T Write Us Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih ddavcevv Ameriki. IELEPHONE: CHelsea 3—1242 2na dan dobivate it C "GLAS NARODA." PO P06n NARAVNOST NA ff SVOJ DOM (M mM) <■ 90 ZA^^-JSL&O NAp^ja^K Entered as Second Class Matter September 21st, 1903 at the Past Office at New York, N. Y-, under Art of Congress of March 3rd, 1879. No. 48. — Stev. 48. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 28, 1 040—SREDA, 28. FEBRUARJA, 1940 Volume XLV1IL — Letnik XLV1II SPOMLADI ZAGRMELO? Nemška javnost pričakuje veliko ofenzivo v marcu BERLIN, Nemčija, 28. februarja. — Ko se bliža toplejše vreme in metec marc, ki je bil nemškim nacionalistom vedno naklonjen, prihajajo nad nemški narod in posebno na družine, ki imajo svoje očete na fronti, velike skrbi in v strahu se izpra-šujejo, ako bo Nemčija pričdla veliko ofenzivo na zapadni fronti. POMLADANSKA OFENZIVA — NEMŠKA STRATEGIJA Pomladan-ka ofenziva, katero je kancler liitler že pogosto omenil, jc že >tara in tradiejonaliia nemška strategija. To je potrdil tudi vrhovni nemški poveljnik general Walter vou Brautschitsch, ki je rekel, da le način napada Friederika Velikega prine-e zmago. Nemčija mora pričeti ofenzivo spomladi Vojaški krogi trdijo, da morajo Nemci, ako sploh namera-\ojo kako ofenzivo, pričeti veliko ofenzivo v marcu, ali ipa jo morajo sploh opustiti, in sprejeti angleško politiko gospodarskega zada vi jen ja. Nekateri iiuienja, da je Nemčija že izgubila .svojo najugodnejšo priložnost za ofenzivo je-eni, ko je bila njena armada mnogo močnejša kot |ui zavezniška. Nekateri pa. zopet mislijo, da so bili Nemci že tedaj prepričani, da Maginotove dr te ni mogoče prebiti in bi vsled tega bila vsaka ofenziva nesmiselna. Nemški narod pričakuje ofenzivo Splošni utis med nemškim narodom je, da bo spomladi o-fenziva. Iti vsa znamenja kažejo v to smer. Nekateri celo pravijo, da se bo ofenziva pričela 15. marca. Ta dan si je nemški narod izbral zaradi tega, ker je sedaj mnogo vojakov na dopustu, toda se morajo vrniti na svoje mesto do 13. marca. Nemci upajo na zmago Naj se zgodi kar hoče, nemški narod trdno veruje v zmago, kajti tudi Hitler je v svojem zadnjem govoru izrazil svoje prepričanje, da Ih> nemško orožje zmagalo in tudi vse časopisje izraža isto Inišljenje. Da tudi nacijski voditelji trdno verujejo v zmago, potrjujejo vesti, da fo v teku priprave za velikansko zmagoslavje. Umetniki so bili že najeti, da izdelajo okraske za slavoloke. Hrvatski zarotniki Pristaši dr. Paveliča so bili aretirani v zvezi eksplozijami bomb v več delih Zagreba. ZAGREB, Jugoslavija, 28. februarja.»— Tajna polieija je aretirala .'SO hrvatskih separatistov in jih olnlolžila, da so 'sklenili razbili Jugoslavijo. Obdolženi so, da so ščuvali ljud stvo k vstaji in so položili bombe, ki so se razletele na več krajih mesta. Policija je dognala, da so vsi pri-taši dr. Antona Paveliča, ki je bil načelnik ust a še v, ki so umorili kralja Aleksandra v Mnrseille.su leta 1934. Dva med njimi sla dr. Milan Bmlak in dr. Stjepan ISue, oba zaupnika dr. Paveliča, ki živi v Italiji. AretiraiH-i so veliki nasprotniki hrvatskega voditelja dr. Vladimira Mačka, katerega so ostro napadali, ker je sklenil s Srbi t-porazum ter so zahtevali od njega, da mora skrbeti, da bo Hrvatska popolnoma neodvilma. V soboto je v neki telefonski stanici eksplodirala bomba ravno v času, ko je bil ita-ljanski poslanik Bottai v Zagrebu- Poleg tega so se tudi na mnogih drugih krajih Zagreba1 razletele bombe, toda nikdo ni bil ranjen. Dr. Pavelič se ves čas od u-mora kralja Aleksandra nahaja v Italiji. Francosko sodišče ura je sodilo v zvezi s kraljevini umorom v njegovi nenav-zočnosti. MRYON C. TAYLOR PRI PAPEŽU HIM, Italija, 28. feb. — 0-sebni odposlanec predsednika Roosevelta, Myron C. Taylor je bil včeraj .-.prejet pri papežu Piju XII., kateremu je izročil osc4>no spomenico ameriškega predsednika- Ko je papež sprejel Roosevelt ovo pismo, so vsi drugi odšli iz dvorane in ostala sta sama papež in Taylor ter sta se razgovar-jala >'>'•> minut. Papež je izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad tem, da se predsednik Roosevelt tako zavzema za mir ter je naiprosil Taylorja, tla sporoči predsedniku njegove najiskrenejše pozdrave. Papež Pij XII. osebno pozna predsednika Roosevelta, ki ga je obiskal, ko je leta 1038 prišel v Združene države kot kardinal Pacelli. Ravno tako pozna tudi Tavlorja, kei* je pri njem nekaj dni stanoval, ko se je mudil v New Vorku. Med delavci in gospodarjem je treba pisane pogodbe ne soglaša z razsodbo, ki je bila svo jecasno podana v Chicagu. Produkcija letal WASHINGTON, D. (\, 26. februarja. — Ameriške tovarne so izdelale lani .'V715 letal za domačo privatno uporabo. Leto prej so jih izdelale samo 184:;. Podjeten vdovec BARI, Italija, 26. jan. — 74 letni Francesco Lenoei se je poročil danes z 1!» letno E-milijo Lascaro. Možak, o katerem pravijo, da je zelo bogat, je bil že enkrat poročen, toda zakon je bil brez otrok. Prva žena mu je umrla pred dvajsetimi leti. — Poročil sem se zato, — je rekel, — ker hočem imeti sina, kateremu bom zapustil svoje premoženje. Zvezno okrožno prizivno sodišče v New Vorku je včeraj razsodilo, da mora skleniti delodajalec z delavci pismeno pogodbo, ko so potom kolektivnih pogajanj določene v njegovem podjetju plače in delavski odnošaji. Edinole na podlagi »pismene pogodbe se za more pritožiti, če misli, da se mu kriviea godi. Art (Metal Const ruction Co. v Jauiestownu, X- Y., je delavski urad naročil, naj sklene tako pogodbo, česar pa družba ni hotela storiti ter se pri tem sklicevala na razsodbo nekega chieaškega sodišča. Zadevo so gnali »mI inštauee do inštauee ter jo slednjič priti rali pred zvezno prizivno o-krožno sodišče, ki je razsodilo delavcem v prid. V tem sodišču so trije sodniki. Sklep ni bil soglasen. Obveljal je pa, ker sta bila dva sodnika zanj. To bo za delavce velike važnosti, kajti v bodoče bodo imeli izid kolektivnih pogajanj črno na belem. Dosedaj se je delodajalec večkrat izgovarjal, da tega ali onega ni obljubil, kar mu pa vpriliodnje ne bo več moifoče. Proces proti morilcu Bivši rokoborec se mora zagovarjati zaradi umora tajnika nemškega poslaništva« — Dr. Engel-berg ni bil spolno normalen. KENNEDY SE VRNIL Na pamiku Manhattan se je podal proti Evropi Joseph P. Kennedy, amurfcki poslanik v Angliji. ( asiiikarjem je rekel: — Zaenkrat ni niti najmanjšega vzroka oziroma povoda, da bi te Amerika vmešala v vojno. N*a vprašanje, če si Anglija Ruski uspehi na severu Rusi z naglico prodirajo. — Viipuri je bil izpraznjen. — Skušali bodo prodreti finsko črto na zapadu Viipuri-a in zavzeti mesto iz ozadja. K IRK EN ES, Norveška, 28. prizadeva dobiti na svojo _ Ko so Fiuei izpraznili stran Združene države, jc od tKio\iocitmc se nisem prav »po- . Mjiio dosti zanimal za politi- lK,>loPJa- ko. i Rusi sedaj naskoku je jo nove finske utrdbe pred VTiiburi-jem. Na severni fronti so Rusi zopet dosegli velike us-pehe, ko «0 zasedli Petsamo cesto do Naustija, ki se nahaja na najjužnejšem koncu norveške meje, ki sega v Finsko. Po celodnevnih bojih je v plamenih vsaka hiša v Nautsi okrožju. ANGLIJA PRIZNAVA IZGUBE LADIJ LONDON', Anglija, 28. feb. — Winston Churchill, prvi Ioni angleške admiralitete, jo piiznal v po.-lanski zbornici, da *o nemške podmornice poškodovale dve največji angleški bojni ladji, nato pa je naznanil, da bo vojni mornarici v najbližji bodočnosti dodanih pot »©^ lioinib ; ladij po 35 tisodHk^ " Bojna luka Scapa Flow je bila opuščena C hurchill je tudi povedal, da je admiraliteta opustila Scapa Flow kot vojno luko, ker je ni .mogoče braniti. Naznanil je, da ,so bile poškodovane naslednje bojne ladje: oklopnica Hood, ki je največja bojna ladja na svetu, "čudežna bojna ladja Nelson, ki je zadela ob magne-. lično mino, in oklopnica Barki je bila torpedirana. ham. Vse tri bojne ladje se sedaj nahajajo v popravilu in bodo zopet kmalu dodeljene vojni službi. Izgube nem. podmornic Churchill je dalje rekel, da je Nemčija v sedanji vojni izgubila polovico svojih podmornic, je. svojo izgubo nadomestila samo z 10 novimi podmornicami in jih ima sedaj samo še 45- Neodvisnost Filipinov MANILA, Filipinsko otočje, 2G. feb. — Francis P. Sayre, veliki komisar za Filipine, je rekel, da bodo dale Združene države leta 11140 Filipinskemu otočju neodvisnost, četudi nekateri temu ostro nasprotujejo. Tozadevno poročilo je objavil "Manila Daily Bulletin.-' ZLATA POROKA mutaste dvojice V ponedeljek zvečer sta praznovala v New Yorku zlato poroko Sara in Alexander Goldfogel. Oba sta mntasta, in na proslavi je bilo navzočih petdeset mutastih gostov. Pogovarjali so se z znamenji. Sarah je povedala, kako je vzgojila svoje tri otroke. Ona jc stanovala zgoraj, njena mati pa spodaj. Predno je šla zvečer *pat, si je privezala o-koli roke vrvico, napeljano v materino stanovanje. (V je ponoči otrok zajokal, je njena mati tako dolgo vlekla za vrvico, da jo je zbudila. Lani je vršil tajniške posle |»ri nemškem poslaništvu v New Yorku 42 letni tir. Walter KngeH*erg. Bil je vesten delavec, \ splošnem pa ;prc-cej velik čudak. V Brooklvnu .';<- najel hišo s še-timi sobami, v kateri je sam prebival. Sosedje niso nikdar videli, da bi ga obiskala kakšna ženska, pač so pa zahajali k njemu moški. Ker ga ni bilo 4. iu 5. decembra v urad, je šel posla 111 ški uslužbenec |*ogledat, kaj je ž njim. Vezna vrata so bila odprta, v spalnici prvega nadstropja je pa našel dr. Engel-berga mrtvega 11a postelji. Oblečen je bil v spalno srajco. Imel je prebito lobanjo. V sobi so se poznali znaki srditega boja. Policija je natančno preiskala hišo ter našla v pisalni mizi slike najmanj petdeset 11a-nih moških, vsled česar je začela sumiti, da dr. Engelbert ni bil spolno normalen. Po dolgotrajnem poizvedovanju se je posrečilo oblastim izslediti 24 letnega Ernesta Ivehlerja, mla-lega rokoborca, ki je bil v športnih krogih znan po imenu Ernie llaas. Njega so videli večkrat v Engelber-govi družbi. v Po aretaciji je Keliler izjavil : Z Engelbergom sem se seznanil v neki telovadnici. Postala sva prijatelja ter me je povabil na doni. 1'sodnega večera sva precej dolgo cula, nato pa legla vsak v svojo posteljo. Ko se ponoči prebudim, opazim poleg postelje dr. E11- gelberga, ki me je začel nadlegovati z nemoralnimi ponudbami. Čimbolj sem se mu branil, tembolj vsiljiv je postajal. Ker se ga drugače nisem mogel iznebiti, sem pograbil nogometni kij ter ga udaril ž njim po glavi. Usmrtiti ga nisem nameraval, pae pa le o-niamiti, da bi mi dal mir. Ker Keliler nima sredstev, mu je sodišče dalo dva zagovornika in sicer bivšega sodnika Ilealv-a in Oberwagera. Izbira porotnikov je bila prvi dan precej težavna, ker je mel skoro sleherni kandidat vakšen predsodek proti Nem-"iji oziroma Nemcem. Martin je odstopil iz repub. narod, odbora WASHINGTON, D. C., 26. februarja.— Kongresnik Martin iz Massachusetts, republikanski voditelj v poslanski zbornici, je danes prijavil svoj izstop iz republikanskega narodnega odbora. Kot izgovor je navedel, da ima v kongresu preveč dela. 0 svojem koraka jc obvestil* predsednika repub-ikanskega narodnega odbora. Johna D. M. Hamiltona. Influenca WASHINGTON, D. C., 27. februarja. — U. S. Publi<-Health Service poroča, da j--bilo v tednu, ki se je končat dne 17. februarja 16,588 slučajev influence, oziroma 3f» slučajev manj kot jih je bilo teden dni prej. ZMAGOVALNA KRIZARKA SE JE VRNILA Ameriške bojne ladje v Cadizu CADIZ, Španska, 26. feb.— V tukajšnje ipristanišče je dospela ameriška križarka Trenton v spremstvu rušileev Diek-erson in Herbert. Poveljuje jim neki kontreadmiral. Ladje so dospele iz portugalskega pristanišča Lagos. Koliko časa bodo ostale tukaj in kaj je namen njihovega neuradnega obiska, ni znano* Velika množica ljudi čaka v ne kem angleškem pristanišču na križarko "Ajaz", ki Je z dvema drugima križarkama prisilila nemško okloonico 0Adn»iral Gr&f &pee" ,da se je poveljnika tri zatekla v pristanišče M ontevideo, kjer je bila na povelje svojega dni zatem potopljena, - wmmm 1 Wednesday, February 28, 1940 . ................... " ■— —« r M "GI^AS NARODA ^ 'PP 09 issupD ram DAI Year •DHOAXB AND HQUDAZt «LA« NAJIODA" IBHIU VSAKI 1>AK IZVUllAl HDII^ 1» POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ pla-CWKQ i^oauop. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je nMienjen za IZBOLJŠANJE LISTA. ----— - - ~ - _ i ~ —* JLEWISOVE NAPOVEDI ROJAKOM, ki nameravajo poslati svojcem v stari Tomovim denarna darila za piruhe, najvljudneje priporočamo naše posredovanje. Četudi so zveze z Evropo v teh časih precej omejene, so denarna izplačila točna in za današnje razmerje hitro in zanesljivo izvršene. Za dobro postrežbo obrnite se na — Potniški L O Primorske Vesti PESMARICA "Glasbene Matice*" Uredil dr. Josip čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Ejobite jq v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th SireeC New York, N. Y. Peter Na jubilejni konvenciji United Mine Workers, ki se je nedavno vršila v Columbus, Ohio, je rekel zn^iii delavski voditelj John L. Lewis: — Demokratska stranka se je izjalovila ameriškemu narodu. Sedem let je že na krmilu, (pa ni povoljno rešila niti enega najvažnejših ameriških problemov, ki so: nezaposlenost, nizek narodni dohodek, naraščanje na-1 rodnega dplga in omejitev -vnanje trgovine- Lewisovi nazori so natančneje pojasnjeni v mesečniku "(Gospodarski izgled," ki ga izdaja Kongres za industrijalno organizacijo. V uvodnem članku je med drugim rečeno naslednje: — Iz poročila zveznega rezervnega odbora je razvidno, da je meseca decembra lanskega leta dosegla ameriška indu-strijalna produkcija največjo višino in sicer 128 točk. — V deželi je še vdno približno deset milijonov neza-|)oslenih. Da bi ti 1 judje dobili delo, bi morala doječi indu-strijalna. -produkcija 150 točk in ostati na tej višini. To se pa ne bo zgodilo, pač bo pa produkcija v teku prvih treh mesecev tekočega leta tpadla za najmanj 15 točk. — Leta 1929 je bilo v deželi poldrugi milijon nezaiposlenih. Ako bile razmere le deloma normalne, bi število nezaposlenih v sedanjem času ne smelo -presegati dveh milijonov. — Vprašanje: Ali preti deželi nava, hujša depresija t— postaja čedalje tool j pereče. —* Dobra znamenja, ki govore proti depresiji, so našit dnja: Nakupna sila odjemalcev je še vedno precej močna. Dohodki ameriškega farmer j h so bili lani večji kot pa leto P0'iT*j« Vsled postave, Jki določa minimalne plače in maksi-l^vtiiu delovni čas, ter izplačil za javno zaščito bo prišlo več denarja v cirkulacijo. — Nadvse »slaba znamenja so pa naslednja: — Produkcija jekla, ki je že pdnekdaj najboljši toplometer za ameriški hizuis, "bo padla iv prvi četrtmi tekočega leta. Meseca jaguarja in februarja je prodaja avtomobilov nazadovala. Dežela se je nadala, da bo prodala ogromne množine surovega olja in železa, kar se pa ni zgodilo. Najbolj usodno znamenje je pa uazadovanje privatnih investments. f Takega mnenja je Lewisovo glasilo, dočim so industrijalci prepričani, da je sedanji zastoj le začasen pojav, da se ]>a v splošnem bližajo deželi izredno dobri časi. Zaplemba konj na sejmu Tihotapstvo ob mejah je bilo vedno razvito in noben u- -tojm' hiše. To se je zgodilo <;1> 4.30 zjutraj., Porušene so tri hiše in nesreča je zahteva-a 11 mrtvih. Žrtev bi bilo še več, .če ne ®>i bila tretja hiša prazna. Lastnik >e je hotel v kratkem naseliti v njo, kar pa se je na srečo zavleklo. Smrt pod avtomobilom iKatarina Puf?ac iz -Dekanov se je pripeljala v mesto na kolesu. Pred karabiuersko kasarno ji je prršel nasproti težak tovorni avto. V hipu se kolesarka mu ni mogla umak ---— j niti. ker se je to zgodilo tako t„* i ii„ n * i c? • i ,,'na^lo in je zaradi tega z«*uibi-tuto della-Providenze Sociale , . *. . ,, .... c^i . ...... la ravnotežje ter padla s buck- Ob prevzemu so zastopniki fa-1, „ i i i . « x . . sla ravno pod kolega troka. bo- Od^ejefc PUBLISHING Company; 216 Wast 18th Street, New York, N Naslednjo izreke o ljubezni sem »posijel iz spisa modrijana, ki je živel pred več .^to leti. — Kjer je zares ljubezen, je ni mogoče dolgo prikrivati. Kjer je pa ni, je ni mogoče dolgo hliniti. — Ljubezen beži oil onega, ki jo išče, ter išče tistega, ki beži .pred njo. • — Na svetu so ljudje, ki bi se nikdar ne zaljubili, če bi nikdar ne slišali govoriti o ljubezni. — Kako je mogoče sj>ozim-ti začetek in konee ljubezni' .. . „ Ko začne človek ljubiti in ko kl lloee kraljica ostati. neha ljubiti, je čudno nemiren,! "P brio> kadar je sam. ,prestolne govore je mo/u zelo zen sta bili ob isti uri rojeni, vendar ima ljubosumnost daljše in bolj žilavo življenje ka kor ljubezen. — Mati. si dvajset let prizadeva in trpi, da vzgoji svojega sina -za moža. Ko'lnu je dvuj set let, pa sreča mlado dekle ki ga še prej kot v petih minutah izpremeui v zaljubljenega norca. Nekateri zaljubljenci imenu jejo svojo izbranko: — Kraljico mojega sreq. Fes je nekakšna kraljica, pa tudi po poro- — Ljubosumnost rn Ijribe- težko poslušati. Tisto, kar je sporočil moj . - ------(prijatelj Bukovinski v "Pltts- Iburškem kptičku*', me je zelo nu pri Trstu. . V 50. letih je presenetilo, bila glavna voditeljica.narod-, Iz srca! mu želim, da bi mu nega in prosvetnega gibanja bilo v novi službi bolje, kot med slovenskim zenstvqm in mu je bilo v dosedanji ter u- da bo ta zavod za pravičnejše postopanje iz delavci, kakor krep ga ni mogel zatreti. Je j ukinjena Bratovščina. Prav to riskanten, pa tudi nič manj tako so obljubili ,da bodo pri-dobičkanosen posel, ki se ga jejtegnili k delu sinove starih ru- ši stičnih sindikatov obljubili,■ - .. . ' ^ to Do^ebno v Tr«tn v nni . '■"V "'.v. \ }" d« hn fa 7,vn,l ™ »rnviLsJ!^ nesreeo opazi! m takoj |lu eo.n° * j?p * 1 an» pam, *a bo z^ eitatelje "Ula- nstavil avtomobil, toda bilo je že prepozno. Katarina Fugac ie ležala mrtva pod zadnjimi kole- i. zelo pogosto poslužuje obmej-1 darjev in da bodo plače povi- iti • m 110 prebivalstvo. Glede na raz- šane. zlasti z dokladami zaJi: . je lvlanca niere je tudi na Primonskem J družino, ki je doslej niso po-tihotap>tvo precej razvito in j znali idrijski rudarji. Seveda niso redke, često prav roman- bo ča- pokazal, koliko je res-tične vesti o tem. Tihotapi niča na teh obljubah, se vse, kar se lahko in dobro proda, pa naj bo to kava, tobak aH kaj drugega. Najbolj dobičkanosen pa je seveda posel s konji, saj igre neredko zaslužek v tisočake. KAKO SE JE ZAČELO . . . V svoji knjigi "Mein Kampf" (Moja borila) piše Adolf Hitler: "Meseca oktofcra 1919 se je vršil naš prvi sestanek v Eberlbraukeller-ju. Razpravljali smo o brestlitovski in ver->aillski mirovni pogodbi. Nastopili so štirje govorniki, med njimi tudi jaz. Jaz sem govoril nad eno uro. V dvorani jih je fcilo nekaj, ki /liso soglašali z nami. Pretepli smo jih*4 in vrgli pf stopnicah. . Tega načela se naciji tudi danes, po xlvaj.se ti h letih, dosledno drie. . ' >n-f Nobenega ugovora, nobene kritike ne prenesejo. iHatega, Ip ne soglaša ž njimi, pošljejo v ječo ali v kon* eentracijsjko taborišče. iSiovenJKu-Amerikaoski Koledar izdaja uredništvo Ola-»a Naroda >' pouk in razvedrilo svojim čitateljem. Malenkosten dobiček, pri tem je porabljen iaključno le za izboljšanje O las Naroda. Večina čilateJjev to vpočteva in so ob zaključku leta na^Lo segli po njem, da nam jih je z ozirom na velijo naklado ca sedanje namere, ostalo še 300 uvodov. Kdor gp lioče imeti, prosimo, da ga naj zdaj naroči. Cena je 50 centov. Pošljete lahko svoto v znamkah po 2 oz. 3 cente, ako bivate v Združenih državah. (Sežanski živinski sejmi so znani daleč naokrog radi svoje živahnosti in velikih kupčij, kamor pripeljejo ljudje od blizu in daleč dosti živine, predvsem konj. Nedavno je bil v Sežani zopet tak sejem, kamor je 'bilo pripeljano na prodaj par sto konj. Tega sejma se je oblast poslu žil a za svojo kontrolo. Ko je bil sejem v največji razgibanosti, so se pojavili organi finančne straže, ki so zaplenili vse konje brez iizjetije in popisali njihove lastnike. Tudi^ po vseh |cestah in potih, ki vodijo v Sežano so bili Tia preži financarji l^i so spotoma plenili vse konje namenjene na sejem. Konje je oblast seveda pridržala in iih vrača lastnikom le proti izkazilu uradne listine o poreklu vs-ake živali. Na ta način upajo oblasti, da bodo prišle na sled krivcem in tihotapcem konj. Ta ukrep je brez dvoma zelo premeten, je pa vprašanje, cV bo kaj zalegel in ali se trgovina ne bo opravljala še naprej samo Še bolj pre-vidno. . BRATOVSKA SKLADNICA V IDRUI. , (Idrijski rudnik, ki je bil doslej državni, je kakor znano, prepeil v roke dnižbe "Monte Amiata" talfo da so sedaj vse .^ivosrebiw rudniki v Italiji pod isto upravo. Italijanski listi si obetajo od te izpremem-ja? nov razmah idrijskega rud-nika. 2 s pjcguos^m rudni-ške uprave na omenjeno družbo je prenehala tudi obstati "Bra-tovska skladnica." Prav v tem pogled« pa prerokujejo itali-jjsn-ki listi v^čj^ t koristi za delavce. Skladjijo^ ie v zail-njib Jetib. plaoev^Ia delavcem pomanjkanje premoga v Švici 2$. feb. -ite^n ta m w t a^ru^, ^ rte. bo ostala v veljavi 1 I mrtvih je povzročil plaz v Čedadu fV Čedadu se je prve dni te-eta leta zgodila strašna nesreča. Velik zemeljski plaz je v mestu zasul tri hiše. V bližini znamenitega 4 Hudičevega mostu* na desnem bregu Nadiže se je utrgalo 1200 ton zemlje in kamenja, ki se je z velikim tmščem navalilo na spodaj Bartolova Dne jan. je nenadoma na svojem domu v Ljubljani umrla eminentna kulturna delavka Marica Bartol-Nadliškova. Zadnje čase je 'bolehala, vendar pa nihče mielil, da je že tako na koncu in njena smrt je vse iznenadila. Pokojniea >e je rodila v Trstu 10. febr. 1867 in bi torej letos obhajala 73-letnico življenja. Po rodu je bila iz znane Nadliškove rodbine. Učiteljišče je dovršila v Gorici in po-zr.eje je službovala kot učiteljica na Proseku in pri gv. Iva- mladosti je pridno čitala vso sa Naroda" še dosti lepega in prozo in poezijo ter je pozne zanimivega napisal, je tudi *ama začela pridno de-j V splošnem pa ni hujšega na polju, svetu, kot je enakomerno živ- 1 o vat i na kulturnem S svojim delom je stopala ved- ,».• . Ijcnje. no 'bolj v ospredje m je posta- i /,iA1. t , . . la tako slavna brnlitc jica na-'J!9^ .P°.,rebuje "T ..-odnosa prosvetnega iivtja ^ 'TO^mbn ki so 40 let garali pod zemljo, jpes^čoe pokpjniue od 150 do 1700 lir. Imovino in posle Bratovščine je prevzel "Iftsti- TTmrrr TA FONOGKAF8KB — PfSte cmSk. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA Ustanovijeut 2. »i>rila ISiM., inkorporlraua 11 januarja 18»8 ▼ državi Illluuis, s sedežem ▼ mestu Joliet. Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Glavni urad v lafrinrm domu: 508 No. Chicajo SL. Joiiet, IIUdms. SKITNU FKEAIOŽENJE ZNAŠA NAU $4,450,09« SULVENTNOSTV. iS K JHDMOTE ZNAŠA lli>.80% K. S. K- Jednota ima nad 35.000 tlanov in članic t odraslem in mladinskem oddelku. SKIJL'NO ŠTEVILO KRAJEVNIH DBUTEV 18C SKUPNIH PODPOR JE K. a K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 46.-LETNEGA OBSTANKA OKROG $7.600g»00 GESLO K. S K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD r Ce se hočeš zavarovati pri dobri, poSteni in solventni podporni orKatiiznciji. zavaruj se pri Kranjsko-SIovensIU Kaioliiki Jednotl. kjer se lahko zavaruješ za smrtulne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni lu onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema ▼ svojo srčno člane ln Članice od 16. do 00. leta: otroke i« takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruje« se lahko od $250 do (TiOOO posmrtnine. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. «e otroci laiiko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni i»risi«vek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15<- za razretl in 30e za razed.'In ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem naraSča. V slučaju smrti otio ka zavarovanega v razredu "A** ae plača do $450.00 In zavarovanega v razredu "H" se plača do $1000.00 posmrtnine. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko sa $J.(X); $1.00 in 50c na dan ali $5.00 m teden. Ahwk-u* primerno nizek. K. 8. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših trat Hrt-ruvanja. • Člani in članice nad 6U let stari lahko u rej mejo pHoadajote Jlna reservo izplačano v gotoviul , Nad 70 let stari člani lu člaBlc« so prosti tsek —dnljatO mentov. Jeduota Ima svoj lasten lisi "Glasilo K. S. R. jMUote", ki laftt ja mi krat na teden v slovenskem lu angleškem jeziku lk katereg* dc-biva vsak član ln članica. Vs«k Slovenec in Slovenka bi moral(a> biti zavarovan(a> vrl K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. 0» ie nisi Bu alt člani«-* te mogočne in bogate iiodporne organizacije, imtrudl se ln pristopi takoj. V vsaki slovenski naselbini ▼ Zdruienih drlavah bi moralo biti druStvo, spadajoče b K. S. K. Jednoti. Kjerkoli ie almate druitva, In je k k »J katoMffkl podporni organizaciji, ustanovite oseb v starosti od 16. do 00. In navodila piiite na glMvnsga tajnika: NO. daljna po. ^oun. ILLINOIS prilled slovenskim ženstvom v Trsta. Tjeta 1897 je s skromnimi -ilami ustvarila prvi slovenski ženski li«st "Slovenko" in s tem pritegnila k delu za ženske pravice širok kroir po-boraic.. Rarlotova je bila ena najnaprednejših pobornie za ženske pravice, urednica številnih «Iovenskiii listov in celo pisateljica množili elankov in Ispisov. Napisala je vrsto povesti in slik yl tržaškega pred mestja ter iz učiteljskega življenja. — Posebno pa >e je zanimala za imsko slovstvo, o katerem jo inno^o napisala v Jistih. Pole.^ tosja pa je bila dobro podkovana tudi v francoskem. italijanskem in nemškem slovstvu. V mladosti je zastopala romantično smer, potem pa se je preusmeril i la v realizem. — Njen po«rreb je i)il 5. jan. t. 1. in je pokazal, koliko je bila pokojniea priljubljena. Na grobu je govorila Mrnka Goverkarjeva, ki je orisala njeno življenje. DVA DRZNA VLOMA. . .Nedavno so vlomili doslej neznani "zlikovci v trgovino tvrdke Sket v Ilirski Bistric.i. y pritličju >o trgovski lokali, v prvem nadstropju pa ima lastnik stanovanje. Tatovi so vdrli nazelosprete ti. j SDTJ vdrli na zelo spreten način na •zadnji strani poslopja skozi zamreženo okno v pritličju. Delo rso opravili z veliko spretnostjo in previdnostjo, kajti nofbeden ničesar ni opa-zil celo hudega psa čuvaja, ki ga ima lasinik priklenjenega na zadnji strani poslopja, so prevalili, da nevarnosti ni opazil, po vsem tem sodeč, so morali ibiti na delu zelo izvežbani in izkušeni tatovi. V trgovini so pofbrali ves denar, ki so ga na-jšli v »blagajni poleg te^a pa .odnesli tudi precej blaga, tako da je tvrdka poškodovana približno za 10.000 lir. Isto noč so tatovi vdrli tad i v trgovino Josipa Hrešcafca. ki ima svoj lokal r^viio nasproti Sketove ti^o.viue na "drugi strani glavnega frgii. Pri svojem delu so bili še rnjRnirancj-si. Prevrtali so namreč zid tik pod izložbenim oknom. Ka srečo denarja xiiso naali ker ga je lastnHc najbrž kapi drugam ^pravil, odnesli pa so le nekaj malega fclaga, talco da je škoda le neznatna, ter se jim delo ni splačalo. i-. ' * izpreuieiu-na bo lje, je lahko zadovoljen. Rutinsko delo človeka prej ali slej otopi in ga naposled živčno uniči. Primerov za to nj treba v daljavi iskati. Znan mi je slučaj železniškega delavca, ki je bila kom-pauija usmiljena ž njim ter ga je po neki nesreči obdržala v službi. Plačali so mu toliko, da je imel -za skromno življenje. Njegovo delo je bilo povsem preprosto. Ko se je lokomotiva ustavila na HK>staji, je vzel v roko težko kladivo, ter ž njim potolči na vsako kolo. Na vprašanje, čemu dela to, je odvrnil: — To delo vršim v.e i>ctiii-dvajset let. Danzaduem, tudi o praznikih in o nedeljah. Ko sem nastopil službo, so mi povedali, čemu je to potrebno. Toda od takrat je že dolgo, dolgo. Tako dolgo, da >em že pozabil, zakaj je treba udariti s kladivom na vsako kolo Danes je v listu poročilo o niutastih zakoncih, ki sta praznovala v ponedeljek v New Yorku zlato poroko. Nedavno sein čital o naslednjem slučaju: V pogrebuikovi kapeli se je vršilo izredno slavje. Tisti, ki je 4ežal na mrtvaškem odru, je bil vse življenje jnutast. Petdeset, prijateljev, članov kluiba mutcev, je prišlo poslovit se od njega. Predsednik je z gibi .prstov povedal žalostno usodo ppkoj-nika. Bil je e^lini član kluba, ki ni mogel dobili gatinja leta nobenega dela ip zaslužka. Slednjič so mu vendarle preskrbeli ."službo": pobiral je stave za konjske dirke. Tri dni pred svojo smrtjo je šel na dirkališče ter stavil vse svoje borno premoženje jia konja, o katerem ni nihče slutil, d<* bo zmagal** r^ ^Toda iqtfgov konj je" prvi dospel na cilj. To je mutca tako razburilo, tja je skušal od veselja pognati iz sebe. Pri tem se je prenapel, počila mu je žila v grlu, in se presno je dospel k njemu zdravnik, je izkrvavel. ttofcl jeno slavo — štiristo dolarjev, — so iporabili za nje- Zf>S Pflgrefe- - . t OLII VllDDr«R«vM Wednesday, February 28, 1940 NAM^TNUC ICACTAD. GQVERNERJA SLOVENE (YUGOSLAV) DAILV ■_____ ' ■ VA—' KANADSKI LETALCI DOSPELI V ANGLIJO Kanadčani bodo ak$j uvrščeni v razne zrako-plovne oddelke. — Koliko jih je dospelo, poročilo ne omenja. — V Kanadi bo vsako leto izvežbanih trideset tisoč letalcev. . LONDON, Anglija. — V po- bodo jprideljeni letalom kot nedeljek jc dospel v Anglijo prvi oddelek kanadskih letalcev. Koliko jib je d o-pelo in s katerim pa mikom, jx>ročilo ne omenja. Jtcčeno je le, da tekom vožnje niso imeli nobenih ne-prilik in ua jih ni nadlegovala nobena nemška vojna ladja. Kakor znano, je Kanada vež-•bališče za angleško letalsko službo. Vsako leto bo izvežbanih v Kanadi približno trideset tisoč vojakov, ki bodo za strelci in opazovalci. Istočasno je angleško zrač-uo ministrstvo naznanilo, da so vprizoriii angleški letalci več poizvedovalnih poletov nad nemško obal jo. Prejšnjo sredo in četrtek so obstreljevali nekaj nemških ladij. VprLzorjen je bil tudi polet nad ozemlje bivše čelioslo-vaške republike. iS tem so Angleži dokazali, da jim je kaj lahko napasti slovite Škodove munieijske to mogli vršiti pilotsko službo ter varne pri Plznu. Vboiloče do dobival na dau osem unč zelenjave namesto dosedanjih šest. Kdor se bo naveličal kave in čaja, bo dobil unčo čokalade. Novi jedilni list je sestavil Narodni raziskovalni odbor. Te jedi so določene ■za kanadskega vojaka tekom vežbanja. Ko bo poslan preko morja na evropsko bojišče, bo njegova hrana seveda še bolj izdatna. ST. LAWRENCE NAČRT ZADEVA NA ODPOR V Albany, glavnem mestu Jržave New York, se bo vršilo danes veliko protestno zborovanje proti nameravanemu St. Lawreuee-prekopu. Tehniki in strokovnjaki za mednarodno pravo bodo načrt podrobno proučili, kajti in je Vil ves navdušen-za Finec. Najbrž je mislil, da bo kot kam laski vojak poslan Fincem na pomoč, in bo imel priliko boristi se z Rusi. MENA2A KANADSKIH VOJAKOV Vbodoče bo dobival vojak boljšo in bolj razno-lično hrano. — Namesto mesa bodo enkrat na teden ribe. UTTAVVA. — Kanadski vo-.sto čcšpljeve mezge bodo dobi-jak se ui mogel nikdar prito-jvali sem pa ta m med, koruzni že vat i, da dobiva premalo lira- sirup ali molases. dokazati, da bi zamogla Kana-jnado v vojno, vaša dolžnost je da vsled Welland-prekopa In'pa, da jo potegnete iz nje! Napa vsled dejstva, da se nahaja pravite čimprej konec krvave- OD VSEPOVSOD ustje St. Lawrence reke izključno na kanadskem ozemlju, kontrolirati vse parobrod-stvo na novi vodni poti. Ker je Kanada v vojni, se bodo nasprotniki načrta sklicevali na tristo milj široko nevtralno cono ter skušali dokazati, da sedanji čas ni primeren za uresničenje načrta, kateri je bil že dvakrat zavrnjen, namreč leta 19*J9 in 1932. mu klanju! Glasujte za komuniste, glasujte za mir! Plakate sta izdelala Harry Binder in Saunders. potem si' pojavijo vnetja v za-letku sapnika. Pri lahkem poteku bolezen že po nekoliko dneh uplahne, v težkih prime- SIMFONIJSKI KONCERT. V torek. .">. marca bo v Metropolitan Opera House, 39th ne, večkrat je Ibilo pa slišati pritožbe, da je hrana preveč enolična. Temu so pritrdili tudi zdravniki in izvedenci za prehrano ter v tem smislu sestavili več predlogov, katere je kanadski department za narodno obrambo po možnosti \po-števal. Na jedilnem seznamu je bilo sedemnajst stalnih jedi, katerim so pa v svrho izpremem-be še nekatere dodali. Za kanadskega vojaka je določenih štirinajst unč moke, zabelo, sladkor in peeivni prašek, da lahko kaj drugega speče. Namesto enega funta mesa dnevno bo dobival kanadski vojak le po štirinajst une mesa in enkrat na teden štirinajst unč ribe. Kdor bo hotel, bo namero treh unč slanine na teden dobil t'enpljeve mezge (jama) so tri uniče suhega svinjskega me-vojaki že prenajedli. Name-jsa in štiri jajca. Komunistična agitacija v Kanadi OTTAWA. — Tukaj so aretirali nekega vojaka, Jnekega uradnika in nekega časnikarja ]>ou obdolžbo, da so širili komunistično literaturo. Aretirani so bili: časnikar Harry Binder, ki je organiziral komunistično stranka v vzhodnem delu Ontarija, njegov brat Louis, ki služi kot vojak .pri kanadskem poročevalskem oddelku, ter Roy Sounders, uradnik finančnega ministrstva. Kot znano, se sedaj bije v Kanadi hudi volilni boj med konservativci in liberalci. Pristaši obeh strank neumorno a-git i rajo za volitve, ki se bodo vršile sredi prihodnjega meseca. Binder pa ni agitiral niti za liberalne, niti za konservativce, pač pa za komuniste in sicer s pomočjo plakatov, ki so imele sledečo vsebino: Doplačilo na ameriški denar OTTAWA, Kanada, '2ii. dee. Na pritožbo turistov je kanad. vlada odredila in naročila Koval Canadian Mounted Poliee, da takoj nastopi proti trgovcem, ki se branijo plačati 15 odstotkov za ameriški denar. Kršitelja postave bo zadela zaporna kazen enega leta in ifciOOtl globe. PREMAKLJIVI PROTIZRACNI TOPOVI v*****1" kanadski obali »o postavljeni protizračni topovi, ki »o naloženi na trukih in prav lahko prevažati. Pacifistični spisi zaplenjeni WINNXKPKti, Kanada, JG. februarja. — Policija je zaprla dva moža, ker sta v severnem delu Winnipega razdeljevala iprotivojne spise pod na slovoni Volilni oklic komunistične stranke." NIC JASNEGA GLEDE POSREDOVANJA (Kirkland Lake, Ont., Can., 28. fdbr. — Nič še ni znanega, kdaj i=e bo sestal posredovalni j odbor zaradi spora med upia-j vo Teck -Hmrhes Mine in njenimi delavci. Odbor ibo sestajal iz treh članov, od katerih sta bila dva že imenovana in sicer J. T.. FRANCOZI ZAHTEVAJO NAKAZNICE ZO ŽIVILA. . prognoza zelo neugodna. IPogostoma slišimo, da je in-fluenca v zvezi z letnim časom. To je pa le do neke mere res. Po statistiki. Ki obsega 1 27) epidemij, jih je bilo -amo .">n v|M» na polotoku Krimu prvič iz-zinkkem času. M* ^pomldai, Iti >ledili petrolej. novih predmestjih mesta Slodoste, ki leži na jugovzhodu j>olotoka, pro- PETROLEJ NA KRIMU. 'Kakor poročajo iz Moskve. poleti in 24 jeseni. 'Povzročitelj influence dospe skozi usta. in nos v organizem, dira petrole j \Yj globine 12H m. in sicer po navadi z izloči nami Neki vodilni rnski geolog, ki bolnikov, kj trpijo običajno jjf' |K»tn»lej odkril, je mne-zavoljo izločevanja zlasti sko-«1« T»»i"*okn-KrfitMt zi nos. Pasebno rahlo oboleli.; ^ nadaljnja izdatna ležišča ki utegnejo opravljati svoje i -h*zni. Pri tem gre za pravo influenco, ne za razna obolenja ki jih razumemo pod besedo "hripa." Pravo ali epidemič-no influenco po\*zroča jx>seuin»r. odkril nove bacile, ki >o sposobni uničevati povzročitelje človeških bolezni. S poskusi je ugotovil, da ubija novi bacil v kratkem času. posebno mnogo puevmokokov, povzročiteljev pljučnice. . Pri praktičnih poskusili z živalmi je DiiImis bele miŠj o-kužil s stotKsočkratno smrtno količino puevmokokov. a ži« vali ^o vendRrle ostale žive. ker jih je istočasno cepil z novimi baciii. Ta čas dela poskuse z ljudmi. POPIS USNJA. \ »sredini decembra so po \seli trgovinah v Trstu in na deželi izvršili |>opis vsega usnja za podplate. Hkrati je bil izdan ukrep, da se do>lej lahko prosto prodaja le črno usnje, medtem ko je za prodajo podplatov potrebno posebno dovoljenje. S tem ukre pom s0 prizadeti mali <>- brtniki, ki živijo predvsem od pospravljanja obutve, ker >o jim izdelavo čevljev itak že zdavnaj prevzele velike tvrd-ke in tvornice. ADVERTLSE IN GLAS NARODA* (Wednesday, February 28, 1940 Vaški Apostol Spisal L. GAN0I1OFER; za "Glas Naroda" priredil X X. ======== 60 ========= "Nekaj mi je »c ostalo, ^aino nekaj. Delati bo treba, pridno delati. In delal bom." tMi>lil si je namreč: Tako bom moral delati, da bom vsako leto zaslužil sedemdeset goldinarjev in jili doložil k Naniiii najemnini. w'ln i?ospod ičiii Katarini moram odnesti stol. Zdaj se j*« pu mendar fimež že porušil." , IMirno se je jiretegnil, kajti njegovo prazno življenje je rope t dobilo s vrln» in smoter. Tisti, ki je Speli v Zagorju kaj dolžan in mora nest i >to! gospodični Katarini, ne sme držati r<>k križem. Kako bi se mogel kak človek takti spozabiti, da bi >o vdajal trpkosti svojega srca? (Počasi se je bližal Peter vasi. Sklonjen je bil iu roke *>•» mu mahale kot da bi ne bile njegove. Ko je dospel v svojo. j Ki firnežu zituda4ajočo kamro, se j«* moral zasmejati. Na cknu j«* ležala velika črnovezana knjiga. . "Tako! Tako! Blagor ubogim na duhu. Seveda. Dobro znam. Mogoče je v nji tudi kaj o uboirih na srcu." je hotrl seči |n» knji.iri, ko je opazil stol gospodične Katarine. S treso'imi prst i ga je začel otipavati. "Da, fimež se je že posušil.'* Z \ -rfi strani je motril ogromnost svojega umotvora. *MUspedična Katarina ga bo v^ela." Dvignil ga je ti*r por^tdil s tako silo na tla, da s«* je eela hi^a stre-la. **^\eta Deviea" se j«- ogla>il na hodniku ženski glas. 1>< k!a je |»ogledala v kamro. "No, kaj si spet enkrat doma, pokora ."' Zaloputnila je vrata ter jezeč >e odšla v kuhinjo. Na stopnimli je zaslišala korake. Bil ji' Koiuan. Zjutraj se je bil priplazil ves zaspali ter se zakleni! v jvojo sobo. Dolgo ga pa ni bilo na spregled. Očetovega juri«« janja ni slišal in ni slišj l dekle, ki ga je klicala li kosilu. J^).; i ee, ki ga je krvavo potreboval, je \sega oživit. Mirii «o mu zbistrile \\ ko je stopal po Mopnieah, je bil sličen ( dolžne ženske. Cena $1.00 OPOMBA: Knjige označene z v platnu vezane. ~ sot zanimala! (;oknjo knjigo lahko naroČite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 21c WKST lKlli STBKET NEW york, N. y. vem. kaj mi je storiti" "•Jed sem ti pogrela. "Ali je oče doma A i boš jedel! * * je vprašal Komati obotavljaje. 4 4 ZAJAMČENO'' MOŠKO POTOMSTVO. '.M eh ieani polagajo veliko važnost na to, da se jim rod nadaljnje z moškim potomstvom. Na ta način je neka tvrdka pred kratkim naplavila sijajne kupčije, ko je spravila na trg pripomoček, ki naj l«i jamčil za to, da bodo matere rodile dečke. Medicinska kontrola je r-e-veda ugotovila, da ta pripomoček. ki so ga prodajali v velikih steklenicah za drag denar, nima prav nobenega učinka na organizem mater. Na- na nemških mejah, tu ne pri-vzlie temu »o bile Mehičanke, | liajajo v poŠtev, ker bi pozimi kakor se to običajno dogaja, j izginili pod visokim snegom, za vodico silno vnete. Oblasti j Uporabili so zato visoke mej-p:i niso mogle napraviti niče- ne droge. V razdalji po 5 mesar proti temu. kajti na stekle- trov stojita dva takšna droga ntcali so bili razločni napisi: in točno v njiju sredini poteka N *\No, j»a priuesi kosilo." Kako stanoviten je naenkrat postal njegov glas. "'("'c je človek ^it, je dobro. Pa le hitro se obrni! Mudi se mi." Stopil je v sotbo. Naglo je pometal v se, stopil na cesto ter bi .se skoro zaletel v očeta, '"Tako! Torej si se prespal, a!" ga je vprašal lievoljno. "Da. Dobro sem se naspal. Zdaj imam še eno ]>ot, ki je ne smem odlašati Ko rc vrnem, ti bom nekaj jjovedal." Starec je gleda za njim. "Kes sem radoveden, kaj mu roji jN> glavi." fTako s,, človek moti o ljudeh. Ko je stari Valdliofer zdvoniil o razumu svojega sina, je bil Roman prepričan, da ni •:»il še nikdar prej tako pameten. Nikdar prej ni še ubral ♦ako pametne j»oti. Fn kako lepa se mu je zdela ta pot. Vsak kamenček mu je ugajal, vsak |jonižen grmič. Dosjievši do nekega gotovega prostora se je pomembno za.- m ial. Pomakni' si je klobuk na tilnik in začel polglasno govo iti: " Iteci I -)lo, kamor te volja! V srečo ali nesrečo." Nekatere ln'sede se čudovito primejo srca. "V srečo!" H«'.man je odkimal. "Sreča dela dolge korake. Za njo!" Ili i r«* ji' ji- stopil in > 1 »i ] kmalu na t&avdamerjevem dvorišču. 'Miliol je e'ustil vir/, ki je bil ves blaten od vožnje v so-Sedll'o vas. Opj.zivŠi mladega Valdhoferja. se j.- delal kot da g.i ne vidi in je o«išel v skedenj. • Roman ie |M»gledal skozi D kri o v sobo. Tako krasna s'^ka domačega mini Mati in hči pri delu. Ktnvda merica * velikimi naočniki na šiljastem nosu je strigla svilo, iz kakršne delajo |M»ročne predpasnike. Julka je V 'Ai\ začet niči svojega imena v rob platna. Zdelo se je, da je *!«' I k* volje. Igl.j je namreč od ožila ter z zobmi pregrizla jdečo nit. " Fi! Na koga drugega zlivaj sVoj žolč. ne name. Kar n skuhala, to iimrš! Prej bi nmra'a misliti na to. Zdaj je prepozno.** Gotovo bi bila mati svoji hčeri še kaj drugega povedala, če bi^ bas v tistem Iiipu ne vstopil Konirn.. • Ženskama pri mizi se je zdelo, kot da je udarila strela iz ja - m-ga. Starki je obtičala beseda v grlu, škarje pa v svili, dinim je .lulko spreletavala zdaj rdečica, zdaj bledica. ♦\fltdi Va'ta. Iu kar smo v redu zvezali, jr t' "ba tudi v rcilu -razvezati. Ja, &ta vda merica! Zdaj se je vse nekimi čudno zaobrnilo. Moj dogovor z vašo Julko . . .** Na i »rej ni mogel. » Kajti fctavdnmerica je že imela škarje v rokrli ter je planila izza mize. . "Žeškrišč!^ Tak pozdravljen, no! Pa ravno danes te je prim slo! To je pa res ugodno nakjučje. , Že od jutra tem na neravala iti k tvojemu očetu!" Nj« n .glas je bil sličen klofmtcu, ki «ra žene veter. . "Kako pa. keko pa, uekolik<» drugače se je zaobrnilo,*' b* je hihetala. "M:.ramo pač spraviti stvar v red. S teboj z Julko, ja! Moj nečak v sosednji vasi, saj ga pozngš, kaj jte! Seveda ne bom rekla, da je prav mlad. pa je prijeten človek. Pa denarja ima. ej, denarja! Ženi se 1h> dobro godilo pri njem! Je vdovec, da veš." {Pomembno se je tu jala. "Ga je že prva obrnila, da dru#i ne ibo treba r>r«čati. In kar nori »arne ljubezni. Kaj naj počnem? (Nadaljevanj« prihodnji*,) NEMŠKO—RUSKA DEMARKACIJA. iKakor poročajo nemški listi, je demarkacija nemško-ruske meje, ki seka Poljsko na dva dela, v glavnem kon-č»ana. Ta meja je dolga skoraj 1500 kilometrov in jo sestavljajo skoraj po dveh tretjinah vodni toki Pisa, Bug in San. Tako za vodni, kakor za kopni del meje so že v naprej določili markaeijski sistem v vseh potankostih. Kameniti mejniki, kakršni so običajni IbUTlIl (TOWLXVT WBL9 IVAN VUK: "KRASNA SI, BISTRA HČI PLANIN!" dogovorjena meja. Do te teo- e ne bo uspeha, dobite denar nazaj!" Na ta način tvrd-ki tedaj ni mogel nihče očitati, da bi hotela kupce svoje tekočine opehariti, sodišča ji niso mogle do živega. Da si je tvrdka navzlic neučinkovitosti svojega pripomočka nabirala lep kup denarja, j«' lahko pojasniti; matere. ki so rodile dečke, so to pripisovale tekočini — druge pa so prihajale z razočaranim nasmehom v lekarno in so dobivale svoj denar nazaj. Se-j napravili* skico v merilu veda jih je bilo mnogo, ki de- j tisoč, ki jo dopolnjuje proto na rja sploh niso zahtevali na, kol v točnim opisom kraja, za j. Ker se v Mehiki rado. kakor v večini drusrih krajev rodi več dečkov ueiro deklic, in i i. .••li • li-- naseljenem ozem: iu ker m izdelovanje tekočine tvrdko veljalo skoraj nič olaIa iu- na Donavu. goslovanska trobojniea. Ne- Tam pri Sveti Luciji ie v pričakovano, nenadoma. Ne- kamnito gorsko steno vklesa-navaden občutek se loti v ta- no: "Tukaj se je boril 17. kom trenutku človeka. Nav-a- kor.** — Po pa so jen sem plapolanja zastav. Italijani pristavili: In potem Doma to ni nič posebnega, vea-t je orise1 miš dan.** - V i ... t i--i x" i "1' {gnstovu so morali nemški in imela »a lepe dobičke. Neke- ............ . . v ............- - - ruski pionirn z motorniim žaga dne pa se je pojavil za vi- s1«>n konkurent in je ljudem poj:>mi! skrivnost n-pcha. ki tra sploh ni bilo. Tedaj je bih« ■Zdaj je Soča stisnjena v ozki strugi. Zdi se, kakor bi se vozili z vlakom iz Litije do Zidanega mosta, le da je vse še mogočnejše. Nato postaja pro-. Kako glasno J ju bo šumljaš. Jvako glasno ljubo šumlješ, Ikako čvrsto krepko skakljaš iko sred gora še pot imaš! rrvoj tek je živ in je lega k ko hod deklet s planine in jasna si kot gorski zrak in glasna si kot spev krepak planinske je mladine. Krasna si hči planin! Ako prideš na ravnine, izakaj te živa radost mine! 'Mar veš. da tečeš tik grobov 'grrtbov sloven, domovja? znanem -gozdu pri Av- štor širši, slikovitejši. Cerkev1^1 nohoto so vzbudi v Človeku. Svete gore nas gleda. Banj-!,,a -ovori in > Simonom tudi dobičkov konec, a bilo je obenem tudi že prepozno. posiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO $ 5.90..........Lir 100 11.50 .......... » 200 17.00 .......... » 300 ........ " 500 28.00 55.00 1000 KRU SK CBNB SRIlAJ H1TK<» MKNJAJU SO NAVEI»KNB 1*». NE PUOVK&KXH ^1'UKMKMKl liOttl ALI OOU MJM ftAJUUU IZVRŠI AJEMO P« CABLS LKTTtt ZA miKTOJBINO tl_ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TBSVBL BCKIAU) tM W. im W, NBW TOK ruski gami ureza ti de.set metrov širok raven pas, da je bilo mogoče me.jb sploh začrtati. Na Vžoškem prelazu v Karpatih kjer se nemško-ruska meja sestaja s madžarsko, dcmark-aci-je zavoljo hude>ga snega s])loh š<* ni bilo mogoča izvesti. Afe-šane demarkacijslce komisije so se vrnile v Moskvo, kjer se bodo vršile sedaj pogajanja o pravnih in prometnih vprašanjih, mejnih prehodih itd. ska p'-anota je razpeta in iz nje se nam režijo kaverne. 'Predori se vrste za predori. Ob pnrobkih gorovja so vasice in med njimi cerkvice. Od Piave do Kanala bežo mimo nas breskve, gorice, jablane. — Soča se vi je v veličastnih ovinkih. Tam so še razvaline' neke hiše. Najbrž kakšnega Slovenca. Pustil je kraje in se je preselil v Jugoslavijo. Soča ie polna plemenitih postrvi. Pri Sv. Luciji se izliva Veliki Atlas sveta Vo ju joči se narodi v Evrop vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Res," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, ki so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna stvar. Z atlasom boste prejeli izkaznico, s katero boste proti plačilu 25 centov dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-me njene meje vseh držav, ki bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli te- kom G0 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno »ti izpolnili vaš svetovni zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja samo $2.75 za Združene države in $3.— za K a n a d o. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI "GLASA NABODA'\ 216 West 18th St., New York. Z vsakim naročilom priloži knjigarna brezplačno 5 slovenskih knjig; ki jih isberite iz Manama na sadnji strani lista. Greirorčičem: •"'Narasti, vzkipi v tok strašan! "Ne stiskaj v meje se bregov! IS rdi t a čez brnnove «topi!" V Podbrdu stojimo. Nekako predolgo stojimo. Potniki-izletniki bodo zamudili v Ljubljani zvezo z drugimi vlaki. Vse do sedaj je šlo v redu. Kaj se se zgodilo? Tako lete vprašanja. (Rozman, načelnik izleta pojasnjuje: •"Tovariš izletnik je zamudil. Malo prehitro je odpeljal vlak, oziroma minuto prepozno je prršel na kolodvor tova-riš-zamudnik. Vljudni so gospodje v Gorici. Telefonirali so v Porlbrdo: Vlak z Jugoslovani ustaviti v Podbrdu Počakati! Zamudnika pripeljemo z drezino — posebnim vl-akom za njimi.'* Smeh, nejevolja, zbadljivke. — Ročni buffet .se oblega. Govori o stari burški — igri "Zamujeni vlak." (Naposled-»?mo dočakali. — Vljudnost italijanska je pripeljal« s posebnim vlakom s 24 sedeži, od katerih je bil zaseden t»amo eden — zamudnika iz Gorice v Podbrdo. Hote ali nehote je nas 349 sopotnikov tako dokumentiralo svojo solidarnost z zamudnikom t s 7. ». 1«. 11. 12. 15. 19. 21. 22. 24. ss. 29. 39. 31. 32. 33. t«. U. SS. f*. 15. 46. 18. 19. SI. 3C. 51. Brlermjskl Bluer (VlloJ Jelene* Buridt* Vojsk* Cvetke ve »liki (Ksaver MeAk«»> l>ubovtii boj (Lu*reoc fc>4U|H>lI» Fran Baren Trenk (Ujuro-Pandurtci K ere Jaka Brala, trtira is inislie ni t KareJt (Josef Spili mam Mesija «I>». JegliCi Mla^'ua SreMB. |miv Voir. Preganjanje Indijanskih nMK narjee (J»»*f Si>lilui«ul ReralnHJa m rartuga!*kfM Si M • a Seat* (H. Fetlrnr) Spini Krištofa fimida Atiidenl naj ba (S. Finijcari Sumški Invalid <8. Koftutnlk) Volk Spakornik In druge poveatl aa mlmUiit* ( Ks«ver Meftko) Vajninkir all I »eanKlva in krvi (Jonlp i)(rtnec Zbrani spini la Mladina (IjiRvlUrt (iancl) Zbirka narateih pripavedk ta »o t J. Plaiilnakli a Zlatakapl tJ.Mef .Si>i)iman> (Veaava aekalrrih knjig k ad leto nja nekolika liLiiww ) Ako i:na kaka knjiga v te zvezkov, se šteje vsak zvezek sa POZO BI Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navadita pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči KNJIGARNA Glas Naroda S16 WEST 18th STREET