovor v «Edinosti». — S. k. Concordia. Ladja - Konfovel — Zarja - Bazovica 3:1 (1:0) Na igrišču v Bazovici se je od-grala v nedeljo dne 3. t. m. prijateljska tekma med omenjenima četama. Ladja, ki se je začela v zadnjem času uveljavljati, je tudi takrat zmagala proti vsakemu pričakovanju nad močno Četo Zarje. V Četi so se vsi igralci dobro izkazali in igrali ve« čas lepo, skupno igro, katero Bazovica ni mogla vzdržati. Pri Zarji so je kot vedno izkazal Gruntar, kateri je dal mnogo posla močni obrambi Kontovela. Zivic in Bjekar od Sv. Ivana, ki sta igrala kot gosta pri Zarji, sta tudi odigrala lepo tekmo. Drugim pa manjka trenaže. Igra je bila vedno živahna in napeta in v prvem polčasu je Ladja le enkrat z direktnim prostim strelom prebila vrata Zarje. V drugem polčasu hoče Zarja na vsak način rezultat izenačiti, kar se ji tudi posreči. Ladjaši pa ne popustijo in znova napadajo z vso silo. V tem času se jim posreči zabiti še dva goala. Sodil je tov. Grgič, ki je svojo nalogo povoljno rešil. D. k. N. Tommaseo. Današnji training odpade. V.N.P. Pokrajinski odbor Športnega udruženja v Gorici V petek 8. t. m. ob 8. uri in pol zvečer se vrši v društvenih prostorih odborova seja. Ker je dnevni red jako važen, je dolžnost vsakega odbornika in tehničnega komisarja, da se seje udeleži. Proti odsotnim bo postopal odbor disciplinarnim potom. — Predsednik. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Obvezna prijava uslužbencev Industrijsko, trgovsko ter prevozno udruženje so ugotovila, da niso vsa podjetja (trgovska, industrijska in prevozna) napravila obvezne prijave svojih uslužbencev v smislu predpisov glede sindikalnih prispevkov. Opozarjajo zato na zelo visoke denarne kazni za one, ki ne bodo te prijave izvršili. Zato vnovič opozarjamo vse nače trgovce in industrijalce, da ne pozabijo prijaviti svojih uslužbencev, ako se hočejo izogniti visokim denarnim kaznim. Po Se o trgevskih kavcijah in prošnjah za trgovske obrtnice JCer zadene preuredba trgovine številne kategorije trgovcev, so podaljšali ponovno rok za vlaganje prošenj in polaganje kavcij. Zbor kubanskih kozakov v goriškem gledališču Verdi Zbor kubanskih kozakov je po vojni, odkar je zapustil matuško Rusijo, nastopal s svojimi pesmimi po vseh večjih mestih Evrope in Amerike. Povsod je seveda pridobil na mah srca vseh občinstev. Kot res redko ugodno priložnost moramo smatrati, da se je malemu goriškemu mestu posrečilo pridobiti, čeprav le za en nastop, zbor kubanskih kozakov. Ni dvoma, da bo marsikateri naš bivši ruski ujetnik rad obnovil spomine na prelepe ruske pesmi ter rad zopet poslušal par ur mogočnost ruskih basov. Zlx>r bo nastopil samo enkrat, na Veliko noč. — Opozarjamo vse one naše ljudi iz mesta in dežele, ki bi se radi udeležili tega redkega pevskega nastopa, da si pravočasno par dni poprej tekon} velikega tedna preskrb© vstopnice pri gledišču Verdi v Gorici. Dvaindvajseti cenik jestvinam v prodaji na debelo Tozadevna komisija pri goriški trgovski zbornici pod predsedstvom g. komisarja Antona Orzana objavlja dvaindvajseti cenik najvažnejšim jestvinam v prodaji na debelo, veljaven na goriškem trgu od 4. aprila dalje. Cene so sledeče: riž boljše vrste L 200-205, riž navaden 195-200, turščna moka rumena 98, navadne testenine (z zabojem) 315-320, sladkor v prahu ario oifsuauias oupBAau '£69-069 720-730, domača slanina 830-850, amerikan. slanina 640-650, mast 770-780, navadna kolonijalna kava 2100-2150, polenovka 450-460, ječmen št. 10 190-195, fižol druge vrste 160-165, fižol prve vrste 190-195, krompir 100. — V navedenih cenah ni všteta užitnina. VIPAVA V dveh dneh smo zgubili kar dva člana naše občine. V torek, 5. t. m., smo pokopali g. Dolenca, isti dan pa je preminila za vedno Žena vipavskega občinskega uslužbenca g. Kacina. Pokojna gospa Kacin Marija je bila več Časa učiteljica v Vrhpolju pri Vipavi, v zadnjih letih pa je službovala v trgu Vipavi. Bila je izborna učiteljica, zvesta iona in dobra mati svojim otrokom. Tetka bolezen jo je za dolgo časa prikovala na posteljo, tako da zadnje Čase Že dolgo ni opravljala svoje službe. Naj ji bo veselje večje na onem svetu, kot ji je bilo na tem, naj tam gotovo doseže to, kar jo želela tu! Gospodu Kacinu pa naiiskreneiše sožaliet SEMPAS Smrtna kosa Pretekle dni nam Je pokosilai smrtna žena mladega fanta Šk ar bo ta Antona, člana dru« štva. Kal bolezni je že dalj ča«* glodala njegovo mlado telo iH sedaj je za vedno zatisnil svoiai trudne oči. Naj mu ba dom&cal zemljica lahka! TRNOVO PRI OORICI Samomor. V torek so našli tukajšnji karar-binerji, ko so šli skozi gozd pri Voglarjih, popolnoma jiago truplo. Mož je imel nekaj ran na glavi. Podrobnejša preiskava je dognala, da je bil to 33-letni Šuligoj Josip iz Kala nad Kanalom, ki je iskal v svoji brezposelnosti dela, a g& ni mogel dobiti. Skoraj gotovo ga je to dejstvo gnalo v smrt. Zdi se. tudi, da je zaužil strup in nato padel vznak in si pri tem ranil glavo. Truplo je moralo ležati na omenjenem mestu že čez en teden, ker je že precej trohnelo. VOL6E Blagoslovitev cerkvenih zvonov. V nedeljo je volčanska fara prar znovala blagoslovitev novih zvonov. Trije so in se ljudem radi lepe zunanje oblike jako dopadejo. — Večji je za 70 kg težji kot oni preti vojno. Vliti so bili v livarni v Pu-lju. Pevci so zapeli prelepo pesem in raons. Roje, dekan iz Tolmina, je blagoslovil nove zvonove. IZ GOR. Lastovke. Navadno prihajajo k nam okrog sv. Jožefa, letos jih pa ni še. Lastovke upravičeno lahko prištevamo oznanjevalkam vremena. Letošnja pomlad je na sploh mrzla Res smo imeli že krasno vreme in lepe dneve, vendar ob vsakem majhnem dežju se naši vrhovi vnovič pobelijo. To najbrže zadržuje lastovke, da so Že do sedaj zakasnele 14 dni. Ako jih v kratkem ne bo, moramo pričakovati, da ne bo še toplote. Ta okolnost ima svojo slabo stran, ker delo na polju zakasnuje, na drugo stran nudi pa to udobnost, da zadržuje sadno drevje v brstenju, v katerem slučaju je navadno mnogo sadja. TEMLJINE Le redko zajde kaka vest o naši vasi v časopise. Pa saj ni čudno. Vas je majhna, stisnjena visoko v gore, nekako oddeljena od sveta živi svoje mirno, delavno življenje. Pomembni dogodki jo ne obiščejo, torej nima tudi povoda sporočati kaj v svet. Vsakdanje življenje njeno se razvija približno v isti meri in na isti način, kot se razvija življenje vseh drugih vasi v baški dolini, samo s to razliko, da se včasih pri nas obrne za spoznanje na boljše, a drugod je drugače, in obratno. Kot napredek, ki bi vsekakor vsaj deloma razveselil nas same, a drugim naj bi bil v zgled, je to, da smo se mi Temljinčani zadnjo čase zopet začeli zanimati za sušilnice za sadje. Prejšnja leta, ko je bila dovoljena žganjekuha, so te sušilnice ali «pajštve», kot se imenujejo pri nas, že skoro popolnoma izginile. Vse sadje, kar sc ga je pridelalo, jo šlo v velike kotle za ono pijačo, t. J. žganje, katlušalcev ni razumela in ni bilo časa, da bi se predavanje sproti prestavljalo, je g. generalni tajnik izjavil, da izide njegovo pre-lavanje v listih. Po končanem predavanju se je podal g. gen. tajnik v prostore tukajšnjega sindikata, kjer mu je pdbor sporočil in > ročil nekatere želje idrijskega delavstva, predvsem ureditev «de-Icvne pogodbe«, ki se obljublja že par let, a je najbrž na isti točki, kakor je bila ob svojem pričetku. želja idrijsega delavstva je: naj bi vendar enkrat, besedam sledila tudi ilejanja! — Eden v imenu vseh. lzprehočl še ne prao stareša upokojenca po Gorici is oKolici Čemu hodim tako rad v Trst - Ljube duše. - Svetnik V-g a in njegove neve hlače. - Zajterk v Trstu. -«RIemphis.» - Kosilo. - Darilo za god. Po pravici Vam povem, da hodim rad v Trst, ker se vozim, zaj-trkujem, kosim in včasih tudi večerjam na račun. - «Edinosti», ako imam kaj zaslužene pisateljske nagrade. Vrhtega sem vesel, da se mi isti dan ni bati pismonoše ne opominov na plačilo neporavnanih računov in zaostalih davkov. Ako količkaj utegnem, hodim popoldne v Barkovlje proti Miramaru, zlasti ako je lepo in jasno in se ono strmo pobočje pod Komovelom koplje v božjem solncu in se po vinogradih na krasno obdelanih gredi-nah razcvetajo prve marelice in breskve, zelenijo oljke in se belijo one prijazne hišice in dvorci s pijanim pročeljem. Le pojdite, prijatelji, ako niste odveč zanikarni in leni. po nasipu ob obali Adrije, glodajte, kako se leskečejo in pljuskajo srebrni valovi ter poslušajte, kako buči, buči morje Adrijansko. Dragi moji, to je visoka pesem, ki jo slišite prav zastonj, ako v svoji skoposti morda ne računate onih borih 40 stotink za cestno železnico. Ali ste gledali kdaj iz Barko-velj, kako zahaja solnce in se potaplja/ Ako še ne poznate tega u-žlika, naj Vam bo žal do sodnjega dne! Kaj tako lepega nisem videl ititi v najboljšem kinematografu. To prelivanje barv ob istrski obali, po mestu pod Sv. Justom, pod Kon-tovelom in po morju je nekaj čudovito lepega! Naposled morete pri tem duševnem uživanju imeti še izrednih materijalnih dobrin, ako Dic hočete ubogati. Vidite, ko se potaplja rob žareče solnčne oble in pošilja za nocoj svoje poslednje pozdrave, se morate globoko zamisliti in prav iz dna srca vzdihniti vročo željo, pametno seve, pa se Vam izpolni. Tudi radi tega hodim tako rad v Barkovlje, da vidim, kako genljivo se solnce poslavlja, da mu izročim svoje srčne želje, tu od tedaj se mi godi tako — dobro. V vlaku ne sklepam rad znanja, prijateljstva še manj. No, tisti dan pred sv. Jožefom je bilo drugače. Ze preti odhodom vlaka št. 024. se srečam z našim goriškim rojakom di. Stojanovicem, ki je bil s svojo dehelo mapo z obilno vsebino namenjen v Trst. Ko stopiva v voz, ga pozdravi njegov prijatelj dr. g., ki je s soprogo in hčerko potoval v/. K. v Tržič, pa sem se se jaz spoznal z ljubo družinico. Novi znanci so ini bili na prvi hip simpatični, a ?e danes ne vem, kako je prišlo, tla smo se vsi pogovarjali v hrvaščini in da smo tako hitro postali domači. — «Poznam Vas po Vaših podlistkih v «Edinosti», mi reče ele-gtaitna gospa. «Vi ste torej tudi pisatelj?» — «Le za silo, milo6tiva. Imam 24 ur razpoloživega časa na dan, pa mi dolgčas sili pero v roko.» — «Ne bi verjela, gospod —i—, a škoda je, da so Vaši šaljivi spisi tako redki!» — — «Hvala lepa za priznanje! Ali vidite, prepozno sem začel in okorna je moja roka; vrhtega sem zaostal v svojem naziranju, prehiteli so me.___>» — «Zakaj pa niste začeli prej?» — «Prav za prav sem začel prezgodaj: že v gimnaziji sem nadlegoval razna uredništva z nezrelimi, jokavimi lirskimi izlivi. Na u-niverzi sem dopisoval v razne liste, v hrvatskih listih sem pisal kritike slovenskih knjig, prevajal sem krajše slovenske stvari za «Agr. Zeitung» itd. Pa to vse skupaj ni nič!» — «In potem ?» — «Potern nisem več utegnil. Šel sem služit na Betainovo, nad 30 let sem delal za dva, godilo pa se mi je kot hlapcu Jerneju. Toda, milostiva, predlagam, da govoriva o čem drugem!» — Razgovor se je razpredel o belem Zagrebu, o sodobni in starejši književnosti, o krasoti zagrebške okolice. Oba doktorja pa sta govorila o civilnem in kazenskem postopanju, o svojih §§, pa sta le poredko-ma posegala v najin pogovor. S-ova hčerka, petletno zdravo in lepo otroče, se je igrala s svojim že malo oguljenim medvedkom ali pa je telovadila med klopmi. Pohvalno moram omeniti, da gospa Š-ova ni dišala po parfumih in da nima pobarvanih lic in ustnic, kar bi gotovo le pačilo njene nežne, mehke poteze. In človek mora na potovanje, da se seznani s tako ljubimi dušami, s tako krasnimi ljudmi! Naše družabno življenje je pač tako: nimamo več prilike, da bi se sestajali drugje kot v — krčmi..., ne poznamo drug drugega, in vendar odtehta ena sama ura prijetnega razgovora tudi brez čaja in kave vse one dolge kvante pri vinu! g-ovi so izstopili v Tržiču. Iz sosednega oddelka dolgega vlaka se prismeji vedno veseli svetnik V-ga, ki je šel v Trst po vizum; izseli se v Mursko Soboto. Tako gredo drug za drugim: eni pod zeleno rušo, drugi preko granic. Ni kruha za nas doma! Gospod V-ga predstav lja humor Vipavske in Soške doline; v Kanalu je rojen, služboval pa je mnogo let na Vipavskem, nav-zel se je obojnega humorja in je povsod dobrodošel gost. V njegovi družbi ni nikoli brez smeha in zabave. Tisti dan je nosil nove elegantne hlače z rižami; ta kos njegove obleke ima svojo zanimivo zgodovino. Prišel je bil dan poprej v Gorico, pa si je v nekem — kotu na žici razparal stare hlače visoko nad kolenom. In je pripovedoval dalje: «Ni mi bilo žal starih hlač, ker so bile že itak ponoŽene, na «zapadni« strani oguljene, ob petah pa že dobršno razcefedrane. V modni trgovini se pobotam za par novih. Ali kje naj se preoblečeni?! Grem v mestno kopel j, kar je bilo spričo sinočnjega krokanja jako priporočljivo. Po kopelji se preoblečeni in zavijem stare hlače v velik kos papirja, v katerem sem prej nosil ravnokar kupljeni del svoje zunanjosti. Zdaj pa so začele moje neprilike: nisem vedel, kam s starimi hlačami... Upal sem, da najdem kje berača in da ga osrečim s kosom obleke. Beračev ni nikjer več videti, ker javno prosja-čenje je v Gorici odpravljeno. Ko-nečno iztaknem enega, ki se je skrival pod vhodom velike hiše in le tu pa tam pomolil svoj raztrgani klebuk mimoidočim pod nos. Vesel mu nasu jem bakrenih soldi-nov in mu ponudim še hlače. Berač se zahvali za drobiž, starih hlač pa ne mara, ker ima troje parov takega blaga doma... Jaz zopet zavoj pod pazduho, pa grem za ono črno pobarvano steno na bivšem Ribjem trgu in vržem hlače v oddelek, kjer je bilo spričo zamaše-nega odtoka največ vode... Zadovoljen, da sem rešen nevšečnega bremena, liočem kar naravnost K «Maksu» na dober zajterk. Nisem pazil na to, da me dva para oči zakona in postave zasledujeta. Ko me detektiva vidita brez prejšnjega zavoja, me pokličeta in vljudno praš&ta, kje imam oni zavoj, ki sem ga doslej moško nosil pod pazuho. Moral sem nazaj, razviti premočeni papir in dokazati, da v njem ni morda nebogljeno novorojeno dete ali kaj drugega. Pripovedujem njima svoj dogodek, medtem pa se je bilo nabralo nad 30 radovednežev, ki so nestrpno čakali, kdaj me vkleneio in odžene- jo....... Svojo čisto nedolžnost sem lahko dokazal, ali stare hlače sem moral vzeti s seboj. Uberem jo po ulici sv. Klare do onega zloglasnega mosta, preko katerega je že toliko obupanih samomorilcev skočilo v blatni potok Korenj, pa sem še jaz hotel zalučati svoje hlače v globino. K vragu, most, popravljajo, vse polno delavcev je blizu, moj namen ni izvedljiv. Po dolgi ulici XX. septembra hitim proti Soči, pa sem upal, da najdem kje primeren prostor za odložitev premočenih hlač. Baš ta dan je bil lep, topel in jasen, pa je bilo v drevoredu mnogo ljudi. Naprej do Sočinega mosta! Tam stojita zopet dva orožnika, pa bi bilo sumljivo, ako bi zagnal 8alamensko blago v hladne valove. Lačen, Še bolj pa žejen jo krenem ob levem bregu Soče in odložim na skritem mestu preklicano stvar. Iz previdnosti odvijem s palico velik papir in razgrnem svoj «corpus delicti» in se vrnem po drevoredu, kjer sem si pri Pavlinu privezal dušo in ogrel srce. V Trstu se je g. V-gi mudilo na konzulat, z dr. Stojanovičem pa greva v kavarno, ker je bilo Še zgodaj. Naročiva si kavo. Kaj pa naj človek pije drugega ob devetih? — Ko hočeva plačati, de dr. Stojano-vič: «Kaj bova to malenkost plačevala v dveh! Dovolite, gosp. —i^—, da poravnam jaz ta neznatni račun!? — Nisem se hotel prepirati, ker sem sila dober človek. Pri slovesu sem ga prašal, kam hodi — kosit in sem priporočal dobro gostilno, kamor navadno zahajam, toda dr. St. se ni hotel «vezati». — Podal sem se v tistem brezbrižnem pohajkovanju na pomol, kjer je bila vsidrana ogromna ameriška vojna ladja ZAHVALA. Žalujoči po Ignaciju Počivalniku župniku v Bazovici se prisrčno zahvaljujejo mons. Slavcu za govor v cerkvi, dekanu Zlnku, katinarskemu župniku Leilerju in vsej drugi č. duhov$Člni. Iskrena zahvala gg. dr. Wilfanu za poslovilni Mgrobnt govor, dr. Slaviku, dr. Ražinu, M. Cotiču in prijateljem za častno udeležbo. S hvaležnostjo se bodo spominjali pevskega zbora .Lipe" za ganljive žalostinke in župljanov za poklonjeno sveže cvetje In njihovo spremstvo pokojnika do groba. Zahvalo izražamo tudi kr. vojaškemu presidijn za častn! pozdrav in kr. karabinerjem za njihovo prisotnost pri pogrebu. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Davanzo, ki je z vso svojo požrtvovalnostjo lajSal bol pokojniku v dobi njegove bolezni. 462 Žalujoči ostali. (434) Pri nakupu perila in manufakurnega blaga dajajte prednost velikim skladiščem v Trstu Via Gonova it« 31 (pral Campanllo) MARIA ACCERBONI kjer se .služijo slovenske odjemalke že toliko let. Bogati dohodi perila, platna za rjuhe, perila za gostilne in hotele. Svila (sezijska novost) L 5 50. Brisače, nogavice in druge manufakturne potrebščine. - Govori se slovenski. Oblecite se elegantno! V prodajalni VISINTIN Via delte Torri 2, vogal ulite S. Uzzaro (nasproti cerkve li Satana) najdete veliko izbero izgotovijenih moških oblek od L lOO-— naprej. Velika zaloga tu- in inozemskega blaga JAKOB BfiVC urama In zlatarna Trst, (ampo S. Glačamo 5 Zlata kupuje v vsaki množini po naj- ▼tJjih cenah. Kr-sa« plačuje višje kot vsi drugI. Zalaoa raznovrstnih ur in zlatenine. * 3a5 OeSssl v Edinosti imale naihoOši Ne pozabite, da bo prodajala ob pri I« k i velikonočnih praznikov tvrd ka >U Cnnl'1 jll Tnt.CtmV.L 26 (aspnti nsbilj »niti) Me obleke el L 140'— naprej Po?Me ođ L Bsprij Velika izbera tu-in inoze:-i;s\e;ja blaga. Lastna krojataita i.r. Govori S2 slovanski »» V dobroznanih skladiščih blaga in izgotovijenih oblek za moške in dečke -.»a* AHI CšHaiiDS FABBRICH&" TRST, Cone Gu Gurlbaidi 10 - Tal. 31-21 dobite velikansko izbero sledečega blaga: OSLEKE, volnene, moške.....od L OBLEKE, „ deške . . . „ OBLEČ1CE, „ sport, deške . . » OBLEČICE, „ modre, mornarske „ HLAČE, » moške...... HLAČE, » deške.....* POVRŠNIKI Gabardine, Covercoats ali iz blaga angleš. tipa v vseh barvah „ ISTI, za dečke ........... PLAŠČI loden, s kapuco, za šolarje „ Zalosa blaga za moške ob!@ks toliko za prodajo na mtter kohkar za nerofila po mari z jamstvom dovrSacu dela. Naročita se Izvršujejo v naši krojačnicl X red« ▼ I nadstropju istega poslopja. NB. Blago, ki ne odgovarja, tudi ako Je naročeno po meri, se za-enja ali pa se vrne denar brez vsaJtega pridržka. 115-— naprej 70*— „ 45- „ 30'— „ 35*— „ 25— n 210 — 160— 45-— n PODLI T E V. L KRI2A.NOVSKA: EMEZA ROMAN Te besede j eprekinii dvojni ropot: duri velike, masivne omare s knjigami, ki je bila vdelana v steno, so se odprle s tako silo, da so &ipe zažven-ketale in je istočasno nekaj težkega, velikega padlo na mizo. Trije nagli in skoraj bi rekli veseli udarci po steni so navestili, da zahtevajo duhovi luč. Tedaj je Samuel zagledal debelo knjigo v usnje vezano; na njegovo veliko začudenje je bil to evangelij, ki mu ga je nekoč dal oče pl. Rote in a\ ga je Etien bržkone shranil v omaro. Na listu, ležečem sredi mize, je bilo napisano z velikimi 'rkami: «Odprite knjigo.» Samuel je vzel knjigo in jo odprl. Iz knjige 3ta zleteli dve polovici raztrganega lista. Bankir ju je vzel v roke, toda komaj je pogledal, kaj je na njih napisano, je strašno pobledel; spoznal je očetovo predsmrtno pismo, v katerem mu je grozil s prekletstvom, če postane kristjan; to pismo je on raztrgal pred svojim samomorilnim po skusom. — Duhovi so vamt gotovo napisali nekaj strašnega, ker ste tako prepadeni, Valden? — je rekel baron Kirchberg sočutno in zadovoljno gledajoč v nemirno in izrazito bankirjevo obličje. Samuel ni rvi? odgovoril in si otiral hladen pot, ki mu je stopil na čelo. — Ali bi mogel vprašati očeta, če želi in je zadovoljen s tem, da bi se pokoril, kar je v pismu rečeno? — je vprašal bankir. Razlegli so se/trije pritrdilni udarci v zidu, nato so duhovi zahtevali temo in tedaj so navzoči videli nekaj čudnega: sredi mize se je napravila oblačna krogla, ki se je razširila*, se nekoliko dvignila, se začela močno svetlikati, ter razsvetlila s širokim mesečnim žarkom zvezek papirja in svinčnik, ki je ležal na njem. Pri tej svetlobi so navzoči videli, kako se je svinčnik sam od sebe dvignil in z veliko brzino stekel po papirju; ko je bila stran popisana, se je list sam od sebe obrnil in zopet začel pisati. Čez nekaj časa. je svinčnik legel, svetlikajoči se oblak je izginil in močan udarec je naznanil, da je odgovor končan. S tresočimi se rokami je Samuel nesel k luči to zagrobno poročilo in naraščajočim razburjenjem prebral: «Dragi sin, po dolgih in gorečih molitvah mi je dana milost priti v stik s teboj, da te rešim tvojega nesrečnega, lažnivega prepričanja, da ni posmrtnega, življenja. Ta pogubna zabloda, ki jo z žalostjo prenašam, te tira na pot silnih nesreč na zemlji in groznih muk v svetu duhov. Človek, ki je zaslepljen po čutnosti, pozabi v življenju, da biva tudi duhovni svet, pozabi na svojo pravo in večno domovino. Jaz sam sem bil med nevedneži. Toda jaz sem umrl, in ko se je od mojega telesa ločilo moj neumrjoči jaz, sem mogel šele pojmiti svoj novi položaj in premotriti svojo prošlost s prosvetljenim, duhovnim očesom. Kakšno obširno in občudovanja vredno obzorje se je odprlo mojim zadivljenim očem! Kakšni spomini so me obšli. Razumel se mhkratu, kako malenkostno in m-čevo je vse, kar se nam na zemlji zdi veliko in imenitno. V raznovrstnih bivanjih, ki nam jih Bog daruje, da preizkušuje naše moči, ljubimo vsaki-krat to, kar smo prej prezirali in sovražimo to, kar smo prej čislali. «In uvidel sem, da veliki in edini Vladar vse-mira ustvarja v svoji neomajni pravičnosti vse duše enake, ki so prednaznačene doseči popolnost več ali manj hitro po njih vnemi in dobri volji. V svetu duhov ni ne zaničevanega Juda, ne nobenih ljudi, ki bi imeli kakšne prednosti; tam so samo čednostna in grešna bitja. «Ko sem bil še živ, Samuel, si ti bridko obžaloval, da. si se rodil Jud; toda v resnici si bil takrat veliko več, kakor si zdatj. Sedaj si postal krut, neusmiljen, oderuh iz načela in iz maščevalnosti izkoriščaš ljudsko nesrečo in ne veš, da odpuščanje žalitev plemeniti človeka in mu vrne mir; pozabljaš, da bi te usmiljenje in molitev približala Bogu ter umirila tvojo dušo; sovraštvo in maščevalnost te tirajo v brezdno boja in trpljenja. To nravstveno stanje more trajati stoletja, ker večkrt si nadenemo umrljivo telo/ v katerem pozabljamo svojo preteklost in ne vemo, da je naše sedanje trpljenje posledica naših prejšnjih zločinov in da nam Bog daje to telo, da se borimo, razvijamo svoje sile ter se povzdignemo s tem, da služimo dobremu, a ne za to, da se valjamo v materialnih dobrinah. Jaz sam trpim in z bridkim obžalovanjem priznavam, da sem zelo slabo preživel svoje zadnje življenje izkušenj. V svojem predidočem življenju sem bil bogat, ugleden, toda zapravljiv človek in spletkar, prezirajoč tuje delo. Po dolgotrajnih, raznovrstnih bojih mi je bilo sojeno, da sem se rodil ubog, v zaničeva-liem sloju, in si z lastnim trudom pridobil skromno premoženje. Toda s tem se nisem hotel zadovoljiti. Moj delavni in bistri um je stremel z« tem, da si nagrabi čim več bogastva, ne strašeč se nikakih sredstev, in na ta način sem se dokopal do ogromnega pr j^oženja, ki ga obtežujo mnogo solz in preklets^v in ki predstavlja tudi zate izvor izkušnjave in preizkušnje, ker te navdaja z ohol nos t jo; in oholost je huda rana n?* duši; ona jo popolnoma okuži ter potlačuje v njej vsako dobro stremljenje. Premišljaj o bodočnosti, sinko, in srce se ti bo omečilo, sovraš tvo i nt maščevalnost izgineta in spoznal boš, kako majhnega pomena je zlato, ki ga zbirajo naše umrlji-ve roke, da zadoste naši oholosti in vzbude zavist v bližnjem, to zlato, ki ga moremo vsak hip zapustiti in se izpremeniti v prah. Še mngoo bi ti žele* povedati, toda mi ni dano. Zdaj si se u veni, da; duša preživi razpad telesa in da mora dati strog račun v vseh svojih dejanjih. Proučuj to vero im utrjuj se v njej. Z močjo lastne volje moraš vreč? iz svoje duše vse, kar se je v njej nabralo in ja pokrilo. Molče bom neprestano molil ter bom pri tebi, da bi izšel kot zmagovalec iz težke nravstven ne borbe, ki te čaka; zakaj tvoja nepokorna in ohola duša se mora prežeti z vero in ponižnostjo napram svojemu stvarniku in duh maščevalnosti se mora umakniti usmiljenju in prizanesli i vosti.» Močno razburjen je Samuel zložil listek ter ga shranil v žep. rr. «EDnrosT» V Trstu, dni 7. aprila 1927. se mi je blizu tako, kot lani, ko sem pri Oehlerju kupoval nov ovratnik: vse se mi je zdelo predrago. Poldne me je vabilo v gostilno na kosilo. Ker sem bil malodane gotov, da mojega gostitelja iz kavarne ne bo blizu, sem izbiral jedila po svoji denarnici. Najbolj pa me je jezilo, da mi je natakar vsilil «cappone allesso» (kuhanega kopuna), ki da je mehak in okusen, da nikoli kaj takega. Tri sto zlomkov! Potil sem se, ko sem rezal in trgal meso od dolgih-kosti. Skrhal sem nož in zvežil vilice, pa še ni izdalo: prijel sem kost z roko in jo obiral, da so mi Čeljusti krčevito pokale. Tri zobotrebce sem porabil, da sem se rešil ostankov žilavega kopuna, ki je bil gotovo le star, invaliden — petelin. Nato sem naroČil košček sira, ki je bil še najboljši del mojega kosila. Račun pa je bil Že tak, da bodem moral vsaj pol dneva drsati in pisati, da postavim svoj budžet v ravnovesje. Pil sem le osminko vina, ker sem prihranil žejo za teran, ki ga toči ona vdova tam v ulici Milano. Po kosilu si prižgem cigareto in ogledujem mile goste. Pri sosednji mizi je sedel tujec, očividno Nemec-Saksonec, kateremu je prijazni Gradežan ponujal — oštrige. Med njima se je razpredel naslednji vrlo zanimivi razgovor: — «\Vas ist das — hoštrige?» — «Bitte šen, oštrige sen viel, vlel gute Sack (Saclie) — Macken auf oštrige, ein poco limon und — šlumps viel gute Sack in panza!» Pogodi ia sta se za pol tucata po pol lire ena. Gradežan mu jih lepo odpre in pripravi z limono na krožniku, pa gre zopet naprej med mizami. Nemec še gotovo ni jedel ostrig, pa se je začel daviti ž njimi, Že po prvi zakriči ves bled in pre-paden: «Kellner, rasch ein Bier!» Ko splakne oštrigo, se moško loti druge, katero splavi s pivom pod streho. A s tretjo se je zopet davil in klical: «Rasch einen recht heis-een Ivaffee und ein Glaschen Ko-gnak!» — Komaj popije požirek črnca s konjakom, si zatisne s pr-tičem usta in zbeži, kar so ga noge nesle... Zato, popotnik, ne kupuj o5trigT ako jih ne znaš jesti! Popoldne je bilo dokaj prijetno: teran v ulici Milano je bil izboren, g£. glavni urednik in upravitelj sta bila še nekam prijazna, pa sem se zadovoljno odpeljal do Barko-velj in od zadnje postaje peš proti Miramaru, kjer je bilo vse tako lepo kot sem to že v uvodu povedal. Ali pri «obilnih» opravkih sem bil čisto pozabil na godovno darilo in v Barkovljah gotovo ne najdem nič primernega. «Pa že naredimo, da bo prav!» sem se tolažil. Z vlakom št. 4337. sem se vrnil ob 19.20. V dolgem vlaku najdem dobrega gospoda St. in dr. B-a. Prav prijetna vožnja je bila in mnogo tega smo si povedali. Žal mi je še danes, da nisem načel pogovora o tem, kako je bil dr. B. v VII. gimn. razredu «Župan šolske občine«. O tem pa drugikrat. Pred odhodom vlaka še vedno nisem imel darila za svojo sestro. Na srečo sem videl dečka, ki je ponujal lepe, zrele, sočne — pomaranče. Najlepšo in največjo sem izbral ter plačal celo liro za njo. Da me ne zmoti izkušnjava in po-željivost po sadu, sem se takoj ob prihodu pod domači krov od križal darila in čestitke. Dejal sem: «Lju-ba sestra, jutri je Tvoj veseli god. Sprejmi od mene ta žlahtni sad v znamenje moje bratovske ljubezni! Vrhtega Ti podam svojo junaško desnico. Pomisli, da si še enega sar-mega prsta ne bi dal odrezati za 5000 lir, zdaj pa računaj, koliko je vredna cela roka in kako dragoceno je moje darilo! Ni pa izključeno, da dobiš za Novo leto kaj boljšega, ako nakažejo dotlej vojno odškodnino!« — Razume se, da je bila dobra sestra do solz ginjena. Znanost injimetnost O starosti Solnca Pred mesecem dni smo pisali na tem mestu o starosti Zemlje in smo ugotovili, da je po vsej verjetnosti preteklo od časa, ko se je začela tvoriti trda skorja na Zemlji, okoli 1600 milijonov let. Ker je po Kantovi in po Laplaceovi teoriji Zemlja otrok Solnca, bo gotovo mikalo čitatelje izvedeti, pa koliko se ceni starost očeta Solnca. Naravno, da odpovejo vse metode, ki smo jih zadnjič omenili glede Zemlje, v bistvu samem pa ne bo veliko razlike, ker predpostavljamo, da veljajo tudi na Solncu isti prirodni zakoni kakor na Zemlji. Solnce izžaruje, kakor znana, stalno ogromno množino energije v obliki toplotnih in svetlobnih žarkov. Tako prejema vs?k kvadratni centimeter na površju Zemlje vsako sekundo povprečno po dve gramski kaloriji, torej toliko toplote, da bi ž njo lahko segreli dva grama vode za eno stopnjo. Velika je torej množina energije, ki jo pošilja Solnce na Zemljo, toda ta energija je le neznaten del vse energije, ki jo izžarjuje Solnce na vse strani. Ž njo bi lahko segrevali vsako sekundo 10,000-000,000.000,000.000 (t. j. de-.set trilijonov) ton vode po 1000 •kilogramov za 100 stopinj. Ako bi bila vsa masa Zemlje le voda, kakor je vsaj v velikem delu na površju, bi se s toploto* ki jo oddaja Solnce, v manj nego deset minut segTela od lediftCa do vrelišča. Svoječasno smo v «Kdinosti» že pisali, odkod lahko ifcvira ta ogromna množina toplote. Ako bi bilo Solnce nekdaj močno segreto in bi se od tedaj le ohlajalo, ne da bi na katerikoli način sproti nastajala toplota, bi bilo njegovo življenje, dokaj kratko; v poteku nekaj tisočletij bi popolnoma ugasnilo. Nič daljše, da Qelo krajše bi bilo njegovo življenje, ako bi izvirala njegova toplota od pojavov gorenja Kajti tudi ako bi bilo Solnce iz najboljšega premoga, bi ta zalegel k večjemu za 2000 let. Bolj izdatna bi bila razlaga, da izvira toplota na Solncu od padca ogromnega števila utrinkov (meteoritov) na njega površje, toda ta razlaga je že radi tega neverjetna, ker bi sicer tudi na Zemljo neprestano deževalo meteor ito v, kar pa se v resnici ne dogaja, o čemer pričajo že naše nepoškodovane bu-tice. Najbolj verjetna je vsekakor teorija, po kateri se Solnce polagoma krči, kar je po fizikalnih zakonih nujno združeno s postankom toplote. Tako bi se dala ugotoviti starost Solnca od 12 do 25 milijonov let. Ker pa bi bil tudi po tej razlagi oče veliko mlajši od hčerke, so pritegnili na pomoč radioaktivne snovi. Toda poznani nam pojavi radioaktivnosti ne bi zadostovali za popolno razlago izvora solnčne toplote. Ni sicer izključeno, da v razvojni fazi, v kateri se nahaja Solnce, razpadajo tudi druge snovi, morda celo v večji meri kakor radij in njegovi sorodniki, toda manjka nam vsak dokaz za to domnevo. Naj bo izvor solnčne toplote katerikoli, se da kljub temu precej dobro ceniti starost Solnca. Po Einsteinovi relativnostni teoriji sta namreč energija in materija identični. Ako odda torej kako telo energij, se mora s tem zmanjšiati tudi njegova masa. Tako znaša izguba na masi pri Solncu štiri milijone ton na sekundo, ali v enem letu 100 bilijonov (100,000.000,000.000) ton. Ker je solnčna masa 300.000 krat večja od zemeljske mase, ki znaša vendar 6000 trilijonov ton, bi se torej v približno petih letih zmanjšala za eno bilijoni-no. Iz tega bi sledilo, da ne more biti Solnce starejše od 5 bilijonov let. Pri tem bi seveda solnčna masa izginila v nič. Ker je naše življenje, in to ne samo osebno, temveč vsega človeštva sploh, prekratko, da bi lahko sledili spremembam v solnčni masi, sklepamo na te po pojavih, ki so nam znani od drugih zvezd na nebu. Ne smemo sicer misliti, da sledimo pri teh lahko neposredno razvoju, pač pa nas uče a-stronomi, da sklepamo laiiko po velikosti, sijaju in barvnosti svetlobe na različne faze razvoja pri posameznih zvezdah. Tudi zvezde nastajajo in se razvijajo. Seveda je ta razvoj predolg, da bi ga mi lahko opazovali. Kljub temu pa lahko sklepamo nanj, ker vidimo, «mlajše» in «starejše» zvezde na nebu. Slično bi sklepalo bitje, ki bi opremljeno z docela razvitimi človeškimi možgani prišlo za Okrajno kratki čas na Zemljo, in bi videlo tam otroke, mladeniče, može in starčke ter mrliče, da so to le razvojni pojavi, ki jih je ali bo prestal vsak izmed teh ljudi. Iz primerjanja raznih zvezd na nebu, so izračunali, da se pri vsem razvoju skrči masa k večjemu za eno stotino, tako da bi bila gori navedena starost Solnca stokrat previsoka. Solnce bi imelo k večjemu 50.000 milijonov let. Na solnčno starost pa sklepamo tudi lahko po starosti njegove hčerke Zemlje. Od časa, ko se je začela tvoriti na njenem površju skorja, je preteklo okoli 1500 milijonov let. Toda tudi prej ni mogla Zemlja dolgo časa obstojati. Kajti pri temperaturi, ki je tedaj vladala na Zemlji, katere ni obvarovala nobena skorja proti praznemu prostoru in na kateri se bržkone niso mogle še udejstvovati radioaktivne snovi, je morala Zemlja po zakonu, ki ga je 1. 1879. ugotovil naš rojak, profesor fizike in rektor dunajskega vseučilišča Jožef Štefan (1835-1893) matematično pa izpeljal njegov naslednik Ludwig Boltzmann, ki je 1. 1906 umrl tragične smrti v bližnjem Devinu, naravnost razsipati toploto. Tako razsipa- nje pa naravno ni moglo trajati dolgo. Radi tega ne bo prenizko cenjeno, ako sklepamo, da je doba od dneva, ko se je Zemlja odtrgala od Solnca, do Časa, ko se je začela tvoriti skorja na njej, enako dolga kjtkor doba od tega časa do danes. Celotna starost Zemlje bi znašala potemtakem 3000 milijonov let. Po mnenju znanega berlinskega fizika in kemika Nerasta pa se je morala Zemlja odtrgati od Solnca v njega prvi mladostni dobi, ko je bilo Solnce še velikanska meglena krogla, in da ne more biti Solnce veliko starejše od Zemlje. Najbolj verjetno število za starost Solnca bi bila 10.000 milijonov let. Toda tudi ostale zvezde, ki se svetijo na nebu, ne morejo biti veliko starejše. Po vsej verjetnosti se ziblje tudi njih starost med 10.000 in 100000 milijoni let. L C. Gospodarstvo TRŽNI POLOŽAJ. Pšenica. — Mednarodni poljedelski urad v Rimu ceni izvozne količine pšenice iz tekoče kampanje na 245 milijonov q. Od tega odpade na Kanado 88 milijonov, Argenti-nijo 49, Zedinjene države 46, Avstralijo 36, Indijo 2, a na Rusijo ob-donavske in še nekatere druge države 24 milijonov q. Potrebe vseh uvoznih držav se cenijo na 210 milijonov q. Na ta način se sme računati s prebitkom 35 milijonov q, ki je za spoznanje večji nego lanski. Cene mednarodnih tržišč so pa brez ozira na gornja dejstva čvrste. Tovori iz prekomorskih držav so še vedno neizmerno visoki. Na drugi strani pa je treba priznati, da prihajajo parniki večinoma razprodani v evropska in druga pristanišča. Ni mogoče zaenkrat predvidevati; kako dolgo bo to trajalo. 2itna tržišča so pri nas nestalna. Povod temu je nepredvidevano napredovanje lire. Cene pšenice za avgust so se v prejšnjem tednu izravnale z današnjimi. Koruza. — Argentinska uradna poročila cenijo koruzno letino nekoliko slabše od prejšnjih. Tendenca je bila koncem tedna čvr-stejša. Velike množine romunske koruze so bile prodane cif Hamburg na bazi 134 sh za tono. Zdi se, da smo v preteklem tednu dosegli pri nas najnižje cene. Edini vzrok, ki bi znal vplivati na razvoj cen, bi bilo napredovanje lire. Pri sklepanju terminskih kupčij pa je kljub temu potrebna največja previdnost. Trgovci bi ne smeli zaupati vsakemu človeku, ki ga prvič vidijo. Letošnje izkušnje potrjujejo moje mnenje. Opažam še vedno, da različni agenti, za katere se ne ve, odkod so se vzeli «far-bajo» naše naivne trgovce in jim vsiljujejo koruzo po za 2—3 lire višqih cenah. Lee. — Mila zima je prinesla našim domačim lesnim trgovcem prvo razočaranje, kajti precej velike zaloge drvi so jim ostale neraz-prodane doma. Kupčija v ostalem lesu nazaduje od dneva do dneva. 0 tem se prepričamo, ako napravimo majhen izprehod po naših ^najvažnejših tovornih postajah kakor na pr. Postojna, Ajdovščina, Tmovo-Bistrica, Sv. Lucija in Pod-brdo. Najpoglavitnejša vzroka zastoja v lesni kupčiji sta stalno napredovanje lire in pa Inozemska konkurenca, ki dovoljuje uvoznikom starih pokrajin po večmesečne kredite, česar večina naših trgovcev ne zmore več. K vsemu temu je treba še dodati, da so pri nas produkcijski stroški še neverjeno visoki. Na kako izboljšanje današnjih prilik ne smemo zaenkrat upati, kajti gradbena delavnost ne bo tako kmalu zavzela dimenzij iz prejšnjih let. Živina. — Cene vprežne živine so se radi pomladanske potrebe na poljih ustalile. Ne more se pa tega reči o klavni živini, katere cene silijo radi inozemske konkurence še vedno navzdol. Vino. — Povpraševanje je prav neznatno. Ako pogledaš v naše vinorodne kraje, opaziš tam vsake kvatre kakega zunanjega gostilničarja z lahkim vozičkom. Sicer se pa ne smemo čuditi temu pojavu, kajti goriške vinske tvrdke ponujajo navadno vino italijanskega izvora po L 1.70—1.80, cena, na katero naš viničar ne more zaenkrat pristati. Na živahnost kupčije v poletnem času se ne smemo zanašati, kajti veletrgovina se bo tudi tedaj prilagodila napredovanju lire, dejstvo, na katero naš kmet prav malo misli. F. C. SEMENA, KMET. POTREBŠČINE Tržaška kmetijska dražba ▼ Trsk« 01 Torre bianca 19 ima v zalogi: SEMENA Vrtna in zelenjadna, ter cvetlična semena, nemlkega izvora. Poljska in travna semena, ter zajamčena semena detelje lucerne in domače ali triletne detelje. Semenski oves iz Čeike krmsko peso Mamut rdečo dolgo in Eckendori ramen o, dospelo pred kratkim iz Nemčije. UMETNA GNOJILA Meianica umetnega gnojila za krompir in zelenjavo. Superfosfat, kalijevo sol jen čilski soliter. iz naravnega voska, tjamo tudi za vosek, tr-izgotovijene A. —-rrstno čebelarsko ter vse kotrln- 1__Ž. panj. Na željo dopočljsaio tudi SEMENSKA AJDA Sprejemamo-naroČila za semensko ajdo. Vsak naročnik naj navede katero vrsto ajde želi; črno štajersko, ali sivo francosko ajdo. KOSE ZNAMKE «MERKUR» Zadrugo in preprodajalce, kateri potrebujejo večje Število kos «Mar-kur», vabimo, da prijavijo množi, no, ki jo bodo potrebovali. Tržaška kmetijska družba v Trstu uL Torrebianca 19 in Raiilneria 7 Telefon 44-39. SEMENSKI KROMPIR MLEKARSKA ZADRUGA V TRNOVEM, ki je prejela zadnje dni nekaj vagonov semenskega krompirja «Oneida» iz Jugosla-vijet je pripravljena odstopiti dokler zaloga traja okoliškim zadrugam in kmetovalcem potrebno množino v izključno semensko nporabo. ŽVEPLO IN MODRA GALICA poA&jatev žvepla nam je Vsem naročnikom smo naročene količina odposlali po njihovi želji m navodilih. Naročnike, kateri so naročili pustiti blago v skladišču, vabimo, da ga čim jnraje dvignejo. Tržaška kmetijska družba je naročila letos najboljše vrste žvepla Čistote 99 do 99-90% čistote znamke Trezza, in sicer: Ventilata Trezza, I. Extra Trezza in pomešano s 358 modre galice. — Ponavljamo, da je žveplo Trezza ena najboljših vrst žvepla, zato ne dajte se varati ^ nakupovanjem cenejšega blaga, ki je manj vredno in le navidezno ceneje. Modra galica. Angleške modre galice smo letos dobili le manjšo količino, katera nam dospe koncem tega tedna. — Nemška galica znamko Johannis-thal je na potu in jo pričakujemo vsak čas. Tržaška kmetijska družba v Trstu uL Torre bianca 19 in Rafflneria 7 RAZNE ZANIMIVOSTI Novo sredstvo zoper revma-tizem V zadnji številki «Dunajske-ga medicinskega tednika» poroča bivši ravnatelj dunajske državne cepilnice dvorni svetnik dr. Gustav Paul o velikih u-spehih, ki jih je dosegel z nekim novim cepivom, ki ga je sam krstil s «Cutivaccin-om Paul», in sicer v več sto slučajih pro-tina, revmatizma, ishias-a in podobnih neuralgičniii bolezni. Bogati maček V Long-Beach-u (Severna A-merika) je umrla gospodična Elizabeta Lynch. V svoji oporoki je zapustila svojo zavarovalno polico in svoje premoženje v vrednosti več tisoč dolarjev svojemu .ljubljenčku, petletnemu mačku Kitty-Boy-u. Hiša v Long-Beacli-u se prepusti najemniku brezplačno, ako se ta zaveže, da bo skrbel za mačka do njegove smrti. Takega mačka bi menda rad imel vsak mož. Radi beda V Havani, glavnem mestu republike in otoka Kube, se je pred enim tednom ustrelil posestnik Juertas, ki je bil nekoč najbogatejši mož v Havani. S pridnostjo in vztrajnostjo si je mož znal pridobiti iz niča o-gromrio premoženje. V zadnjem času je pa imel smolo, sreča ga je bila zapustila in šel je prosto vc.ljno v smrt, da>i mu je ostalo še šest milijonov dolarjev nedotaknjenega kapitala, ker v taki bedi ni hotel več dalje živeti. - Ni se ji posrečilo Neka gospa, A. Kasha, v Londonu se je naveličala življenja. Toda v smrt ni hotela po običajni poti. Strel, skok v vodo, vrv, vse to se ji je dozdevalo preobi-čajno, prenavadno. Zaželela si je originalne smrti in šinila ji je tudi lepa misel v glavo. Imela je doma vse polno aspirino-vih tablet, ki jih je jemala zoper glavobol, in prav s temi aspirini se je hotela zastrupiti. Jemala je posamezne tablete s konjakom. Za vsako tableto en požirek konjaka toliko, da je spravila tableto skozi požirav-nik. Posrečilo se ji je spraviti 170 tablet pod streho. Nato se je pa uprl želodec. Samomorilko so prepeljali v bolnišnico, kjer se ji je stanje kmalu zboljšalo. Gospa trdi, da jo odtle boli zelo močno glava vkljub temu, da je zaužila 170 tablet aspirina. Tatvina dovoljena V Arkanzasu, eni izmed osem in štiridesetih zedinjenih držav, ni prepovedana tatvina, če se namreč tiče tatvina kokoši. Kokoši kradejo po navadi zamorci. Skrbni upravitelji te države so hoteli spraviti pod krov nov zakon, ki naj bi ščitil kokoši in kaznoval vsako tatvino. Toda načrt je zadel v zakonodajni skupSčini na hud odpor. «Kam pa pridemo», je dejal neki poslanec, «če se ta postava sprejme! V najkrajšem času bodo vsi zamorci po ječah, mi pa o-stanemo brez tako potrebnih delavcev in naše gospodarstvo bo maralo iti k vragxi». In ker je kraja kokoši še vedno manjše zlo, je v skupščini propadel načrt in se lahko v Arkanzasu brez vsake kazni kradejo kokoši. Prezgodaj so ga pokopali... Da zamore človek Čitati v listih svoj nekrolog, se pač redkokdaj zgodi, ker bi moral dotič-nik vstati od smrti. In vendar je to nenavadno srečo doživel slavni ruski pisatelj Vasilij Iva-novič Nemirovič-Dančenko, ki živi v Pragi. Dančenko se je rodil leta 1844 v Tiflisu in je kmalu zaslovel kot pisatelj; med vsemi sodobnimi ruskimi književniki je on menda po svojih delih najbolj plodovit. Znan je bil tudi zato, ker je bil celo vrsto let vojni dopisnik raznih ruskih listov. V zadnjem času je začel pisati svoje spomine, in ker je hotel, da bi to delo bilo v vsakem oziru natančno, se je podal na Balkan, da še enkrat prepotuje. in si ogleda kraje, koder se je pred 50 leti (leta 1877) boril proti Turkom za osvobodi t v balkanskih narodov. Ob tej priliki so bolgarski listi začeli pisati o njem, o njegovi junaški mladosti in njegovem udejstvo-vanju v bojih za svobodo l>ol-garksega naroda. Nedavno so sofijski listi prinesli vest, da je Nemirovič-Dančenko umrl. Naslednji dan so bolgarski in ruski listi že začeli objavljati ne-krologe, v katerih so slavili zasluge pokojnika. Žalostna vest je prispela tudi v Prago, kjer je presenetila tamošnjo rusko kolonijo, zlasti pa — Dančenka samega. Ko se je tako izkazalo, da je bila vest preuranjena, &o ruski novinarji zbrali nekrolo-ge, ki so jih poklonili sivolasemu pisatelju. Pravijo, da je Dančenko čital to zbirko z velikim zanimanjem. Nekaj o grafelogiji Znani francoski grafolog E. de Rougemont, urednik časopisa «Mercure de France« je lia vabilo romunske vlade predaval v Bukarešti o grafologiji. De Rougemont je dejal, da ima vsak narod v svojem načinu pisanja neke posebnosti, ki so s psihološkega stališča značilne za dotični narod. Semitski naj-odi so pisali od desne proti levi, kar razodeva egoizem. Temperamentni narodi, kakor na primer Grki, so pa pisali baš nar robe. V najnovejšem času je grafologija je zadobila prakti- čen pomen pri presojevanju in ocenjenvanju človeškega značaja. Poincarć, veliki francoski državnik na pr. izbira svoje so-trudnike na podlagi grafološke analize njihove pisave. On sam je namreč odličen grafolog. V Franciji, a predvsem v Nemčiji, izbirajo nekatera velika trgovska podjetja in banke uradnike, ki prosijo za službo, šele po grafologija zadobila prakti-sav. Zelo pogostoma se uporablja grafologija tudi v medicini. Pariški zdravniki na pr. se pri diagnosticiranju raznih živčnih bolezni, kakor histerije, mrtvev-uda itd., čestokrat opirajo na karakteristike bolnikove pisave. USTNICA UREDNIŠTVA Sv. Lucija In okolica. Še en odgovor «zavednemu» mladeniču. V glavnem tudi Vaš članek ne pobije trditev mladeniča. Drugi del dopisa je tako kočljive narave, da zadevo priobčitev v listih še poslabša. Prejšnjega pisma nismo dobili. Pa se še oglasite ter upoštevajte naš težki položaj in pa razne druge ozire. Predrto proc^:« ZLATO In obiščite zlatar*« 111 v 7^3TU, Via Meziifti 31. « kjer dobite najvićje cene. - Kupu-jem listke uestae zastavljalnice. STERMiH tU Zobozdravnik 0 tri Dr. SfiROCC D. ordinira v TRSTU lil M. I infcriifli št. IS. III. (prej Vfe S. mm) od 9-12 in od 3-7 m a« M <3 g$i Delavci Kmetovalci Dobro kolo vam prihrani čas in denar pri vaših opravkih in se plača samo. Preučili smo poseben tip za slab teren in trpežen za vsak napor — z dvema ali tremi zavorami — od EL 5C0-— naprej z enoletnim jamšivsm. Obiščite naše skladišče : ICB o ii Trs* <13) 450 Via XXX ottobre 4. RSf za šivanje, vezenje S^C^? Eifc^ in pletenje, za domin v^a- ko obrtnijo. Potrebšč ne TRST, Via Muda vecchia 3 Napeljave z motor, pogonom. Popravila. ——