Ki C V OlT. % V rodmO, poglejU U it«vii % slova sa dan, ko Vaša l o ^ teče. V teh časih s ^ N cen, potrebu-^ vnje. Skniajte imeti narv^ * /naprej plačano. sploine^ or je list "V % GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki »t*. lMt »t U* P«rt Office M New N. T„ Ko. 76. — Štev. (Telephone: CHelsea 3-1242) Act 9t Cmgnm »f tri, ir». DLU TEČ KOV na dan doMrat«.«. C 'GLAS NARODA" rO POŠTI NARAVNOST NA DOM OsnoBfii Mbot, nedelj In ClTAJTE, KAK VAS ZANIMA NEW YORK, WEDNESDAY, APBEL 21, 1943. - SREDA, 21. APRILA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL SESTANEK DVEH PREDSEDNIKOV Predsednik Roosevelt je takoj po svojem govoru ob priliki odkritja spomenika Thomasa Jeffersona odšel na potovanje, da si ogfleda razna vojaška taborišča. Ob tej priložnosti pa se je tudi popeljal čez reko Rio Grande, ki dela mejo med Združenimi državami in Mehiko ter se odpeljal v Monterey v Mehiki, kjer se je sestal z mehiškem predsednikom Avilo Camachom. Pred Roosevehom je bil edini predsednik Združenih držav, ki je prestopil mehiško mejo, predsednik Taft ob priliki otvo-riltve Mednarodnega mostu pri El Paso leta. 1909. Predsednik Roosevelt s katero je obdrža-sednik Camacho % visokimi dr- naglic močnim sovražnim žavnimi in vojaškimi dostojanJ protinapadom. Nemci so na stveniki. Predsednik, ki se je odpeljal na potovanje 13. aprila, je ob skal že več vojakih taborišč na jugovzhodu ter je rekel da so sedaj vojaki mnogo 'bolj vojaško izvežbani, 4cot pa vojaki, ki so bili poslani čez morje v prvi svetovni vojni. Javnosti ni bilo znano, da je predsednik na .potovanju in seli- včeraj popoldne ob treh sol radio postaje sporočile, da je na svojem nadzorovalnem potovanju šel tudi v Mehiko. Po prSwfc*^ M*i*terrey oba predsednika nadzirala eno mehiško motorizirano divizijo, zvečer pa je bil v poe»st predsedniku Roosevelt u prirejen svečan banket, na katerem je najprej imel pozdravilni govor predsednik Camacho, nato pa je govoril tudi predsednik Rooso-ve!»t. Predsednik Caniacho je rekel, da Mehika in Združene države ne marajo doseči le strateškega miru, samo da bi mogoče svet jutri zopet zabredel v staro preerreho imperializma, neenakost; in predpraVie. "Želimo, d* živimo skupaj prosti večnih pretenj, ki prihajajo od onih, ki iščejo nadvlado,*' je rekel predsednik Camacho. "Kakor razvidimo iz dobe v kateri so pripravljali vojno, so postavili svoje razredne interes« nad interese cele skupnosti, Čegar posledica so nasilje, smrt in uničenje kulture. "Da p® moremo to spraviti v skupno življenje, moramo pred vsem uničiti s?troj (barbarizma, ki so ga v st varili diktatorji." Predsednik Roosevelt pa je v Lastnik Cocoanut Grove kluba v Bostonu dobil zaporno kazen Boston. — Bamett Welan-sky, lastnik znanega Coooanut kluba, kjer je pred časom zgorelo kakih 490 oseb, ko je neuradno izbruhnil požar, je (bil pred sodni jo obsojen na zaporno kazen od 12 do 15 let. tem kraju imeli 400 mrtvih. Prava fronta se nahaja kakih ISO milj zapadno od Kaliaina v bližini Holms, kjer je najbrže prišlo do spopadov. 'Na tej fronti poveljuje general Ivan Purkajev, ki je bil vojaški ataše j v Berlinu, ko je Nemčija napadla Rusijo. V dolini Kubana na Kavkazu -so včeraj Nemci ves dan napadali s tanki, infanterijo in tfrmoglavci. toda so foil i vrženi naza j s (težkimi izgubami. Nem Ci sp pogosto napadi i. da l>i pre Glasilo borbenih Francozov o bojih v Jugoslaviji List "France" prinaša dne 19. februarja različne vesti iz Jugoslavije in poroča, da so "nekateri Nemci, živeči v Jugoslaviji, dobili odlikovanje železnega križa za zasluge v boju proti številčno močnejšim komunističnim silam." —JIiC. Konjskega mesa še ne bo Albany, 20. aprila. — Predloga, da se sprejme postave, ki bo dovoljevala prodajo konjskega mesa za ljudsko uporabili rusko črto, toda niso mojdi jbOr bila zavrnjen* po gover. 3,1 ■v* 1 - nerjo TTeweyu, Id je dejal, da je jezik predloge tako zamešan in doseči nobenih uspehov. Poleg t ega, da so Nemci imeli velike izgulbe na moštvu in tankih, so ruski prot;zračni topovi izstrelili 12 aeroplanov, na nekem letališču pa so ruski letalci uničili 11 aeroplanov. V TUNIZIJI SO SE PRIČELI NOVI BOJI Strašno stanje slovenskih izgnancev Angleška časniška agentka Reuter je objavila dne 24. marca t. 1. naslednje poročilo: Vesti, ki so jifc prejeli jugoslovanski vladni krogi v Londonu, poročajo, da umira v italijanskih koncentracijskih taboriščih vfcak dan najmanj po deset otrok od gladu, bolezni in vremenskih neprifcik, 'katerim so izpostavljeni. ----- pomanjkljiv, da ne bi predloga. ako bi foil a odobrena nudil« dovolj protekeije z ozirom na zdravstvene odredbe. Ooverner je izjavi L da bo prodaja konjskega mesa najbrž še potrebna, ali predloga zato bo morala biti sestavljena tako. da bo ljudstvo zavarovano pred morebitnimi zdravju Te otroške žrtve pobira smrt iz »tevila 31,000 izgnanih in deportiranih iz Slovenije, to so žrtve italijanskih okupatorskih obksti, ki s svoj-tn krutim postopanjem nameravajo zatreti vso opozicijo. V teh taboriščih, ki se nahajajo v Padovi, Tržiču, R*nnaei-u in na dalmatinskem otoku Kabu. vladajo neizrekljivo grozne razmere; predstavniki cerkvenih oblasti, ki so nedavno posetili omenjena taborišča, po v svojih izjavah potrdili irornje podatke. Izjmanei žive noč in dan pod vedrim nebom, obleka so jim raztrgane eunje, a za zdravje in higieno ni nobenih naprav in nobene oskrbe- Dnevna racija hrane snaša po 10 dkg- kruha (nekaj čez 3 unče) in 5 dkg makaronov (malo vč nego eno unčo in pol)! - V vseb «teh tnbOt i&čih -besrfi lecpaT, toda zdravnikov in bolniške nesre ni nobene, Poročilo dodaje, da so ži-! vljenjske razmere najstrašnejše v taborišču na otoku Rabu, v katerem se nahaja približno« 4000 žena—med njimi mnogo takih, ki se nahajajo v drugem stanu—in (tudi veliko število o-trok, od dojenčokv pa do 14 let Poroča Jugoslav Information Center, New York Iz Jugoslavije Boji v Jugoslaviji Guerilci porazili italijanske čete v Južni Srbiji UP poroča iz Londona dne 18. aprila, da sovjetski infor- valsko življenje." starosti, ki žive popolnoma "ži-1 maoEjski urad v Londonu poroča, da so jugoslovanski patrioti zavzeli nazaj precej krajev in očistili ves bitoljski o-] kraj v Južni Srbiji. Bitke so Poročilo pravi tudi, da skušajo v Padovi do smrti sestrav £ dati 3000 slovenskih kmetov Narod je poslal v kratkem roku v ta taborišča 2000 zavojev s hrano, toda Italijani so na potu vse pokradli, tako da izgnan ci niso dobili ničesar. (Navedeni podatki, najbolj pa omenjene količine hrane, bodo videti pretirani, ker je težko razumeti, da je v takih razmerah sploh mogoče živeti—opozarjamo na ftt,^d**""**)' ptjdalki »anesljivi in da so razmere brez dvoma zares tako strahotne. ■— Op. JTC.) , trajale dva dni. V bližini mesta Čajnice so guerilci baje prizadeli ogromne izgube ital janski diviziji, zaplenili vso njeno oskrbo in velik del vojne opreme. * Gruerilske skupine naraščajo Angleški list Reynolds News Iz dopisa sledi, da je bolgarski vrhovni stan zdaj nastanjen v Kragujevcu. V tamošnjih tr-goVinsh ni najti ničesar, niti ne koščka papirja. Gospodarsko življenje v Kragtgevcu je popolnoma zastalo in mrtvo. Promet na železnicah je skoraj ustavljen; tvornice za orožje stoje, tako da so vsi delavci brezposelni in nimajo nobenega zaslužka več. VEST IZ BOLGARIJE NOVA STAVKA V NEW JERSEY Angleška osma armada je I nevarnimi mesnimi produkti, ki ■ - _i __• ■ i♦ - ru: ni: — pričela svoje veliko prodiranje proti Tunizu, ko je z veliko silo vda rila na Romanelovo armado severozapadno od Enfidaville ter je vdrla v sovražne postojanke. Kako daleč so Angleži vdrli v nemško črto, ki je oddaljena od Tuniza 50 milj, ni bilo naznanjeno, toda boji se nadaljujejo in Nemci z vso svojo silo skušajo zadržati Angleže na svoji 33 milj dolgi gorski o-brambni črti. Poročilo s fronte pravi, da so v teku boji na oeli 120 milj dolgi fronti. Angleži so že zavzeli gorske višine, ki obvladajo obrežno ce- e-=to do Tu ni za; nek drug odde- bi se izdelovali iz konjskega mesa, katero ne bi bilo pravilno pregledano in odobreno. kk, ki se bori malo bolj proti svojem govoru med drugim re- za padu, je zavzel Djebel Garci, ' 1200 čevljev visoko goro, ki obvlada 12 milj dolgo cesto, ki pelje od obrežja v notranjost dežele. Medtem pa so zavezniški ae-roplani bombardirali že ostalih 20 osiŠkih letališč ter postojanke za bojno fronto. Nefco poročilo s fronte n-s-zna-nja, da so zavezniški aeroplani v pripravljalnih operacijah za to veliko prodiranje od 10. do kel: 44V oblikovanju skupne zmage sta naša naroda« izprevidela. da imata skupne težnje. I n skupaj moreta delovati za skupni dlj. Nikdar ne smemo izpustiti iz rok te resnice, kajti v *dbi ima tajnost bodoče sreče in pro^peritete za nas vse na obeh straneh naše neutrjene meje. "Bodimo prepričani, da bomo. ko Ibo dobljena zmaga, ko 117. april« na razne kraje v Tuše bodo zle sile podale — in ta . nizi ji, n«' SU-Hiji tm Sardiniji predaja mora biti brezpogojna vrjrli nad 1000 ton bomb in so —te istim duhom in isto zdru-' v dveh dneh uničili 112 sovra-ženo odločnostjo nrevzeli nalo- žnih aeroplanov. go, da zgradimo »boljši svet.*' j - - se morajo zadovoljiti s starimi predelanimi oblekami in klobu- Tudi kraljica ne bo nova London. — Pravijo, da bo i- ki. inela kraljica Elizabeta za Ve-j Kraljica je s svojo šiviljo 1 ikonoč predelano obleko, ki jo (pregledala obleke, ki jih je i-je nosila že pred štirimi leti. mela za« potovanje v Aimeriko Tudi klobuk ji bodo predelali,'in Kanado ter v Franciji pred da bo tako tudi kraljica na' i-'nekaj leti in tako so izbrale ne-stem, kot droge Angležinje, ki kaj primernega za Velikonoč So v jet i imenovali delegate za živežno konferenco Mjoskva. — Sovjetska vlada je i2brala dele^afte, ki se bodo udeležili živežne konference združenih narodov, katera se bo vršila v Združenih državah. delegacije so: Anagtha_ sius I. M i kovan, Aleksej Kra-tikov in Omitri Mishustin. Vsi trije so dobro poznani med trgovskimi kroet zunanjih predstavnikov v Moskvi. Delavci v Whippany Paper Board Co., so šli na stavko radi tega, ker se niso mogli zedi-niti z vodstvom tovarne giede števila plačanih praznikov in glede bonusa za delavce, ki so pritegnjeni v vojaško službo ali v mornarico. Krivda za, stavko se pripisuje UMW uniji, katera je rečeno, da je spravila v Newark kakih 150 mož, ki imajo nalogo, da ustavijo obrat v tovarnah, ki nočejo pristati na zahteve U. il. W. unije katera trdi, d» spa dajo delavci v prizadetih tovarnah pod jurisdikcijo UMW in ima zato majnerska unija pravico, da vodi vsa pogajanja tikajoča se teh delavcev. Ker je še vedno na stavki približno 50fo delavcev iz tovarne za izdelovanje predmetov iz celanesija. je verjetno, da bo posegel v zadevo Vojni urad za delo in morda bo obratovanje prizadetih tovarn prevzela mornarica ali vojaštvo, kot se je to zgodilo že drugod, kjer se delavske unije in delodajalci niso mogli kmalu sporazumeti. Britski general umrl v japonskem ujetništvu m Bombay, 20. aprila. — Bri-gadirni general E. V. G. C-a^ vendish, ki je bil zajet, ko je vodil svoje čete pri napadih na Donbaik fronti v Burmi, je u-mrl, kakor se glasi vest podana po berlinskem radiju, ki je tudi dal vest o zajetju generala pred desetimi dnevi. Podrobnosti o generalovi smrti še niso znane. Uboj predsednika odbora za zunanje zadeve v bolgarskem sobranju. Bern, 15. aprila. (New York Times). — Sotir Jane v, NenS-pnnaba v svoji številki z dne" eem naklonjeni predsednik od-28. marca članek svojega po- bora za zunanje zadeve v bol-sebae^a dopisnika z -»»sloven* garsfkem sobreajtt^osdbiii -sve- " Jugoslovanski guerilci so dobili 40,000 novih hrvaških pristašev." V čtenku piše med drugim : Druga obletnica jugoslovan- tovalec krsdje Borisa in ured-n:k poluradnega dista Slovo, je bil dne 15. aprila zjutraj ubit na pragu svoje hiše v Sofiji. Ubijalec je pobegnil in uspel ske patriotične narodne vstaje (izginiti v vzmešnjavi, ki je naje prinesla včeraj vest o naJ stala. Nekateri ljudje, ki so glem naraščanju guerilskega | prizoru prisostvovali trde, da1 je potreti in jugoslovanskih voja-j bilo dvoje morilcev, o katerih tskih sil v Bosni in na Hrva- očividci -zatrjiqejo deloma, da škem. V enem srezu—trdi vesti sta bila dva turška dijaka, a agentnre Tass iz Ženeve— je deloma, da sta bila dv^ Kusa. zaipnstilo 40.000 mož svoje do-| Spori med različnimi stran-move z namenom, da se pridru- kami so se tako poostrili, da je žijo guerilcem. Ta podatek pri- prišlo do demonstracij in celo znava kvizlinška oblast ustašev ■ do tega, da je množica posku- soma. Čete osišča in ustaši izvaja- šala prodreti proti kraljevemu dvoru. Policija« je uporabljala jo divjaške represalije v va?eh, i palice, in celo tudi strelno oro-katerih moško prebivalstvo se žje. Dozdaj še ni zanesljivih je pridružilo guerilcem; več od podatkov o tem, koliko je bilo 11 takih vasi so že porušili in mrtvih ali ranjenih — nepotr- ALI BO LA GUAKDIA OOVERNER ITALIJE? V'Matih je bilo objavljeno, d!a 'bo newyoreki župan dobil neko zelo važno metsto v Afriki in Italiji. Slika naan kaže njegove poglavitne pomočnike, ki so od leve na desno: Albert Spaiding, Ugo Oarusi itts »'iLouis Adamič. zažgali. Velik del prebivalstva mesta Kruipa v Bosni, je zapu-Ftil svoje hiše in vstopil v vrste guerilcev. Vsled tega je nemško letalstvo bombardiralo in porušilo mesto, pri čemer je bila uibita polovica preostalih ljudi. Na povelje Nemcev izvaja kvizlinška usitaška policija masovne pogone v vseh mestih na Hrvaškem. Iz Zagreba poročajo. da so pobrali več od 33,000 moških, po največ mlajš:h ljudi od 20 do 26 let, * Napadi na železnice Anglešks časniška ^a gen tura Reuter je prinesla dne 29. marca naslednjo vest: V teku zadnjega meseca po jugoslovanski guerilci porušili 51 železniških postaj, zadnje na progi Bugojno-Sarajevo. N progi T^fpovo-Kragujevac je bil vržen iz tira nemški vojaški vlak. V Kragujevcu so gue rilci ubili načelnika policije. Bolgarski vojaški vrhovni stan v Krajrujevcu Sofijski časopis Zora je objavil v svoji številki od 16. marca dopis iz t&nmadije, katerega je listu poslal bolgarski vojak, po imenu Grabčev. jene govorice omenjajo 200 žrtev. Večina izgrednikov je bila baje "anti-nacionalna", t. j. Ruponi naklonjena. J«a . "Hi LAS NAHODA", Bit WEST Wfe STREET, NEW VOBB. N- I CHcIm 1243 ZAPISNIK H. s*je ixvrfnega odbora Slo. venskega ameriškega narodnega sveta. " (Nadaljevanje.) HITLERJEV ROJSTNI DAN Včeraj je obhajala svoj rojstni dan največja zverina, ki jo je rodila človeška mati. Ta zverina je Adolf Hžtler, ki je bil včeraj star 54 let. Njegov o6e je bil avstrijski carinski uradnik, ki se je pisal Alois SohikJgnAer, ki pa je s sodnijskim dovoljenjem svoj priimek premenil v Hitler. Adolfova mati je (bila Klara Poel-zl, čij« mati se je pisala Hitler. Adolf o v oče je bil zelo o&aJben in nadut. Nikakor ni mogel slišati, da bi ga kdo naziva! Herr Offizial (go«pod uradnik), temveč Herr Oberotffizial (gospod nad nradnik). Ta svoj značaj je v polni meri prenesel na svojega sin* Adolf a, ki je hotel biti vedno višji kot drngi in tedaj "nadčlovek" nad vsemi dragimi. In ta 4i, da nas je bilo kakih dvaj-jcija toliko odvisna od krepkih set, če ne več in tudi nismo šli mišic in jake volje ter lojalno-t ja praznih rok, kajti vsaka or- &ti naših poštenih in pridnih ganizacija je napisala svojim jugoslovanskih delavcev, delegatom ček, ki je bit po ve- v veliki jedilnici sem zopet čerjl podarjen organizaciji, da opaziTa letake, ki so bili razobe-bo mogla nadaljevati s svojim vini, se ljudje pogostoma zlažejo, trdno prepričani, da govore samo sveto resnico. Odmev na to pa je često tak, kot da bi bilo najbolje, če bi prenehal vsak odpor proti sovražniku. Lahko je 'razumeti, da marsikdo pričakuje dobrote od tirana, Če . ~ XH T - 1 a • T' raxum med jugoslovansko via- . katerega smatra za "nadnarod" nad vsemi dru^mi narodi. do in ^^ Rusijo in Mi. bi ga pustili na muni; toda mi, Včeraj je ves nemški narod obhajal rojstni dm svojega1 ha,ldvig proglašen >amo za vo 9mo na varnef11 m ***** lalh- Juehrerrja (voditelja). Kdor ga ni hotel obhajati, je tiščal tedaj bo veliko niirno mislimo, moramo svoje zaničevanje in sovraštvo do fuehrerja globoko v svojem *rcni. In teh v Nemčiji ni malo. i S rokoustni Goebbels je ob tej priliki Aral vso svojo govorniško zmožnost, d« bi še enkrat naštel Hitlerjeve vrline in njegovo veliko delo za blagor nemškega naroda .Toda njegove lesede so b le kot žvižg burje preko pokopališča. Goefcbels je povorlo težkih in bolečih vdarc ih usode, Goering pa je v svojem dnevnem razglasu položaj označil kot ča« največje preizkušnje. i Hinavsko je Goeebels zatrjeval, da Hitler ni hotel vojne in da jo je z vso mogočo s:lo skušal odvrniti, toda hoteli so imeti vojno Churahill, Roosevelt in Stalin. To je zatrdilo propagandnega ministra dr. Goebbelsa, največjega nemškega gofcezdača, ki potvarja dejstva in neprestano laže. Marsikateri Nemec mu verjame, večina Nemoev pa mu ne verjame, kakor mu ne verjame o^ali svet. rk*eženo. Nadalje govori gle- tak uf P0""* kajti iztrebljenje slovenskega » * i » v . , . ne doseže z blatenjem ti&Uh. tere od nas je neprijetno dirni f.f^l7"1?1?0- ki krv^ in umSTzaTo- »o že, ko smo prejeli povabil*. bodo svojega naroda in njega- na katerih so bili na (primer vih sinov. i Albanci omenjeni na karti _ . Združenih norodov v Ameriki Poročile se vzame na znanje. ^ dvakrat in Italijani so bili {Politični tajnik Rev, K. Za-|zazjiaiIlovani krajsek predloži spisano poro-— kakor da so naši najboljši čilo, ki vsebuje opisovanje nj«"' prijatelji, a nobenega sledu pa govega dela, uspeh deputacije ni m<) ^^ 0 kaki Jngoslavu v Washin^rtcnu vzroke za nje- ^ atL v&aj Srbiji, Hrvatski. Čr-govo resigmranje in drugo., m ^ in Sloveniji. Nekdo je Pismeno dovoljenje za pošlo- dejal, da je mogoče to bila po-vanje še ni urejeno, kar pa ne mota artista- ki je narisal ti-zabranjuje našega nadaljnjega sto karto na povabila. Jaz sem zvezo z bila p« drugačnega mnenja v naroda je bilo na programu na-! poslovanja. Dobil je______ ciana in fašizma in vršilo bi( vplivnimi dmikarskkni poroče-se tudi, če ne bi bilo nobenegaj vaicd in je v t«n že dosegel ne-odpora kot se je vrššlo takoj,. kaj ^^a kot prida članek v Kot duhovniku so mu odpita marsikatera vrata in to bi v bližnji bodočnosti pomagalo do večjega uspeha Lmei je zvezo tudi z raznimi uradi in urad niki (državnega vojnega, jus de odpora v stari domovini, o ootežkočah in problemih, ki so vs?ed tega nastali. Možnost je, da se je nesporazum zanesel med ljudi na umeten način, da,, . . A , . , . ,—. —^------^----—— - «e jih zbega in razdvoji nato pa 01s0 diktatorjev vdrle! dne%-niku "The Evening Star" izkorišča po izreku -Divide et'V Slovenijo m začele izganjati peresa Blaira Bollesa. impera." Zatem prečita izjavo ^zaplati, trpinčiti, "SAMS in odpor v domovini." ^ ™ l*^ V SUŽDOSt Tzvrševalni odhor SANBa F*^em ^ ^ticen m ne mo- rfoboko obžaluje razne poizku- lzha^atl brez Wrfmoe' da bi se razvneli skrajno1 O posameznih fazah tega nevarni spori zaradi ofolik od- odpora v Sloveniji, ne more pora v stari domovini, ker se s nihče podati tabo natančne sli- tečnega in informacijskega u-VT... . ..............., . .tem postavlja vsa bodočnost ke, da bi nam moglo biti praiv rada). Za propagando med A* 1 ^enekega naroda nakocko. |vse jasno. Gotovo pa jeda merikanci bi bila potrebna pre- """"" " ~ " ** "" " " " "" ^e so med posameznimi boj- se je ta odpor porodil na do- davanja o Sloveniji in Sloven-____ _______ _____^__^ nirni skupinami v Sloveniji mačih tleh m ni bik> drugače P° univerzah, v klubih in katere vzroke, o katerih md-na^rotja, je to pae ofožalova- mogoče, kajti ko se je po in- organizacijami, za kar pa ^ so ga prisilili do re-nia vredno, toda naša naloga vaziii jugoslovanska vojska u- ^aj ni bilo ne ča«a ne de-ni. da bi se pojavljali za sod- maknHa iz Slovenije, bo bile narj»- Radi tega bi bila pcrtreb-nik®, še manj pa. da bi orilivali v«e zveae z ostalimi jngoslo- na v ura^u v Wa^hmgtonu pool^ osnin s htriskaniero sw- vanskimi kraii pretrgane in tu- Ie£ političnega tajnika še ena pe Tsku-oino. do katere ima kdo di če udi v bivšo Avstrijo, ter Čeboslovaško. V zavojih se pošiljajo rardme, sir, kara, cigarete, slanina, salama in kuretin« ter milo; kakor tudi čokolada. Iz nekega skladišča nemške (Šv:carski frank je vreden 25 centov v ameriškem denarju," Omenjena agencija v Švici izdaja posebne oglase oziroma okrožnice, v katerih navaja blago, ki ga ima na razpolago in cene ki jih zahteva. V okrožnici je poudarjeno, da se zavojev ne sme pošiljati Židom in ne vojakom. To zadnje je razum-lj:vo. kajti vojaki bi gledali | čaj, preservirano kokoš in 400 sumljivo, ako bi kateri od njih cigsret! Marsikateri vojak bi kolearov prejel zavoj, kS bij začel tuhtati, kako je to, da vključeval funt kov«, čokolado, rajo njegovi domači stati dolge Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jama Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA ££k i E D N 0 T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki » . . Posluje že 48. leto Članstvo 37,800 Premoženje $5.000,000 S0LVENTN08T K. S. K. JEDNOTB ZNA&A 127.249© fe kleni is ■■fcilTrutd pe^eral orgmnlsadjl, KRANJSKO SLOVEN SKI KATOUdKl JtDNOO. kjer m aperadjc. prati Mol Id K. & K. JKDNOTA -njin mttkm h imfc« 11 4* N. tete; pa tak«J m ia * 1«. lete p* noh •krilK K S. K. JEDNOTA Udaja a. & S. JEDNOTA J« prava Miiiinh Obbauan OLAVHI USAD 361-393 Ho. Chicago Street, Joliet, Illinois in v uradu strategične službe pri De Witt Poole ju, je bil uspečen. Deputacija je dobila 'Zatem poda opisano poročilo blagajnik br. Zalar. Bo 27. februarja so skupni dohodki znašali $3048.32, izdatki pa $1128.77. V blagajni je se vtis, da ti uradniki poznajo na- $1919.55. Poda tudi svoje mne- ure v vrsti preden dobijo svoje odmerke, ko pa svojci nekaterih vojakov lahko pošljejo svojim sinovom take delikatese. še razmere pa tudi našo pravico, poudarjeno je celo bilo, da naj še pridemo. O tem sprejemu je sestavil poročilo za javnost in ga predložil br. Roglju v pregled; to je imelo biti poročilo cele deputacije. Ni mu pa ugajalo, ko je bilo priobče-no samo v njegovem kn*mu. Ameriška Domovina je poročilo drugače razumela in napadla Adamiča. Ker je bila pisarna v Washingtonu nujno potrebna, se je o nji vršilo pismeno glasovanje in dovoljeno mm je bilo po $150 mesečno za stro-šfee in najemnino. Kadi raznih očitkov pa je denar vrnil blagajniku. Sprejel je le $75 asa potne stroške. Vsako nered-nost v zvezi z deputacijo odklanja in smatra* da je bil od predsednika prezret, ker se ni sodelovalo v predpriravab. Radi tega in radi kratkega Časa tudi ni bilo stika z raznima kon-greaniki, senatorji m časnikarji kar bi naši stvari Se več ko- nje o raznih zadevah in pripo-ročffa za bodoč^delovanje. Poročilo se vzame na znanje. (Nadlajevanje prihodnjič.) VILE ROJENICE. t HJredniku slovenskega vestni ka Jugoslov. Informacijskega Centra v NW Yorku, Mr. Zdenko Sajovicu, se je rodila dne 14. aprila zdrava in krepka hčerka Majda. — Čestitamo! ■Človek včasih prečitnje to in ono, kar se med nami piše o naši domovini in naših borbenih ljudeh, ki se pod krutim jarmom otenpotorja borijo nevzdi-žno proti sovražniku in proti lastnim domačim izdajicam. pa se- vrstijo pri takem čitanju v glavi vsaskojake mislk Da, misli; ki sekajo v gosto temo nekaterih naših hlapčevskih m ožgan in iščejo vzrok« za budalosti, ki prihajajo iz takih mozgan. Zakaj, komur je pri srcu to, da «e brani in reži, če mogoče, naš nesrečni narod, ta ima pred seboj jasen cilj >n te cilj zagovarja z jasno in odločno besedo . . . samo hlapci, ki se boje zameriti svojemu gospodarju mencajo in cincajo in ne vedo na. katero stran bi se postavili. FARMA NA PRODAJ U7 akror, 75 afero* obdelanih, drugo goad in pafnlkt Kami travniki z deteljo. Studenci na paSnlklh. Ob asfaltni ocatt; elektrika, Šolski bos. Moderna htite, t se udobno««!, nikdar brez teko-fc vode t hia; hlevi za 23 giav, ko-kofinjak, svinjak, koliba za valenje. trto! Šotor; vae v dobrem stanja. Blizu IV Creeka in Oooperstowna. Prodam f 80 tooamt detolje v hlevu in vse stroje. ali brsz njih. Sinovi t armadi, ni mogoče obdelovati. Za pojasnila pdSite na: FRANK TBJNKAU8, 621 Utica St., OriskanT, If. T. Te*.: Ph. «.967i uaca. 4—20, 21, 22 KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^! Eeo«ptl 10 napisani ▼ angltškem jesikn: ponekod pa so tudi t jezikn naroda, ki mn je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki m zanimajo za kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj lsveibati ia izpopolniti Naročite pri! KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 116 W«at ISth StrMt N«w Tork. H V. -GLAS NARODA" Hm It WEDNESDAY, APRIL 21, 1943 VBTANOTUS2I L. UM m '-»--ssgBBB-aeggBagMMMMMiwii^Pi«.! __________________||||p||| |M| M ..... • tgrAJlOTL«! 1*. V VAŠI BLIŽINI JE BO JAK, KI NI fiE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V SVRHO, DA SE NAROCl? I I Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci Važnost Kanade pri živežni konferenci Ottawa. — Trije problemi, ki bodic predmet razpravljanj na živežni konferenci, katera se bo vnšila enkrat v prihodnjih tednih, so posebnega pomena za Kanado, kajti kanadski de- RUSKI VOJAKI V OSVOBOJENEM MESTU svojih mej, ampak ima oefo ne-iskim ministrom za ekonomske kaj balance na račun civilne zadev«. Dogovor se- tiče na-trgovine v Združenih državah, kupa sedem milijonov bušl^ev Finančni minister J. L. Ilsley plšenice, katera bo poslana v je v parlamentu dejal,, da na- Belgijo, kakor hitro bo kateri-merava Kanada izvajati avwjj koli del Belgije osvobojen od finančni program, v kolikor se nacijske ztnedbe: Žito bo do-vdjnih potreb tiče, v smislu stavljeno v presledku nekaj legatje na tej svetovni ždvelan^ dogovora, ki je bil dcsežen v mesecev. Dogovorjena eena žiJ konferenci združenih narodov Hyde Parku. Ta dogovor je ta je 90 centov za bušel:. Ku-! bil, da se tem- starem rusucu, ko je vstala na ^daval podobe križevega po- več čisto domača, kakor da bi morju nevihta, ki je trajala ce- na mtB&nai cerkvenih st y osam! jenem - hramu,! Videl sem obraze divje, zagore- I^J2 hladTlem in v ozračju,' le, krivonose, bnSre- nost, zlobo in sovraštvo, pa se jih nisem bal, ni nikakor niso bili razbojniki iz jutrove dežele, ki so prišli zalit in ubijat, kar e bilo ljubega (mojemu srcu. V knjigi J« natančno poplsaao življenje poanmeutib živali, iivettJa na suhem, t morju In ▼ zraku, tako da bo vsakdo, ki ljubi naravo ta ajeso pestro živalstvo, knjigo bral a v»UkJUn zanimanjem, ker bo v njej naM marsikaj iz življenja dlvjlb tirali. kar tna d usedaj ie nI bilo mano. Prvotno je bilo nameravano to veliko delo Izdati t petih knjigah, toda je slednjič izfila v eni sami knjigi, ki pa pri vaem svojem skrčenju prinaša POroLNl POPIS ŽIVLJENJA Alf. RlSKE DIVJAČINE. Knjigo bo z ulitkom bral lovec, ker navaja in poptenj« vse živali, ki jib je dovoljeno in prepovedano streljati; farmer, ker so popisane živali, ki »a poijo koristijo all Škodujejo ter ded* nji« rihtt, ker so v knjigi safitete V&K HIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VODAH Poleg poljudnega popisa in pripovedovanja vsebuje knjiga 327 8UK (fo> tegnfij); C slik v naravni v velikosti cele strani, ter _ ■tranL Velikost knjige je 9 x C _ Knjiga opisuje sesavee, pttfo, ribe, Iff-oleg luči, in da bi te silne povesti ne bilo brez njih. Bazločil sem glasove, nikoli zaslišane, iz brezdna vpi joče, krik in vrišč( zaaneh in daljnih časov, pa vendar so bile take« žive in resnične pred menoj, kakor bi ne mogla biti nabena zgodba, ki bi se vrtšila ob belem dnevu, telesno in šum-i*o vpričo mojih oči. Gledal I zmerjanje in jok žensk iz Je-S m oiblačila, kakor jih ljudje ruzalema, nobene besede nisem takrat, za mojih otroških let, razumel, ali vse s(m občutil in niisc. več nosili, halje in jopiče presunile so mi dušo. Tako sem bele, rdeče, pihane, s trakovi in bc < > Z O r pi u> tn S «—. s * C ke in 6ličnih stvari, katere se zdaj stalno odpošiljajo v Rusijo, kjer je potreba po obleki, obuvalu in perilu zelo velika, radi velikega števila begunoev in ljudi, ki jim je vojna vzela vse. . Toaadevni apel, ki je bil razposlan na lokalne odbore, je dohdl precej »odziva. V Kirk-. land Laike se je nabralo mnogo še dobre pomočene obleke in dragih s ličnih stvari in kdor ima kako nerabno obleko, otročjo, 'žensfeo ali mctBkoy naj jo da. v ta dober namen. . sploh ušel x*«m nevarnostim, pogumni in vztrajni poveljnik ki so mu pretile skozi pet dni. pa ie tudi precej zšbit od svoje-NJevihta. v katero je bil ujet ga štiridnevnega boja z atlant-rošilec, je bila najhujša v čko ledeno morsko vihro. SLOVEN IC ti« WEVT ltth PUBLISHING COMPANY SKI! YORK CITY DELAV8K2 ZADEVE. Ottawa. — Delavski sport in ttavfce, ki so bale oklicaaie tekom zadnjih par m«0eoev, ali( več, so dale povod za javno; preiskovanje in proučevanje vorokov sporov in stavk National War Labor Board «e je odločil, da bo pogledal na-j taričneje v zadeva plač in de-, lovnit rsezner v Kanadi. Vlad-! no stališče glede deiavrfrih za-! dev je, da naj bodo delarvcš svobodni v pogledu organizi-J ranja v delavskih unijah, ter' da ne sme biti mdtPtrijalnega' zastoja radi sfeavk, in sporov: med delavca in delodajalci, dalje je vlada zate, da dobivajo delavci primerne plače in delajo v znosnih delavskih razmerah v tovarnah in drugod. Vojni vladni urad za delo bo •sedaj skušal dognati, kje leži krivda ali vzrok za spore in stavke ter nesporazume med delavci in industrijalnimi operatorji, . Prva knjiga, ki je izšla v slovenščini izza naci-faSi-tičnega vp da v domovino /h "Ko smo šli v morje bridkosti Spisal Rev. K. Zakrajšek Knjiga "Ko smo Sli v morje bridkosti" pripoveduje, Hitler nastavljal limanice in sanjke" in pripravljal "strup* Jugoslovane in njihovo drzaro U dolgo prej kot jo je Z napadam je odpri zatvorniee, skozi katere se je pričelo razlivati «mer je bridkosti" na Slovenijo In ostalo Jugoslavijo. Kakor atra&ni "lintverni" so Nemee, Italijan fat Madiar planili na nage ljudi In njihovo zemljo. Knjiga je fino izdelana, ima 207 strani in je vezana v platnu. Stane $2.50 " Pefitmna in zavarovalnina plačana. Naročite knjigo - "KO SMO SLIV MOBJE BRIDKOSTI". — Vsak Slovenec bi moral črtati to žalostno zgodovinsko zgodbo slovenskega naroda. — Naročite jo lahko pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street New York City agodbo. ki mi je bila zmerom draga in zmerom, strašna Sredi med zagorelimi, kričečimi obrazi se je tj ho svetilo lice njega, ki je nesel težki križ. Takrat še nisem videl njegove lepe brade, od krvi in prahu oskrunjene, nisem še ugledal Sedaj f3.*> NaroČite pri: KNJIGARNI Glas Naroda 216 WEST 18th 8TRBST YORK in sinjina je odsevala na licih, da so bila ae nežnejša in l>le-dejša. Na neki podobi v etaari va£»ki cerkvi je imela srce pre-stmsjeno k sedmerimi meči in ko je stopila iz okvirja, so «e narahlo zazibali in stresli iz teh mečev jekleni ročniki, ki so imeli obliko križa, in kaplja krvi je kanila iz srca. Ta ozki, beli dbraz je pričal brez solz in (bretzlbeeed: "Čega-va bolečina je viečja od moje T*' Ob poti je stala, ko je prišel mimo. Prišel je mimo silen oblak, ki se je vzdignil do nebes in jih je zateninil. Ta db-lak je bil rdeč prah, kri je vpi- njegovih velikih, mirnih svet- ja ^ In vse je utonilo hh oči, ki so vse spoznale ill v»e v njem vse je izginilo, ni&sar \-cdele. Mifilil sem, da je maj- vci ni bik), on sam je bil, prav h^n, uibog otrok, ki so nra bili sair| v tem neizmernem kiwa-brez usmiljenja naložili breme, Vem Oblaku. Otrok je bii; ti devetkrat večje od njega; saj ^ objemal težak križ. Omaho-je omagoval pod njim celo Si- raj ^ pod njkn, opotekal se in mon iz Cirene. Bos je bil o- padal, da se je zasolzil kamep, trok, ki je nosil križ, in tudi ^ poljubil njegovo delo. nog njegovih, teh airotaiih, prej tako betih, se je držala strjena kri. Roke tso objemale strašili IčS in rokavi rdeče halje so se viE nazaj prav do komolcev, da so se svetile v solncu čiste otroške lakti, in še na teh čistih lakteh so cvetele rdeče kaplje kakor mak na polju. Na glavi je nosil venec' iz trnja spleten, izpod katerega je kakor iz stoterih kangljic brez milosti lila bolečina na čelo, na lica in na oci, da se je zasenčila njih nebeška luč, in celo na ustnice, te med »vsemi vekomaj blagoslovljene. Med. štirinajstimi podobami, ki ®o se vrstile po mrzlih stenah v mraka in tišini ter se prijazno in odkritosrčno pogovarjale z menoj, kadar sem bil z njimi sam, je bila mojemu, srca najbližja četrta postaja, tista, kjer sreča Jezus svojo žalostno mater. Tudi ona, Mati božja, je imela čist« otroški obraz. Droben je bil, zelo ozek in bel in dvoje velikih oči je sijalo iz njega, dvoje globokih jezer, , v katerih se je trepetaje ogledovalo visoko sohice. Oblečena je bila v doljpo sinjo haljo, prepasaao s širokim temnomodrim pasom, Tako je šel v neusmiljeno smrt. Kakor seže bela roka v noč, je segel -»jen pogied do njega, ee j« ia jezera njenih oči prelifo solnpe v solace. "Sin moj, ti ljubi otrok moi." Komaj, je Videl to roko, to lice, te oči, komaj je slišal ta glas, m bito trpljenja več, ne trajevega venca več, ne križa večL Visdfc in lep, brez krvi in brez ponižanja je stopil k nji,, da bi jO potolažil, ker njena bolečina je bila večja, od (njegove. . Zdaj v tem strašnem časn, ga vidim živega tik pred seboj, vidita ga tisočkrat in atotieof-krat. Njo vidim, Mostno matter, tudi njo tisočkrat in sto-tisočkrat. Človek gre «a gaito, da bo trpel in umrl in da bo vstal powelican. ! Rojake pošljejo da i OAHA^IiLH r MONEY -GLAS NAHODA" M .WEI>JN'J£fcil>AY, APKUL 21, 1943 NEBO GORI ROMAN. — Spisal: IVAN AliBRECHT. "iiMlJ—* X Zdravnik škriplje z zobmi, oštir roti Haibermana, naj neha 'oda nadlogarja ni mogoče nič »več zajeziti" - "Veste, kaj je bilo dekletu T Glista va je bila. Od po-vbod iz nje prilezle 'gliste, ko je izdihnila. Pa mislite, da vindisšar res talko brez pameti? Kdor ga je ogulil tega se bo d:ugic ognil." "Kaj takega se ^vsakomur lahko pripeti," niha brljavi lavkur, ".saj smo ljudje." Kornlbrenner zapoje, da bo zakril razpoko, ki jo je zasekalo Haibermanovo roganje. ' Herman Kleber na pograbi natakarico, ki ta trenutek poghda v sdbo, in jo posadi kraj nadloga«ja, češ: ' s "Srce in kri, gospoda, ne pa neumnega strupenjaštva." Haberman obj*«tno objame Cijo in jo stisne k sebi: "Kič se ne boj, moj mili deiklič, zda; nama % padar ne more nič." Fkeklf se vrišče oteplje nadlogarjeve pnegoreee prijaznosti, grize in praska in se kmalu že duši v zadrževanem joku. "Pustite me, no, da raj poviesn. Zunaj čaka--»» "Fant te čaka?" jo vščipne Kornlbrenner, ki ga klavir /daj nič več ne zanima. "Naj kar čaka. Se bo že naveličal." "Gospod doktor," skozi sofee Oija is pogledom zaprosi zdravnika, "prosim lepo-- Doktor LeckeT se žgano. Kakor nalašč n*u p.rihgja priložnost. da bo fahko izplačal Habenmana. Le čakaj, gozdni štorao. "Ta se je zatekla k moni," zaniha okrog mize pred nad-i«>garja, "zato roke proč!" "Kaj mu zaupaj Cija V med smehom lirope Harbenman. "N'ij'cir dekle, ta te z recepti koj spravi na eni svet." V Saj ne bo — vas bolelo," odskoči natakarica in si poravnava obleko, pri čemer ,ii zdravnik s pretirano prijaznostjo in obzirnostjo pomaga, češ: "Tako gozdni medvedje esploh ne spadajo tnted ljudi, ali in*. Oija? Midva seveda--." l>okle se umakne tudi njegovi roki in hlastno pove. da Kličejo gospoda doktorja k bolniku. . "Zdaj k bolniku?" \vr\ zdravnika. "Koga je n, ki zmotil zlodej, da se je zdajle spomnil name." Družba je z njim vred poparjena Tako izvrstna zabava je cbetala. Vsak trenutek morajo priti dame in ostala druščina, pa plane takale nerodnost vmes. Xo, nemara sploh ni tako hudo. Če ni kaj posebno nevarnega bo /bolnik že počakal di, jutra, komur s? pa nafvsak način mudi nmreti. lahko opravi tudi brez zdravnika, ali ne! Cija še sama ne more povedati, kdo je bolan in kam je 1 eba iti. Zunaj n^kdo čaka in jo je prosil, naj pokliče gospoda doktorja. . "Naj pride not*>r, da ga bcttruo vsaj videli," odločijo vsi Jikratu in Cija veseit. smukne v vežo. Ne da bi pogledala, ^topi mimo njega in se oglasi šele pred hišo: "Kar noter stopite. Gospodje so v posebni s»obi. Ne vem, če bos te nocoj sploh mogli pregovoriti zdrafvnika na pot." Cija se pečuti v večernem hladu kakor mlada srna, ki so jo pregnali iz gneizda. Ozira se proti Šmarjeti in hrepenenje pc domu jo popoln/-.]na prevzame. . — Tamso nt? zibali — majnjica moja-- N-ežen dekliški glas toži v tišino, toda noč je brez srca. Kakcr nagajiv fant kuštra veter dekletu lase in ji poljublja razgreta lica, medtem ko se v gosposki sobi vnovič vzdramil velik hrup. "Ho, ho, dolanski Foltan!" razloči Cija Kleberjev glas. Cija se «gane, ko zasliši ime. Ali je tisti, ki ima brata v Ki ivi vrbi? Škoda, d?, se poprej v veži ni tako nič zmenila zanj. Ko bi prišel brez zdravnika ven, ki ga zdaj kar vprašala. Iz misli jo vzdrami korak in robantanje: "To so gospodje, fej! Človek laihko pogine, ti pa lokajo in se reže, praseta zavržena! Saj sem rekel Mojci, kako bo, čisto natanko, hudiču se bo kolcalo, ko bo moTal pežirati te pitane mrkače." "Kdo pa je bolan?" s ismehom prestreže Cija jeznegla Poltana na pragu.. Gomi^arjev jo žc hoče odriniti s .poti, ko pa se sreča z njenimi očmi, ki se jim se poznajo solze, se jeza umakne so-čutju. "Veste, tak sem, da bi se kar raztrgal. Pri nas na Doleh. — No, Gamdlarjev sem." "Šimncv brat,?" uide dekletu. . "Ali poznate Šimna? Prejle sem oddal pismo zanj." "See zmeraj dela v Krivi vrbi," se nasmehne dekle Fol-sinovi osuplosti. "Kaj mene nič ne poznate? Saj sem iz šmarješke fare." "Tako, tako —" se zdi Oija Foltanu skoraj podobna jci, pa ji pripoveduje o bolezni matere Zale in o vsem, kar so jo zgodilo to popoldne. Tudi bratranca omeni, ki se bo v kratkem oženil, če&: "Samo škoda, da si je izbral nevesto, ki tako vleče na nemško plat". In om; ni Sterjakcvo. Ko Cija zasliši Meti no ime, prestrašeno sklene roke: - "Kam pa misli Završanovt Ali je res slep in gluh^" V kratkih besedo h Foltan iszve, kakšno stavo je pravkar sklenila nemška gospoda pri Klberju. Kakor ranjena žival .-e fant skloni in stisne pesti: "Tak so se res vsi hudiči zanetili zoper nas? Nak, doktor if še jaz diham, ne b<, Gomilarjev rod deležen take sramote tudi Završanje ne, nak!" Oiji je žal besede, ko spozna, kako je fanta prevzelo. "Saj je bilo nemara vse samo pivčevska nončija —** bi rada potolažila, toda Foltan že ne sliši več. Njegov okorni a nagli korak cdmeva kakor mrka pretnja iz.noči. . "T)a bi ise le kaj ne prenaglil," rarmjra dekle sama vase ins? strese po vsem životu, kose vrača h gostom. . "Torej res greste, gospod doktor?" je davkar ginjen pričo zdravnikove požrtvovalnosti. "Nak, tega stanu vam na ne zarvidaml Nikoli nobenega pokoja, še požirka vina si človek ne more privoščiti v miru." (Nadaljevanje prihodnjič. inja za drugo vojno posojilo Piše: LiEO ZAKBAJŠEK. Živimo v takih časih in razmerah, da so, oziroma morajo biti vse na&e misli in dejanja podvržena enemu samemu velikemu cilju — čim hitrejši popolni zmagi naše Amerike in njenih zaveznikov. Zato mora biti prva in glavna naloga da damo vladi mi razpolago vsa sredstva, od katerih je hitra in popolna zmaga v prvi vrsti odvisna. Ta sredstva so — denar, denar in zopet denar. Naša ameriška vlada se kljub vojni drži obstoječih zakonov in zato nikomur ničesar ne jemije z nasiljem Vse svoje ogromne* posle, vojne in civilne, izvršuje na strogo zakoniti podlagi. Zato tudi naša vlada pošteno plačuje za vse, kar rabi. Točno plačuje svoje edne tekoče obveznosti, točno bi človek, ki je zaposlen in zdrav in ki nima slučajno bodlez-ni ali nesreče v družini, ne mogel kupiti prav nobenega bon-da. IXnar za bonde je samo posojilo. . Stem, da kupimo vojne bon nas .vseh na domači fronti i ^ vojne oon- <\tttrrw* „„ de. deDar v]adl samo posodimo. Nekako isto je kot bi ga naložili na banko. Razlika je pa ta, da nam vlada plačuje višje obresti kot jih sedaj plačujejo banke. Halje pa ne smemo pozabiti, da daje nafia država najboljšo garancijo za varnost naših prihrankov. Denar založen v vojne bonde je torej varno in dofaie-k an osno naložen. iKar se pa varčevanja samega tiče, je pa treba, da imamo neprestano ured očmi to-le: 1 Vsak doiar. ki ga potrošimo plačuje svojo vojsko, ves na- ,ie da bi to bil° neobhodno poročeni material in drugo, jkar trebno» samim in celemu potrebuje. To tudi omogočuje'narliof- Kako ^ imttčno za nadaljnje živi j-nje, in pri ^ j® in Pojemati relief, katerih vsako minuto življenja|Tain bodo Pa ^ povedali, ki samega odločuje brezobzirno;v zadnji krizi poskusili, krivična in surova že1>ezna pest! ^e nekaj je, kar ne sme-jKwlivjanih tiranov. I nio pozabiti, kadar imamo Jskuacjave, da bi dolar po nepo-Trinajst milijard dolarjev. j t robnem potrošili, ali kadar v Da bo naša vlada mogla še sebi ne čutimo prave voljnosti naprej točno izvrševati svoje za nakup vojnih bondov, ali finančne obveznosti, ki so radi zlasti, če čutimo celo nejevoljo, vojne naravnost ogromne, mo- kadar se nam ponujajo vojni ra dohiti 13,000 milijonov novega. to je drugega posojila. Kje naj tk.bi to ogromno vsoto, ki je za navadnega človeka naravnost nepojmljiva? Kdo je naša vlada? To si ti bondi v nakup in to je, da se spomnimo sve-jih fantov in mož v voja&kih oblekah, zlasti onih, ki so mi ibojnih frontah. Oni ■vsi so zastavili svoje najdražje, svoje živjjenje, za našo zmago, in jaz in ostalrh 132 milijonov za amago pravice, svobode in Amerikancev. Vsi člani naše. demokracije. Kaj bi mi rekli vlade od predsednika Roosevel- o vojaku, ki bi se potuhnil in ta, do zadnjega našega vojakaj skril, ko pride povelje za na-prostaka, so naši pooblaščeni pad, vem, kako bi ga imenova-zastopniki ki izvršujejo to, kar li, & ne bom zapisal te besede, jim je ameriški narod dal zaj Tekoča kampanja za drugo njihovo nalogo. In ako so to vojno posojilo je povelje za naši pooblaščenci in naši za- največji in najtežji napad na stopniki, je naravno in jasno, naši domači fronti, kar smo da moramo mi, to je ti in jaz jih še dobili. Kaj bedo rekli in ostalih 132 mili jenov Ame-|naši vojaki na frontah, če se nkancev plačati njihove jav-jbomo umanjkali pri tem napa-ne račune. In ako sedaj naša du mi, ki poznamo vojne gro-vlada potrebuje 13 milijard do- zote in trpljenja samo iz easo-larjev, je dolžnost nas vsA, ki pisov in iz radia? nismo v vojski in na frontah,) da po svojih najboljših močeh'Jugoslovanom v drŽavi pomagamo spraviti skupaj ta' denar. New York. iNewyorski oddelek Treasury Od kod naj vlada dobi toliko denarja v tako kratkem " času? Nobenega dvoma ni, da bo vlada dobila ta denar. Naravno je, da kljub zelo povišanim davkom vlada nikakor ne more kriti skrajno visokih izdatkov za vojno iz svojih tekočih ™ tos?f J , , dohodkov ter da se bo morala'^^ ~ ee do sedaj Dobri •NOVA IZDAJA Atlas je nujno potreben .pnravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu MO- NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kase svet, k&korten je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. VSEBINA ATLASA NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna ' mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta nar6dnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaze primerjavo s starim štetjem. Zealjepbnt svetovalni odbor je iifcral Ujm* te* Um* slik um najboljfce barvan« »likata zbirka Je taka popolna, da je za vsakega neobhodno potrebna tekom vojne in po voJnL Vključeni ao nanaslednji zemljevidi: — »vet, Evropa (dane«), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne). Angleško otočje, Francija, Nem-OJa. Italija, Švlea, Hol&ndska, Belrfja. Švedska. Norveška, Ihuiska, Unija sovjetskih soeja-flntitnlfc republik. Bolgarska, Romunska, Jo»a-slavija. Grška, Albanija. Azija, Turčija, Sirija, Lebanon. Arabija, Vzhodno Indijsko otočje In Malajski polotok. Indija. Bonna, Kitajska, Japonska. Pacifik Jaina Amerika (severni del), Juina Amerika (Jnfnl del), Afrika. Severna Amerika, Kanada. Zdroiene driave, Mehika. O-»rednja Amerika in Zapadna Indija. IZ vseh Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja To atlas, ki som sebe pufirarUa. ima namen rešiti marsikatera nasprotujočo si vprašanja, ki nastnnejo w raznib taigofarib. Strani so skladišče svetovnega znanja in podajajo raa- sefcnoft eemlje, prvine »onPnepi sestava, pokrajine io Kiobofluo oceanov In jeaer. dolgost najdaljših rek In prekopov, povrfituo iiojftu rtmtb otokov io d«tkr*«t svetovnih gor*. Tu so otigo-vorl na mnojra dHnaSuja vpraftaoji. SEDAJ 40 centov po poŠti V URADU — 35 CENTOV 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N Y. departmenta za vojno varoeva-- nje in za prodajo vojnih, bon do v je določil, da naj tujerodne slrapine v državi New York kupijo, ozirosna podpišejo najmanj za 40 milijonov dolarjev tega vojnega po&ojila, ter da se fc« nakuP|p^ Pripada, ter da to" prlpad-100 malih tonpedmJi oolnov —™ , • . * j i w Kaq f c _ UZ 1 ^^ | ^beležijo in o tem tedensV poronaio na Treasury depart- dem redno odtegujejo pri njihovih plačah za nakup bondov v tovarnah in pri drugih delodajalcih Boradov za teh $1,200.000 mora biti podpisanih iz drugih in novih naših varov. Druga in zelo težavna ovira pa je to, da naJsi ljudje kupujejo svoje bonde pri mnogih različnih bankah in drugih zavodih t^r da te banke ki zavodi niso v vsakem sFučaju zmožne, ali pri volji natačno iavr-ševati navodila, ki so jih v tem ozira prejeli od Treasury departmenta. "Visi prodajalci bondov so namreč dobili nalog, da pri prodaji bondov ugotovijo, kateri narodnostni skupini ku- zadolžiti tudi to pot. Vprasa-nje pa je, ali se bo zadolžila pri svojih privatnih državljanih, ki imajo denarna sredstva na razpolago, ali pa si ga ibo izposodila pri bankah, to je, ali bolo privatniki kupili dovolj vojnih bondov, ali jiih bodo kupile banke. VJada seveda že-ii, da pride tudi to vojno posojilo v čim največji meri v roke širokih plasti ameriškega naroda in je zato izdala svoje obveznice ali bonde v tako majhnih zneskih (^enommacijah), da jih tudi najrevnejši sloji lahko kupujejo. Tako lahko1 torej vse jugoslovanske nasel-kupite band za $17.75 in čez 10, bine v naši državi od New Yor-let vam bo vlada vrnila teShjka do Buffala. $17.75 z obrestmi vred, skupno I Ni majhna in lahka ta nalo-$25.00. Isto velja za bcmde od ga, zlajsti ae zato, ker na ta $37.50, $75.00, $375.00, $750.00 račun ni mogoče uporabiti onih itd. Le redki so slučaji, kjer 10 odstotkov, ki se našim lju- sijajno izkazali pri zasledovanju in potapljam ju sovražnih podmornic in tudi drugih ■ ladij. Vsak tak čoln stane 400 tisoč dolarjev in 100 oolnov 40 milijonov dolarjev. . Vsaki skupini je bilo odmerjeno število teh čolnov, za kaitere naj preskrbi denar potom prodaje ^vojnih bomdov v času te kairtpanje. Za Jugoslovane v državi New York je bilo določeno, da naj presfcrt>e denar za 3 take čolne, to je, da naj kupijo za $1,200.000 'bondov v tej kampanji. Vključene so menit. Ta naloer se do s-pda.j ni to^rvn izvrševal in zato do sedaj Treasury dooartmeot ni zadovoljen z rezultatom, v kolikor se tičp Juspc^lovanov. Da bodo jugoslovanski kupci bondov v tej kampanji dobili popoien kredit za svoj doprinos je bil dan nasvet, da naj bi vsak 'kupec sporočil direktno lra Treasury department, tea koliko dolarjev boaidov je kupil. Tako dela tudi vee drugimi narodnosti, ^a informacija o-stane ta jnost ter se hoče uporabiti samo v ta namen, da. bodo -dobili Jugoslovani opravičeno priznanje za svoje sodelovanje. " Da pa bo posameznim kupcem in tudi našim organizacijam to obveščanje Treasury ( departmenta toliko lažje, bo v. tem listu stalno pri obče van po- J sefoen kupon, katerega naj vsak kupec i z reže, jyoolni in odpošlje na na-lov, ki je na kuponu. črtate]ji sk> torej prav reeno naproženi, prvič da v prihodnjih par tedni-b kupijo kolikor na jveč bondov mogoče in drugič, da o svojem nakupu ohfce-ste Treftsnrv departmient s tem, da se poslužijo tega kupona. WAR BOND PURCHASE ADVISE COUPON War Saving Staff U. S. Treasurv Department, 1270 Sixth Ave, New York, N. Y Sirs, this is to advise you that on (date).......... I (we) have purchased War Bond(s) amoutrting to $____ of maturity value as my (tour) contribution towards buying the PT Boats alotted to, the Residents of Yugoslav origin in the State of New York. C Respectfully,, Name . ....................... .............. Address -.................................... Note za KLAVIR •ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1,— * Breezes of Sprlo* Time of Blossom (Cvetni (as) * Po Jezeru Kolo * Tam na vrtni gredi Maribor Waltz ¥ S paraj Milka Moja Orphan Waltz * Dekle na vrtu Oj. Marička, pegljaj * BarCica Mladi kapetane ' * Gremo na Štajersko ŠtajeriS * Happy Polka če na tujem * Slovenian Dance Vanda Polka ¥ Židana marela Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko ptlMca ta mala . * Pojdi z menoj Dol b planine * Kadar boS ti vandrat Sel I^ZVEZEK 10 SLO-VENSKIH PESMI za pi a noiharmonJk o za $1. Po 25c komad MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naročite pri: Knjigami Slovenic Publishing Co. 216 Wert 18th 84. New York