štev. zo.
O Ljubljani, u sredo, dne 25. januarja 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26*— za pol leta „ „ 13"— četrt leta „ „ 6 50
za
za en mesec
n n
2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10--za četrt leta „ „ 5-— za en mesec „ „ 170
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez
- dvorlS?e nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list zo slovenski narod
------; .i.......'f	.	-------------------::—._:■-____ ------------r
Inserati:
Enostop. petltvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri ve?kratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
UpraVniStVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
- Vsprejema narofnino, inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Nov začetek.
Dunaj, 24. jan.
Zbornica je jako dobro obiskana. Radovednost, kaj povč novi ministrski predsednik baron Gautsch, je prignala v zbornico mnoge poslance, ki jih nismo vi deli že leto in dan. Na galeriji sta med drugimi bivša ministra grof Thuq in marki Bacquehem. Na ministrskih sedežih sta tudi dva nova ministra : grot Bylandt Rheidt in dr. Klein. Ker je bilo znano, da baron Gautsch takoj začetkom seje razvije svoj „progranr, zber6 se malone vsi poslanci v sredi dvorane. Medtem se je predsednik grof Vetter spominjal umrlih dveh poslancev Evgena Abrahamowicza in V Sehnala. Ko so novi poslanci L. Gniewosz, pl. Scara-manga, dr. bommer in Singer storili obljubo , vstane baron Gautsch ter izjavi :
Vladna izjava.
Ko sem nastopil svoje novo mesto, smatral sem za svojo dolžnost, da stopim v osebno dotiko z raznimi poslanci, da zasli-šim njihova mnenja ter jim razodenem svoja politična načela. O najnovejši minolosti ne govorim, ker je javnosti itak znana, pogledati hočem v bodočnost. Vlada želi v prvi vrsti, da državni zbor reši važna in nujna vprašanja. Vlada sicer ne goji optimizma, vendar upa, da se v zbornici prične doba d e 1 a , ki je potrebno za državo in prebivalstvo. Delavnost zbornice je v prvi vrsti njena korist, ker le delaven parlament more izvrševati svoje pravice ter vplivati v polni meri na javne razmere. Potem se tudi ni treba bati, da bi se motilo ravnotežje vdržavi in da bi se težišče premaknilo na našo škodo. (Živahna pohvala.)
Ako se stranke v zbornici lotč skupnega dela, potem je tudi mogoče, da se pripravi pot za rtšitev najvažnejšega avstrijskega vprašanja, ki je: Premirje in sprava med nemškim in češkim narodom. Vlada, uradniško ministrstvo, je popolnoma nepristransko nasproti Nemcem ter
Cehom in ostalim narodom ter uvažuje|>[in-dividualnost ter opravičene koristi vsake narodnosti. Vlada je prepričana, da more le na podlagi delavnega parlamenta in s pomočjo poklicanih Ijudsk h zastopnikov doseči sporazumljenje med Cehi in Nemci.
Vlada bode z veseljem pozdravila in odločno podpirala vsak korak, ki ga stranke stord za spravo. Vlada pa bode, v zavesti si svoje velike odgovornosti, tudi sama storila potrebne korake za spravo. Akoravno vlada danes še ne poseže v vsa vprašanja glede češko nemške sprave, vendar pa naglaša, da je bistveni pogoj delavnost češkega deželneg a zbora, ki je v mnogem oziru pravo mesto za pogajanja med Cehi in Nemci. (Pohvala.)
Istotako bode vlada skrbela da omogoči uspešno delovanje vseh deželnih zborov, ker je redno delo v dež zborih velikega pomena za dežele in skupno državo. (Pohvala.)
Vlada hoče voditi vso upravo v smislu najstrožje objektivnosti. Izvrševala bode zakone vestno po duhu (Pohvala.), a t u d i z vso odločnostjo varovala avtoriteto in javni red. (Pohvala.)
Industrija in poljedelstvo smeta pri upravnih oblastvih pričakovati popolno naklonjenost, da se odstranijo ovire njunih načrtov. (Pohvala.) Vlada bode v kratkem predložila zbornici novelo k obrtnemu redu. (Dobro!) Vlada prizna važnost delavskega varstva in bode v tem oziru pospešila reformo delavskega zavarovanja. Sploh hoče vlada vso pozornost obračati na vsa vprašanja gospodarstva in delavskega prebivalstva. Vlada se zaveda važnosti narodnega gospodarstva za državo, zato bode na gospodarsko življenje in njegov zdrav razvoj obračala vso pozornost. Dolžnost vlade je, da skrbi za one kroge, katerim država ni predmet političnih bojev, marveč zavetišče obstanku. (Dobro!)
Od avstro-ogrske nagodbe in trgovinskih pogodebz vna-
njimi državami smemogpričakovati večji razvoj našega narodnega gospodarstva, industrije in trgovine. Zato pa bode morala javna uprava podpirati domačo podjetnost. (Pohvala.) Za poljedelstvo bi de treba zakonitim potom rešiti važna vprašanja.
Vlada danes še ne označi svojega stališča'-glede posameznih političnih in gospodarskih vprašanj. Zato pride mnogo prilik, osobito v proračunskem odseku. Vlada pa prosi zbornico, naj vsaj omogoči take obravnave ter skupno z vlado prične redno in uspešno delo To je danes prošnja vlade, ne le v njenem, marveč tudi v imenu domovine. (Živahna pohvala. Mnogi poslanci čestitajo min. predsedniku.)	,
Vladna izjava je napravila jako ugoden vtis. Od nobene strani ni bilo čuti ugovora, pač pa so mnogi pritrjevali, ko je baron Gautsch govoril ostrogi objektivnosti javne uprave in raznih gospodarskih vprašanjih. Začetek torej ni slab. Dobro znamenje je tudi, da je zbornica z ogromno večino odklonila predlog posl. C h o c a , ki je zahteval, naj se otvori debata o vladni izjavi. Za ta predlog so glasovali le češki radikalci, nekateri soc. de-mokratje in nekaj Vsenemcev. Resne stranke so torej pokazale voljo, da nočejo tratiti časa z govori o splošnih načelih. Vsaka večja politična debata je bila zadnja leta brez uspeha.
Današnja seja je trajala le dobre pol ure, ker so se takoj zbrali načelniki klubov, da se dogovore glede nujnih predlogov.
Zastopnika češkega kluba in „Slovan-ske zveze" sta izjavila, da umaknejo vse nujne predloge.
Isto so storili soc. demokratje. Le češki radikalci in Vsenemci se še obotavljajo.
Upanje je torej, da zbornica prične polagoma delati. Prve točke dnevnega reda so: Državna podpora vsled uim, vojaški novinci, državni proračun.
Cehi! in Dalmacija.
„Vidensky Merkur", glasilo slovanskega trgovskega društva na Dunaju, priobčuje izpod peresa Fr. Novaka zanimiv članek pod naslovom: „Pomen jugoslovanskih dežel za češki trgovski naraščaj". V njem priporoča, naj bi se mladi češki trgovski sotrudniki učili hrvaščine, in naj bi se obračali vzlasti na Dalmacijo. Ta dežela mora raz-ven vina, olja in tobaka vse drugo blago uvažati. Žita in riža uvozi za 46 milijonov, volne za 70, bombaža 140, premoga 66, svile 74, surovih kovin 56, zelenjave in sadja 54 in kolonialnega blaga 51 milijonov. Zelo dobro bi uspevala kaka predilnica. Mnogo vodnih sil je n. pr. v Solin, dobro uro od Splita. Tam bi bila umestna tovarna. Ali pa naj bi se vsaj za navadno sukno, ki ga rabijo priprosti ljudje po Dalmaciji, Bosni in Hercegovini ustanovila tvornica. Volne je mnogo doma, nekaj boljše bi bilo treba dovažati od drugod Dalmatinska volna gre danes vsa v moravske, šleske in ogrske tovarne, odtam prihaja izdelano blago v velike dunajske in budim-peštanske trgovine in potem po ogromnih ovinkih zopet nazaj. Prevoznina bi bila tovarnarju gotovo v dobiček.
Češki kapital že dobro deluje v Dal maciji. Dunajska podružnica ,Živnostenske banke" je osnovala kreditno banko v Ljubljani, ta je pa otvorila podružnico v Splitu Prej so se eskomptovale menice pri domači banki po 8 do 12 odstotkov. Znani so celo računi, kjer so obresti znašale nad 24 odstotkov. Oderuštvo cvete doli. Zato je ljubljanska banka koristila ljudstvu. Tudi podružnici dubrovniške vjeresijske baoke v Zadru in Š beniku dobro delujeta.
Tudi opekarstvo je v Dalmaciji na nizki stopinji. Večina opeke se dovaža iz Italije. In vendar je samo v Sinju tik kolodvora toliko pripravne gline, da bi ne bilo treba niti ene laške opeke v celi deželi. Iz Srnja bi bila opeka v dveh urah na splitskem kolodvoru; odtam bi se pa po ladjah raz-važala po deželi.
Lahi so ustanovili veliko tovarno za karbid v Sibeniku, ki je največja svoje vrste v celi državi. Cement izdelujejo zadnji čas v ogromnem obsegu v Sinju pri Splitu. V mažarskih rokah je že največ a dalmatinska vodna sila 40 do 50 tisoč konjskih sil v Duhori pri Omišu Tujci delajo, Slovani spe.
LISTEK.
Dalmatinsko pismo.
Z a d e r , 21. jan.
Prihodnji mesec se prično priprave za občinske volitve po celi Dalmaciji. „Narod. list" prinaša ob ti priliki zelo razborit in trezen članek, ki nam priča, kako se z načelnim radikalizmom združuje razumna praktična politika. Tako-le pravi: „Občine bi morale biti po svoji naravi najčvršči temelj ne samo polit'šsi obrambi, marveč tudi gospodarskemu in kulturnemu ljudskemu napredKu ; in bi tudi bile, ko bi bila njihova • prava taka, kakršno zahtevajo potrebe v deželi in kakor jim je postavljena naloga v njihovi organizaciji. Žalibog, ni tako. Cisovni dogodki so prevrnili to ra»noteže in pri burni borbi glede na po-litiški značaj se je popolnoma pozabilo na gospodarsko in kulturno stran, kakor da nista nujni pogoi vsakega politiškega uspeha. Kaj n<<m koristi, če je kaka občina v naj-radikalnejših rokah, če ljudstvo v občini večinoma ne zna ne brati, ne pisati, če je
gospodarsko zapuščeno, če je tlači ogromna občinska doklada, če se vodi njena uprava tako nespametno, da visi vedno nad njo, kakor Damoklejev meč nevarnost razpusta in nastavljenje vladnega komisarja? Kaj nam koristi, pravimo še enkrat, taka občina tudi v politiškem obziru? Brez gospodarskega blagostanja in kulturnega razvoja ni narodne sile in brez te je v nevarnosti naša narodna individualnost.
Narodne sile potrebujemo, ki nam jo morejo dati samo naše občine po svoji avtonomiji, seveda če jo prav rabijo. Ce gospodarsko ne dvignemo najprej svojih občin, ne moremo niti govoriti o gospodarskem preporodu v deželi. Samo upitje na brezsrčno vlado, ki nas je zanemarila in upropastila, ne pomaga, če se hkrati sami ne trudimo, da z lastno pomočjo zadostimo po nekoliko svojim velikim potrebam in rešimo vsaj ono, kar se da rešiti".
Članek pripoveduje, kako se je dozdaj pri občinskih volitvah gledalo samo na po-litiško stran, in kako so po ti poti prišli do krmila ljudje, ki so izkoriščali občine v svojo korist. Resnico trdi: pri obeh hr-
vaških strankah so večinoma na čelu občin trgovci in krčmarji, ki so sicer v politiškem obziru odločni strankarji, v gospodarskem pa v prvi vrsti sebičneži. Zadnji čas se je borba med strankama nekoliko polegla. Zato je sedaj umesten poziv „Na-rodnega lista", naj se pri volitvah v občinske svete gleda v prvi vrsti na nesebičen smisel za javni blagor.
Velike važnosti je tudi nasvet, naj se upoštevajo manjšine. Če je hrvaški značaj zagotovljen, naj se da tudi manjšini nekaj zastopnikov. Tako naj dela tudi zaderska občina in Srbi s Hrvati. Tudi v politiško edini občini je več strank. Opoziciji naj se dd priložnost, da dela. Tako bi postale občine nepobitne trdnjave naše narodne obrambe.
O novem hrvaškem dnevniku v Sarajevu so se izvedele sledeče podrobnosti. Že nekaj časa mislijo Hrvatje v Bosni in Hercegovini na svoj politiški list, ki naj bi branil hrvaške koristi v teh dveh deželah, gojil slovansko vzajemnost in izkušal kulturno in gospodarsko dvigniti narod. Naračunali so, da bi bilo treba za kavcijo in za obstoj lista
60000 K. V ta namen naj bi se osnovala delniška družba. — Za urednika so določili mostarskega učitelja Štefana Ilijica; sodelovali naj bi dr. Alaupovic, Ostojid, Kranjče-vic, Plavšič Nadškof je odobraval to podjetje in vložil prošnjo na vlado, naj tak list dovoli. Zahteval je pa, naj se sprejme v program tudi točka, da bo list branil katoliško vero. Iz tega razloga so pa prej imenovani možje odstopili od podjetja.
V	Ražancu se je te dni osnovala nova rajfajznovka. Zadružno se je osnoval v Vodicah parni mlin. Veselo znamenje. V Piav-nem pri Kninu je umrl dne 3. t. m. Stojan Jankelid, star krog 110 lat. Do zadnjega je ohranil bister spomin. Često je pripovedoval, kako je kot deček nosil puško ob času, ko so Francozi osvojili Dalmacijo.
V	Makarski je umrl dne 21. t. m. frančiškan Gabro Puratič, ki ima v zvezi z umrlim voditeljem in preporoditeljem dalmatinskih Hrvatov mnogo zaslug za narodno delo.
Revolucija v Rusiji.
Ruska armada je dobila bitko — v Peterburgu, v kateri je bilo prelite toliko ruske krvi, kakor v kaki veliki bitki z Japonci. Tako je bilo v nedeljo zvečer. A kakor se kaže, popolna zmaga to še ni bila. Še vre v Peterburgu in vstaško gibanje se širi po deželi. Naglašati pa moramo da so londonska poročila precej pretirana. Razume se, da listi mnogo pišejo o peterburških dogodkih ter posebno povdarjajo, da je množica šla proti zimski palači n e o b -o r e ž e n a , pojoč patrijotično pesem „Bože carja hrani!", nosila so seboj cerkvene zastave, podobe carjeve, katere so pa preluknjale kroglje vojakov ...
Značilne so izjave v tujini živečih Rusov. Pisatelj Struve v Parizu se je izrazil: Streljalo se je na neoborožene ljudi, ki so šli z zaupanjem k carju. Zaupanje ljudstva je sedaj končano. Bolj kot kedaj prej bo vrelo dalje. Edina rešitev bo končno popolna kapitulacija. V gibanju za konstitucijo stoji sedaj oficijelna delavska organizacija, ki je st la doslej izven opozicije. Tisoči in tisoči nimajo po dogodkih v nedeljo nič več zaupanja v birokracijo.
Ruski profesor Reusner v Berolinu se je izrazil: Konec tega bo skoro gotovo oborožena vstaja. Car je v nedeljo samodržtvo sam uničil.
Kaj bo? V Peterburg se peljejo novi polki, tako da bo skupno v Peterburgu 80 bataljonov in 67 eskadronov. Po ulicah tabori vojaštvo. Nevarnost je v tem, ker na stran stavkujočega delavstva stopa tudi inteligenca. Gibanje za ustavo se bo morda sedaj zavilo, pokrilo s krvjo, udušeno pa ne bo.
V ponedeljek.
Berolin, 24. jan. „Berliner Ztg." poroča, da je bilo v ponedeljek na Nevskem prospektu ustreljenih 20 delavcev Veliko vojakov je merilo v zrak in ne na množico, vsled česar so razbite vse obločnice. Uradno poročilo slove, da je bilo včeraj ubitih 180 in ranjenih 388 oseb.
Peterburg, 24. jan. Po mestu so razširjene govorice, da so stavkujoči delavci vdrli v dve tovarni in da imajo 2000 bomb. Popoldne so zopet poizkušale ogromne mno- • žice vdreti v notranje mesto čez most po I katerem se pride z Vasiljevskega ostrova v središče mesta. A vsak poizkus je odbilo vojaštvo. Baje pri teh poizkusih ni bilo spopadov med delavci in vojaki. Zvečer je pa postal položaj zopet jako opasen. Ob pol 8. uri zvečer so delavci vrgli med vojake bombo. Več vojakov je bilo pri tem ubitih. Električna luč je ugasnila in središče mesta je bilo v temi. Ceste so bile malone popolnoma prazne, le vojaške patrulje so korakale po ulicah in peizkušale preprečiti vsako zbiranje. Nekaj časa je bil mir, a potem so se zopet pričeli izgredi. — Množica je vdrla v prodajalnice in skladišča, kjer je ropala, be predno je bila vržena med vojake bomba, so bili na Nevskem prospektu krvavi izgredi. Vojaštvo je streljalo. Ker je ugasnila električna luč, je bil nekaj časa mir, dokler ni pričela tolpa mladih ljudij razgrajati. Oblasti se boje napadov na prometne naprave. Telefonična zveza med Peterburgom in Carskim selom je bila pretrgana že dopoldne, tako da so morali jezdeci vzdržavati zvezo. Tudi Sestereska železnica je deloma poškodovana in ravno iz tega okraja je došlo poročilo, da so stavkujoči oropali tovarno pušk.
Delavci plenijo drž. skladišče pušk.
Berolin, 23. jan. .Beri. Tageblatt" poroča iz Peterburga: Ravno sem izvedel, da je 1500 delavcev v državni tovarni pušk v predmestju Sestrarek pričelo pleniti skladišča. To plenjenje pa ni važno, ker v tovarni ni bilo patron.
Včerajšnji dan.
Peterburg, 24. jan. Množice korakajo po peterburških cestah in dajejo duška svoji jezi in ogorčenju vsled postopanja vojaštva. Po kavarnah je mnogo oseb klelo carja. Ako se pokaže kje kak častnik, je opsovan in kličejo mu : »Primerjajte vaše peterburške uspehe z onimi v Mandžuriji'" Tu in tam so se spopadle množice z vojaki. Pri tovarni za patrone na Vasiljev-skem ostrovu so vojaki trikrat streljali, ker so hoteli delavci vdreti v tovarno.
B e r o 1 i n , 24. jan. „Tageblattu" poročajo iz Peterburga: Danes je bilo oro-panih več prodajalnic, pri tem so bili mali spopadi. Zadostovali so slepi streli, da so se razkropili izgredniki. Danes patruljirajo po mestu patrulje na konjih po pet mož. Vojaški kordon se je pomaknil bolj nazaj. Danes ne pričakujejo pri zimskem dvorcu takih krvavih izgredov, kakršni so bili včeraj, a zato se bije, da bi ne bilo krvavih dogodkov pred Carskim selom Vse ceste in pota k Carskem selu je zasedla artilje-rija.
Berolin, 24. jan. Današnja poročila L Peterburga so zopet jako vznemirljiva. Nihilistiški krogi poizkušajo polastiti se gibanja in priti do oblasti, da dosežejo svoje namene, Iz drugih velikih mest: Moskve, Kijeva, Libave in Vilne poročajo o spopadih. V vseh navedenih mestih je vojaštvo ustrelilo več oseb. Mero-dajni vladni krogi so sklenili nastopiti z vso odločnostjo in brezobzirnostjo ter hočejo z vso silo zadušiti vstaško gibanje.
Peterburg, 24. jan. Na nekem trgu notranjega mesta so se spopadli stavkujoči delavci z vojaki. Veliko oseb je bilo ranjenih in ubitih.
Peterburg, 24. jan. »Delavski klub" je dal mestni poglavar zatvoriti. Vlada je zaprla tudi vse podružnice delavskega društva. Urednika lista »Pravo", Jesena, so zaprli.
Peterburg, 24. jan. Na osrednji postaji »Belgijske električne družbe" sodelavci prenehali z delom. Ta družba ima največ odjemalcev.
Berolin, 24. jan. „Voss. Zeitung" soroča iz Peterburga, da so hišni gospodarji svoje najemnike opozorili na to, da se naj preskrbe z vodo, ker se lahko zgodi da odpove vodovod v bližnji bodočnosti.' Cene petroleja so poskočile.
Berolin, 24. jan. »Lokalanzeiger" ima poročilo iz Peterburga: Današnji pogled po Peterburgu je manj strašen. Ceste so sicer polne delavcev, a opaža se manj vojaštva. Ob petih se je govorilo, da se namerava napasti zimsko palačo. Vsa skladišča so hitro zaprli in izložbe zabili z deskami. V mestu je vladalo veliko razburjenje. V zadnji noči so oropali in uničili večje število tovarn na koncu Nev-skega prospekta. Delavci imajo toliko de narja, da lahko štrajkajo do nedelje. Danes zvečer so pokopali žrtve prošle nedelje na pokopališčih, ki so izven mesta.
Peterburg, 24 jan. Govori se, da nameravajo delavci šele jutri v sredo upri zoriti zopet veliko odločno manifestacijo.
Peterburg, 24. jan. (Ob 4 uri pop.) Med množico in kazaki je prišlo d o z o p e t n i h spopadov. Kazaki so bili s sabljami in ranili več delavcev.
Peterburg, 24. jan. (Ob pol 6 uri pop.) Med prebivalci v bližini Nevskega prospekta je veliko razburjenje. Vsa o kna v pri t 1 i čj i h so zaprta z deskami.
Francosko poročilo o včerajšnjem dnevu.
Pariz, 24 januarja. „Echo de Pariš" poroča ob 1. uri ponoči iz Peterburga: Po mestu so razširjene najrazličnejše govorice. Govori se, da je največji nered v mestu. Policija je zaukazala zvečer zatvoriti vse gostilne in gledališča, da prepreči tepeže. Splošno je bil včerajšnji dan miren. List nadalje poroča, da v Peterburgu ni še proglašeno obsedno stanje.
Gapon.
Rim, 24. januarja. »Capitan Fracasia" poroča, da je ruski pop Gapon italijanskega pokoljenja. Njegov ded se je imenoval Ga-boni. Ko je Napoleon napadel Rusijo, je bil med njegovimi vojaki tudi Gaboni, a je ostal v Rusiji, kamor mu je sledila tudi njegova žena z malim dečkom. Gaponov oče je umrl pred petimi leti.
Sole.
Peterburg 24. jan. Mnogo šolskih otrok je včeraj izostalo iz šole. Sole bodo danes zaprli.
Pošta.
Peterburg, 24. jan. Včsraj je izostala inozemska in izozemska pošta. Boje se, da je ustavljen železniški promet.
Admiralitetne delavnice v Se-bastopolu pogorele. — Upor mornarjev.
Sebastopol, 24 jan. Po drugem tovarniškem signalu delavcem ob 7 uri zjutraj je izbruhnil ogenj v raznih a d -miralitetnih delavnicah. Ogenj se je strašno hitro širil. Delavnice so pogorele. Zažgali so uporni mornarji. Ze nedavno, ko so morali nekateri mornarji na bojišče, so mornarji priredili izgrede ter obmetavali svoje predstojnike z raznimi stvarmi. Mornarje so zaprli v vojašnico, a mornarji so vlomili vrata in s klici: Doli z vojsko! Doli z abso'utizmom! vdrli po mestu, železno oeraio pri vojašnici so mornarji podrli. Oboroženi z ž lez-nimi drogi so mornarji šli po mestu Vdrli so v standtanja častnikov, katere so pretepali. Družine častnikov so mor»le bežati. V sredini mesta so zažgali vojašnice in stanovanja častnikov. Povsodi se je klicalo: Revolucija je izbruhnila! V glavnem stanu mornariškega štaba so našli mornarji odpor. Uprl se jim je oddelek pešcev pod poveljstvom podčastnika. Ko je pa ta videl svojega brata med mornarji, je branil stre Ijati. z,ato so ga takoj dali zapreti, vojakom so pa veleli streljati. Ti so streljali v zrafc, zadet ni bil nobeden. Ko so uporne vojake poslali v vojašnico, začeli so i ti revolti-
rati. Poslali so še drug polk, a tudi ta je streljal v zrak. Nato so pozvali še bialo-stoški polk. Polkovnik opominja vojake v svojem nagovoru na njihovo prisego A vse zastonj! Vojaki zagotavljajo, da ne bodo streljali na mornarje, ker ti zahtevajo le svoje pravo. .Ako že moramo streljati, dobro, streljali bomo na častnike!" Polkovnik se ni upal več nastopiti proti mornarjem. Ogenj je izbruhnil na vsth krajih in koncih naenkrat.
Danes dopoldne je prišlo poročilo, da ruska vlada te dogodke taji in da pravi, da so vesti o požaru neresnične.
Vstaški nameni.
B e r o 1 i n, 24. jan »Lokalanzeigerju* poročajo iz Peterburga: Vstaši nameravajo glavno mesto popolnoma odrezati od province. Zato bodo poizkusili razrušiti železnice, brzojavne in telefonične zveze. Drug načrt je, v glavnem mestu zažgati in z bombami razrušiti vsa javna poslopja in tako povečati razburjenje.
Delavstvo bo korakalo proti Carskem selu?
Peterburg, 24. jan. Bati se je, da se ne ponove krvavi prizori pred gradom v Carskem selu. Delavci so sklenili iti tja, močni 40 000 mož, da vidijo carja iz obličja v obličje. Ni treba povdarjati, kakšen sprejem jih čaka ondi.
Mrtev general.
Peterburg, 24. jan. General Eji-ring, katerega je napadla razburjena množica na cesti, ga iztrgala s sanij in pretepla, je umrl.
Carjevo življenje v nevarnosti.
Berolin, 23. jan. Tu smatrajo položaj za jako resen. Boje se, da je v nevarnosti carjevo življenje, ker je množica silno jezna na carja.
Mrtvece v vodo?
Peterburg, 24 jan. Policisti in vojaki so v nedeljo ponoči naredili več lukenj na ledu zamrznjene reke Neve, skozi katere so pometali mrtva trupla delavcev v reko Ne*o.
Železniška zveza pretrgana.
Peterburg, 24. jan. Potrjuje se poročilo, da je pretrgana železnična zveza med Moskvo in Peterburgom, ker so vstaši razdrli železniški nasip pri Kolpinu.
Izjava odvetnikov.
Peterburg, 24. jan. Sinoči so se zbrali odvetniki apelacijskega sodišča in njihovi pomočniki k posvetovanju v sodnij-skem poslopju. Sklenilo se je, izjaviti se solidarnimi z delavskim gibanjem ter pro-testovati proti sedanjemu zistemu z njegovimi usodepolnimi posledicami. Nadalje se je sklenilo, obvestiti sodišče, da pod sedanjimi okolnostmi odvetnikom nikakor ni mogoče, mirno voditi pravde, in odvetniki vsled tega odklanjajo, stopiti pred sodišče. Slednjič je bilo sklenjeno prirediti v prid delavski propagandi nabiranje denarnih doneskov.
Vstaja se širi po deželi.
Peterburg, 24. jan. (Ob 2. zjutraj.) V Moški je izbruhnila splošna stavka. V R i g i so nemiri. Baje je že odpovedal en polk pokorščino. Poroča se, da so tudi v Odesi nemiri Vladni krogi so presenečeni. Del delavcev Putilovih tovarn je vže sklenil, da prične zopet z delom. (?)
Dunaj, 24. jan Kakor poroča »Schle-sisehe Volkszeitung" iz Vratislave, se nahaja mestoRadom v vojnem stanju. Vojaške patrulje z ostro nabasanimi puškami, žendarmerija in policija z golimi meči hodijo po mestu in izkušajo razkropiti zbrane rezerviste in delavce s salvami. Ljudstvo strelja na vojaštvo in policijo. Troje častnikov je ustreljenih. Razna poslopja sodelavci razstrelili zdina-mitom.
Peterburg, 24. jan. btrajk v Moskvi je v polnem tiru. Policija je izdala prokla-macijo, v katerem svari pred silovitostjo in uporom, ker bi se vsak poizkus ravnotako najstrožje zabranil, kakor v Peterburgu.
Peterburg, 24. jan. Delavci neke tovarne v Bari so pričeli delati. Stavkujoči so vdrli v tovarno ter zahtevali, naj se neba delati. Tovarna je nato ustavila delo. Predmestje Simonor, v katerem prebivajo skoro le delavci je mirno. Delavci se zbirajo v gručah, a miru ne kalč.
Moskva, 24 jan. Danes zjutraj je izbruhnila stavka i v tiskarnah. Nekaj listov zjutraj ne bo moglo iziti. Stavkujoči delavci v tvornici za usnje so popolnoma mirni. Na zahtevo policijskih organov so prodajalci orožja pobrali orožje iz izložb. Večina teh prodajalcev je sploh zaprta.
Moskva, 24. jan. Generalna stavka se vedno bolj razširja. Tudi stavci so se pridružili stavkujočim. Število stavkujočih je naraslo na 20.000!
V i 1 n a, 24. jan. Tukajšnji delavci so začeli stavkati. Mesto je mirno.
Moskva, 24. jan V delavskih krogih je bilo zjutraj veliko razburjenje, ki se je pa proti večeru poleglo. Večji tipografski zavod, ki tiska 4 liste, upa doseči sporazum
z delavci ter potem takoj pričeti z delom. Peki, kočijaži in posli so mirni.
Berolin, 24. jan. Iz Lodza poročajo, de se ondi pričakuje generalne stavke. Cela garnizija je pripravljena.
V r a t i s 1 a v a, 25. jan. Pri spopadih v Radomu je bilo na enem samem mestu ustreljenih čez 80 delavcev. Narodno banko v Radomi so razstrelili z dinamitom.
B e r 1 e s i, 24. jan. Kakor poročajo listi,, se nemiri razširjajo tudi po Rusko-Poljski
Rim, 24. jan Tu so razširjene vesti, da je na Ruskem Poljskem razdrtih več mostov.
Napačno informirani car.
London, 24. jan. Nekemu tuk. poslaništvu je došla iz Peterburga vest, da je zastopnik Zedinjenih držav odločen, da obvesti carja Nikolaja II. o včerajšnjih dogodkih, ker je razširjen sum, da so carju včerajšnje dogodke prikrili. Diplomat pričakuje za ta korak le brzojavnega privoljenja svoje vlade.
Maksim Gorki.
* Berolin, 24. jan. Sedaj se govori, da je Maksim Gorki stopil na čelo delavskega gibanja
Provizorična vlada stavkujočih.
Peterburg, 24. januarja. Tudi proti.zimski palači so vrgli več bomb. V mestu je 10 0.0 00 mož vojaštva, kateremu stoji nasproti 30 00 0 0—4 0 0.0 00 stav-k u j o č i b. Slednji so postavili sedaj odbor, ki ga imenujejo »provizorična vlada" Vsi člani te vlade izjavljajo, da nikakor ne priznavajo obveznosti prevzetih od stare vlade po izbruhu državljanske vojske. Stavkujoči so vzeli seboj iz Putilove tovarne mnogo eksplozivnih snovi; iz katerih se izdelujejo bombe in ročne granate. Vladni uradniki beže iz vladnih poslopij, ker se boje dinamitnih napadov.
Tudi kmetje vstajajo?
Berolin, 24. januarja. (Reuterjev urad). V Berolin so došla poročila, da je tudi med kmečkim stanom razširjen vstaški duh. Iz južne Rusije in iz moskovske okolice so došla poročila, da so bili večji izgredi, katere je povzročilo kmečko prebivalstvo.
Ojama naznanja svojim vojakom.
London, 24. januarja. Maršal Ojama je izdal japonskim armadam oklic, v katerem naznanja, da se je dvignilo rusko ljudstvo in pravi, da je prišla Previdnost Japoncem na pomoč.
Tolstoj.
Pariz, 24. januarja. Govori se, da je bil Tolstoj od neke, carici Aleksandri blizu stoječe osebe naprošen, naj napiše na stavkajoče pomirjevalno odprto pismo. Tolstoj je dejal na to, da ne more zatajiti svojega prepričanja ter bo pisal pismo na družine žrtev.
Vpliv na vojsko.
Berolin, 24. januarja. V diploma-tičnih krogih kroži vest, da je car že pred nedavnim časom se izrekel za mir. Pripoveduje se, da je rekel k svojemu spremljevalcu, ko se je ločil od onih vojev, ki so zadnji čas odrinili na bojišče: „Te čete gredo pa& proti sovražniku, a videle ga ne bodo. Ko pridejo na bojišče, bo skoro gotovo mir že sklenjen". Veliki knezi so za nadaljevanje vojske in vprašanje je, če bode car prodrl s svojo voljo.
Baltiške ladjedelnice zastražene.
Peterburg, 24. januarja. 12. pehotni polk straži okraje okrog baltiške ladjedelnice, ker se boje napadov na ladje, ki so v delu.
Zmedenost v vladnih krogih.
Peterburg, 24. jan. V vladnih krogih vlada popolna neodločnost — Knez Svjatopolk Mirskij se je umaknil v svoje stanovanje ter odločno odklanja, dati kako povelje, ker je že podal ostavko. Tudi car je popolnoma neodločen in vpliv ministrov je popolnoma izginil. Oblasti se drže reser-virano z ozirom na javno mnenje. — Biriči iščejo duhovnika Gapona zelo pridno, a zaman; ker je skrit in le svoja povelja pošilja manifestantom. V teh poveljih govori, naj se respektira lastnina, a boj naj se vodi proti avtokraciji. Druga peterburška poročila javljajo, da imajo stavkujoči namen, razrušiti vse železnice, brzojavne in telefonske zveze. Nadalje se glasi, da hiti oddelek delavcev proti mestu oborožen z bombami. — Drug oddelek iz Kronstadta se tudi bliža. Čete jim gredo nasproti.
Car.
London, 24. jan. Najnovejša poročila trde, da se je car že napotil na Krim. Druga poročila pa pravijo, da je včeraj pre-gledaval svojo jahto »Aleksandra* v Petrovem dvorcu Tretje poročilo pa pravi, da bo ta jahta prepeljala prihodnje dni carja in njegovo družino iz Libave v Kodanj.
Peterburg, 24 jan. Nihče ne ve, kje je car. Baje ga ni več v Carskem selu,
ker leži Carsko selo preblizu agitacijskega središča. Gačina, 46 km od Peterburga, ali Petrov dvorec, 32 km. oddaljen, sta bolj varna.
Posredovanje?
Peterburg, 24. januarja. Odbor, ki se je obrnil na vsa poslaništva, da naj posredujejo v prilog vstašev, upa, da se bo poslanik Zedinjenih držav posvetoval z velikim knezom Vladimirjem in da ga bo odvrnil od njegovega agresivnega postopanja Kar pa otežuje akcijo odbora, je delovanje tajne policije, ki kaj spretno razširja vesti, d a se nahaja v fondu za stavku ■ joče 48 milijonov frankov japonskegadenarja in ki to dejstvo poizkuša dokazati z raznimi posameznostmi.
Vmešavanje Avstrije ?
L v o v , 24. januarja. »Kurjer Lwow-ski" poroča, da bo revolucija v Rusiji povzročila prijateljsko intervencijo Avstrije v ruskih obmejnih krajih v svrho pomirjenja. Trije vojni kori se bodo baje mobilizirali. Dotična poveljstva so dobila baje že denarna sredstva, ki so se doposlala davčnim uradom. Svote znašajo okoli 6 milijonov kron povprečno za vsak voj. (Ta vest potrebuje pač še potrdila. Op. ur.) Tudi v Parizu se Rusi bijejo.
Pariz, 24. januarja. Danes je prišlo na šetališču Saint Mihel do spopada med ruskimi dijaki in med policisti. Nekaj dijakov s« aretirali.
Še nekaj podrobnosti.
B e r o 1 i n , 24. januarja. O dogodkih v Peterburgu se še poroča: Delavci pravijo, da od boja za ustavo ne odnehajo. Ce bi inženirji ne delali pri vodovodu, bi Peterburg ne imel že nič vode. Elektrika nič več ne gori. Po nekaterih spopadih v raznih delih mesta je nastal končno v ponede ljek nekoliko mir. Razburjenje se seve ni poleglo. O naskoku delavcev na žganjar-nipe se čuje, da so to biledržav-n e žganjarnice. Množice so v nedeljo zažigale kioske po cestah. Listi še vedno ne izhajajo. Gapon se je rešil s tem, da se je vrgel pri prvem spopadu na tla ter bežal v neko hišo, kjer se je preoblekel. Oddelki izobražencev hodijo po Peterburgu ter nagovarjajo lastnike prodajalnic, naj v znak simpatije do delavcev ?apro prodajal-n}ce. V ponedeljek je bila vržena proti nekemu huzarskemu polku ob vogalu Sadov-ske ceste bomba. Listi poročajo, da je v ponedeljek 12 000 stavkujočih šlo iz 24 ki lometrov oddaljenega Kapilova v Peterburg. Vojaštvo, ki jih je hotelo ustaviti, so stav-kujoči premagali. Ruska vlada to taji. V delovskih klubih je delavstvo strgalo s sten carjevo podobo, caričino je pa pustilo na Steni.
Gibanju se pridružujejo dijaki in trgovski pomočniki, oboroženi z revolverji. Barikade, katere je napravilo delavstvo,je artiljerija razstrelila. Delavci, ki so jih branili, so bili ubiti. Razburjenje se obraba posebno proti velikim knezom, ki so krivi, da car ni zaslišal delavcev. Na palači carjevega strica, velikega kneza Sergija, so pobita vsa okna.
Splošno se tu povdarja, da bi bil car na populariteti silno pridobil, če bi bil sprejel delavsko deputacijo in poslušal nje želje Sedaj se je pa zgodilo ravno nasprotno. Na tukajšnji borzi kurzi ruskih rent niso padli, ampak so se celo dvignili.
Razpuščen shod.
Včeraj s > imeli dunajski socialni de-mokratje shod, na katerem so govorili o dogodkih v Rusiji. Shod je bil raapuščen Kaj bo?
London, 24. jan Zanesljivi peter-burški poročevalec trdi, da se ne bodo ponovili izgredi. Vse boljše prebivalstvo je zapustilo Peterburg. Večina prodajalnip je še yedno zaprtih. Nekateri lastniki tigovin so Celo zabarikadirali vhode.
P o n d o n , 24. jan. Filadelfiiski list „North American" poroča: Meseca decembra je bil v Švici kongres prekucijskih Rusov, Poljakov, fincev in ^rmenpev, na Jtaterem so izdelali načrt za splošno stavko na Ruskem, ki bo izbruhnila, ko bo dano zna-piepje.
Peterburg, 24. jan. G0T°n set da nameravajo v sredo 25. t. m. delavci zopet UPfizoriti vstajo, ki bo hujša, kakor je bila pedelj§kg.
London, 24. jan. Voditelj ljudske prekucijske stranke v Londonu je rekel nekemu poročevalcu: Izbruh peterburške vstaje je le predigra velikanske vsjajp v peli Ru siji, političpi ruski begunci na Angleškem vpjp že pekaj dqi natančno, da so delavci v Moskvi, Kurskem, Odesi, Harkovu in v Ostrovu ob Donu ter prekucijske stranke na Poljskem, finskem in na Kavkazu pripravljene, da prično boj 25. t m. Če bo zbesnelo peterburško prebivalstvo, je mogoča v treh ali Štirih dneh ustava. Na vpra-
šanje poročevalčevo, kaj morajo doseči ne-oborožene množice proti nad vse dobro oboroženemu vojaštvu, je rekel voditelj: „Ne pustite se preslepiti! Vstaši niso brez pomoči in brez upanja: Imamo arsenale in skladišča pušk in upamo če se uprizori pravi odpor, da nam bodo pomagali tudi vojaki."
Rusho-Iaponska vojska.
Kaj je s Kurokijem?
„Daily Telegraph" poroča iz Sinmin-tina, da so ondotni kitajski uradniki dobili poročilo, da je general Kuroki umrl dne 26. decembra v Ljaojanu.
Japonci proti Rennenkampfu.
Peteiburški brzojavki urad poroča iz Suhudjapu dne 23. t. m.: Ko so ruske čete te dni na desnem krilu zasedle selo Sjao-doci, je bilo spoznati i na vjetih Japon ih i na zaplenjenih puškah, da so bile navzoče japonske rezerve. Na našem levem krilu so podvzeli Japonci, kakor se glasi, z devetimi bataljoni pro d iranje pro t i oddelku generala Rennenkampfa. Nastopil je hud juge-vzhodni veter. Vreme je celo ponoči toplo. Danes je pri malem mrazu padel sneg.
Baltiško brodovje.
Admiral Roždestvenskij se je izrazil, kakor poroča „Agence Havas" iz Majunge 24. t. m., v nekem razgovoru, da mu ni neznano, da se nahajajo v bližini japonske bojne ladje. On sam je na vožnji ob vzhodni obali Madagaskarja opazil 4 ladje, ki jih je imel za japonske; vendar ne verjame, da bi storil admiral Togo tako napako, da bi se tako oddaljil od svoje operacijske baze in poizkusil napad. Admiral pričakuje sedaj dohoda divizije pod Petrovskim. Rusko brodovje, ki leži usidrano na odprtem morju pri otoku Nossi Be, šteje 45 ladij. Spremlja ga mnogo velikih nemških premogovnih ladij. Vročina je silno velika. Pet mornarjev je umrlo na solnčarici. Že 4 dni dežuje neprenehoma. Razsaja precej močan vihar. Zdravstveno stanje častnikov in moštva je izborno.
Beguni iz Port Arturja«
Reuterjev urad poroča iz Č fua 23.. t. m.: \i Port Arturja je došlo 13 džunk s 500 možmi, ženami in otroci. Pričakuje se še 11 džunk. Prejšnji civilni guverner v Port Arturju in en častnik, ki je dal častno besedo sta spremljala begune. Došleci so polni hvale nad ravnaniem Japoncev. Džunke so imele seboj le kruh. Drugih živil jim Japonci niso mogli prepustiti Japonski konzul v Čiu naznanja, da se je 13. džunk z 1900 nevojaki odpeljalo iz Daljnega v Cifu.
Fosile duhounlKav,
Dobili smo sledeči dopis od župnika na deželi;
Te dni se bodo pisale fasije! Duhovniki nikar ne pozabite že na prvi strani odšteti od službenih dohodkov službenih stroškov! Vsak župnik jih ima za nekaj sto kron, pa le malo nas je bilo dosedaj, ki smo jih napovedali. Potem pa se lahko norčujejo iz tistih ki jih napovedo, lažje bi se iz tistih ki jih ne napovedo. Po Kolarjevi knjižici so stroški tile (§ 168, al. 1, 2;): Doneski patronu; predniku; službeni stroški ob pa-trocinijih, vizitacijah, službenih potih, konferencah; vožnja na podružnice, obhajila (če tudi ptš gre, ker ima pravico do teh izdat kov po § 168, 1; stroški pisarne kurjava, svečava, snaženie; donaš<nje pošte, za službeno osebo, ki iznaša uradna pisma, vabi stranke, prenaša p< šio koieke. denarje iz davkarije, davke plačuje, pota oskrbi lx ob činskim uradom, k šolskin} vodstvom itd Razni koleki, ^ nistrautje, stroški za maše verskega zaklada; novoletna darila, berači, bolniki; stanovsko-stroškovni pavšal, tako zvana reprezentanca župnikov § 168., al. 2, Službeno nastavljalna taksa, sslivni stroški, hrana in postrežba kapelanom, ki pa jo dene kapelan med dohodke, pristojbinski name-stek. Vseh teh stroškov pač nima vs*ak, gotovo pa jih ima vsak župnik za 300 K najmanj. In od tega plačujemo še davke povrh' Med tem ko imajo drugi stanovi za vse te stroške posebne pavšale in dijete. Kdaj se bomo spametovali?. Naj si vsak vsaj kupi Kolarjevo »navodilo« za 30 h v Katoliški tiskarni ali pri D. M. v Polji!
Ti stroški napišejo se ipossaiaiezno na tretji ali četrti strani, skupna svota se pa že na p ? v i strani odšteje od službenih dohodkov.
Pomenit bi se bilo t«di treba o enakih in pravilnih rekurzih, sicer bomo leto za letom bogatejši v očeh davčnih oblasti Naj bi nekateri duhovniki te paragrafe natanko proučili, da bi mogli drugim pomagati, ker tukaj se ne opravi nič ne s pametjo, ne z resnico, le s paragrafi!	A.
Volilno gibanje na Ogrskem.
Grof Khuen-Hedervary je govoril v nedeljo v Temešvaru. Nastopil je proti opoziciji zlasti zato, ker so mu očitali, da je on preprečil, da vladar ni zaslišal v vprašanju o izpremembi zborničnega poslovnika nobenega opozicionalca. Jutri bodo padle na Ogrskem odločilne kocke, ker bo izmed 413 poslancev izvoljenih 320 do 340 poslancev. Nemogoče je soditi, kako bodo izpadle volitve. Opozicija dela na vse kriplje, da porazi liberalce, ki so v 332 okrajih na stavili svoje kandidate Dohajajo poročila • krvavih tepežih. V Pokoragu so pristaši opozicije pretepli liberalce. Neki mož je bil obstreljen. V Szepesu in Simegu so opozi-cionalci pobili okna župniku in učitelju, ker sta iristaša liberalne stranke. V Miskolczu je govoril Tisza. Iz Raba poročajo, da je došlo vojaštvo v pezserski volilni okraj, ker so opozicionalci liberalnemu kandidatu grofu Juliju Apponyiju z vrvmi zaprli pot.
Novo francosko ministrstvo.
Pariz, 24. jan. Novo francosko ministrstvo se je d e f i n i -t i v n o sestavilo tako le: R o u v i e r, iu-stico — C h a u m i č , zunanje zadeve — D e 1 c a s s č, notranje zadeve — E t i -e n n e , vojsko — Berteaux, mornarico — Thomson, kolonije — C 1 e -m e n t e 1, javna dela — Gauthier, nauk — Bienvenu Martin, trgovino — D u b i e f, poljedelstvo — R u a n, podtajnik lepih umetnosti — D u j a r d i n Beaumetz, finance — M e r 1 o n , pošto in brzojav.
Poraz socialnih demokratov v Bologni.
V Bologni so dne 23. t. m. pri občinskih volitvah zmagali ustavoverci v zvezi s katoličani. Izvoljenih je bilo 48 nesocialis-tiških kandidatov in le 12 socialistov kot zastopnikov manjšine.
Dnevne novice.
„Učiteljski Tovariš" proti o. kr. dež šol. svetu, K. T. poživlja »zastopnike avtonomnih oblastev in verstva", da se naj »absentirajo od sej dež. šol. sveta, dokler se ne da kaka konpenzaoija zaradi novega glasu, ki si ga je vlada zasigurala z ustanovitvijo mesta ljudsko šol. nadzornika". To utemeljuje takole: Sedaj so v našem dež. šol. svetu: referent o. kr. vladni svetnik, dva c. kr. dež. šol. nadzornika in dva figuranta, ki se zaradi lepšega imenujeta zastopnika učiteljstva, torej pet glav. Na drugi strani imamo dva zastopnika dež. odbora, enega zastopnika mesta Ljubljane in dva zastopnika verstva, torej tudi pet mož. Ako so tudi vsi zadnje imenovani edini, ne premorejo ničesar, ker vselej predsednik s svojim glasom dirimira pri glasovanju. Iz tega je razvidno, da so vsi glasovi zastop nikov avtonomnih oblastev ničevi, njih mnenje se le tedaj upošteva, če je to vladi všeč!* — Je mn go bridke resnice v teh besedah. Dežela šolo plačuje, a vlada v njej gospodari neomejeno. A ravno to, kar zahteva »Učit. da se da oblasti avtonomnim zastopstvom, je izpeljal dr. Lueg&i', in tega je »Učit. Tov." napadal. Zakaj pa »Učit Tovariš" pozivlje svoje somišljenike, naj z vsemi silami podpirajo sedanjo vlado?
Obračun z mariborskimi Nemci. V Mozirju je izvohan za župana g. Ivan Ovčja]*, ki hoče dati s pomočjo istotak,Ci mite. obč. odoora primeren odgovor nečuvenemu sklepu mariborskih mestnih očetov glede odstranitve sio-vensfciii napisov. Kaj pa druge slovenske občine ? Kaj dela odsek, katerega je ljubljanski obč. zastop določil v ta namen ? Koga se boji, da ne poroča ?
Umrl je v Gorici mnsg. Alojzij P a • v i s s i c h , apostolski protonotarij ter odlikovan 3 icedom železne krone. — Pokojnik je bil svoječasno deželni šolski nadzornik.
imenovanje. Vinorejski komisar g. Alojzij Š t r e k e 1 j je imenovan za vino-rejskega pristava za Dalmacijo.
—	Sedanji guverner port-arturski princ Taki Hito Arisu-g a v a je obiskal dne 24 decembra 1889 postojnsko jamo. Podpisal se je v spominsko knjigo z japonskimi in latinskimi črkami.
—	Rejenčka sta umorila. Zaprli so Manjano Sodnikar iz B«»dovelj pri
Skofji Loki. D. lže jo, da je umorila rejenčka Mihaela Rudolfa. Stari oče rejenčka je tudi v zaporu.
—• Več pritožb se čuje o postopanju zemljeknjiškega urada v Mokronogu. Danes rečemo le to, da je zemljiška knjiga javna, da bomo hodili v njo gledat vsak čas ob uradnih urah, če je ljubo ali ne, in slednjič, da zahtevamo spodobno občevanje z nami, če tudi smo kmetje, saj mi plačujemo davek. Uradnik je zaradi kmeta in strank tukaj, ne pa narobe. Če te vrstice ne bodo pomagale, posvetimo natančneje z imeni.
Slovanski časnikarski kongres bo letos v Voloski meseca aprila.
—	Poštno nakazniški promet z Mehiko in severno Nigerijo.
Od sedaj nadalje se bode moglo posredovanjem britanske poštne uprave pošiljati navadne poštne nakaznice v Mehiko ter v pod angleškim pokroviteljstvom nahajajočo se severno Nigerijo in obratno. Za nakaznice v Mehiko (do 10 št. lir.) in severno Nigerijo do 20 št. lir., kakor v druge angleške kolonije in posestva) se plača poštnino 25 st. za vsacih 25 kron Izključeno je ekspresno dostavljanje in potrdilo o izplačilu ter so tudi pismena naznanila na odrezku poštne nakaznice zabranjena. V obratnem prometu je določen najvišji znesek za nakaznice iz Mehike na 250 kron in iz severne Nigerije na 500 kron V ostalem veljajo predpisi, ki se nanašajo na poštno nakazniški promet z britanskimi kolonijami in posestvi Pristojbino za nakazanje od Londona dalje je angleška poštna uprava premenila ter določila isto za vse prometne smeri na 3i(pen-ce) za vsacih 5 št. lir nakazanega zneska ali del 5 št. lir.
—	Rokodelski pomočniki in prestolonaslednik. Nadvojvoda Franc Ferdinand je obiskal preteklo nedeljo božično predstavo katol. društva rokodelskih pomočnikov na Dunaju.
—	Zastrupljene ribe. Ponoči 21. t- m. je stražit siužbujoči tovarniški delavec v papirnici na Vevčah pri koritih napolnjenih s klorovo vodo, katera se rabi za belenje papirja. Ko se je pa proti jutru legel k počitku, priplazil se je neopaženo zli-kovec, odprl zamašek pri enemu koritu in povzroč 1, da je kakih 2000 litrov te vode odteklo v spodnje korito in od tod precejšna množina v Ljubljanico, kar je povzročilo, da je mnogo rib poginilo. Naiemnik ribolova ceni povzročeno škodo na 300 K Nekaj sličnega se je ravno v tej tovarni pripetilo lansko jesen. Za zasačenje storilca je obljubilo tovarniško ravnateljstvo visoko nagrado.
—	Poročil se je v Zagrebu gosp. G j uro Fopovič, okrajni pristav v Dugemselu , z gospodično M e 1 a n i j o M o h a r.
—	Protiruska demonstracija v Trstu. Trst, 23 jan. Včeraj od 9. zvečer se je pred »Delavskim domom" v Trstu zbralo več sto socialnodemokraških delavcev. Mirno so odkorakali pred ruski konzulat, kjer so pričeli klicati: »Proč s carjem!" »Proč z nasilstvom!" .Proč s sa-modrštvom!" „Žtvio rmko delavstvo!" Po-lioija je hitro došla in razkropila izgrednike, ki so se zdatno pomnožili Tri osebe so bile prijete.
—	Meščansko šolo s slovenskim učnim jezikom otvonjo v Postojni s prihodnjim šolskim letom.
—	Divje mačke v kočevskih gozdih. Pretekli teden je ustrelil eden knez Auerspergovih gozdarjev divjo mačko samico. V ondotnih gozdih je baje ta zver precej zaplodena — Tudi medveda so že sledili.
—■ Stanovitna dekla. Na Do-
benem poleg Mengša Živi deKla Jera Čevelj, ki služi pri enem gospodarju že celih petinpedeset let. Pa bi pač zaslužila kako odlikovanje !
—	Ogenj na ženitovanju. Dne 22. t. m od poi deveti uri zvečer, Ko je bilo pii g. Š ' f mu Mohovne, posestniku in trgovcu v Ž rčh, ženitovanje najbolj veselo, je začelo goreti v dimniku. Vnele so se saje. Nevarnost je bila precejšnja. Bati se je bilo, ker je bil ogenj precej velik, da bi se ne bila od gorečega dimnika vnela streha. Sreča je bila, da je bila streha pokrita s snegom. Požarna bramba je bila takoj na licu mesta ter ogenj pogasila.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem je lansko teto korporativno pristopilo .Podpornemu zavodu za vdove in sirote zveze avstrijskih zdravniških društev". Vsled tega se je s sklepom občnega zbora z dne 21. decembra 1904 društvenina zvišala za 2 kroni. — Omenjeni podporni zavod, ki ga redno subvencijonira vlada je prevažna inštitucija, ki se ozira na neugodne pridobninske razmere zdravnikov in namerava podpirati njih vdove in sirote. Ako-ravno so kranjski zdravniki leta 1904. vplačali le 146 kron vstopnine in društvenine, odkazal se je za Kranjsko delež 226 kron
8 vinarjev, ki pa bi se v slučaju potrebe še povišal. Ker pa za to leto ni kvalificiranih prosilcev, se je omenjena svota plodo-nosno naložila.
—	Na Ogrsko k „čistim" volitvam ni odšel cel pešpolk št. 17 iz Celovca, kakor je bilo včeraj poročano, ampak samo dve stotniji tega polka. — Vojaštvo v Ljubljani je pač pripravljeno, a povelje za od hod še ni prišlo. Vojaki ta čas ne smejo zapustiti vojašnice. Ce se poda kak celoten vojaški oddelek na Ogrsko, vname s seboj celo svojega vojaškega zdravnika. Iz Ljubljane se je odpeljalo danes popoldne s pošt nim vlakom 100 mož 27. pešpolka pod poveljstvom enega majorja. Tekom dneva, oziroma do noči se odpelje cel polk, kakor se je popoldne glasilo povelje. Tudi vojaštvo v Celju in Mariboru je pripravljeno. Iz Dunajskega Novega mesta je šel na Ogrsko dragonski polk št. 5 Državnozborske volitve na Ogrskem se prično jutri ter bodo trajale do 29. januarja. Jutri voli izmed 413 okrajev 374 okrajev. Opozicija bo tako močna, kakor jo bila dosedaj.
—	Za ribniško dekanijo bo konferenca ,S o d a 111 a 11 s s s. C. J." v ponedeljek, dne 3 0. januarja, ob 10 uri v Ribnici
—	f Frančišek Cebular. Iz Zatičine se nam piše : Tukaj je umrl dne 21. januarja 1.1. prečast. gosp. F r a n č i š e k Cebular, častni kanonik tržaške škofije, konzistorijalni svetnik, dekan in župnik v pokoju Pogreb je bil 23. t. m.; vodil gaje milostljivi g. opat zatiški. V slovo mu je govoril prečast. g. I v a n Slavec, na slednik pokojnega kc.t dekan in župnik na Opčini.
—	Pipa povzročiteljica smrti.
Postrežnica Rozalija Zavrl je našla 76 let starega vdovca Jakoba Martinčiča, ko mu je v njegovo bajto prinesla zajtrk, mrtvega na tleh ležečega. Martinčič je bil strasten kadilec. Ležal je na peči na starih vrečah pokrit z odejo; a mož je zaspal z gorelo pipo v ustih, vsled česar se mu je odeja vnela Omamljen od dima je imel še toliko moči, da je iz peči poskočil in izkušal okno odpreti. Bilo je prepozno, ker ga je dim zadušil.
—	V Loškem potoku so dne
11. novembra 1901 otvonli novo štirirlfc-rednico Ker pa število šolskih otrok vedno narašča, pokazala se je kmalu v potreba, da se šola za ta razred razširi. Zd začetkom šol. leta 1903 se je ustanovila stalna pet-razrednica. V pojedinih razredih pa je bilo še preveč otrok, zato sta dne 15 t m. sklenila kr šol. svet in obč. zastop, da se takoj otvori vsporednica za III. razred.
—	Bohinjska železnica. Po otvoritvi ie železnice namerava, kakor ču-jemo, železniška uprava premestiti delavnice z državnega kolodvora v Gorico. Če se to obistini, bo Ljubljani prizadet zopet ob čuten udarec.
Štajerske novice.
š Sv. Trojica v Slov. goricah. V ponedeljek, 23 jan. se je poročila Terezija F r i š, hči tukajšnjega slovenskega trgovca z gospodom Petrom C a u š, diurnistom pri sv. Lenartu v Slov. gor. — Umrla je po dolgi in mučni bolezni Marija Potočnik, žena tukajšnjega mizarja Potočnik, še le 24 let stara. — Tudi Slovenske gorice so dobile minuli teden belo zimsko odejo, mraz je prav občutljiv.
š Obesil se je v Mariboru 48 let stari izdeio-alt-c metelj Anton Lettig.
š Redek slučaj. V Gornjem gradu slave letus tri društva svoje jubileje in sicer: „Citalnica" 25letnico, .Požar, hramba" 201etnico, .Pevsko društvo" pa 15letnico svojega obstanka. V proslavo teh jubilejev nameravajo vsa ta društva prirediti skupno veliko ljudsko veselico na prostem in sicer meseca iuliia ali avgusta.
š Zlata poroka. V soboto, dne 21. prosinca 1905. je praznoval starosta graških Slovencev v Gradcu, g. Fr. Hra-šovec, svojo zlato poroko v skromnem krogu 8 preskrbljenih otrok, 16 unukov in 1 pravnukinje.
Ljubljanske novice.
lj Umrl je danes zjutraj v Leonišču prof. V a v r u. Bil je kot rojen Čeh mnogo let v Ljubljani, kjer se je odlikoval po narodnem mišljenju. Bil je odbornik ,Slov. Matice".
lj Umrl je v tukajšnjem „Leonišču" duhovnik v pok. č. g. Josip Anton-č i č. — Umrl je nocoj po noči po dojgo-trajni bolezni črkostavec gosp. Ivan Š u -ber v starosti šele 26 let. Bil je kremenit značaj, vesel družabnik ter do svoje obolelosti agilen član raznih društev. Pogreb bode jutri v četrtek dne 26 t. m. ob četrt na 5 popoldne iz hiše na Ž<bjaku št. 5. Bodi mu žemljica lahka! — Umrla je v Kladeznih ulicah Jera Pire.
lj Predavanje v kršč. soc. zvezi zadnji torek je bilo dobro obiskano. Govoril je dr. K r e k o trditvah, ki ž njimi nasprotniki svobodne volje hočejo dokazovati svoje
stališče. — Prihodnji torek predava dr. Lampe o ruski državi.
lj Krščanska ženska zveza
ima predavanje v petek ob 3. v spodnjih prostorih kn. škofijskega dvorca. Predaval bode g J. Potoka r. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Slovensko gledališče. V pe
tek opera »Trubadur".
Ij Splošno liberalno slovensko žensko društvo je imelo v ponedeljek svoj občni zbur. Jako se je pritoževala tamica, da je „ v e 1 i k a večina mlajšega in najmlajšega naraščaja takoimenovane slovenske inteligence za društvo popolnoma mrtva." — Torej se le stare liberalke navdušujejo za društvo. Tembolj je impertinentno, da se „Narodovo" poročilo obrega ob „pobožnjaške stare device", kakor imenuje tiste učiteljice, ki ne marajo za liberalno društvo. Le poglejte, koliko so stare vaše članice, potem pa druge pri miru pustite! Tajnica gospa Govekarjeva se je tudi zadirala v „nasilnega krščansko-socialnega župana dr. Luegerja". Društvo je član mednarodne ženske zveze Za predsednico je bila izvoljena gospa Franja dr. Tavčarjeva, za pregltdnico računov pa gospa Minka Tebačinova.
lj Ukraden je bil Frančiški Heli-kanovi, mlekarici iz Rudnika, z vozička kositarski vrč za mleko. Tat je neznan.
lj Prijeta tatica. Kakor smo pred kratkim poročali, je bilo v nekem preno čišču v Kolodvorskih ulicah ukradeno Mariji Balohovi nekaj obleke in 10 kron denarja. Kakor se nam sedaj poroča, je oiož-ništvo v Trbovljah dotično tatico aretovalo v osebi Jožefe Medvedove, ki je bila sedaj pod policijskim nadzorstvom, toda je pobegnila v Liubljano krast.
lj Konji splašili so seTurkovemu hlapcu Fdjdigi, ko je prevažal led. Nesreča se ni nobena zgodila. Konji so pridrvili domov.
lj Pes ju je odpodil. Železniški čuvaj na dolenjskem kolodvoru Anton Vi der ima psa, na katerega se lahko zanese. Priklenjenega ima ponoči pri .bufeju". Pes je predvčerajšnjim rešil Vidra, da ni postal žrtev tatov. Piišla sta bila namreč dva tatova, ki sta hotela vlomiti na dolenjskem kolodvoru v bulet Zvesti pes ju je pa opazil, ter ju z lajanjem prepodil. Ko sta vlo-mitelja odšla iz kolodvora, sta srečala Vidra in ga vprašala, kedaj da gre vlak v Ru dolfovo Vider jima je povedal, vendar se mu je pa zdelo čudno, zakaj da pes tako aja. Ko je prišel domov je opazil na vratih, da sta tatova poiskušala vlomiti. Šel je takoj za njima toda tatova sta mu bila iz ginila že izpred oči.
lj Zgradba poslopja II. državne gimnazije. V ta namen bo dne 28. t. m komisijonelna obravnava na bivšem del Cnttovem stavbišču.
lj Drzna tatvina. Predvčerajšnjim je prišla v nek tukajšnji hotel neka drzna tatica M. T in šla v sobo nekega gospoda ter mu med njegovo odsotnostjo ukradla z mize dva zlata prstana, vredna 110 K. Po-icija je tatico izsledila, vendar ji je pa do-tični gospod čin odpustil, ker se je izgovarjala, da se je ž niim samo šalila.
lj Predpustna zabava pla-v nincev. S svojimi pripravami za drugi planinski ples je dospel osrednji odbor »Slovenskega planinskega društva" do bližnjega uresničenja svojih idtj Že sta slikana velika prospekta, katera predoče na glavnih dveh stenah Sokolske dvorane Triglavski ledenik in pa le ta obdajajoče pogorje, kar )oda oboje sceniške slike mogočnega vtisa, slikanje to katero je izvršil po skici gosp. ienrika Ullricha gledališki mojster g. ^,ouis Waldstein, zbudi omm, kateri so že bili na Triglavu, ljube spomine, onim pa, kateri še niso bili na vrhu Triglava, poda Jriliko, da se seznanijo z veličastno panoramo, katera vabi turista v sinje višave. Vso dvorano se opremi s skalovjem, katero bo oživljal sveži mah, bršljan in robida in oreskrbi se tudi, da oživi slikoviti alpinski jrizor tudi njemu primerno živalstvo. Vse-sako ne sme manjkati nič, kar dopolni v celoto uzadovoljivi vtis, katero spravi obis-lovalca v dobro razpoloženje. Za posestnika jlaninskega pogorja bo dobro in najbolje skrbljeno v varnih zavetiščih in kočah, katere pripravi odbor, da najde v njih turist jrijazno sprejetje in gostoljubno postrežbo, saj se priredi ples v enakem zlogu, ob Isakršnem je uspel nepozabljeni še prvi iz 1. 1903. Le še bolje bo preskrbljeno za udobnost občinstva, ker se privzame to pot še prostrano kegljišče Narodnega doma, v katero bo zvabilo poživljenje po nemotenem družbinskem veselju one, ki so opravičeni, zahtevati posebno komoditeto. Na kegljišču kakor tudi na galeriji se izpostavite ekspoziture vinaren, katerih oskrbo opravi damski komitej.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 116 Kranjcev in 36 Macedoncev.
Iz brzojavk.
Dunaj, 24 januarja. Mladočeški po slanec F o f t se je izjavil za večino, v kateri bi bili Cehi, Nemci in Poljaki kot enakovredni činitelji. Le tako bi se doseglo premirje. (In Jugoslovani?)
Dunaj, 24. januarja. Ruski poslanik U r u so v v Rimu je prestavljen za poslanika na Dunaj
E s s e n , 24. januarja. Število stavkujočih se krči. Stavkujoči hočejo vztr.-jati do skrajnosti.
Carigrad, 24. januarja. Vesti, da je sultan obolel, niso resnične.
Dunaj, 24. januarja Vlada bo še pred Veliko nočjo predložda nov obrtni red. Poslanci zahtevajo, naj hitro predloži tudi tiskovni zakon in invaliditetno ter starostno zavarovanje.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Revolucija na Ruskem.
Moskva, 25. jan. (K. u.) Povsod je stavka. V tiskarnah so jo izsilili. Zbirajoče delavce razpršujejo kazaki. Knez Galicin je zopet izvoljen za mestnega glavarja.
Peterburg, 25. jan. Vsa vseučilišča so zaprta. Dijaki so se izjavili solidarnim z delavci in pravijo, da ne marajo študirati toliko časa, dokler se politične razmere ne spremene. Petrolej se še vedno ne sme nikjer prodajati. Vse take prodajalnice so zaprte Prebivalstvo žge sveče.
London, 25. januarja. Gapon je poslal ruskim vojakom pismo, ki se razdeljuje v tisočih eksemplarih. V pismu pridiguje Gapon .sveto vojsko" ter pravi, da odvezuje vojake od prisege zvestobe.
Peterburg, 25. jan. (K. u.) Carski ukaz določa, da se ustanovi mesto generalnega peterburškega guvernerja, ki mu bo podrejeno mesto in guvernement Peterburg. Imel bo pravico poklicati na pomoč vojaštvo, potem bo imel vse pravice notranjega ministra, z ozirom na potrjenje vodstva komunalnih oblastev, pravice zemstev, cenzuro, skrb za vzdržavanje državnega reda, javnega varstva in pravico izgona. Trepov je imenovan za gen. guvernerja.
Peterburg, 25. jan. (K. u.) Car se je zahvalil novoimenovanemu peterburškemu generalnemu guvernerju, Trepovu, zaradi njegovih dosedanjih zaslug. Trepov je znan po svoji železni pesti
Peterburg, 25. januarja. Car je dal Trepovu prosto roko, da napravi v Peter-burgu red. Trepov se je nastanil v zimski palači. Posvetoval se je ondi z generali, ki so že določili četam stališča. Na delavce izide proklamacija, ki jih bo pozvala k miru in k delu. Vsi vojaški in policijski šefi so pozvani popoldne zopet k Trepovu
Dunaj, 25. januarja. Včeraj ves dan je bilo rusko poslaništvo zastraženo od policije, kakih 100 mladih ljudi je hotelo demonstrirati, a so bili prepodeni. Socialno-demokraška stranka sklicuje protestni shod za nedeljo. Z uredništva „Arbeiterzeitung" visi rdeča, črno obrobljena zastava.
Peterburg, 25. jan Finančni minister je sprejel deputacijo delavcev, katero je svaril pred političnimi zahtevami, obljubil pa je delavcem materijelno zboljšanje. Deputacija je obljubila pregoveriti delavce, naj se vrnejo k delu. Res se je izjavilo nekaj delavcev, da bi radi delali.
Peterburg, 25. jan Skladišča so zaprta. Bati se je, da bo železniški promet še bolj oviran. Spalni vozovi so že izven prometa. Promet blaga je jako oviran radi transportov polkov iz raznih krajev Rusije v Peterburg.
London, 25. jan. V Odesi so bili danes zjutraj nemiri Mnogo vojaštva je nastopilo. V Vilni je začelo stavkati mnogo delavcev. Bojev ni bilo.
Pavia, 25. jan. Občinski svet pozdravlja rusko ljudstvo v boju proti carstvu. Istotako dijaštvo v Boloniji, ki je demonstriralo na ulicah
Berolin, 25. jan Listi poročajo, da jePobjedonoščev zastrupljen in da umira.
Kovno, 25. jan. (K. u.) Vse tovarne so ustavile delo. Zvečer so bile tovarne zaprte. Mir se ni kalil.
Rim, 24. jan. Tu so razširjene vesti, daje na ruskem Poljskem razdrtih več mostov.
London, 25. januarja. (K. u.) .Daily Ezpress" poroča, da je anarhistiški vodja
Pomikov došel iz Genfa sem; zvečer je odpotoval dalje na Rusko.
Rim, 25. januarja. Dopisnik socialis-tiškega „Avanti" poroča, da mu je rekel liberalni B,črson: Položaj je jako važen a prezgodaj je govoriti o revoluciji, ker se vojaštvo še ni združilo z revolucionarji in je carska straža kruto odbijala demonstrante. Revolucionarji so se izkazali, a vojaštvo je odpovedalo. Francija simpatizira z Rusi, s carjem pa ne
Moskva, 24. januarja. Vodje soc. demokratov, več pisateljev, med njim M a k s i m G o r k i, so aretirani.
Pariz, 25. januarja ^Matin" peroča iz Peterburga, da je ondi še vedno splošna panika in da druhal ropa prodajalne, drugi listi pa poročajo, da danes ni bilo spopadov.
London, 25 jan. Včeraj so stavkujoči iz Kolpina šli v (jarsko selo, da oddajo carju prošnjo. Bilo jih je 25.000. 10 km od Kolpina jih je ustavilo vojaštvo, močnejši oddelek pehote in pol baterije, k. jih je pozvalo, naj gredo nazaj. — Delavci so pa šli naprej prav pred nastavljene puške vojakov. Vojaštvo je oddalo več strelov, ki so podrli cele vrste delavstva, ki je bilo čisto neoboroženo. Ostali so bežali nazaj, in vojaštvo jih je preganjalo do Kolpina. Tam so jih obkolili in streljali dalje nanje. Višji častnik je izjavil, da je pri tem krvavem delu poginilo veliko število ljudi.
Peterburg, 24. januarija. Car se je odločil, da sprejme deputacijo 12 delavcev. D e p u -tacijije odpotovala, spremljana od vojaštva proti Carskemu selu.
Dunaj, 25. januarja Državni zbor je pričel danes reševati 14 nujnih predlogov, katere češki radikalci in Vsenemec Breiter niso hoteli umakniti. Najprej so se vsled zahteve Klofačeve dobesedno čitale došle vloge, potem se je pričela razprava o spremembi § 8. obrambnega zakona. Razprave predlagatelji jako podaljšujejo, ker zelo dolgo govore, zato se ne ve koliko sej bo potreba, da bodo rešeni vsi nujni predlogi. Po seji se vrši zopet seja načelnikov strank, da se dogovori, kako bi se okrajšale razprave. V gosposki zbornici se je danes predstavil Gautsch z novimi ministri. Podal je ravno tako izjavo, kakor v drž zboru, dostavil je le še posebno prošnjo za podporo.
Dunaj, 25 januarja. Slovenski katoliško-narodni poslanci so danes prediožili vladi disciplinarno pritožbo proti kranjski deželni vladi radi krutega kršenja pravice povedom občinskih volitev v Kamniku.
Dunaj, 25. jan. Dr. L u e g e r je imel včeraj na Dunaju govor, v katerem je dejal, da je revolucija na Ruskem sad židovskih spletk. Tako je bilo pri vseh revolucijah, da končno židje oropajo krščansko ljudstvo.
Dunaj, 25. jan. Mladočehi so predlagali v drž. zboru dostavek k § 152. kaz. reda, da ne bo mogoče urednike časopisov prisiliti k pričanju
Berolin, 25 jan. V Parizu da februarja meseca „Credit Lyonnais" Rusiji posojilo 3,000 000 frankov za 7 let po 5%.
Dunaj, 25. januarja. Obravnave radi trgovske pogodbe med Nemčijo in Avstrijo so bile danes ponoči končane.
Pulj, 25. januarja. Pri obč. volitvah so v II, razredu dobili Hrvatje 18, socialisti 37, Rizzijeci 110 glasov.
Zagreb, 25 januarja. Hrvaški skla-dalelj K u h a č je odlikovan z redom železne krone III. razreda,
Trst, 25, januarja. Tu je umrla o. kr. car. »ficijalu g. Karlu N a c h t i -g a 1 1 u hčerka Lizi.
Peterburg, 25 jan. „Nov Vremja« piše: „Vojsko v vzhodni Aziji bomo tako dolgo nadaljevali, da bomo zmagali." Mnogi upajo, da se bo sedaj Kuropatkin, ako ima dovolj vojaštva, odločil za velik napad in bo poizkušal doseči zmago, da tako razburjene duhove na Ruskem nekoliko pomiri.
flVeteorolojlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
Št. 173
o. š. sv.
o Čas opa-q zovanja :——w—J* 24 9. zvec.	Btanje barometru T mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Neb«	sla T3 ► c« 9* Cm
	748-2	—13'6	sl. jug.	jasno	00
7. zjutr. 25 o 2. pop.	747 3 745-2	-16-7 —5'7	sl. j\zh. a	megla, jasno	
Srednja včerajšnja temp. —14 5°, norm. —2 1°.
Društvo tiskarjev na Kranjskem naznanja žalostno vest, da je umrl njega večletni član, gospod
Ivan £«. Šuber
črhostavec
danes, dne 25. januarja ob 3jt na 2 zjutraj, po dolgotrajni in mučni bolezni, v 26. letu svoje starosti.
Truplo nepozabnega rajnika se bode preneslo v četrtek, dne 26. januarja ob '/« na 5 popoldne, iz hiše žalosti na Žabjaku št. 5 na pokopališče k sv. Krištofu.	141
V L j u b 1 j a n i , 25. jan. 1905.
Bodi mu časten spomin!
V
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je gospod
Josip flntončič
duhovnik v pokoju
sinoči ob pol sedmi uri po zelo dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v dobi 32. let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika se vrši v četrtek, 26. januarja, ob 4. uri popoldne iz Leonišča, Zalokarjeva cesta.
Umrlega priporočamo v pobožno molitev.	140
Ljubljana-Št. Vid pri Zaticni, 25. jan. 1905.
Rodbina Antončič.
Tužuim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni sin in brat gospod
Valentin Korče
danes, dne 25. t. m., ob polu eni uri zjutraj po kratki mučni bolezni v dobi 16. let mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bode vršil v petek dne 27. t. m., ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče v Hotedršici.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župnijski cerkvi.
H o t e d r š i c a, 25. jan. 1905.
Uršula Korče mati.
Ana, Alojzija In Antonija sestre.
Razpis o oddaji šolske stavbe.
V svrho oddaje zgradbe novega šolskega poslopja v Radečah pri Zidanem mostu bosta se v torek dnč 28. februarja t. 1. ob pol 2. uri popoldne v občinski pisarni v Radečah vršile dve ofertni obravnavi za nastopni skupini del.
I.	Skupina del, ki se oddajo le skupno enemu podjetniku, obsega:
1.	zidarska in težaška dela....................................20.521 '40	K
2.	kamnoseška dela..........................................1.392 22	„
3.	tesarska dela..............................................6.576'61	„
4.	kleparska dela............................................1.520 68	„
5.	železje..................................................1.62013	»
6.	lončarska, slikarska in druga dela......................2.825 53	,
7.	ograja ..............................1.838-—	„
skupaj . . . 36:294-67 K
II.	Skupina del, ki se oddajo skupno le obrtno opravičenemu mizarskemu mojstru kot podjetniku, obsega:
1.	stavbena mizarska dela, okovanje, lik in sleklo....... 4.38895 K
2.	notranja šolska oprava.................. 2.642 19 „
skupaj ... 7.031-05 K
Varščina znaša od I. tritisoč (3000) kron in za skupino od II. sedemsto (700) kron.
Ponudbe s priloženo varščino iz sicer za vsako skupino posesej vložiti je do vštev-šega 27. februarja t. I. pni c. kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem. Na pozneje vložene ponudbe se ne bode oziralo.
Načrti, troškovniki in stavbeni pogoji razgrnjeni so pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem do dneva ofertne obravnave na splošni vpogled.
Krajni šolski svet v Radečah
dn£ 22. januarja 1905.	137 1—1
Št. 153
0.	š. sv.
Razpis o oddaji šolske Me.
V svrho oddaje nove stavbe šolskega poslopja v Kostanjevici bosta se v soboto dn£ 25. februarja 1.1. ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni v Kostanjevici vršile dve ofertni obravnavi za nastopni skupini del.
1.	Skupina del, ki se oddajo le skupaj enemu p odjetniku, obsega:
1.	zidarska in težaška dela....................................34.192 37 K
2.	kamnoseška dela................................2.011'55 „
3.	tesarska dela.....................12.135 28 „
4.	kleparska dela............................................2.171 99 *
5.	želežje.....•......................................4.049 32 „
6.	lončarska dela............................................2.950'— „
7.	slikarska dela............................................1.643 09 „
8.	raznovrstna dela..........................................670'— „
9.	napravo vodnjaka, drvarnice in ograje................3.00 4 06 „
skupaj . . . 62.827 66 K
II. Skupina del, ki se oddajo skupaj le obrtno opravičenemu mizarskemu mojstru kot podjetniku, obsega:
1.	mizarska dela, okovanje, steklo, like in poklada nje parket . . . 11.732 19 K
2.	notranja šolska oprava.................. 3.117 40 „
skupaj . . . 14.849-59 „
Varščina znaša za skupino ad I. šesttisoč (6000) kron in za skupino ad II. entisoč (1000) kron.
Ponudbe s priloženo varščino in sicer za vsako skupino posebej vložiti je do vštev-šega 24. februarja 1.1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem in
se na pozneje ponudbe ne bode ozir jemalo. Načrti, troškovniki in stavbeni pogoji razgrnem so pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem do dneva ofertne obravnave na splošni vpogled.
Krajni šolski svet v Kostanjevici
dnč 22. januarja 1905.	136 l-l
Št. 171
okr. š. sv.
Razpis o oddaji šolske stavbe.
liJUSi
1
SgHU! s sadnim vrtom	gg
pQ na Dobravi ob državni cesti, 8	P8
^ km od Ljubljane, pripravna za	^ rokodelce, kateri izdelujejo za
v Ljubljano, se proda za gl. 1400.	ra Naslov pove upr. tega lista.
V svrho oddaje stavbenih del pri pritličnem šolskem poslopju v Bušeči vasi pri Kostanjevici, koje se ima radi razširjenja šole za eno nadstropje vzdigniti, bode se v soboto dnč 25. februarja 1.1. ob 2. uri popoldne v občinski pisarni v Kostanjevici vršila ofertna obravnava.
Stavbena dela vštevši šolsko opravo in napravo vodnjaka, proračunjena na
PHT 14.600 kron. "M
Varščina znaša 1400 kron. Ponudbe s priloženo varščino vložiti je do vštevšega 24. februarja 1.1. pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Krškem, kjer so tudi do dneva ofertne obravnave razgrnjeni načrti, troškovnik in stavbeni pogoji na splošni vpogled.
Krajni šolski svet v Bušeči vasi])
dnč 22. januarja 1905.	138;[1-1
f Gospodične!
\
katere se žele izobraziti v šivanju in krojnem risanju sprejema
Franja Jeslli, LJubljana
H9 Stari trg štev. 28. 10
»cvsisvvoczjAscaAs
E
Franc Stupica,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, v Ančoikovi hiši poleg Figovca.
Priporoča slamoreznloe, mlattlnloe, čistil-nloe, gepeljne, preže za grozdje in sadj«, pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol> nloe Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnioo, pocinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljavo vode, razne tehtntoe z uteži, štedilnike v.ek vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvljake, žage, kotle za klajo is žganje.
Portland in Roman-oement, železnlikt ilne in traverze, poljski maveo.
Mizarsko, tesarsko in ključavničarske orodje ter vse dru«e v železno stroko spada Jode predmete.
Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-4oeerijskega blaga.
125 3-2 CVi&or išče za maj s Rt termin t ep o, večje stanovanje v novem zračnem delu mesta JEju6-ljanef naj povpraša za na* slov v našem upravništvu.
. wr Pijte v
r Klauerjev
1 Jriglav"]
najzdravejši vseh likerjev. -
6441 50—131
—nTS-
^anmaoNa
1122 100- 60
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani cenik, z rei ko 600 podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči
Hanns Konrad
tOT&rna ta ure Id limna trgoitm Most it. 955, Ceiko
Pr»v» «n>i. -lk. remontolr - ur* • nldro, « .
•t m uoaaopf patent t trpelnem futraln (TIn 0'CA ti jelenovega aanja ■ eleg. verliieo la alk- b,U' " JV' ti« ta prlveekom, komad - _________
\

Mednarodna panorama
IJubljana, Pogaoarjev trg.
Svetovno znamenita fotoplastiJRa
po naravi resnična potovanja. V četrtek, dne 26. januarja,
= Zadnji dan razstave ==
rusko-japonskega bojišča
Port Krturin Koreja.
xs- Samo 2 dni v petek 27. In v soboto 28. januarja.
Divno potovanje 139
iz Modlinga v Baden.
Razstava se ne ponavlja.
Za šole in društva znižane cene.
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer
Ljudska pesmarica
za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma
je izSiu in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke masne molitve in trojne litanije.
©ona:
mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudcčo obrezo 1 K, šagrin - platno z
zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti 10 vin ve(5-
Izšlo je tudi ,,Spremljevanje k ljudski pesmarici". Dobi se samo vezano in stane 4 K. — Po pošti 30 v. več.
Naroča se v prodajalni ^Katoliškega tisko»nega društva" v LJUBLJANI.
»Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako Sbss^OSSsSJSS družino! SSsš^Oažgsag
„Ljudska pesmarica" je odobrena in priporočena od petih knezoškofijskih
ordinarijatov.	^

Št. 912
Razpis
116 3—2
Odlikovan
z zlato medaljo
na razstavi v Parizu 1 1904
Dragofinpuc
fapefnik In preprogar
Dunajska oesta št. 18,
zvrSu e vsa tapetniška In dekoraoijska delt er im* v zalogi vse v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka, 884 37
kakor tudi pohištva prve kranjske mizarska zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
Pozor!
Preseli se v začetku mesca februarja dobro znana trgovina
M. ŽARGI
skupno do maja mesca v Židovske ulice, prodajalo se bode pričenši z današnjim dnem do preselitve po
izdatno znižani ceni,
nikdo naj ne zamudi ugodne prilike. Zaloga raznega perila za možke in ženske srajce, kravat, rokovic, klobukov, modercev, predpasnikov in raznih 129 3—2 zimskih potrebščin. Velika izbera potrebščin za krojače in šivilje.
Odlikovan
z z*ato kolajno In častno diplomo
v Parizu.
479 90
4nton Preskeb
K i'	4
i'
Btssp teti
krojač v Ljubljani, 8v. Petra oesta it. 8;
se priporoča preč. duhovftS: i v Izdelovanje vsakovrsten
duhovnlikt obl«h>
Iz trp»ir,»o» lr. solidnega blugc pi »izkih oenah.
Opozarja na veliko avo;-. zalogo
= ugotovljena obisk,
posebno na Haveloka v nt) v«C)i izberi po najnižjih cen nt
vtiifltelj ofllfnrm mtrljM w draštva Jelein gtlii nradnll!
Podpisani deželni odbor razpisuje
službo okrožnega zdravnika
v Št. Vidu nad LJubljano z letno plačo 1200 K in aktivitetno doklado 200 K. Prosilci za to služou nai pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 20. februarja 1905
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 18. januarja 1905.
H
£ Po čudovito nizkih cenah se prodaja pri
I. Keber Ljubljana,Stari trg 9
»Pri dobrem pastirju«
vse vrste manufakturno, sukneno, platneno in perilno blago, jagrovo perilo, kravate, modrci itd. Itd. — Potrebščine za krojače in šivilje.
Pri odkupu čez ID kron dovolim se 5 % (procent) popusta ali skonte.
Založnik o. kr
Vsak dan sveže
pustne krofe
Slaščičarna
Jak. Založnik
Stari trs 21. Mestni trs 6. Sv. Petra cesta 27.
33 10
I Stanje vlog 30. nov. 1904: j
j čez 10 milijonov kron. j š[" nadstr. & 1 1904: žez 42 milJ-kron-Najboljša in najsiguirnejša pfilika za štedenjel
Ljud^a posojilnica
41
viki. kakega odbitka, tako, da n I a sprejme vložnik od vsacih vloženih L 1 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 30. novem. 1904: K i0,986.128-74. Denarni promet do 30. nov. 1904: 42,500.883 08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1904.
Dr. Ivan Susteršli,
predsednik.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Josip Šiška, knezoškolljski kancelar, 2—M podpredsednik.
Odbornikii
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v SI. Vidu nad L|ubIjano.
Karol Kauscheg£,
veleposestnik v Ljubljani.
Matija Kolar,
župnik pri D M. v Polju.
Ivan Kregar,
svet. Irg.in obrt. zb. v Ljubljani.
Karol Pollak,
tovarn, in pos. v Ljubljani.
Greg. Slibar,
župnik na Rudniku.
Dr. AleS Ugenlčnlk.
profesor bogoslovja v Ljubljani.

Istrska vina
lastnega pridelka,
muškateljec, belo, rdeče in teran. Specijaiiteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Gšorgio, Rovinj Istra. 2053 20-14
Denar prihrani
skdor se obrne na nas pred nakupom registrirne blagajne
Garantujemo,
da prodamo boljšo blagajno in ceneje od vsake druge tvrdke sveta. — Po dopisnici naj se zahteva uzorce in navodilo, katero pošiljamo zastonj.
Prima-blagajne za vsako ceno od 65-— kron višje.
Obsežno patentovancTzavarovanje. — Prikladno mesečno plačevanje. — National Cash Register C. o. Limited.
Dunaj L, Karntnerstrasse 12.
Uzorno skladišče in zastop za Kranjsko KONRAD TIPPEL, Ljubljana, Mlm ulice šfeu. 1
83 3-2
Nakup ln prodaja ** vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„11ERCIJ It«
Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
HOS Pojasnila 1M9 v vseh gjsp darsklh in flaandnlb
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh Spekuiaotjsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
gavnlo	18 150—11
Tisk ,ivatolisKe UnHarno" v l^jubliani