Ljubljana, v torek 31. maja.
labaja vbak d?i* iveccr, izim'ii nedelje in piacnike, ter velja po posti prejeman za a vst ri j sk o-o g e rske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., 'za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravniSvo je v Rudolfa Kirbiša hisi, „Gledališka stolba". Upravu* S t. v u naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
mu\ Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo ■aročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovi, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
▼elja za L j ubljansfce naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto......... 13 gld — kr.
„ pol leta......... 6   „   50 „
četrt leta.........    3  „ 30
„ jeden mesee........                              i   „    10 „
Za pošiljanje na dom «e računa 10 kr. na mesec, .30 kr. aa četrt leta. S pošiljanjem .po pošti 'velja:
Za <vse leto  ....       ....   15 gld. — kr.
„ pol leta -   -.......8   ,,   — „
„ oetrt leta .   -.......4   „   — „
M jeden mesec -......i   „  40 „
Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tvdi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo.
Govor poslanca Kluna
v dri a v nem zboru dne 10. maja 1 887. (Dalje.)
Sedaj pa pomislite, gospoda, kaj bi rekli, ko bi deželni šolski svet na Češkem jednako odločil glede češkega jezika v nemških občinah? (Klici na desni: Nemci so izvoljeni narod.!) Odločno bi se uprli tnki določbi, in po pravici. Zato pa tudi nam milostljivo dovolite, da odločno ugovarjamo takemu početju deželne šolske oblasti. (Dobro! Dobro! Res je! na desnici.)
Pa tudi učiteljem taka učna metoda jako ob-težuje stališče in jim dela krivico. Ali morajo proti svojemu prepričanju in pravemu namenu ljudske šole nadaljevati brezuspešni pouk, da so všeč šolskim nadzornikom, kar malo-značaj ni tudi store, ali so pa v nevarnosti, da jih šolske oblasti na vse načine ovajaj o, če skrbe za umno in etično omiko slo-
venske mladine in hočejo kaj doseći pri pouku ; in to se pripeti navadno najplemenitejim, najboljšim in najmarljivejim učiteljem. V obeh slučajih trpe moralno silo, kar moramo odločno obsojati. (Prav res! na desnici.)
Še bolj žalostne pa so šolsko razmere v slovenskem delu Koroške. Tu stanuje v 117 čisto slovenskih in 13 mešanih župnijah do 130.000 Sloven cev. Ti nemajo, ne rerem, nobene srednje šole, nobene gimnazije, nobene realke, nobene obrtne, ali kake druge posebne šole — tako visoko niti ne zaidemo ne, temveč, čujte, niti jedne ljudske šole, kjer bi se mogli slovenski otroci (čujte! čujte! na desnici) s pomočjo materinega jezika v potrebnih stvareh poučevati. (Poslanec dr. Poklukar: Prečudno !) Z odlokom c. kr koroškega deželnega šolskega s.eta dne 24. julija 1874, št. 1842, bile so ljudske šole razdeljene v tri vrste, in naj kakor tudi pozneje podatke preberem. Glase se (bere): 1. Ljudske šole z nemškim poučnim jezikom; 2. ljudske šole v pričetku s slovenskim poučnim jezikom, toda z določbo, da se mora z nemščino pričeti že v prvem šolskem letu, z nemščino se mora nadaljevati tako dolgo, da je poučni jezik, kakor hitro jo učenci lomijo za silo; S. ljudske šole v pričetku s slovenskim, od druzega  leta naprej z nemškim poukom.
Druga in tretja vrsta sta se spojili v jedno, in po šolskem koledarji za 1. 1886. je na Koroškem izmej 344 ljudskih šol 249 nemških in 95 nemško-slovenskib. Toda zadnje, tako imenovane utrakvi stične šole so v resnici nemške, ker slovenski pouk je le nekaj tednov v prvem letu; nato pa se prične takoj nemški pouk, in slovenski materini jezik, opusti se popolnem do konca osmega šolskega leta. (Čujte! Čujte! na desnici.) O tem priča pred leti za učitelje na slovenskih šolah izdana knjižica, v kateri stoji na prvi strani z razprtimi črkami ta-le določba: „Pouk v nemškem jeziku naj se prične takoj z otroci, ko pridejo v šolo." (Čujte! Čujte! na desni.) In na tretji strani najdete ta-le praktičen vzgled za tak pouk: „On (učitelj) kaže na mizo in reče naravnost nemško, počasi in s poudarkom: Das ist ein Tiscli. To naj pa takoj posloveni, da ga razumejo: To je miza. To naj ponavlja več otrok posamezno in potem vsi."
Da izvršuje to nalogo, moral bi učitelj znati slovenski. Na jednorazrednicah so sicer nastavljeni učitelji, ki govore slovenščino, toda ne vprašajte, gospoda, kako? Nekoliko o tem nam pove tretje letno poročilo c. kr. učiteljskega izobraževališča v Celovci leta 1882.; tam najdete na strani 40 in 41: „Posebno čudno je, da je tako malo gojencev slovenske narodnosti. To ne pride od tod, kakor da bi se iz slovenskih krajev ne oglaševalo nič prosilcev — v resnici se jih ne manka — marveč 86 nekateri raje oglasijo kot Nemci. Boje se, da pomnože Število predmetov še za jednega, ako priznajo svojo slovensko narodnost."
Pod črto pa je opomba: „Slovenski jezik ni obligaten predmet. Učiteljskim kandidatom, ki naj poučujejo v šolah slovenske otroke, ni se treba učiti slovenskega jezika (Čujte, čujte! na desnici), in če se ga uče prostovoljno, ni jim treba delati skušnje." Na omenjenem mestu berem dalje:
„Opomniti še moramo, da se od teh Slovencev niso vsi oglasili za skušnjo iz slovenščine. Ker pa iim je znano koroško slovensko narečje, morejo ložje poučevati slovenske otroke, kakor Nemci."
Če pa pomislimo, da je v § 51. šolskega in poučnega reda dne 20. avgusta 1870 določen namen pouka v jeziku: Prava razumnost, kar govore drugi v materinem jeziku, zmožnost, ustno in pismeno prav in tekoče povedati itd., moramo priznati, da nikakor ne morejo doseči tega učnega namena oni učitelji, ki ne znajo jezika in razumejo le narečja. Šolska oblast pa večkrat ni toliko prijazna in včasi tudi ne more, da bi slovenskim otrokom dala take učitelje, ki vsaj za silo znajo svoj materin jezik. V slovenskih občinah so pa tudi učitelji, ki slovenskega kar nič ne znajo, kakor „ šolski prijatelji nemškega društva" v neki knjižici sami priznajo. Tam najdete na strani 22: Izmej 157 v slovenskih občinah na Koroškem delujočih učiteljev zna 128 za silo slovenščino — in kako, to sem že prej po vedal — in kar se tiče druzib, uče v gorenjih razredih, kjer se slovenščina lahko opusti, brez škode za pouk in vzgojo." (Čujte! čujte! na desnici.) Pri nastavljanji učiteljev ravnajo dotične oblasti po načelu: kjer sta dva učitelja, sme jeden biti trd Nemec. (Čujte! na desnici.)
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, .  poslovenil J. P—aki.)
Šestnajsto poglavje.
(Dalje.)
Bilo je meseca sušca. Zimske veselice v mestu so bile nehale in imenitna gospoda jela je že, polna nad, misliti na poletno dobo. O tem prestanku mej razveseljanjem v glavnem mestu in v kopališči imel je Dudlev najlepšo priliko, da se je Mabel i noga duha in srca bolj izključno nego kedaj polastil. Bliščeče veselice novošegnega sveta niso si več svo-jile svoje kraljice; operna družba je bila odpotovala v Havanno; krog Mabelinih občudovalcev je večinoma ali neuspešno uklanjanje srčno nadaljeval ali pa je brezupne svoje namere na nje udanost plaho opuščal; vreme ni ugajalo sprehodom niti z vozom niti peš. Sedaj, če kedaj, bil je čas, ko so duševne zabave, slovstvene in umetniške veselice prav mirno kraljevale.
Ni minul dan, da ne bila bi se Mabel veselila Dudleveve družbe.   Nova knjiga, posebna cvetka,
naznanilo razstave izbornih slik, najdba zanimive stvari na znanostnem polji, — vse to je dovolj opravičevalo njegove pohode. Če pa mu je primanjkovalo takih razlogov, bil je dovolj spreten in razsoden, da je prav dobro razumel storiti se neobhodno potrebnega pri nameravanem veselji, ki je njej posebno ugajalo. V družbi z Dudlevem, pri čarobnem glasu njegovih usilujočih besed in pri čarodelnem uplivu njegovih črnih, sanjarskih očij, mislila Mabel ni lahko na kaj druzega, kot kar jej je njegova prisotnost kazala. Ž njim je zasledovala lepoto v pesništvu, prirodi in umetnosti ter je baje komaj mislila, da življenje ponuja priliko po bolj vzvišenem in bolj plemenitem hrepeneti.
To prevladanje je bilo kaj nesrečno nje najboljšim in najčistejšim željam in težnjam; jasno je tudi, da ni nikakor pospeševalo načrtov sesterske ljubezni, katerim bi drugače bila godila; kajti Dudlev ni bil mož, da bi bil v katerih koli okolščinah lastno neomadeževano ime postavljal v nevarnost, 8kušavši, da bi bil padajočega prijatelja rešil. Mabel je kmalu opazila, kako se je njegovo prijateljstvo s Henrikom zmanjševalo; in njegov vzgled in upliv sta jo U nagibala, da je vse skrbi in nade glede svojega brata opustila.   Njegovo gospodstvo
nad njenimi mislimi pa je tudi zmanjševalo ponižbo, katero je zaradi mladeničevega življenja čutila, ter jej utolaževalo bojazni zbog njegove bodoče usode.
Naj je bil kateri koli razlog — ali če je sploh imel kateri razlog, — dovelj, Dudlev trudil se je na vso moč, da bi Mabelinemu srcu in življenji izključno gospodoval. Ker se je tudi rada izročala njegovemu voditeljstvu, uravnavala se je po njegovih željah in njegovem okusu, udajala se popolnoma njegovim mislim in nameram ter si prav slepo njegova načela prisvajala.
Tako je on bil zadovoljen, ona pa srečna. Vsaj sama je imela sebe za srečno. Bili so čudovito mešani, nestanovitni občutki, nedostojni imenu, ki izrazuje pravo bitje vsega veselja, katero se toli redko na zemlji nahaja. Bila je sreča, katero je bila za mnogo domišljav, za mnogo nad, za mnogo pozab kaj drago kupila. Bilo je le frfranje mladega srca, ki še ni počivališča našlo. Oh! kakor je golob, iz ladije spuščen, dolgo zaman iskal počivališča.
Tako imenovana ta sreča je bila podvržena raznim prestankom. Kot vsi sebični ljudje bil je Dudlev neplemenit in nizek, celo v ljubezni. Zahteval je več, nego je nujal. Preskrbuo se je ogibal, da bi bil svoje čute za njo drugače izražal, kot jih
spuntajo Armence ter proglase Armenijo za samostojno kraljestvo.
Danes bode Rouvier predstavil zbornici novo tiiiiiroHko ministerstvo, ako se mu je posrečilo je sestaviti. V nj' govem ministerstvu bodo sami zmerni elementi. Duu lan gen a v novem kabinetu n » bode. Rouvier, ki bode tudi finančni minister je jako vešč v finančnih zadeval). V <iamher.rovem ministerstvu bil je trgovski minister. V zbornici je večkrat pokazal svoje finančne zmožnosti. Sedaj je bil načelnik budgetnej komisiji. S svojim uplivom je vrgel Gobletovo ministerstvo. Novo ministerstvo se bode pa javaljne drugače moglo dolgo obdržati, kakor če se razpusti sedanja zbornica. Rouvier ne bode imel večine, če ga ne podpira desnica. Bio uarhisti pa še nobenega republikanskega minister-stva neso dolgo podpirali, bodi že zmerno alt pa radikalno. Boulangerja v novem ministerstvu sicer ne bode, toda s tem še njegov upliv ne bode odstranjen. Ker se ga bodo njegovi nasprotniki na ne baš pošten način znebili, bode general pri narodu še popularnejši postal in pri prihodnji ministerski krizi se bode njegovo ime zopet jemalo v poštev. Morda bode čez malo mesecev zopet Boulanger vojni minister. — Zet predsednika republike Wil-son je na borzi mnogo milijonov zgubil. Ker je mislil, da bode vojna, poprodal je mnogo vrednostnih papirjev po jako nizkej ceui. Vsled tega je zalezel v dolgove. Grevy je mogel zanj že plačati več milijonov. Mnogo denarja je pa VVilson zapravil z neko lepo gledališko igralko, s katero je sedaj pobegnil, kakor se poroča iz Pariza.
Katoliški škof na Tino.su si jako prizadeva <«rke pridobiti katoliškej cerkvi. Da bi to lož je dosegel, začel je uvajati mesto latinske grško liturgijo.
■talijanska vlada bode še le v novembru zbornicama predložila kreditne predloge za afriško ekspedicijo.
Položaj v Belgiji je vedno nevarnejši. V Monceau Fontaine se je v petek izvršil nov atentat z dinamitom. Delavci zahtevajo občno volilno pravico. V tem oziru delavce podpira tudi meščanstvo v raznih mestih. Sedanja klerikalna vlada pa baš o razširjenji volilne pravice neče nič slišati, ker dobro ve, da bi potem pri volitvah nič fe6 ne zmagali klerikalci.
O položaji v Afganistanu se poroča iz Calcutte. da je v južnem Afganistanu središče ustaje v Attagharu, mej hribi, koder stanujejo Ghilzaiji. Ta kraj je mej Quetto in Kandaharjem. Emirjeva generala sta Sikundar han in Golam Haider. Prvega so puntai'j i izrinili iz dežele Ghilzaijev, drugi pa ni imel dovolj poguma, da bi napal puntarje v gorah. 15. t. m. sta se zjedinila oba generala, ki imata vkupe 2000 mož redne pehote, 600 rednih konji-kov, 20 topov in nuiogo izredne konjice. Ghilza-j: pa imajo kakih 4000 mož ter so v dobrih posto jankah. Njih poveljnik je Mohamed šah han. V severnem Afganistanu se pa puntajo le Sbinwarn'ji v okraji Džellabadu. Za emira je vse od tega zavisno, če so usta j i pridružijo še drugi rodovi, ker potem bi se začeli puntati še njegovi vojaki. V Kandaharji in Heratu je še mir.
Dopisi.
Isb C1clov«a 27. maja. [Izv. dop.] — Dne 25. t. m. imela je podružnica sv. Cirila in Metoda za Celovec in okolico svoj letošnji občni zbor. S ponosom moremo danes zabeležiti veselo novico, da se je polagoma začelo tudi pri nas nekako živah neje gibanje in zanimanje za to prekoristno društvo, kar nam svedoči ravno zadnji občni zbor.
V dvorani katoi. rokodelskega društva zbralo se nas je G8 na številu, in osobito  okolica, na
čelu jej naša vrla slovenska duhovščina, bila je sijajno zastopana. Tudi češki narod bil je zastopan v osobi gospo.ta kaplana Kindlmana.
Gosp. predsednik prot. And. Einšpieler je po prijaznem pozdravu navzočnih, osobito zastopnikov Beljaške podružnice, v daljšem krepkem govoru razlagal smoter društva, poudarjal, kako nam treba postopati, da dosežemo pravice, ki nam po postavi pripadajo, kazal brezoairnost naših nasprotnikov in nemškega „Schulvereina" in naposled vsem zbranim gorko na srce polagal, naj ostanejo tudi na dalje zvesti družniki in podporniki ter da naj z vsemi svojimi močmi delajo na to, da pristopi še več članov k tej osobito koroškim Slovencem pre-potrebni družbi. Vsem navzočnim se konečno zahvali za mnogoštevilni obisk in sklene svoj govor z „živioa-klicem, gorko pozdravljaje pri zboru navzočega predsednika Beljaške podružnice gosp. Bute-ja.
Namesto odstopi vsega tajnika gosp. Uaderlapa poročal je gospod Šim Janež iČ jako zanimivo o delovanji in napredku društva, kakor tudi o denarnem stanji. — Udov štela je podružnica v preteklem letu 8 ustanoviiikov in 31 letnikov; dohodkov je bilo 111 gld. in po odbitih troških 17 gld. 25 kr. odposlalo se je za prvo leto glavni družbi v Ljubljani 80 gold., v blagajnici je še ostalo 13 gold. 75 kr.
Odbor volil se je „per acelamationem" in ker se je želja izrekla, da bi se pri volitvi odbora ozir jemalo le samo na koroške Slovence, da se izogne podružnica vsem očitanjem in predbaci vanj em od strani naših Nemcev in njegovih listov*), bili so iz* voljeni: za predsednika gospod prof. Andrej Einšpieler; za podpredsednika gosp. Janez Ure, posestnik iz Šmartina poleg Celovca; za tajnika gosp. Šim. Janežič in za denarničarja gosp. K. B. lloss-bacher. — Kot zastopnik k letošnji glavni skupščini izvoli se jednoglasno gospod kaplan Gregor Einšpieler.
Fri točki „ posamezni nasveti družbenikov* priporočal je v krepkih besedah gosp. Gregor Ein« š p i e I e r, da bi se kmalu na Koroškem in tudi po drugih slovenskih pokrajinah ustanovile podružnice in da ne bi ostajali osamljeni le te dve sedaj že delujoči. Rekel je, da je koroškim Slovencem potreba v prvi vrsti pokazati dejanja, in ker bode ravno slovenska Koroška najbolj potrebovala podpore od družbe sv. Cirila in Metoda, da reši slovenske pokrajine povodnji nemškega „Schulvereina", torej je dolžnost jasna, da moramo tudi mi sami skrbeti, da jo dostojno podpiramo in da se je pri vsaki priliki spominjamo, bodi si pri veselicah, v skupščinah, pri izletih, shodih in naposled tudi na smrtni postelji z volili. — Pri tej priči dalo je več zastopnikov iz slovenskih krajev Koroške besedo, da
*) Dobro 1 Vender je ta bojazen Cisto nepotrebna, ker se tudi mej koroškimi Nemci nahajajo tuji elementi, ki nosijo veliki zvonec, ne da bi se ozirali na to, kaj da bo-demo Slovenci rekli. Sploh je neumestno ločiti Štajerca, Korošca ali Kranjca, Goričana itd. in zadnji čas je, da se spoznavamo sami sebe za Slovence, kar v istini smoj kot take nas pa ne sme ločiti nikaka meja, osobito tedaj ne, ako delamo vsi za jeden in isti smoter, t. j. da smo in hočemo ostati le Slovenci in smo pripravljeni boriti se vsi za vsacega posameznega Kaj poreko Nemci, tega nam malo mar, le to vemo, da nikdar ne bodemo odobrili nemškega gasla: „Lei lassen!"
Če morajo v mnogih slučajih slovenskega na rečja zmožni učitelji ali tudi odrasli učenci biti kot tolmači, nič ne de, da *e le nemščina poučuje. Šolske oblasti in šolski nadzorniki, kterih jeden ne zna slovenščine in vender nadzoruje v slovenskih krajih, zmatrajo to kot glavni namen. (Čujte! Ću j te ! na desnici.) Učitelji ravno nemščino poučujejo naj-marijiveje, kar se ozirajo na odlok c. kr. deželnega šolskega sveta za Koioško, dne 11. aprila 1877, Št. 867, po katerem so petletne doklade zavisne od pouka v nemščini. (Čujte! Čujte! na desnici.) In deželna šolska oblast ne preti samo, marveč tudi dela tako; o tem priča ta-le slučaj: Nek učitelj se ni mogel odločiti, da bi pri svojih čisto slovenskih otrocih upeljal nemški podučni jezik. Večkrat so mu zapretili, da mu odtegnejo petletue doklade. Konečno je dobil od okrajnega šolskega sveta ta-le odlok dne 6. maja 1884, št. 731, (bere): „Po naznanilu slavnega c. kr. deželnega šolskega sveta dne 21. aprila 1884 zvedel je podpisani okrajni šolski svet da nemščina slabo napreduje vsled slabe metode in nezadostne vaje. Torej . . . itd." (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubijani 31. maja.
1'eški poslanci dr. Gregr, dr. Engel, dr. Va-šaty in grof Kannitz, kateri neso hoteli več usto-piti v češki klub, dobili so že mnogo zaupnic. Mladočehi mislijo sklicati več taborov, na katerih bodo kritikovali politiko češkega kluba.
Ministra dr. vitez IHiuaJevski in tir. pl. <«autNcli bodeta v kratkem imenovana barona.
Vnanje države.
Bolgarsko regentstvo se že boji patrijo-tičnih odborov, katere so povsod osnovali. Namen tem odborom bil je podpirati sedanjo vlado. Sofijski mogotci pa sedaj spoznavajo, da bi ti odbori zanje utegnili nevarni postati. Regenti so zategadelj osnovali zvezo bolgarskih mohamedancev, da bode branila sedanjo vlado pred pattijotičnimi odbori. Ta zveza imenuje se „turska liga" in ima svoje člane v ruščuškem, silistriškem, osman-bazar-skem iu razrašketn okraji. Mohamedancem izročilo se je orožje ter jim naročilo, da naj posebno pazijo, kaj se godi ob Dunavu. — V petek so se regenti vrnili v Sofijo. Njim so šli nasproti ministri, višji častniki in mnogo naroda. Diplomatični zastopniki so pri prihodu regentov razvili zastave.
Mrbsku vlada je iztirila vse bolgarske emigrante, ker so nekda narod šuntali proti vladi. Bolgarski emigrantje so prijatelji Rus je in je tedaj naravno, da so v Srbiji najbolj občevali z opozicijo. To pa seveda vladi ni bilo po volji. — Nasprotja v ministerstvu so poravnana in tedaj takoj ne pride do ministerske krize.
V palači turškega sultana snovala se je velika zarota, katera je imela namen ga odstraniti. Zaprli so že 25 tajnikov, kamornikov in maršalov, mej njimi Osmana beja, prvega tajnika maršala Nizami paše, kateri bi bil imel sultana zastopati pri petdesetletnici vladanja angleške kraljice. Več visocim osobam, mej družim Osmanu paši, naročil je sultan, da naj gredo na božjo pot v Meko. Na ta način hoče je namreč poslati v prognaustvo. Pozneje se bode jim že sporočilo, da naj se nikar ne vrnejo v Carigrad. — Iz Carigrada so pa iztirali več bogatih Armencev, kateri so nekda z denarjem podpirali razne intrige. Hoteli so napraviti kake zmešnjave v Turčiji, katere bi potem porabili, da
je vse njegovo vedenje očitno izrazovalo; vender pa si je prisvajal pravice, katerih si ni imel prisvajati; nikdar se tudi ni obotavljal po svoje voditi in uravnavati vse nje mišljenje in življenje; celo drznil se je presojati nje vedenje ter prilično, kot smo videli, je hudo natolcevati.
Res je bil toli ljubeznjiv in razsoden, daje z navidezno laskajočo marnostjo znal zakrivati, kar je bilo v resnici prenapeto; tudi njegove posebnosti so opravičevale, kar bi bila pri drugih največa predrznost. Vender Mabel ni lahko prenašala tega ne-jednakomernega vedenja proti sebi in prilično se je njegovi hladnosti in siljenosti ustavljala z napuhom, ki je bil njegovi ledenosti prav primeren.
Potem so sledili časi nepriznanega, a očitnega odtujevanja; ker je takrat Mabel nenadoma razpolagala !e o lastnih pomočkih, delovala je ta odbojna moč na njo tuli silno, da se jej je prejšnji duševni vzlet dozdeval le gola omama in sleparija.
Ta čas so se v hiši pokazale vse nesreče v podvojeni meri.
Teta je prej le tožila o neljubeznjivem vedenji gospe Leroveve ter Mabeli kazala, kako slabo ta neprestano upliva na vse sorodnike. Sedaj so nje tožbe našle nov brezkončni predmet, ki jej je še
večji strah izbujal. Mabel jej je to kolikor mogoče zakrivala, a naposled je vender vse izvedela. Lud-vikina  lažnjivost in   sebičnost   sta se   kazali še dosta  predrzne j s.i   nego   navadno,   Mabel  pa je neprenehoma   mučila   brezsrčna   nemarnost nje sestre,  ki se za nje veselje in zadovoljnost prav nič ni menila. Neka trda zunanjost je zakrivala pri gospodu Vaughanu bolestne čute, a njegova steg-nena postava se je sklonila in lica so se mu udrla; to ga je naredilo starega moža, ki so ga hude skrbi tlažile. In Henrik! Oh! ubogi Henrik. Kje in kaj je bil? Mabel se ni upala po tem vprašati ali na to misliti. A oko, ki se ni več upalo brez strahu drugemu človeku v obraz pogledati, roka, ki se je obotavljala, predno je roko staremu prijatelju stiB-nila, obličje, raz katerega sta mladost in lepota naglo izginili,  vse to so bile neme priče žalostne povesti.
A ta čas samotnega premišljevanja spominjal ni Mabele samo na dolgo vrsto hudih izkušenj; ponovil jej je tudi drug spomin, ki je bil iz njenih veselih in srečnih ur izključen, — spomin na deklico, ki se je v revah in nadlogah priučila najsvetejši nauk za življenje, — spomin na deklico, ki je bila v svojem malem krogu našla skromno stezo
dolžnosti ter po njej tudi z junaštvom mučenice in s potrpežljivostjo svetnice hodila. Mabel ni mogla biti slepa nasproti temu živemu vzgledu, niti nema nasproti skrivnemu, v prsih prebujenemu svaritelju. Napačni nazori in sebično modrovanje so lehko jej omajali vero na gola pojmovna načela, a nikako lažno umotrovanje ni moglo spodbiti ali le zamračiti svete resnice, ki jo je Rozino življenje razširjalo.
Misel na to majhno pobožno božjepotnico in na njeno vsakdanje občevanje z Bogom morala je toli prostosrčni Mabeli izbuditi marsikatero bolestno vprašanje. S tem blagodejnim kesom prihajali so drugi nič manj blagodejni uplivi, ki so bili prijetni in dobro vsprejeti.
Po neprijaznosti, napačnem obračanji in hladnosti razžaljeno srce nahajalo je pokoj in okrepčilo v misli na deklico, katere duh, očiščen v božji ljubezni, je krog sebe razširjal nebeško roso resničnega in ljubeznjivega sočutja; tudi nade, v hudih izkušnjah razdrobljene, so se po nje svetem zagotovilu ponovile in posvečile, da se celo na zemlji nahaja mir, ki ga božje ljudstvo uživa.
(Dalje prih.)
hočejo po moči skrbeti in delati na to, da se podružnice v kratkem tudi v njihovih krajih ustanove. — Govor ta bil je vsestranskim naudušenjem pozdravljen.
Po razgovoru še nekaterih podružnice zadeva-jočih stvarij, pričel se je „ofer" in omenjati mi je v prvi vrsti onih dobrotnikov, ki so največ položili na narodni oltar,  in sicer preč. gosp. Matej Šer-vicelj, komendator na Reberci, 20 gld. in dr. Matej Lutman, špiritual semenišča v Celovci, 5 gld. Gosp. prof. Hutar nabral pa je pri drugih udeležencih 22 gld. 10 kr., tako da se je samo ta ve čer nabralo v korist družbi blizu 50 gld    Ta povoljni uspeh unel je hkratu srca vseh in ko gosp. predsednik zborovanje zaključi, pričela se je jako živahna veselica.  Prvi govornik, g. Ignacij Rob a s, provizor v Žihpoljah, napil je vrhovnemu cerkvenemu poglavarju papežu Leonu XIII. in našemu presvetlemu cesarju Franu Josipu L, katera zdra vica se je naudušeno vsprejela in zadonil je tri kratni „živio po dvorani. Za tem volil se je stolo-ravnatelj, vrstili so se govori in napitnice ter lepo slovensko petje blažilo nam je srca. — Starosta koroških Slovencev, gosp. prof. Andrej Einšpieler sam bil je ta večer zidane volje, kakoršnega ga do sedaj še nesmo videli; prepeval je iz mladih let mu Se znane slovenske pesni s posebnim naudušenjem in ločil se je naposled prav težko iz vesele družbe ko je še v krepkem govoru zahvaljeval se za podporo in napil našim vrlim slovenskim poslancem v državnem zboni, kanoniku K lunu, prof. Š u k 1 je j u in dr. Gregorcu za njih možato postopanje v državnem zboru o vprašanji šol po slovenskem Koroškem.   Napil je tudi glavni družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in našim bratom  Čehom ter spominjal se ubogih Hrvatov iu Slovakov.
Po končanem govoru zadonijo gromoviti „Živio" in „Slava", pevci pa so nam zapeli „Hej Slo vani!" katera prekrasna pesen se je stoje poslušala. Omenjati mi je še, da je navzočni predsednik Be-ljaške podružnice g. Buti v daljšem govoru poročal, kako uspešno deluje naša sestra ob Dravi, napil na složno delovanje ter prijazno vse navzočne povabil na prihodnji shod, ki bode Binkoštni ponedeljek v Blačah.
Navdušenega srca ločili smo se z željo, da bi tudi na Koroškem skoro za Slovence nastali boljši časi. — Našim vrlim slovenskim pevcem pa kličemo na tem mestu v zahvalo srčni »Živeli !"
Iz Planine 28. maja. [Izv. dop. | Pretekli četrtek smo izročili materi zemlji osobilo o taborskih časih po vsem Notranjskem dobro znanega tenorista in vernega člana bivšega Planinskega Sokola g. Ivana Čenčurja. Rajni, kateremu bodi s temi vrsticami postavljen skromen spomenik, bil je na-udušen Slovan in marljiv sodelovalec narodnih veselic. S svojim krepkim in čistim tenorjem širil je narodno zavest in slovanski ponos po Kranjskem, Primorskem in še celo — kot operni pevec v družbi g. prof. Gerbića — v sosedne j Hrvatske j, — v Zagrebu. Zadnja leta živel je večinoma v Trstu, kjer je svoje dni oral v zvezi z nepozabljivim Heidrihom in nenadomestljivim Dolinarjem narodno ledino. Tudi tu pri nas — v svojem rojstvenem kraji — je ob raznih prilikah pri cerkvenih slavnostih pri petji sodeloval, a zato žel večinoma — nebvaležnost. Bodi mu zemljica lahka!
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dalje.)
Tajnik g. Gustav Pire poroča o delovanji centralnega odbora kmetijske družbe tako:
Konci 1. 1886. imela je družba 21 častnih, 26 dopisujočih in 696 dejanskih členov. Podružnic bilo je 27.
V teku 1. 1886. odpovedal se je odborništvu gospod oskrbnik Karol Neweklovski. Gospod oskrbnik Neweklovski bil je ves čas marljiv in delaven odbornik, a huda bolezen prisilila ga je iz odbora stopiti. Izstop izvrstnega strokovnjaka bil je odboru jako neljub.
V pomnoženem odboru deloval je kot zastop nik vis. c. kr. deželne vlade gospod vladni svetnik Anton Globočnik in za njim pa gospod vladni svetnik Josip Dralka. Visoki deželni odbor je zastopal cesarski svetnik in deželni odbornik gosp. Janez Murnik.
Pregledovalca računov bila sta gg. Ferdinand Souvan, veletrgovec, in Karol Žagar, posestnik in deželni blagajnik.
Ker je bil voljen gospod grof Thurn predsednikom na mesto odstopivšega gospoda barona VVurzbacha, velja po pravilih njegova izvolitev le za dobo, za katero je bil njegov prednik voljen t j. do občnega zbora za 1. 1886. Ravno tako je z gospodoma Jos. Lenarčičem in L. RobiČem, ki sta bila voljena na mesto umrlih gospodov A. Brusa in Fr. X. Souvan a. Občni zbor za leto 1886. imel bode torej zvršiti nove volitve namestu onih gospodov, kateri po pravilih konci 1. 1886. iz odbora stopijo, in to so gg. Gustav grof Thurn, predsednik, Jos. Fr. Seunig, podpredsednik in odborniki gg.: Oton Detelja, V. Goli, Jos. Lenarčič, Jos. P oklu kar, Luka Robič, Franjo Witsehel in dr. M. pl. VVurzbach. Ravno tako je voliti namestnika odstopivšemu gosp. Neweklovskemu, kojega doba je z 1. 1886. itak prešla.
Občni zbor za 1. 1886 imel bode pa tudi voliti nova dva računska preglednika, ker je doba dosedanjih gospodov preglednikov tudi že prešla. Družbeno poslovanje je bilo: Družbena opravila zvrševalo je tajništvo po dogovoru s pred8edništvom, oziroma na podlogi ukrepov glavnega odbora.
Glavni odbor imel je v 1. 1886. jedna j s t sej, izmej katerih sta bili dve pomnoženega odbora.
Pri vseh sejah subvencijskega komiteja prisotna sta bila gospoda zastopnika vis. c. kr. deželne vlade in vis. deželnega odbora.
Glavni odbor razdeljen je v pet odsekov, kateri so imeli, kadar je bilo trebu, svoje seje. Odsek za konjarstvo ima pa na podlogi družbenih pravil svojo samostojno upravo.
Obravnave glavnega odbora, kakor tudi njegovo delovanje in ukrepi odbor ovih sej zabeleženi so v zapisnikih, ki so objavljeni v društvenem časopisu „ Kmetovalcu", kakor tudi v „ Novicah". Na te uradne vesti c. kr. kmetijske družbe opozarjajo se čč. gg. udi. Iz tega uzroka opustilo se je tudi poprej v „Naznanilih" običajno nadrobno popisovanje družbenega delovanje v pričujočem poročilu, ker družbeni list sedaj nadomestil je prejšnja „Naznanila."
Ukrepi glavnega zbora za 1. 1885 so se zvr-šili kakor sledi:
1. Občni zbor pooblasti glavni odbor naj predloži prihodnjemu občnemu zboru primerno spremembo pravil v konečno potrdilo. V tej reči imel je glavni odbor svoja posvetovanja, sklep zvršil se bode pa se ve da pri občnem zboru za 1. 1886. (Daljo prih.)
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je pogorel-cem v Radni pri Slatini 600 gld.
— (Binkoštni prazniki) bili so prav lepi. Imeli smo sicer nekoliko vetra in prahu, v ostalem je bilo pa vreme prav ugodno. Tujcev prišlo je z zabavnim vlakom okolu 400 v Ljubljano, včeraj odpeljali so se v Postoj ino. Ljubljančanov se je veliko odpeljalo v Postojino in na gorenjsko stran. Oba dueva bilo je v Ljubljani mnogo ljudstva z dežele, posebno kumov in kumic in veselih birmancev. Kumice bile so večinoma v krasnih pecah, v nedeljo popoludne bila je v stolni cerkvi na ženski strani peča pri peči in reči moramo, da so bile vse kumice jako lepo iu okusno opravljene. Birma bila je v nedeljo do 1/3 5. ure popoludne, v ponedeljek do 12. ure opoludne.
— (Vodnikovega spomenika model) po akademika Gangla osnutku razstavljen je te dni v gospoda P etri čiča prodajalnici na mestnem trgu.
— (Zaročil) se je preteklo nedeljo gospod Viljem Putick, c. kr. gozdni asistent, ki po nalogu kmetijskega ministerstva preiskuje notranjske jame, z gospodično Emo Kotnikov]o, hčerjo g. Frana Kotnika, fabrikanta in veleposestnika na Vrdu pri Vrhniki.
— („Rogača") izšla je 10. številka. Poleg druge šaljive tvarine in več izvirnih podob, omeniti je zlasti „Postopačevih pesni j" in par drugih dovtip-nih stihotvorov.
— (Sv. Mohorja družba) ima letos nad 34.000 članov, družbine knjige tiskajo se v 35.000 izvodih.
— (Na Trsat.) V Ljubljani sestavil se je odbor za poseben vlak na Trsat. Ako se prijavi 500 romarjev, odpeljal se bode 19. junija. Vožnja tja in nazaj staue 3 gld. 85 kr.  Vozni listi dobi-
vajo se pri gospej Brusovej, pri gospodč. Franji Graul v Špitalskih ulicah in pri g. Ani Lahajner v Florijanakih ulicah. Romarji si bodo razen Trsata ogledali tudi Opatijo.
— (Porotnih obravnav) pri deželni sod-niji Ljubljanski, ki se prično jutri ob 9. uri zjutraj, bode takrat samo šestero. To pičlo število bode vsakega prijatelja nravnosti veselilo, kajti čim manje imajo porotniki posla, tem bolje. Obravnave so naslednje : 1. j u n i j a I. obravnava: Josip Zalaznik, hudodelstvo uboja; II. obr. : Boštjan Bukovnik, hudodelstvo uboja; 2. junija I. obr.: Josip Klemen, hudodelstvo ropa ; II. obr.: Ana Grdenc, hudodelstvo umora; 3. junija I. obr.: Janez Berce, hudodelstvo spolskega posiljenja in II. obr.: Katra Will-man, hudodelstvo tatvine.
— („Savinjski Sokol") dobil je pretekle dni nastopno pismo:
Slavnomu društvu „Savinskoga Sokola"
v Mozirju.
Zahvaljujem se na uznosnoj brzojavnoj čestitci povodom slave 50 godišnjice moga pjesniko-vanja j želim Savinskomu Sokolu do još večma okrilati i da se sve ponosnije vije nebu nad oblake Pokojna mi druga bila rodom Slovenka, čelik-zna-čajnik i veliki poštenjak pokojni dr. Karlo Lavrić bio mi je mili drug i šurjak, ne čudite se, da ja i moja djeca ljubimo Slovence i da če Vas budne i svietne vazda štovati Vaš
iskreni prijatelj
Ivan Trnski
U Zagrebu 14. maja 1887
— (Iz Posto j ine) došla nam je pritožba, da ima tamošnji poštni urad samo nemšk pečat. Pred malo časom bil je napis na pečatu še slo-vensk in nemšk, a zdaj se je ukrenilo drugače, zakaj nam je zastavica.
— (Vabilo) na slavnost v spomin Josipa Jurčiča, katero napravi akad. društvo „Slovenija" na Dunaji dne 2. junija 1. 1887. Začetek ob 8. uri zvečer. Lokal: Hotel Zillinger, IV., VViedner Haupt-stras8e 25. Vspored. A) 1. Vilbar: „Pobratimija slovenskega in hrvatskega naroda", poje moški zbor. 2. Slavnostni govor. Govori društvenik gosp. dr. M. Murko. 3. Fbrster: „V tihi noči", čveterospev, pojo pojo člani „Slov. pevskega društva" gg.: Mlčoch, Bobra, Jifik, Podhajski in Jahoda-Krtinski. 4. Vil-har: „Mornar", tenor-solo, poje član konservatorija gosp. Fr. Pogačnik, na glasoviru spremlja ga član konservatorija g. V. Budmani. 5. F. Simandl: Con-cert divertisseraent za kontrabas s spremljevanjem na glasoviru; svira g. Blaž Fišer, spremlja ga g. prof. J. F. Skalickv. 6. Nedved: „Pod oknom", moški zbor s tenorsolom, solo poje g. Fr. Pogačnik. 7. Iv. pl. Zaje: Romanca iz opere Nikola Šu-bić Zrinjski", bariton-solo, poje član konservarorija gosp. Ivo pl. Hreljanovič, na glasoviru spremlja ga g. V. Budmani. 8. a) Povračanac: „Ples iz Slavonije", b) Farkaš : „Vienac hrvatskih napjeva", udarja tamburaški zbor hrvatskega akad. društva „Zvoni mira". 9. Iv. pl. Zaje: „Večer na Savi", možki zbor s spremljevanjem na glasoviru, spremlja g. A. Kol-ler. B) Prosta zabava. Zbore vodi po posebni prijaznosti g. Jan Jifik.
— (Delitev državnih premij) za kobile z žrebeti, — za mlade t. j. S do 4 letne kobile in za 1- in 2letne žrebice se bode letos vršila: v Radovljici dne 1. septembra, v Mengši 2. septembra, na Vrhniki 3., v Ribnici 5. iu v Št. Jarneji dne 7. septembra t. 1. vsak ikra t ob 9. uri dopoludne; razdeli se 57 premij od 10—40 gold. v skupnem znesku 1095 gold. in 30 srebrnih svetinj (medalij).
— (V Šenpetru) otvori se jutri s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo.
— (Iz Metlike) 28. maja se nam piše: Trojčke povila je dne 26. t. m. Marjeta PetrašiČ roj. Pečarič iz Drašič. Novorojenci Tonček, Jožic in Nežka so z materjo vred jako dobre volje, kar jim prav radi privoščimo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Beljak 30. maja. Podružnica sv. Cirila in Metoda sijajno zborovala v Bačah pri Beljaku. Nad sto društvenikov navzočnih. Gostje iz Ljubljane, Celovca, Velikovca in od drugod srčno vsprejeti. Govori predsednika, kmetskegaposestnika Buteja,dr. Vošnjaka, župnika Knafliča, I. Hribarja, kateheta llutrerja iz Celovca, posestnika Vuhrerja in družili, kakor tudi petje domačih kmetskih pevcev in izbornega čveterospeva Ljubljanskega
vzbujali veliko navdušenje. Po zborovanji prosta veselica, kateri predsedoval notar Plantan iz Z at i čine.
Pariz 31. maja. Uradni list objavlja novi kabinet v znani sestavi. Ministerska izjava bode naznanila finančne in gospodarske reforme, nov načrt budgeta. Vojni načrt ostane na dnevnem redu zborničnem. — Boulanger izdal vojski dnevno povelje, v katerem spominja na dolžnosti stanu in priporoča udanost in zvestobo ustavnim zakonom. On sam bode prvi dal vzgled vojaško-republikanske discipline.
Rim 31. maja. „Osservatore Romano" izvaja, da bi Italija niti materijalno niti politično ničesar ne zgubila, ko bi papežu ponudila mal kotiček, kjer bi v istini užival suverenost, kot jamstvo duhovske nezavisnosti.
Bern 31. maja. V kantonu Uri nasproti Spriringen-u odtrgalo se 250 metrov široko skalovje in podsulo dve koči in 5 osob.
Pariz 30. maja. Dekreti za kabinet Rouvierov izidejo baje jutri. Kdo bode vojni, kdo pomorski minister še negotovo. Saussier odklonil vojni portfelj.
Pariz 30. maja. Na pokopališči Pere Lachaise bili včeraj povodom obletnice poraza komune izgredi in spor s policijo, pet osob zaprli.
.J.JUBLJAHSEI ZVON"
Mtoji (192—47)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Ijoterijnc srećke 28. maja.
Na Dunaji:    82,     30, 26,     46, 61.
V Gradci:     74,     32, 37,     87, 89.
— Tujci: ——"
30 maja.
Pri Kloniti Steinhiiusel z Dunaja. — Kulp iz Kro-meriža. — Neuberg iz Pečuha. — Schuster, Friedrich iz Beljaka. — Kulp iz Murave. — Kulp iz Šentvida. — Stum-berger iz Šmarja. — Duma, Dolenc iz Maribora. — Vrem-Aiik iz Kamnika. — Kliener z Bleda. — Obonvalder, Stein-berger iz Domžal.
Pri *iwlt*flt Prfgelhof, Kump, Lihvy, Kaiser z Dunaja. — Bukovskv iz Brna. — Kaiser iz Maribora. — Rirst, Baliatra iz Trata.
Pri avatrljikem eeaarji: Križnar iz Kamnika. — Kneš iz Tržiča. — Meracl iz Ivanovega dola. — Hicke iz Javornika.
Pri Južnem kolodvoru i Hormark iz Krumlova. — Zdenkar, (Modac a Češkega. — Biermann iz Kočevja. — Žu/.ek iz Kranja.
Pri bavarskem dvoru: Tomsić iz Karlovca. — Bitenc, Dobnikar iz Medvod.
Meteorologično poročilo.
i ' Q	Čaa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura ;	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
59 't? B oo	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	730-78 mm. 73147 mm. 732 17 mm.	100» C 12-8' C 10 8° C	»1. jz. al. j z. si. jvz.	obl. obl. obl.	3 00 nm. dežja.
'rt5 a £	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73357 mm. 733-41 mm. 735 15 m«. --—————	15-01 C 19-6° C 13-6° C	si. zali. Z. zali. z, zab.	d. jas. jas. ja«..	O-OOmm.
30. marca.	7. Ijutraj 2. pop. 9. zvečer	——rfr—T~ 736-25 mm. 736- 22 mm. 737- 14 mm.	190° C 21-2° C 1500 C	si. zali. z. zab. si. zab. I	d. jas. d. jas. d.jaa.	0-00 mm.
0-4'
Srednja temperatura 11*3*, pod in 1*6° nad normalom.
lt)l° in 18-4°, za 5-0»
81- 35
82- 75 112 40
97 — 8M — 281-40 127 05
- gld.
IDimaJs^si "borza dne 31. maja 1.1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj
1'apirna renta.....gld
Srebrna renta.....„
Zlata renta......„
5°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banke   .   . „
Kreditne akcije.....„
London........ „
Srebro ,   »   .   *   .   .   . .
-™Pw......... „
C kr. cekini......„
Noui^ke marke.....„
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz I. 1864 100 „
Ogerska zlata renta 40/9......
Ogerska papirna renta 6' ,.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 47t70 zlati zast. listi . Prior, 'oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior. - oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Rudolfove srečke.....10 .
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Tratam way-dru št. velj. 170 gld. a. v.
10-O9    - „ 5-97     - „ 62-37 V, — . 250 gld.   128 gld.
165 „ 102 B 87 105 116 126
100 176 18 103 23o
danes
81- 40
82- 60 112-45
^6-95 885 — 282-50 12705
1009 5-97 62-37 V, — kr
75 20 90 50 75
50
25
Vozni red Rudolfove železnice,
veljaven o«l 1. j unija 18*7.
Osobni vlaki
Terbiž........odh.
Rateče-Bela Peč    .   .   .   . -
Kranjska Gora..... „
Dovje........ „
Jesenice....... „
Javornik....... „
Lesce-Bled...... „
Radovljica (m. p.) .   .   .   . „
Podnart-Kropa  ..... .,
Sv. Jošt (m. p.)..... „
Kranj........ „
Loka........ „
Medvode....... „
V i /ni arj t'....... „
Ljubljana, Rud. žel.   .   .   . prih.
Ljubljana, juž. žel.   .  .   . „
1. 2. 3. J1. 2. S.,1. t 3. razred ! razred ' razred
ljutnij 4.00 4.16 4.30 4.56 5.16 5.22 544 5.50 6.08 6.20 6.27 6.44 7.00 7.12 7.21 7.25
ijutraj
popoludne 1.10 1-30 1.46 2.19 2.42 2.49 3.16 3.23 3.43 8.66 : 4.03 ! 4.20 i 4.34 4.46 I 4.55 5.00
popolmlne
6.20 6.36 6.49 7.14 7.34 7.40 8.07 8.14 8.36 8.49 8.56 9.13 9.28 9 41 9.50 9.55 nečer.
I-ijTJ.'blJa.na.-rr'er'biž;
Postaje
Ljubljana, juž. žel..... odh.
Ljubljana, Kud. žel.   .   .   . „
Vižmarje....... „
Medvode ....... „
Loka........ „
Kranj........ „
Sv. Jošt (m. p.)..... „
Podnart-Kropa..... ,
Radovljica (m. p.) .   .   .   . „
Lesce-Bled...... „
Javornik....... n
Jesenice....... „
Dovje........ p,
Kranjska Gora..... „
Rateče-Bela Ptč   .   .   .   . n
Terbiž........ prib.
Osobni vlaki		
1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.
razred	razred	razred
ijntrej	ilopllluiill*	7.v.-riT
6.35	11.40	6.25
6.39	11.45	6.29
6.48	11.55	6.38
6.59	12.07	6.49
7.12	12.21	702
7.26	12.37	7.16
7.32	12.43	7.21
7.45	12.56	7.33
8.02	1.14	7.50
8.11	1.24	7.58
8.29	1.46	8.15
8.39	1.57	8.23
8.56	2.18	8.40
9.21	2.48	9.04
9.37	3.03	9.18
9.55	3.20	9.33
dopoluilne	popolndno	
T-
Zahvala.
Vsem prijateljem, znancem in slavnemu občinstvu izrekamo za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu gospe
URŠULE LEUZ,
zemljiščne posestniee,
poaebno pa še čast. dariteljem mnogih lepih vencev in alav. slovenskemu delavskemu pevskemu društvu „Slavec" za mili nagrobnici najtoplejšo zahvalo.
V Dolu, dne 31. maja 1887.
(406) Žalujoči ostali.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
Ivan Zborni*.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-iišnik. — Ml. 8«, 198 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr.
Knez Serebrjaiil.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poalovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Selski župnik.
Roman. Spisal L. Halivt/, poslovenil Vinko. — Ml. 8°, 208 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Poslano.
17-20)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
K\$EL1NE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I ka« likušaa iiek proti trajnom kašlju plućevin« I letudoa bolesti grkljana I proti mehirnlm katara,
HINKK MATTONIJA Karlovi vari i VVidn.
Dober postranski zaslužek!
G« Id. lOO do gld. 300 na ineaee more pri nas prislužiti vsakdo a prodajo zakonito doto-1 l|eulh srečk na obročna plačda in to jako lahko, lires kapitala in brem rizike. Ponudbo naj Bti pošiljajo v nemščini na HauptMtadtlsche Wech-aelatutoen-filesellacbaft Adler A Co., liudn-peai. (354-
I Mlifd.  •   OGi- U      m »i     ;;. /   IfililVfiiilt.V  v  *tr o
Hiša v dve nadstropji
z obokano kletjo iu z vrtom, poleg poslopje s hlevom, podom in magacinom, pripravna za gostilno ali prodaj al -nico, vse v jako dobrem stanu, se v Viru pri Domžalah proda iz proste roke po nizkej ceni. — Natančneje pri posestniku Frana Alle-u v Viru li. *t. 9. (391—3)
1
Kisla voda, kopališče Radence
s avojo jako obilo .,natro-lithion-kitlino". tiarodovi poskusi so dokazali, daje ogljeno-kisli BLithionu prf protinu najboljša in nsjgotoTrji;
»T
zdravi ln,
Vsled obilnega ogljenokislika, natrona, lithioua je radvanjska kisla voda kot specifikum pri: protinu, kaninji v želodci, mehurji, ledvicah, zlati žili, bramo rici, orahom, zlatenici, želodčnih bo letnih, katara. Kopelji, stnnoTimjn, rcslsTracija ceno
A. Mnzsoll v tioriui, l»r. Krnit Hlllll|>r, lekur v Beljaku, — t Celji in "Mariboru v viuki BpocorijiKi trgoVnif.1 (8i!K»)
tJmrll *«>:
27. maja: HelenaSernak, tesarjeva hči, 1 leto, Ilovica št. 38, za škrlatico. — Josipina Kiric, šivilja, 17% leta, Karlovska cesta št. 11, za razširjenjem pluč.
28. maja: Fran Juvan, nožarjev sin, 8 mesecev, Sv. Petra cesta št. 14, za o8epn'cami. — Antonija Trtnik, krojačeva hči, 2'/i leta, Slonove ulice št. 24, za škrlatico.
29. maja: Franca Sedej, šivilja, 23 let, Ulice na grad Št. 5, za jetiko — Janez Cerar, natakarjev sin, 5 '/a leta, Kladezne ulice št. 29, za ošpicami. — Viktor Kranjc, krojačev sin, 3 leta, Karlovska cesta št. 11, za vnetjem pluč.
30. maja: Marija Sluga, železniškega čuvaja vdova, 58 let, Strmi pot št. 2, za oslabljenjem. — Irma Graj-žar, alamnikarjeva hči, 6 let, Streliške ulice št. 14, za škrlatico.
V deželnej bolnici:
27. maja: Mihajl Verdir, strežaj, 30 let, za vnetjora možganov.
\
BRATA EBBRL
prodajata najboljše iu najoenejie
oljnato barvo, lalso £a
lastnega Izdelka, na debelo ln drobno, nadalje
prstene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—85)
1 TITU T T A TJ A    z» frančlakamslco cerkvijo, v niai T TIJTIT TAKA Jbt S£_jJfj?5~' «owpod" j- v»tiar.Ja muk Btev. 4. JjJU£1kJA£JL.
MARTIN POVERAJ, civilni in vojaški krojač.
najnovejša zaloga
Cela obleka aa gospode   od gld. 8.—
Salonska ' „        „ „   „  20.—
Pomladanska saknja „        „ ,   „ 7.50
Hlače n        99 n   n 1>^<>
Cela obleka za de«ke.....„   „ 1.50.
Naroibe se hitro in lično izvršujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Uzorci se pošiljajo na zahtevale na ogled.
Zaloga vsakovrstnega sukna.
V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
36