ILUSTRIRANI- LIST ZA MESTO IN DEŽELO Preis cena 1L DRUŽINSKI TEDNIK E Leto XVI. V Ljubljani, 10. februarja 1944. štev. 6 (743) Dobrotljiva roka ne obuboža. Slovenski rek. • DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četrtkih. Uredništvo ! B oprava v Ljubljani, MikloSičeva U/III. PoStnl predal St. 845. Telefon St. 33-82. — Račun poStue hranilnice v Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov oe vračamo, nefranklranib dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA 1/4 leta 10 lir, */s leta 20 Ur* vse leto 40 Ur. — V tujini 04 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vifiina 8 mm in Širina 65 mm) 7 Ur: v oglasnem delu 4.50 Ure. V dvobarvnem tisku cene- po dogovoru. — N o 11 c e : vrstica 7 Ur. Mali o g 1 a • s 1 : beseda 0.60 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: j de*n&H tiu&ezni j • NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN (Gl. str. 5.) Nadaljni težki obrambni boji na vzhodu Fuhrerjev glavni stan. 8. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil iav-lia: Vzhodno boiišče ie bilo tudi včeraj vzhodno od Žaškova, iužuo od Beve-zine in pri Vitebsku v znamenje hudih obrambnih bojev, v katerih so se vsi poskusj Sovjetov, da bi prebili fronto, izjalovili zaradi odločnega odpora naših čet. Na področju pri Ža-škovu. kjer ie bilo včeraj uničenih 17 oklepnikov, se hudi boii nadaliuieio. Tudi zahodno od Ilmenskega jezera in severno od Luge so bili s oroti-sunki in v srditih boiih iz bližine odbiti z oklepniki in bojnimi letali podprti boliševiški napadi. Severno od Nevlja na področju zahodno od Luge in pri Narvi so imela nekatera napadalna nedietia uspehe ter so dovedla do krajevnih izboljšani bojišča. V dobi od 1. do 7. februarja smo na vzhodnem bojišču pri 17 lastnih izgubah uničili 192 sovražnih letal. Na frontah nettunskega mostišča je vladalo včeraj le slabotno delovanje. Napad nekega ameriškega bataljona smo rzbilj ter uničili tri tanke. V večernih urah so dosegli močni udarni oddelki na področju pri Apriliii kljub delno zagrizenemu sovražnikovemu odporu krajevno izboljšanje postoiank. Daljnostrelno topništvo ie ponovno uspešno obstreljevalo izkrcevania pri Nettunu. Ena prevozna ladia ie bila zažgana. Tudi letalstvo ie podnevi in ponoči vršilo uspešne napade na izkrcevania v nettunski in anziiski luki. Več veliikh skladišč goriva ie bilo zažganih, pristaniške naprave oa za dali časa razbite. Štiri trgovske ladie s 14 tisoč tonami so bile težko poškodovane. Na južnem bojišču se ie nadaljeval sovražni pritisk severozahodno od Cassina. ne da bi prišlo do večiih bojev Onažena so bila sovražnikova premikanja čet ki so v zvezi z visokimi izgubami zadniih dni V budili večdnevnih obrambnih bojih severozahodno od Cassina se ie posebno odlikovala H reicb -ka gre-nadirska divizija »Hocli und Deutsc.il-meister« pod vodstvom generalnega poročnika Francka s podrejenim bataljonom osmega »renadirske"" oolka (mot.) in z neko honio skupino pod podstvom polkovnika Baadeia Nekaj sovražnih letal ie v opoldanskih urah 7. februarja zažgalo v luki Kiosu zasidrano švedsko ladio Rdečega križa >Wiril«. V pretekli noči ie vrglo nekai sovražnih letal bombe na kraie v zahodni in jugozahodni Nemčiji Iz vojnih poročil nemškega vrhovnega Doveliništra v preteklem tednu: Na nodročiu pri Nikonoln sovražnik So zmerom napada Naše čete so oo-samezne sovjetske bojne skupine s protinapadom vrgle nazaj. Na bojišču med Kirovgradom in Belo Cerkviio so se izialovili vsi boliševiški napadi. Zahodno od Polonoia ie neka naša oklepna divizija uničila dva sovražna bataljona. Na ozemliu iužno od Pri-piatskih mocvini sc vršo izprememb polni boii Naše čete se boiuiolo s sovražnimi koniemškimi oddelki Pri Vitebsku in Berezino skušalo boliše-viki z močnimi silami prebiti našo fronto Naše divizije so na tem odseku po oaoročenih boiih doseg'e velik obrambni uspeh Severno od Noveliu se še biieio hudi boii Med Ilmenskim jezerom in Finskim zalivom smo uspešno odbili vse sovražnikove na-pado. 7. februarja ponoči so sovjetska letala napadla stanovanjske okraio finsko prestolnice. Na predmostju pri Nettunu se nadaljnjo oboiestransko delovanje izvid-n iški h in udarnih čet. Nase topništvo io uspešno obstreljevalo sovražnikova zbirališča ladii. Severozahodno od Cassina so se v ogorčeni!^ botih ;z bližine izialovili vsi sovražnikovi napadi. Sovražna letala so 0. februarja ponoči bombardirala 1’oruhrje in Dod-ročio Berlina. Nad zasedenim zahodnim ozemljem jo naše protiletalsko topništvo 7. februarja sestrelilo 12 sovražnih letal. Nemška letala so 6. fobruaria do-noči napadla neke cilio v jugovzhodni Angliji. DOGODEK V FRANČIŠKANSKI DVORANI Hitlerjev odgovor slovenskim kmetom Prezident general Rupnik na zborovanju kmefsjcih beguncev v Ljubljani. Govor bivšega poslanca g. Škulja Na lastni koži so poskusili Berlin, 3. febr. »Dcutsclio Adria-Zeitung« poroča iz Berlina: Nemška poveljstva na jugovzhodu so to dni ujela radijski klic 23 angleSkih agen-tov lil častnikov vna pomoč za osvoboditev iz rok boljševiskih tolp. Prošnjo so utemeljili s tem. da so 8<š tolovajske tolpo popolnoma zboljševizirale in ravnalo z angleškimi zveznimi ljudmi način, ki ie v posmeh Človcčanstvu. na V četrtek 3. februaria so v frančiškanski dvorani v Ljubljani zborovali begunci z Dolenjskega. Notranjskega in iz Bele Krajine. Zborovanja se ie udeležilo več ko 1000 kmetov, poleg njih pa vsi župani in župniki-begunci. ter bivša banska svetnika Škrabec in Pevc. Vsa dvorana ie bila okrašena z zelenjem, na zastoru ie oa visela slovenska trobojnica. Ko ie stopil v dvorano gospod ore-zident divizijski general Rupnik s spremstvom, ie množica beguncev vstala in mu navdušeno vzklikala. Gospod prezident ie nato sedel za zeleno mizo na odru. gospod Škuli. bivši poslanec, ga ie pa takole pozdravil: Pozdrav g. Škulja Ko se ie 19. decembra 1943 prišel odbor za dolenjske, notranjske in belokranjske begunce zahvalit gospodu prezidentu za njegovo skrb, je bil nad vse linbaznivo sprejet Potožili smo gospodu prezidentu naše težave in se mu zahvalili, da ie izposloval ustanovitev slovensko, domobranske vojske. ki nam bo spet vrnila dom in omogočila pošteno živlienie. (V dvorani se ie utrgal plaz navdušenega vzklikanja našim domobrancem.) Prosili smo gospoda prezidentu. nai se zahvali nemški vojski za nien boi z našimi uničevalci komunisti. Prepričani smo. da nam bodo naši domobranci s pomočjo nemškega voiaka očistili deželo komunistične nadloge. Odbor za begunce ie prosil tedaj gospoda prezidenta. nai sporoči na naivišia mesta velike nemške države izraze naše hvaležnosti in brezkompromisne lojalnosti. Gospod prezident ie radevolie ustregel naši prošnji. Danes nam. gospod prezident. vračate obisk. Prišli ste med svoie zveste da iim sporočite odgovor naivišiih krogov velike Nemčije na izraze naše hvaležnosti in lojalnosti. Prišli ste med nas. da se Vam moremo zahvaliti za vse. Danes se Vam zahvalil,trpeči kmet kot edinemu, kj ste mu v naitežiih časih stopili ob stran. Go-snod prezident. prav lena hvala za vsel Nagovor prezidenta generala Rupnika Nato ie spregovoril gospod prezident Rupnik: Moii dragi slovenski kmetovalciI Kadar koli so našo domovino zadele in razdejale vojne ali druge pogubne nesreče, vedno ie slovenski kmet s svoio marljivostjo, oametio in zaupanjem v Boga zastavil svoie sile. da io vse popravil in obnovil. On ie bil tisti, ki io vedno ohranil zvestobo naši skopi zemlji in io polagoma napravil iz n io vrt. da — lahko rečemo — mali zemeljski rai. ki smo bili mini tako ponosni in ki smo ga vsi liubili. Naš podeželski rod na ie poleg tena mogel dajati vedno nove delovne sile mestom in trgom, cerkvi in šoli. umetnosti in znanosti, trgovini in obrti ter vsem drugim področjem človeškega udejstvovanja. Ti možie kmečkega rodu, ki so po veliki večini ostali zvesti domači grudi in svojemu kmečkemu rodu. iz katerega so izšli, so mnogo pripomogli k izgradnji naše slovensko narodne skupnosti. Bili smo zato na nniboltši poti, da vzrastemo v nastajajočo skupnost evropskih narodov kot majhen, toda sposoben in ugleden član. Toda prišel je — najprej nepoznan, skrit in zahrbten — sovražnik, židov-stvo. s svojimi struni. Samoliublie. do-bičkaželjnost, zavist, razredno sovraštvo. želja po uživanju, so odtujili nai-prei poedinca. nato posamezne skupine in nato cele stanove domači zemlji in narodu, ki so jo obdelovali. Cim boli pa so se ti odpadniki udaiali zidovskemu zapeljivcu, tem boli so hoteli z vpiticm in hruščem zakriti svojo notranio odtujitev od narodne skupnosti. Pri tem Pa so na vsa usta rabili znana gesla o narodu in domovini. Tako je postal majhen del našega naroda zrel, da preko strankarske parlamentarno demokracijo povsem pade v roke židovskemu svetovnemu sovražniku. Cim ie to postalo vidno, io zidovstvo zapustilo svoje tedaj skrito rovarenie. jo postalo odkrito nasilno in nas jo po svojih poslušnih slovenskih zločincih in zapeljancih ščuvalo proti naši sirsi domovini — Evropi. No da bi so lega zavedal, io bil slovenski narod gnan v upor. v vojno in končno v najgrši samomor — samomor v boljševizmu. Tu pa so io — hvala Bogu — Židom in njihovim domačim pomagačem postavil po robu slovenski kmet. V svoii kot skala trdni zvestobi do rodne grude, v ljubezni do starih obi- čajev in Boga ie zagrabil za orožje in vzdržal kljub temu. da se ie položaj zdel obupen. Kakor tolikokrat v zgodovini ie tudi sedaj kmet rešil našo čast in naš obstanek ter se ni dal ubiti v boljševizmu. Hrabremu kmetu in njegovim borečim^ se sinovom ie prišla pomoč, pomoč najboljših voiakov na svetu in njihovega velikega Ftihreria. S tem pa ie prišla tudi pomoč in podpora vsemu slovenskemu narodu. Tako smo bili priznani za člana družine evropskih narodov, naše domobranstvo ie pa naši narodni skupnosti pokazalo pot do rešitve. In spet so nai-zvesteiši sinovi našega naroda kmetje. ki so od leta 1941. dalie prestajali najtežje in žrtvovali naiveČ. najprej — in preden ie gospoda to storila — spoznali naš položaj, prišli k meni ter me prosili, da se v njihovem imenu zahvalim nemški voiski za pomoč in da velikemu Fiihreriu Evrope iavim. da so pripravljeni vzdržati v boiu in delu proti komunizmu. Tako so — brez politikov in diplomatov — naši pošteni in verni kmetie obrnili na naš mali slovenski narod pozornost za vso Evropo borečega se Ftihreria nemškega naroda in krmarja evropske usode. Bil sem zato v nedeljo, pri slovesni proslavi enaistletnice narodnosociali-stičnega prevzema oblasti, ponosen, ko sem pred zbrano nemško oklepno divizijo slišal skupinskega vodio g. generala Rbseneria reči med drugim naslednje besede: »V posebno veselje mi ie. da se morem zahvaliti detavolinemu slovenskemu narodu. Vi. gospod general Rupnik ste Sporočili v svotem pismu z dne 22. decembra po pokrajinskem vodii iziavo lojalnosti več tisoč kraniških kmetov vodii nemške države. Pooblaščen sem. da vam. gospod general, sporočim, da se ie Fiihrer nemške države vašega sporočila zelo razveselil in vam po pokrajinskem vodii sporoča svoio posebno zahvalo. Obenem vas prosi, da sporočite zastopstvu slovenskih kmetov njegovo zahvalo in priznanje.« To so bile besede gosp. generala Rbseneria. Srečen sem. da vam morem, moii marljivi roiaki, prečitati tudi nismo, ki mi ga ie o tem pisal Vrhovni komisar Jadranskega Primorja, pokrajinski vodia in državni namestnik e. dr, Rainer: >V svojem pismu z dne 22. dec. ste mi sporočili da ie zastopstvo dveh tisočev kranjskih kmetov izjavilo svoio lojalnost vodii nemške države in se zaobljubilo k brezkompromisni borbi proti boljševizmu. Prosili ste me, da to spontano iziavo dolenjskega prebivalstva sporočim Fiihreriu. Vaše pismo sem predložil Fiih-reriu. Fiihrer ie bil pisma vesel in mi ie naročil, da Vam sporočim nle-govo zahvalo. Prosi Vas. da sporočite zastopstvu slovenskih kmetov njegovo zahvalo in njegovo priznanje. Veseli me, da Vam morem, spoštovani eospod prezident sporočiti to za Kranjsko pomembno iziavo vodje. Pričakujem, da se bo prebivalstvo ljubljanskega mesta in pokrajine, vzpodbujeno oo osebni zahvali in priznanju Ftihreria. v podvojeni meri postavilo v borbo proti boljševizmu in s tem doprineslo svoj prispevek k novi ureditvi Evrope.« Tako se glasi pismo g. Vrhovnega komisarja. Poročati vam pa imam o še enem dokazu naklonjenosti, ki io izkazuje Fiihrer Nemčije in Evrope vam kmetovalcem. kot naivečiemu iu najvažnejšemu dolu slovenskega naroda. Pravkar jo namreč Vrhovni komisar koi prvo in najvažnejšo organizacijo za našim domobranstvom odobril organizacijo kmetijstva. Tei stanovski organizaciji bo kot zastopnik kmetovalcev pokrajine načeloval eden izmed vas. On kot pripadnik kmečkega stanu najbolje pozna vašo težavo in potrebo in on bo kot naimerodainejši skrbel za obnovo in napredek našega, od komunističnih tolovajev uničenega lioljedolstva. On bo nailažo vodil vsa dela na tem področju vam v prid. Tudi njegovi najbližii sodelavci v vodstvu — no številu trije — bodo kmetie. Temu vodstvu bodo dodeljeni še zastopnica kmečkih žena. zastopnik Opremo v zaklonišču je treba sem in tja spraviti na zrak in sonce, da se presuši. kmečke mladine in zastopnik poljedelskih delavcev. Zastopstvo vašega stanu bo tako povsem v rokah kmetov samih. Sami že veste, da so storjeni mnogi ukrepi, da se naše uničeno poljedelstvo popravi in obnovi vidimo pa tudi, kako ie naša pokrajina vsak dan boli varna, da so boste mogli v najkrajšem času vrniti na svoie domove in pričeti z rednim delom. Prepričan sem da boste, moii liubi kmetovalci, tudi sedai. ko sta obnova iu varnost že na poti. kot vedno storili vse. kar ie v vaši moči. za lastno korist, za korist vsega slovenskega naroda, kakor tudi za novo. socialno in narodnostno urejeno Evropo. Zborovalci so gospoda prezidenta med govorom večkrat prekinili in mu navdušeno ploskali. Potem se, ie gospod Škulj toplo zahvalil gospodu Rupniku za njegove besede: Zahvala g. Škulja Gospod prezident. Vaše besede so nam vlile novega poguma. Zdi se nam ko da nam je oh naihuiši stiski ponudila roko v rešitev čudovita moč. Ne morem Vam reči drugega kakor hvala lepa. Bog plačaj! Gospod prezident. povedali ste nam. kako so bili na naivišiem mestu sprejeti izrazi lojalnosti in hvaležnosti trpečega slovenskega kmeta. Vodia velike Neinčiie, ki kroji usodo velikim narodom tudi naš narod ni pozabil. Sai ima slovenski narod kot veliki evropski narodi tudi svoio kulturo in svojo zgodovino. S pomočjo velike Nemčije, ki se ie kot prvoboriteljica z orožjem postavila v bran evropske kulture pred komunističnim barbarstvom, bo tudi nam omogočeno, da se dvignemo iz gorja, kamor nas ie pahnil komunizem. Odgovor Vodje na izraze naše lojalnosti naih daje poguma za veliko prošnjo. Gospod prezident. Vi uživate popolno zaupanje pri Vodji. Bodite tolmač te naše želje. Občudujemo Nemce v njihovem brezmejno požrtvovalnem boju za veličino in samostojnost domovine. Pa tudi v slovenskem srcu gori ista želia. da bi zgradili svojemu narodu lepšo bodočnost. Kužni dih komunizma, ki ie zavel preko naše zemlje, nima s slovenskim srcem nič skupnega. To je le framasonsko židovska navlaka, ki se zdai čisti z naše zemlje. Zato prosimo, ie med viharnim odobravanjem dejal govornik, nai veliki nemški Fiihrer. najmočnejši mož v sodobni Evropi, izdejstvuje in tudi uresniči želje slovenskega naroda po rešitvi narodnih in socialnih vprašani. (Vsa dvorana z velikim navdušenjem pozdravlja to besede.) Gospod general! Na prvem mestu stoječi sin slovenskega naroda, vodite nas v to bodočnost! (Vihar navdušenja.) Odgovor g. prezidenta Dragi prijatelji! Bodite prepričani, da bom za vse to prosil. Svoio prošnio bora oprl na izraze lojalnosti in hvaležnosti slovenskega kmeta, delavnega in ^razsodnega človeka, ki niu ie mogočo popolnoma zaupati. Hvala vam za vašo vdanost! Tedaj je zadonela po dvorani himna >He> Slovenci...« Vest o .manifestaciji, v frančiškanski dvorani ie po vsej Ljubljani zbudila pozornostjo navdušenje. Čedalie večie io namreč šlevilo Ljubljančanov, ki vedo. da ie boi našega kmeta svet in pravičen, in ki čutijo, da bodo predvsem po njegovi zaslugi doživeli Slovenci kdai vstajeuio iz seduniih težkih dni. Pohujševalci naroda Še trije italijanski generali prijeti Rim, 5. febr. Generala nekdanje italijanske armade Dalmazza in Sque-ra in admirala Martinuccija jo, kakor poroča rimski oddajnik, prijela republikanska policija. Izročila jih bo posebnemu sodišču zu zaščito države. Hrvatska in volk v ovčji koži Zagreb, 4. febr. »Hrvatski narod« piše o sovjetski »izprememb; ustave«: »Za hrvatski narod bi bilo popolnoma vseeno, ali bi ga pogoltnila velika Jugoslavija !>o Titovem vzorcu ali pa »svobodna demokratska zveza sovjetskih republik«, ker bi v vsakem primeru izgubil svojo svobodo in neodvisnost. Zato je naše stališče jasno in nedvoumno. Glasj se: Z vsemi silami so jo treba postaviti v bran proti slehernemu takšnemu poizkusu.« Te dni mineva pet mesecev naše nove ere. Sto petdeset najkritičnej-ših dni okupacije, morda ceio vse naše zgodovine, je za nami. V tem času smo doživeli dve čudi: naš narod, ki je v domobranstvu našel samega sebe, je na videz že izgubljeno bitko za svoj obstoj tako rekoč v poslednjem trenutku odločil v svojo korist — to je bilo prvo čudo. In drugo: Dolenjska, naša doslej najmirnejša, najskromnejša, nacionalno najmlač-nejša pokrajina, je vzrasla v slovenski Piemont. Zdaj, ko je, kakor vse kaže, najhujša doba borbe našega naroda za golo življenje, prestana. bi utegnilo biti čas misliti na 'o. kako bomo smrti rešenega bolnika še bolezni same ozdravili. Komunizem je bolezen socialno ali moralno nezdravega narodu, kakor je recimo tuberkuloza boVzen sestradanega človeka. Da primer drži, so nam dokaz napredni, družabno in materialno zdravi narodi, ki se jih komunizem dobesedno ne prime (samo d,ra zgleda med našimi malimi »kolegi«: Finska in Švica). Pri človekovi bolezni bi bilo nemogoče in tudi nesmiselno, trebiti bacile posamič iz telesa; nevarno, dostikrat celo usodno za organizem bi bilo izrezati cele dele telesa. Pameten zdravnik ravna tako. da poišče koren bolezni in le-tega obdelava — najprej z zdravili, če to ne gre, šele z nožem. Ker je komunizem bolezen, mora zanj veljati isti postopek. Prva faza našega boja za biti ali ne biti po Badogliovi kapitulaciji je sestajala iz neštetih operacij vseh mogočih okuženih mest na našem narodnem telesu; za načrtno zdravljenje takrat še ni bilo časa. Zdaj ko je bolnik za silo spet na nogah, ne zadošča več zasilno kirurško zdravljenje; treba je njegovo telo smotrno obravnavati, če nočemo, da ga čez toliko in toliko časa bacili na novo premagajo — takrat (ponovitev hude bolezni je smrtnonevarna!) bržčas za zmerom. Kje tiči koren komunističnega zla pri Slovencih? V proletariatu? V mladini? Riba pri glavi smrdi. Tudi naše narodno telo je skoraj od takrat, ko smo se začeli politično prebujati, že pri glavi smrdelo, to se pravi, nezdrav je. bil tako imenovani cvet naroda, njegovo razumništvo, njegova purgarija. In smrad, ki je žehtel od njih, se je pod cesarsko okupacijo še posebno razlezel. Kaj pomaga, če zdaj do kraja iztrebimo ves komunizem iz trupa in iz udov, to se pravi, iz umskega in ročnega proletariata: dokler ne bomo zboljšali naše »boljše« družbe, po kateri se narod zgleduje ali pa pohujšuje, bo kal gnilobe poganjala zmerom na novo. Naša purgarija pohujšuje narod socialno in nravno. Komu je neznano, da so določbe o minimalnih plačah namešČenstva ostale marsikod le na papirju in da dobiva prenekateri uslužbenec ljubljanskih advokatov, trgovcev, veletrgovcev, obrtnikov itd. komaj po 500 lir plače na mesec. t. j. toliko, da ne more z njo ne živeti ne umreti? Ali je čudno, da je tak človek posebno dovzeten za razkrojevalno komunistično propagando, ki zvrača vso krivdo za te razmere na sedanji družabni red? (Da ni bila ureditev plačilnih razmer v kočevskem sovjetskem »redu« nič boljša, celo še slabša, nameščenec mordu ne ve; a tudi če bi vedel, bi verjel le napol, ker je stvar predaleč, da bi jo tako neposredno občutil kakor socialno krivico. ki io trpi na lastnem telesu). Ali ne sledi nujno iz tega, da ljudje, ki tako mizerno plačujejo svoje nameščence, sami goje komunizem in da niso kot škodljivci naroda nič manjše obsodbe in kazni vredni kakor morilci in drugi najtežji zločinci? Oblast ima dolžnost in ima moč, te socialne pijavke in škodljivce naroda izslediti in jih neusmiljeno kaznovati. Važno je pri tem eno: brezpogojno se morajo objaviti imena, globe in zaporne kazni, ne glede na to. kakšen družabni položaj zavzema kaznovanec. Ves narod bo ploskal, a komunistični bacil v našem srednjem sloju, proletariziranem brez lastne krivde, bo izgubil dobršen del hrane, ki ga je doslej redila. Kdo ne pozna petičnika. cenjenega na več tucatov milijonov, ki je težko vzdihovaje odrinil za Zimsko pomoč malo več kakor tucat tisočakov, t. j. mnogo manj kakor desetino odstotka svojega premoženja? Državni uradniki, zasebni nameščenci, delavci in drugi mali ljudje so žrtvovali in še žrtvujejo po več odstotkov svojih bornih mesečnih prejemkov, milijonarji naj pa ostanejo pri piškavih ulomkih promilov?! Tudi ta gospod — z nekaterimi selie vrednimi tovariši — s svojim cinizmom soustvarja in zaliva komunizem in spada žo zato kot škodljivec naroda pred ljudski sodišče, ki je skrajni čas, da se usta. novi zanj in za njegove vrstnike. Ali n? mar tak človek, zastopnik brezdušnega kapitalizma v njeeovi naj-brutalnejši in najodurnejši obliki, bolj kazni vreden kakor sleherni zločinec, da. celo boli kakor komunistični morilec? Zakaj, perverzni umori komunističnih »likvidatorjev«, popisani v časopisju, odvračajo spodobne ljudi od komunizma, medtem ko mu cinizem našega velespoštovanega Poličnika celo pridobiva novih pristašev. Oblast ima dolžnost in moč, pozanimati se za tega in podobne gospode. Živimo v izrednih razmerah, zato se tudi takšno početje presodi po izrednih kriterijih in se tudi sme in mora na izreden način kaznovati. Za primero: v Nemčiji bi takim pe-tičnikom zasegli vse premoženje, njih same pa poslali na prisilno delo. V Sovjetiji bi jih kratko in malo »likvidirali« (če ne bi bili partijci, seveda). Kakor koli se oblast odloči, vsekako bi imela izropana in požgana dežela premnogo hudo hvaležne porabe za njihove milijone, a delavcev za popravilo škode, ki nam jo je prizadejal od Purgarjev pitani boljševizem, nam tudi primanjkuje. Ko se to zgodi, bo javnost navdušeno ploskala, narod bo pa v dobršni meri ozdravljen komunizma. Kdo ne ve, da imamo še danes predstojnike uradov, ki se ne čutijo dolžne, prispevati s svpjim nastopom, da se pomnoži ugled naše vrhovne oblasti? Ki so se suženjsko klanjali cesarskim oblastnikom, pred domačo oblastjo bi pa hoteli oholo dvigati glavo? Ki ničesar ne ukrenejo proti potuhnjenemu ali pa celo našopirjenemu narodnemu defetizmu v svojih uradih, nacionalnim in korektnim uradnikom pa pri slednji priložnosti mečejo polena pod noge? Ali ni tak predstojnik neizmerno bolj kriv bolj-seviziranja naše družbe kakor po njem zgledujoči se podrejeni uradnik, ali pa nerazgledan proletarec in zapeljan dijak? Oblast ima dolžnost in moč, pozanimati se za takšne predstojnike. In ko jih bo naučila reda in discipline, bo s tolikšnim ponosom, kakor ga ni Upravičeno imela še nobena.slovenska oblast v vsej naši zgodovini, smela reči, da je zaslužna za domovino. Zakaj, takrat bo komunistični bacil v našem narodnem telesu dokončno obsojen na pogin. Naša oblast je pod prezidentom generalom Rupnikom ustvarila v teh kratkih mesecih po 8. septembru mnogo več, kakor smo v normalnih časih učakali v več letih. Če ne bi bila ničesar drugega storila, kakor da nam je organizirala domobranstvo, našo vojsko, čudežno rojeno iz pogorišč, ki nam jih je zapustil sm vojsko-komunističm konkubinat. bi ji bil naš narod dolžan dosmrtno hva-lržnošt. Toda poleg domobranstva je bilo treba urediti še nič koliko drugih stvari, ki nam jih je cesarska unrava pustila v premišljeno organiziranem neredu. Zato je razumljivo, da danes še ne more biti vse tako, kakor bi javnost v svoji neučakanosti želela, če smo z gornjim člankom dali izraza njenim željam, nismo imeli namena, poudariti hkrati njeno neučakanost, ker predobro vemo^ da vsaka stvar zahteva svoj čas. Pač pa smo z vsem premislekom in z vsem čutom svoje časnikarske dolžnosti ir. odgovornosti hoteli javno pokazati na tista zla, ki so posebno nevarna, ker narod pohujšujejo. Salus rei mtblicae siiprerm lex — blagor domovine nam je najvišji zakon. Isto načelo vodi, kakor kažejo vsa njegova dejanja, tudi našega prezi-denta. Zato smo svnolnim zaupanjem napisali pričujoči članek kot glasniki naroda, ki prav tako s polnim zaupanjem zre v najvišjega zastopnika našo oblasti, K. D. ZERAVNIŠKA IZPRIČEVALA za propustnice Uradu za propustnice nri Mestnem Poveljstvu so liudte predložili toliko zdravniških potrdil ki so iih izdali tdravniki Ljubljane in okolice, da v pocdiuih primerih ni bilo mogoče ločno ugotoviti ali ie potrdilo utemeljeno ali ne. Te zdravniške iziave priporočajo v največ primerih spremembo zraka, da bi se dotičnikom omogočil odhod iz Ljubljane. Mestno povelj-»tvo odrem zato naslednje: V bodoče se bodo upoštevale za iz-daianie prepustnic samo izjave spodaj navedenih zdravnikov, čo sicer proti prosilcu no bo drugih pomislekov, To le edi’ a možnost ker bi sicer Mostno Poveljstvo n« moglo preveriti in nadzirati izdanih izjav. Urad za propustnice Dri Mestnem Povelislvu obžaluje, da mora opozoriti, da bodo v bodoče Za pridobitev propustnice priznane samo iziave določenih zdravnikov. Ti zdravniki so: 1, Dr. Bassin Rainer, očesno bolehni i: 2. dr Blumauer Robert, kirurg; 8 dr. Vladimir Guzelj. kirurg: 4 dr, Brandšteter Franc, internist; 5. dr. 8 por n Vilko, internist: 6. dr. Htau-daher Jožef, za otroške bolezni: 7 dr. Pogačnik Jožef za bolezni grla. nosu in ušes: 8 Dr. Pompe Ivan za bolezni grla. nosu in ušes: D dr Rakovec Sl., urolog: dr. Jenko L. praktični zdravnik; 11. dr. Zalar L., praktični zdravnik: 12. dr. Kust Atomi, rentgenolog: 13. dr. Mentol Valentin, ra nalezljive bolezni: 14. dr. Jakša Jožef, dermatolog: to, dr. Pehani Hubert. porodništvo: 16 dr Oblak 1 van. zobozdravnik: 17. dr. Brenčič Alojzij, zobozdravnik: 18. dr. Bassin fcffon. zobozdravnik: 19 dr. Debevec Franc, zdravnik bolniškega blagajne: 20. dr. Granat* Stanislav, zdravnik bolniško bbmnine: 21 dr ftrot Ivan šef-zdravni k trg bol. podporne blagaine. Za tiste, ki so slepi pri zdravih očeh Komunistični satanizem na Primorskem Poglavje o politični naivnosti ljudstva, ki je tako dolgo veljalo za sol slovenstva Medtem ko se kaže zločinsko delovanje komunizma proti slovenskemu narodu v Ljubljanski pokrajini v prvi vrsti v moritvi ljudi in uničevanju njihovega imetja, se nam prikazuje na bivšem Primorskem v bistveno drugačni, vendar' nič manj zločinski osvetljavi. Umori in požigi so tam še omejeni, seveda samo iz taktičnih razlogov, ker naj bi se grozote, ki duše nas, tam razdivjale šele pozneje (kakor nas uči dolenjska šola). Zato pa je tem boli intenzivno komunistično prizadevanje, da zastrupijo samo dušo primorskega človeka in mu ubijejo najprej tisto, kar je dolgih 25 let hranil v sebi najbolj ne-omadeževano: narodno zavest in ljubezen do slovenske skupnosti. Človek ne bi pričakoval, da se jim bo to posrečilo, toda iz raznih pre-žalostnih pojavov moramo žal sklepati, da komunistično zločinsko seme vendar kali in poganja mladike, nad katerimi stojimo osupli in zgroženi. Opazovati moremo namreč pojave, ki dokazujejo, da je komunistom uspelo tako sterorizirati primorsko sloven-sko ljudstvo, da skuša zdaj samo na vse načine zn o -va zgraditi n e p r eh o d 1 j iv i zid med Primorjem in Ljubljansko pokrajino, katerega so nemške cete po svojem prihodu podrle. Komunistična agitacija proti »tujcem« iz Ljubljane, med katere ne štejejo samo ljudi iz Ljub; Ijanske pokrajine, marveč tudi v tej pokrajini živeče Primorce, je ponekod ustvarila vzdušje, v katerem so mogoči celo primeri, kakršen se je dogodil nedavno slovenskemu trgovcu, ki je v nekem slovenskem primorskem mestu zaman iskal prenočišča, ker so ga povsod zavrnili, češ da »tujcev ne sprejemajo«. Tega mu pa niso rekli morda v privatnih hišah, ampak v hotelih in gostilnah, k i s o last pr im ors kih S 1 ov e n c ev in polni sumljivo dvoživkarskih Italijanov. . Komunistom se je namreč posrečilo prepričati velik del ljudi, da žive v Ljubljani in njeni pokrajini sami »izda jalci« in da je vsakdo, kdor koli pride od tod na Primorsko, že kot tak nujno sumljiv »izdajalskih namenov«. Zato s temi »sumljivimi« ljudmi tudi ni dovoljeno govoriti vec kakor najnujnejše. Še strože je prepovedano brati slovenske liste, in v tej pravovernosti se odlikuje pred; vsem — inteligenca! Boljše je nic vedeti o tem, kaj se na svetu dogaja, ali pa brati drugojezične liste, kakor tvegati nevarnost zastrupitve z_»i_Z; daialsko kranisko miselnostjo«. Kajti »Kraniec« sploh ni človek in pred njim je treba mejo neprodušno za: preti, ne samo za zdaj, ampak tudi za vso bodočnost. Nasprotno pa sta človeka dvoživ-kax*ski Italijan (t. j. badogliovec, ki se dela fašista) in badogliovski ko; munist. Ta dva smeta svobodno hoditi po slovenski primorski zemlji in se tega tudi v obilni meri poslužujeta. Badogliovski komunisti, posebno iz Trsta, so se tudi po gozdovih tako razmnožili, da jih je že povsod več kakor slovenskih in je ponekod razmerje 4 proti 1. Razen tega jih z vso radodarnostjo podpirajo kapitalistični dvoživkami z vsem potrebnim, najbolj pa z velikimi vsotami lir, ki prihajajo iz trgovskih, bančnih, tovarniških in drugih tržaških blagajn še vse bolj, kakor so prihajale nekoč iz podobnih ljubljanskih slovenski ofariji. Nikjer pa ni nikogar, ki bi samo pomislil na to. zakaj se badogliovski komunisti v tako velikem številu vrivajo v slovenske gozdove in zakaj jih tako složno podpirajo in finansirajo vsi njihovi rojaki, od pristašev Marxa in Lenina pa do oboževalcev Badoglia in cesarja Viktorja Emanuela. Vendar je razsodnemu in mislečemu človeku jasno ko beli dan, da se za vsem tem ne skrivajo prav nič drugačni cilji, kakor so se skrivali za sodelo: vanjem badogliovcev s slovenskimi komunisti pred 8. septembrom 1943. Ti cilji so zelo preprosti: razkrojiti in do konca oslabiti slovensko ljudstvo, da bo postalo nesposobno še kdaj odločati o svoji usodi, in da bo potem moralo voljno sprejeti usodo, ki so mu jo oni namenili. Kakšno usodo so badogliovski komunisti namenili primorskim Slovencem, se vidi dovolj jasno iz njihovih lastnih objav o katerih smo pred kratkim pisalo v našem listu. Slovensko primorsko ljudstvo naj bi postalo gnoj za bodočo rast italijanskega komunizma v Trstu in na vsem Primorju. Tu so se pa badogliovski komunisti znašli na isti poti z onimi dvoživkarskimi Italiiani, ki se navdušujejo za Viktorja Emanuela. Tisto, kar zasledujejo eni ko drugi, je docela isto: nadaljnja nadvlada nad slovenskim ljudstvom. In da se to revno in naivno slovensko ljudstvo ne bi zavedelo strašne resnice, v katero se pogreza, ga je treba, na vse načine prepričati, da so v Ljubljani in njeni pokrajini doma »izdajalci«, pred katerimi se je treba zavarovati s kitajskim zidom nezaupanja in celo prezira in sovraštva. Ta politika je tako peklenska, da bi človek mislil, da morata biti proti njej tudi O F in KPS. toda kje neki! Cilji badogliovskih in slovenskih ter vseh vesoljnih komunistov so vendar eni in isti: mednarodni.komunistični »raj«. Mar ie »osvobojevalcem Slo; vencev« v OF, kaj bo s slovenskimi Primorci in sploh s Slovenci! Pripa- dejo lahko tudi pod oblast črnih Abe-sincev. samo da bodo pravoverni komunisti in Stalinovi hlapci. Zato je za sosvobo-jevalno« OF čisto v redu, da se preprečijo na Primorskem slovenske šole, da se ne dovoli slovensko uradovanje: kajti le iz nacionalno nezavednih in zasužnjenih se množi kader boljševizma. Sicer nam pa prav to stališče OF daje slutiti, da imajo tržaški komunisti prav, ko trdijo, da je med njimi in OF že davno sklenjen sporazum, po katerem bo v »bodoči komunistični ureditvi« Primorska pripadala drugam in ne kakšni slovenski »republiki«. Saj bi v tem primeru imeli ti italijanski komunisti pred komunističnim svetom kaj lahko stališče, če bi hoteli dokazati pravilnost svojega stališča. Treba bi jim bilo samo reči: »Tovariši, Nemci so dali primorskim Slovencem na razpolago, da si urede svoje šole, da si uvedejo svoje slovensko uradovanje in zažive sploh kot Slovenci, toda poglejte, o n i sami so to odklonili, oni sami tega nočejo. Ostati hočejo še nadalje v prejšnjem p o lo ž a j u.« Kdo bi mogel po vsem tem še trditi. da to ni resnica? Kdo bi mogel dokazati, da italijanski komunisti in badogliovci Viktorja Emanuela nimajo prav? Dejstvo je in bo ostalo, d a Primorci sami slovenske šole res odklanjajo, da Primorci sami slovensko uradovanje res preprečujejo in da mejo med primorskimi in ostalimi Slovenci Primorci sa mi nanovo ustvarjajo in še po-o s t r u j e j o. V nekem kraškem kraju so se nekateri zaslepljenci celo javno pohvalili, češ: »Pa se nam je le posrečilo preprečiti nadaljnje delo: vanje slovenske šole in onemogočiti .kranjsko nevarnost*.« Zdaj naj pa razsodni ljudje sami pre ždijo, ali je komunistično delovanje na Primorskem manj zločinsko od delovanja v Ljubljanski pokrajini. Človek bi dejal, da je zločin zastrupljanja slovenskega ljudstva na Primorskem v samih temeljih še grozot-nejši kakor moritev teles in požiganje domov. Toda višek vsega je to, da je prišel ves komunizem v sedanji obliki na Primorsko prav iz »izdajalske Kranjske« in da so vsi vrhovni vodit"’ ;i "ozdnib banditov in njihove terenske akcije (v kolikor ne spadajo med rdeče ali cesarske badogliovce) — kranjski komunisti. Kaj naj k temu še dodamo? Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga s slepoto udarijo. D. M. Propadanje Vsako zaklonišče mora Imeti lasilni izhod, ki naj ho čim bolj »ddaijen od vhoda. Komunisti ubijajo lastne terence Iz Bele krajino prihaiaio poročila, ki nazorno ilustrirajo razkroj med tolovajskimi tolpami in njihovimi pristaši. Po zlomu badoeliovske vojske so komunisti v Semiču in ostali Beli Kra: jitii postavili na vodilna mesta štiri domačine že prej vnete pristaše OF, same preizkušene in zanesljive terence. Kmalu so na tolovaji vse štiri ustrelili in postavili na njihova mosta same tujce, ker se nanje — domačine — niso več zanesli. Po Beli Krajini so komunisti nekaj časa ropali samo po protikomunističnih ali .mlačnih* hišah danes Pa ne delajo več nobenih izjem in plenijo tudi pri simpatizerjih OF in celo pri voditeljih samih. Tako so oropali Mi-helčičeve iz Vavpte vasi pri Semiču, čeprav je tam doma eden izmed belo-krajinskih voditeljev OF. Co prištejemo še prisilno mobilizacijo, ki se po tistih krajih še nodaliuie. bomo razumeli. v kakšni stiski le tninošnie ljudstvo. Razkroj tolovajskih tolp Po poročilih, ki prihaiaio v Ljubljano z Dolenjskega in Notranjskega, ie mogoče presoditi, kako obupen postaja položaj tolovajskih tolp in kako napreduje razkroj med niimi. Razen duševne stiske ki tare prisilne mobilizirance. trpe vsi tolovaji predvsem zaradi pomanjkanja obleke in hrane. Doslej so življenjske potrebščine tolovaji .rekvirirali* po hribovskih na; seliih. kajpak sprva predvsem pri protikomunističnih družinah, toda poslej je stiska tako velika, da morajo oddajati hrano in obleko vsi, tudi dozdevni ali resnični simpatizerji toln. Tolovaji plenijo zdai kar križem, kar ie dokaz, da so silno sestradani m da nameravalo kmalu zbežati iz teh krajev. Poleg so ieli pleniti tudi že po boli obljudenih naseljih, ki so iim dozdtii prizanašali. Dokaz za razkroj toln ie pa tudi naraščajoče število ubežnikov. Kliub grožnjam in smrtni kazni, kliub maščevanju nad ubežnikovo družino se število ubežnikov venomer množi. Prisilni mobiliziranci, pa tudi mnogi takšni, ki so šli prostovoljno v bosta, se pogosto sami predajajo nemškim in domobranskim posadkam ali se pa zatek-io globoko v gozdove in so skrivajo nrod tolovaji, dokler ne pride rešitev. Ti ubežniki so raztrgani, sestradani in po navadi tudi liolui. sai nimajo več odpornosti, da bi s<> ubranili boleznim. ki prav tako redfe tolovniske vrste in povečnieio splošni razkroj med njimi. 20.000 tolovajev padlo v januarju Zagreb, 2. febr. Hrvatska poročevalska agencija javlja, da znašajo izgube komunističnih tolp v januarju več ko 20.000 mrtvih, ranjenih in ujetih. Poleg toga se je na osnovi zakona o pomilostitvi predalo hrvatskim oblastem več ko tisoč članov uporniških tolp. Na Goriškem bi radi domobrance Z Goriškega poročajo, da so so zadnji čas razmere temeljito izpremenile. Ljudem se odpirajo oči. Spoznavajo, da pri komunistih ne ere za narodno stvar, temveč samo za oblast in mednarodno komunistično akciio. Posebno se ie zastudilo ljudem, da tolovaji sodelujejo s savojskimi izdajalci, ki imajo ponekod še vse večio besedo kakor naši liudie,v Vsa poročila z Goriškega so si enaka v tem. da ie velika večina domačinov odločno proti komunizmu: vendar io res. da si ltudie zaradi terorja ponekod ne upaio z barvo na dan. Prav zato si pa silno žele da bi vsaj v večje kraie prišle domobranske posadke in obračunale s komunistično strahovlado. Angleško orožje za komuniste — bumerang na Angleže Bruselj. 1. febr. Novi francoski propagandni minister ie izjavil po poročilu pariškega dopisnika bruseljskega lista »L’Avenir«, da ie upanie An-gloameričnnov. da bodo s svoiim iz-krcevalnim poskusom istočasno začeli upor v Franciji, nepravilno, ker ie »ugodni čas že minul«. Nn vprašanje, ali hoče minister s tem reči. da ie teroristična nevarnost trenutno manjša. ie minister odgovoril: Terorizem io dosegel svoj višek in zdai že upada. Angleži teroristom dejansko ne pošiljajo vec pikakena orožja. Nedavno smo prestregli klic SOS teroristov, ki so orosili Angleže, naj iim pošlieio orožja in Živil. »Sredi poti. na katero ste nas sami spravili, nas puščate na cedilu,« pravi poročil0- . . . Na vprašanje čemu pripisuje minister to angleško ravnanje, ie odgovoril: Mislim, da Angleži terorističnim Ne samo človečanski čut usmiljenja, temveč zavest skupnosti naj vas opomni, da darujete za svoje bližnje v stiski in prispevate,za Zimsko pomoči tolpam nič več ne zaupajo in da se boje. da bi se orožje, ki so iim ga dobavili, lahko nekega dne obrnilo proti niim samim. Važno za uvoznike Za vse vrste blaga, ki ga uvažaio trgovci, gostilničarji itd. na kateri koli način v Ljubljansko pokrajino so mora, preden pride blago v promet prositi za odobritev prodajnih cen pr! Sefu pokrajinske uprave, oddelek VITI Vsaka kršitev tega predpisa se bc najstrože kaznovala, blago pa zaplenilo. Izdelovanje igrač Izjemno od določb naredbe št. 198 o prepovedi izdelovanja in prodaje igrač z dne 26. oktobra 1942, Sl. 1. 361/86. dovoljujem do nadaljnje odredbe izdelovanje igrač, vendar izključno iz neracioniranih snovi, pridobljenih na domačem trgu in Dod pogojem, da se v obrtnih obratih za tako izdelovanje ne naiemaio nove delovne moči Takšne igrače se smejo prosto prodajati. Iz pisarne Šefa pokrajinske uprave, oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Železniški promet Ljubljana—Čušperk Dne 3. februarja 191! =e ie otvoril potniški, promet na pr Liuhliana— Grosuplje—čušperk do naslednjem voznem redu: Ljubljana odhod 7 50 12.31 Grosuplje prihod 8.26 13.07 Grosuplje odhod 8.30 13.18 Čušperk prihod 8.50 13.40 Čušperk odhod 9.00 14.13 Grosuplje prihod 9.20 14.33 Grosuplje odhod 9.23 14.40 Ljubljana prihod 9.54 15.12 Večerna vlaka, odhod iz Ljubljane ob 18.. prihod v Grosuplie ob 18.38 ter odhod iz Grosuolia ob 18.52. prihod v Ljubljano ob 1925. vozita še nadalje samo na progi Liuhliana—Grosuplie. Nadalie izostaneta od istega dne dosedanja vlaka z odhodom iz Grosup-l.ia ob 8.40 in in 13.16 ter prihodom v Ljubljano ob 9.12 in 13.47. Z naredbo šefa Pokrajinske upravo dne 26. J 1944. preide mestni ana-grafski urad v sestav uprave policije v Ljubljani. Omenjeni urad ima svoje prostore na upravi policije v dvoriščni zgradbi. Združenje trafikantov obvešča svojo člane, da morajo odrezke tobačnih nakaznic lepiti ločeno po mesecih. Sku,:ai. morajo nalepili odrezke za mesec januar, skupaj odrezke za februar itd. Nalepljenih pol z januarskimi odrezki nikako- ne smeio izpopolnjevali s februarskimi. Lastniki dodatnih bolniških nakaznic. ki so Mestnemu preskrbovalnemu uradu že oddali glave januarskih bolniških nakaznic, lahko kupijo do 15. februarja t. 1. 2 kili jabolk. Prispevek za »Zimsko pomoč«, ki ga ie hišnim posestnikom odmeril šef Pokrajinske uprave, lastniki hiš ne smeio prevalili na svoje naiemnike; Če iim glede tega ni kai jasno, na i pridejo k društvu hišnih posestnikov, kjer bodo dobili potrebno poias- >. Najemniki r,a morajo plačati za »Zimsko pomoč« 2°/»ni prispevek v primeru. da imajo več sob, kakor iih glede na člane družine notrev Najemniki, ki si niso na jasnem. ali m„...S ta prispevek plačati ne. naj pridejo k društvu stanovamst-h najemnikov v Wolfovo ulico 10. pa bodo dobili vsa pojasnila. Pokrajinska nnrava sporoča, da mora biti od 8. februaria t. 1. da,!e l.mb-ijntia zatemnjena od 18. do 6. ure. •Sindikat trgovcev s kurivom tavlia. da v tem tednu trgovci s kurivom ne bodo dobili premoga Potrošniki, ki naj *zato trgovcev ne nadlegujejo z naročili. Ljubljanska Šolska mladina bo .*** ta teden nabirala stare kovine ‘n obiskala še tiste hiše. pri, katerih se doslej še ni oglasila. Tisti ki se roso ničesar darovali, nai to store zdai. Na odrezke št. 8, 9. 10. II -n 12 živilske nakaznice za nakup krompirja bodo delili trgovci ves mesec februar 1 kg graha. Obvestilo Slovenskega Rdečega križa Slovenski Rdeči križ v Ljubljani ie prejel od pristojnih oblasti, obvestilo, da morejo svojci onih bivših internirancev in konfinirancev ki So bili iz italijanskih taborišč poslani na delo v Nemčijo, prositi, da se iim dovoli povratek v domovino, vendar morajo svojci navesti natančni naslov bivšega interniranca in koufiniranca ter izka-i zati. da mu ie v Ljubljanski pokrajini zasigurana zaposlitev. Podrobnejša pojasnila dobo interesenti nri poizvedo-• valnein oddelku SRK. Marijin trg o Vrbove mačice so nrve znanilke novo porajajočega se življenja spomladi. Ob letošnjem izredno ugodnem in toplem vremenu so začele brsteti že v januarju in kazati svoi sivi kožušček. Ljudje se iih vesele, režejo vršičke in iih nosijo domov Nekateri pa iih narežejo cele butare, nosiio na tre in tani prodaiaio. Ne zavedajo se. da delajo s tem veliko škodo čebelam, ki naberejo na teh mačicah spomladi največ obnožine ali cvetnega prahu. Ob-nožina ie važen del hrano, ki io pripravljajo čebele za zalego _ (žerke). Brez nie bi se čebelje družine sploh ne mode razvijati. Obnožina ie za mlade čebele (črvičke) to. kar za našo otroke kruh. Zaradi velike koristi so vrbove mačice v vseh kulturnih državah pod zaščito. Tudi pri nas ie Visoki komisariat opozoril okraina glavarstva na 8 156 gozdnega zakona, po katerem ie prepovedano trgnnie vršičkov in mačic vrbovja. Kdor želi nn svojem vrtu zasaditi vrbov grmiček. kjer si bo lahko vsako pomlad narezal vejice in iih postavil v vazo na mizi kot nrve znanilke pomladi, ta dobi brezplačno potaknjenca ali sadiko pri Čebelarskem društvu na Biei-\veisovj (Tvrševi) cesti 21 Žikin laboratorij izrinimo Fosfatno moko za otroke. Po preizkusih v Dee-ieni domu ie ta moka izvrstnega okusa, lahke prebavljivosti in visoke hranilne vrednosti. Prennšaio io še prav mali dojenčki od 2. meseca dalje, Ker vsebuje mnogo kolciin in fosfora ki imata dober učinek na razvoj okosha in zobovja, se Fosfatna moka lahko s pridom uporabila tudi pri umetno hranjenih in rahitičnih do:enčldh Torbice rokavice, f'e*llc itd barvajte s specialno barvo ki usnju ne škoduje, fcfaks Napoleonov trg Ošabne vesi’ POROČILI 80 SE: V Ljubljani: O. Skrlep Feliks, indUbtrfjLC in pdČ. Slavica Peterlinova. Čestitamo! UMRLI SO: V Ljubljani: Uršula Brcceljnikova; Antonija Jarčeva; Ludvik Punčuh; Valentin 6mon; Ivan Wiederwohl; Franci Poprajo; Luka Suhadolnik; Alojzij S mnovec; Franc Rojina; Ana Solndčeva; Jože Uhan; Rafael Batiste, Rajku Mlejnik* Andro Kuljifi. rrofesor mestne Žen* esk realne pimnazije; Fran Majcen, tajnik mestne hranilnice. Naše soža»jel FILATELISTI! Sodno zapriseženi izvedenec signira znamke za Ljubljansko pokrajino in druge, izdaja potrdila o niih pristnosti, ocenjuje zbirke in znamke ter daje strokovne nasvete Jz filatelue. Filatelija Modrijan. Miklošičeva c. 31. Prima !uta vreče na prodal PETRONAfTA Ciril Metodova 35 a tprei Ivrševn) POZORI »DAME« POZORI Modni salon Vam izdela, prenovim plašče, kostume, obleke. Izdeluje tudi kroje po meri iz. najnovejših žurnnlov Se priporoča, Modni salon — Genica — Zaloška cesta 1311 li V i ll M 'i SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELIME j ,, mm \ LJUBLJANA, LHtek ..Družinskega ted. ilta“ ŽlvsII v ujetništvu Če vprašamo Človeka, katere divje zveri v ujetništvu se mu zde najnevarnejše, bo prav gotovo odgovoril, da lev in tiger, in najbrže še pristavil, da so po njegovem mnenju samice nevarnejše od samcev. Vendar moramo takoj poudariti, da je takšno mnenje hudo zmotno. Ni-koli ne smemo pozabiti, da so živali po temperamentu prav tako različne kakor mi ljudje in da so laliko na videz mirne in ravnodušne, celo lene, pa vseeno lepega dne nepričakovano pobesne. V tem pogledu so sodk>že®e plahte in sežgati, zakaj noter ie še mnoso škod- ljivcev in no mr"" biti temeliito izvršeno da so vse ve'e in vejice ter deblo takorekoč z brozao oprane. Arborin in drugi drevesni karboli-neji so izvrstno sredstvo za zatiranie živalskih škodljivcev na sadnem drevju, alj proti glivičnim zajedalcem so brez učinka. Zato se za zimsko škropljenje v februarju in marcu raje poslužujemo žvepleno-annene brez e e. ki razen uničevanja živalskih škodljivcev ovira tudi razvoj glivičnih bolezni. Drevesnih karbolineiev se pa poslužimo vsako tretje ali četrto leto. Rastlinske bolezni povzročajo, kakor rečeno, elivice. To so majhna, mikro-skopična bitja, pri katerih razločujemo dvoje organov. Eden skrbi za prehrano, drugi pa za razplod. Prvega lahko primerjamo s koreninami in mu pravimo podgobie (micelii): drugi, ki skrbi za razplod ie pa goba (telo). To so tako majhna bitia. da iih le pod drobnogledom lahko opazujemo. Nekatere so izjemno tudi velike, n. pr. drevesna goba, ki zraste do velikosti roke. Na glivicah (gobah) zrastejo trosi, ki se ločijo, ko dozore in kalijo, če so iiin tla ueodna. kakor drugo seme ob ugodni toploti in vlagi. Trosa raznaša veter, dež in po neprevidnem ravnanju tudi sadjar sam. Izkaleči trosi narede naiprei klicno cevko, ki ima moč. da prodre v zdrave dele rastline in se poveča v podgobie v nitkasto tkivo. Tega takoi po okužbi ne vidimo s prostim očesom, temveč pozneje opazujemo škodo, ko se glivice razmnože na vejah, listju in sadju. To so razne pege. raznobarvne lise in po njih pokveke listja in sadia, pa tudi vej in debla (rak). Vse glivice na sadnem dreviu imajo podjobie v notranjosti drevesnih delov razen oidijev (plesni), ki imaio pcdiO'b[e na površini. Zaradi tega ie brezuspešno zatiranie glivičnih bolezni, če ie že podgobie v notranjosti rastline Sadjar mora skrbeti, da prepreči kalitev trosov. t. i. da s primernim škropilom napravi tla (listje, sadie. veie) za ka-lenje neueodna. To se nravi, da uporabljamo škropila kot odvračalna sredstva, ne Da kot uničevalna. Da se sadjar izogne bolezni na sadnem drevju, mora škropiti preden se borzen pojavi, t. i. preden izkale glivični trosi, sicer je vsako oozneiše delo brezuspešno. Koristno delo opravi sadi ar. ako poškropi v rani pomladi (februaria. marca) sadno drevje z drevesnim karbolinejem ali z žvepleno-apneno brozgo, vendar to ne zadošča Znie-dalci sadnetra drevja se pojavljajo tudi. ko začne drevie brsteti, cveteti in nadalje tudi poloti. V krajih s suhim oodnebiem uporabita^ s nrav dobrim uspehom V*“/» bordoeko brozgo, kateri primešajo po 25 do BO dkg apnenega arzeniiata (aresin) na 1001 brozge. Bordoška brozga ovira širjenje glivičnih bolezni, dodatek apnenega arzeniiata pa uničuie škodljivce živalskega izvora. V vlažnih legah pa. kakor ie ljubljanska kotlina, ni teua priporočati, ker hordo?.!,a brozTa opali listje in sadje. Zato se tod poslužujemo 2°/o kaliforniške zvepleno-apnene brozge z dodatkom 25 do 30 dka arn^- ^a arzeniiata na 1001 teko čine. S tako pripravljeno brozgo škro pimo. čim odpadejo raz cvetov venčn listi in potem še trikrat v nres!edkih treh tednov. Pozno zimsko sadie oa poškropimo še enkrat ali dvakrat po zneje. Kodranie breskovega listia niičavost črešnievega. slivovesza n mareličnega listia. moniliio (suho st. lobo), škrlup in druize bolezni oren: čimo. ako po danem navodilu temeljito škropimo obenem spričo dodatka apnenega arzeniiata tudi obvarujemo sadie v veliki meri črvivosti NASVET-—-n | FRANCOSKI NAPISAL F. Mitiči (Gl. začetek v vreišnii številki/) »Morda ga pa nikoli več ne bom videla,« je žalostno vzdihnila deklica. *Saj niti ne morem do njega. Telefonirala sem mu, spet in spet. Trikrat na dan sem mu telefonirala! In nikoli ga ni bilo doma. Saj vendar lil mogoče, da ga nikoli ne bi bilo doma. Po navadi mi je odgovorila njegova mati. In ona mi je vselej rekla, da ga ni. Sovraži me.« »Nikar, otrok moj,« je rekla gospodična Marion. »Kadar smo nesrečni, radi mislimo, da nas svet ne mara, posebno tisti svet, ki obdaja vzrok naše nesreče. Prav gotovo vas gospa Monnierjeva ne sovraži, Jean-na! Zakaj tudi neki?« »In vendar je vselej rekla, da ga ni doma,« je trmasto vztrajala Jean-tm. »In tudi nikoli ne ve, kdaj se bo vrnil. Morda je to res. Oh, gospodična Marion, ali mislite, da ga bom le kdaj videla? Ali res to mislite?« »Seveda,« je odgovorila gospodična Marion. >Tn zdi se mi, da tudi vi to mislite, Jeanna. Prav gotovo ga boste spet videli, Ali nič ne^ zahajate na tenišče ali pa v kopališče?« »Celo večnost že nisem bila tam,« [e odgovorila Jeanna. »Nikamor več mo ne mika. Ne — ne maram ga videti z Michelino in njeno tolpo. Vem, res čas je z njimi — povedali so mi. tn prijateljice mo vprašujejo: ,Kaj *?a„f j in Louisom? Ali sta se sprla. in pri tem me tako čudno gledajo. Ce jim pa pravim, da nič ii, vidim, da mi ne verjamejo. On tii je pa vendar rekel, da se med mma ni nič izpremenilo. Zakaj je >a to rekel, gospodična Marion? Ali »i mislil resno?« »Bojim se, da ne,« je odgovorila fospodična Mariom »Kaj je pa torej bilo vse to?« je 'zkliknila Jeanna. »Oh, prosim, po-'ejte mi, kaj naj storim. Povejte mi, kako vi delate, da vas imajo vsi ta-lft> radi. Storila bom vse, kar mi boste svetovali. Kar srce mi je jelo hitreje utripati, ko ste prejle rekli, da ga bom spet videla. Ali mislite... ali verjamete, da bo med nama še kdaj tako, kakor je bilo nekoč?« »Ljuba Jeanna,« je rekla gospodična Marion, »poslušajte me. Da, mislim, da se z Louisom utegneta spet zbližati, toda to morate poskrbeti vi! In povem vam, otrok moj, da to ne bo lahko. In tudi hitro ne bo šlo. Nobene čarodejne krilatice ni, ki bi jo izrekli in z njo na mah obudili mrtvo ljubezen. Dve lastnosti morate imeti za to: potrpljenje in pogum. In prvo je težje kakor drugo. čakati morate, Jeanna, in to je najhujše. Ne smete mu spet telefonirati, in če vam bo še tako težko pri srcu, ne storite tega. Moški ne morejo občudovati dekleta — zdaj bo prišla trda beseda — ki teka za njimi. Vrniti se morate k svojim prijateljicam In se na videz zadovoljiti z ijjimi. Ne smete sedeti doma in prositi Boga, naj bi vendar že zazvonil telefon — ne, ljuba moja. Zahajajte v družbo in skušajte biti veseli, pa bo _ tudi veselje spet prišlo k vam. Ne bojte se, da v&s bodo prijateljice izpraševale, ali vas pa čudno gledale, saj ne bodo imele vzroka. In v resnici ljudje ne izprašujejo tako strašnih stvari, Jeanna, samo vaš užaljeni ponos jih že vnaprej obsodi za strašne. »In ko boste spet srečali Louisa, mora biti vse, pr..v vse drugače. Ne. kaj med vama ni bilo v redu, čeprav on trdi, da vi niste krivi in da se ni nič zgodilo; Pokazali ste mu, koliko vam je do njega, Jeanna, pokazali ste mu, kako zelo je važen za vas. Moški tega ne marajo^ Človek bi mislil, da jim bo to všeč, vendar ni tako. Jeanna, biti morate lahkotni in mirni, zakaj mir je želja vseh moških. Govorite z Louisom veselo in vedro in mu nikoli ne omenite, koliko žalosti vam je prizadejal. Nikoli nobenih očitkov, nikoli, prav nikoli .prizorov*. Nič moškega bolj ne vzne- miri, kakor če vidi, kako ženska, ki jo ljubi, izgubi svoje dostojanstvo. »Premagati morate svoj strah, otrok moj. Ženska, ki se boji za svojo ljubezen, nikoli ne zna prav ravnati. Sprijaznite se z mislijo, da so dnevi, ko je moški rad sam. Ne vprašujte ga, kje je bil in zakaj ga ni bilo. Moški tega ne vzdrži. »Ne prerokujte svojemu ljubemu nesreče in ločitve. Ne bo vam ušel, če ne bo opazil, da ga držite. Ljubezen je kakor živo srebro v roki, Jeanna. Če nam leži na dlani, je mirno, brž pa ko stisnemo roko, nam zbeži. Zato bodite zmerom predvsem mirni. Bodite takšni, da bo prijetno biti v vaši družbi. »Nikoli mu ne naprtite občutka krivde, tudi če je res kriv. Če vam ne telefonira, čeprav je obljubil, če pride prepozno na sestanek — molčite. Naj ima občutek, da je vse dobro med vama. Bodite ljubeznivi in vedri, in bodite predvsem zmerom mirni. »In zaupajte mu, Jeanna. Ne žali vas nalašč. In tudi nikoli tega ne bi storil, če ga vi ne bi razjezili in izigrali. Zaupajte tudi vase, Jeanna. Ne bodite omahljivi! Nočem vas žaliti, otrok moj, toda vseeno je prijetna zavest, da ni on sam na svetu. Ta misel naj vas kdaj pa kdaj osveži. Nikakor pa on ne sme vedeti, da se vaš svet okrog njega vrti. Nikoli ne sme več tega uganiti. »Dolga pot je to, Jeanna, in težita, in pri vsakem koraku boste morali paziti. Vendar jo to pri moškem edina pot‘do ljubezni.« »Razumem, gospodična Marion.« Deklica tli niti za trenutek odmaknila oči od gospodične. »Razumem, kaj moram storiti. Ni... ni lahko, kajne? Če bo pa pomagalo...« »Še vselej je pomagalo, ljuba moja,« se jo nasmehnila gospodična Marion. Dekletov obraz je bil jasen, kakor da bi bila pravkar zagledala vzhajajoče sonce. »Poskusila bom, gospodična Marion,« je ponovila. »Poskusila bom, da nikoli ne bom nobene stvari napak naredila! Poskusila bom postati takšna, kakor ste vi, torej me bo moral ljubiti. Bilo bi čudovito, če bi mogla biti' prav takšna kakor ste vi: mila, lepa in modra. Moški vas morajo oboževati. Oh, vi... vi ste popolni. Kako le vselej veste, kaj je prav?« Gospodična Marion se je nasmehnila. »Vidite,« je dejala, »imela sem nekaj let vt-č kakor vi priložnost, da sem se vadila v tem.« Ko je mala Jeanna odšla, je gospodična Marion vstala in se počasi napotila po sobi. Zdaj je popravila cv~u o v vazi, zdaj premaknila časopis. Vendar njene oči niso videle njenih belih prstov in njene misli so se očitno mudile daleč od teh drobnih, nepotrebnih malenkosti. Enkrat je pogledala na zapestno urico in nehote vzkliknila; odtlej je vpraševala urico tako pogosto, da mali minutni kaze’ • ni utegnil med njenimi pogledi romati dalje. Prižgala si je cigareto, jo podržala od sebe in opa-.zovala oblačke dima, nato jo pa spet utrnila. Sedla je v nizek naslanjač, spet vstala, odšla do divana in se spet vrnila k naslanjaču. Odprla je velik, pisan modni časopis, obrnila nekaj strani in ga spet zaprla. Njeno belo čelo pod med-enoplavimi lasmi je bilo oblačno. Zdajci je spet vstala, odložila modni časopis in trdnih, hitrih korakov, ki niso bili njeni, pohitela k pisalni mizi, kjer je stal telefon. Zavrtela je neko številko s hitrimi gibi. »Prosim, ali bi lahko govorila z gospodom Lebrunom?« je vprašala. »Oh, da ga ni? Tako. Ali govorim z njegovo tajnico? Ali mi lahko poveste, kdaj se bo vrnil? A tako. No, če bo prišel, mu prosim povejte, naj pokliče Marion. Ne, sicer nič. Da, saj pozna mojo številko. Lepa hvala.« Gospodična Marion je spet odložila slušalko, obsedela nekaj trenutkov in gledala telefon, kakor da bi bil vsega kriv. Govorila je glasno predse in zdelo se je, kakor da ta glas in ta besede niso njene. »Vrag naj vzame to žensko,« je vzkliknila. »Kajpak prav dobro ve, kako mi je ime in kdo sem. Skratka, ne mara me...« Minuto nato je gospodična Marion tako hitro begala po sobi sem in tja, da je bilo videti, kakor da teka. Njena ljubka obleka ni bila ukrojena za takšno hojo, zato se ji je opletala okrog nog. Njen beli obraz je bil rdeč, ko je spet krenila k telefonu, in roka se ji je tresla, ko je vrtila številke. »Prosim, ali bi lahko govorila z gospodom Lebrunom?« je vprašala. »O, torej se še ni vrnil. Da, ali oi mi lahko povedati, kje ga dobfci? Oh, ne veste. Tako. Ali morda veste, kdaj se bo vrnil? Aha. Hvala, Da, že se bo vrnil, bodite tako prijazni in mu povejte, naj pokliče Marion. Da, Marion. Saj sem že prej telefonirala. Prosim, ne pozabite ga opozoriti. Hvala!« Počasi je gospodična Marion odložila slušalko. Počasi so st pobesila njena ponosna ranv.na, ta’-o da se je zdelo, kakor da v njenem nežnem telesu ni več opore. In nato so nične roke legle na pisalno mizo. njen beli obraz se je zakopal vanje, obrnil ga je hladni val plavili las, ki so se razpeli, ko je majala z glavo sem in tja. Soba se je potopila v temo, kakor da bi se hotela skriti pred njenim ihtenjem. Med ječanjem, ki se ie trgalo iz njenega grla, si razločil nekaj besed: »In obljubil mi je, da bo telefo niral _— obljubil mi je. Rekel mi je, da se ni nič zgodilo in da bo telefoniral!« Takoj nato so ti zmedeni, plah glasovi utihnili in gospodična Marim: je sedela nekaj trenutkov negibno, preden je dvignila glavo in segla po telefonu. Dvakrat je morala prenehati, 1» je vrtela številko, počakati, da je otresla sola** iz oči, da je natanko videla števi'«no ploščico. In glas ji je drhtel, ko je vprašala: »Prosim, ali bi lahko govorila * gospodom Lebrunom?« KONISC Križanko š!ev. 5 1 2 3 A S 6 7 8 9 10 11 POMEN BESED • Vodoravno: 1. Ornament. Slovenci | slovimo po tem, da je ne poznamo. — 2. Pasaža. Geometrijski pojem. — ■3. Abstinentom tuj vzklik. Nakazilo. Doba. — 4. Križankarski bog. Vodna ptica. Veznik. — 5. Mednarodna ;slovniška kratica. Hribček. — 6. Med-; sobje. Upanje. — 7. Skrbi za naš telesni blagor. Medmet. — 8. Prislov. ; Športni prostor. Povratni zaimek. — 9. Medmet. Klasični pozdrav. Noe je prvi spoznal neprijetne posledice izdelka iz njegovega sadu. — 10. Ptica. Daje baje varstvo in moč. — 11. Žensko krstno ime. Brez nje bi bila marsikatera operacija neizvedljiva. Navpično: 1. Glasbeno delo. Velja po krivem za simbol modrosti. — 2. Slovenska reka. Zadnja leta v slovenščini najbolj zastopana literarna ; oblika. — 3. Pri nas že dolgo po krivem rabljen prislov. Baje. Del voza. — 4. Medmet. Poglavar. Prešernov veznik. — 5. Del stanovanja. Simbol velikosti. — 6. Krati spanje poštenjaku. Dekle. — 7. Žlahtna sestavina zraka. Junak Julesa Verna. — 8. Italijanski spolnik. Poljsko orodje. Nam Slovencem krvavo potreben. — 9. Oblilca nedoločnega števnika. Umetni jezik. Del sobe. — 10. Mesto v Jadranskem Primorju. Rodovitna balkanska pokrajina. — 11. Konferenčno mesto na Turškem. Avtomobil ji je pripomogel do nove veljave. Orjaški nemški dalšncsfrelni top, ki z njimi Nemci obstreljujejo Leningrad. Pravkar je iz cevi švislnil izstrelek, nesoč v sovražne črte pogubo in razdejanje. Ostala je samo še ogromna pahljača dima in ognjii. Češnjevo cvetje — okusna pijača Ker na Japonskem češnje obrode komaj užitne sadove, Japonci cvetja sploh ne puste docveleti, temveč ga skupaj s peclji potrgajo, n a sol e in shranijo. Če potem te nasoljene češnjeve cvete polijejo z vročo vodo, dobe zelo okusno po sadju dišeče pijače. Lastniki kopališč so kapitana tožili in zahtevali, da jim plača ogromno odškodnino, saj so jim krokodili za tisto leto in še za nekaj poletij pozneje pregnali vse kopalce. Sani na Madagaskarju Zena Napoleona III., cesarica Evgenija je slišala, da so njene razkošne sani. slikane v nekem ilustriranem listu, zelo všeč madagaskarski kraljici. Ker je bila želja Francozov, da bi si pridobili naklonjenost te vladarice, ie cesarica Ev>»aniia takoj poslala sani na Madagaskar. Tamkaj pa niso vedeli, Vaj bi s s«, i nočeli, saj v tistih krajih nikoli ni snega. Naposled se je neka bistra glavica domislila: opremili so sani s sončnikom in jih uporabljali kot nosilnico. Problem st. 5 Sestavila Zofija Schettova (18801 Časopis je bil tako drag ko vol V prejšnjih časih, ko je bilo časnikarstvo še v povojih in so bile novice redke, je često stal en časopis izredno veliko denarja. Na Dunaju imajo na primer še danes shranjen neki časopis, ki je stal nič manj ko sedem goldinarjev. Toliko je tedaj veljal vol. Ni dolgo, kar sem šla mimo bivše Sernečeve hiše. Zdaj stanujejo v njej begunci, najpotrebnejši med potrebnimi. Pred vrtnimi vrati stoji fantiček in se smehlja gruči otrok, igrajočih se na cesti. »Ali bi se tudi ti rad igral?« ga ogovorim. »Rad.« »Odkod pa si?« »Iz Kočevja.« »Ali si že dolgo v Ljubljani?« »Že dolgo. Nič nisem rad, sem mislil, da je lepše v Ljubljani.« »Doma je najlepše, kajne? Boš že žel kmalu spet domov.« »Tisto pa ne. Sta obe hiši požgani jr. mamo bi zrezali v salamo.« »Beži, beži, to pa že ne bo res.« »O, saj so nam rekli. In očeta so tudi ustrelili, ti partizani 1 Mi vsi drugi smo se pa skrili v senik, da nas niso našli. Tam je umrla moja sestra, dve leti je imela. Zdaj nas je še osem in mama. V spodnji sobi spimo.« Osem sirot in mati! In naistarejši ima enajst let. Lojzek iz Kočevja. Vse trpljenje vojne mu je že zapisano na bledem, preveč vsevednem obrazu. Misli o ljubezni in prijateljstvu La Bru>ere ugotavlja: Laže je najti veliko ljubezen kakor Iskreno prijateljstvo. Ljubezen in prijateljstvo ne uspevata drug ob drugem. Ljubezen se prične z ljubeznijo, od največjega prijateljstva moremo pa pričakovati samo šibko ljubezen. Ninon de Lenclos pristavlja: Skoraj vsem ženskam se zdi prijateljstvo, capljajoče za ljubeznijo, slal)0 nadomestilo za ljubezen. Rajši izgube vse, kakor zadovoljiti se z ostanki. Juiie d« Lespinasse pa meni: Če postaneš prijatelj ženske, ki si jo n. Mi bile prej poznale ljube-»en. I Priredil in narisal Hotimir V. Gorazd | Čudovita pravljica iz »Tisoč in ene noči« Beli: Ket, Df2, Sf4, Pd4 (41. Crni: Ke4, Pd5 (21. Mat v štirih potezah. | Rešitev križanke št. 4 * Vodoravno: 1. kava; toda. — 2. »Ovid (»Mraz Ovida v Pontu tare«); »rman. — 3. malina; V. K. (Valentin ^Kermavner). — 4. Uri; Appia (Via o A.). — 5. cipar. — 6. Opera; ven. I!— 7. to; ednina. — 8. elan; onim. — :9. kosa; jama. ;; Navpično: 1. komu; otek. — 2. ;;Avar; polo. — 3. vilice; as. — 4. ::Adi; Irena. — 5. napad. — 6. trapa; ;;noj. — 7. om; prvina. — 8. davi; :lenim. — 9- Anka; nama. : Rešitev problema št. 4 - 1 Ld6-b4, a5Xb4; 2. T!3—fl, kar ; koli; 3. Tfl— al mat 'i 1 ..., a5—a4; 2. Kc7~b8, kar koli; 13. Tf3—{6 mat. ' 1 ■ . Ka6—a7; 2. Lb4—c5šah, Ka7 a6 ali a8; 3. Tf3—f6 ali f8 mat. ' >♦»♦♦♦♦»♦«♦♦♦♦♦♦»♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦********* Tiger s »krono« na zobu V Indiji je neki Častnik ustrelil tigra, ki je imel na enem zobu velik železen obroč; ta obroč se je bil zarasel v meso nekako tako, kakor se nam s časom zarase na zob zlata krona. Dolgo so si znanstveniki in lovci belili glavo, kako je prišel ta nenavadni prstan tigrov zob. Se najverjetnejši! je talo razlaga: tiger je napadel vola, ki je imel okrog vratu na železni verigi zvonec. Napadalec so je najbrže z enim zobom zapletel v verigo; ker je z vso silo vlekel, se je veriga strgala, en obroč je pa ostal ! na tigrovem zobu. Z leti se je pomikal i obroč vse više in više, tako da se je naposled prirasel v dlesen in ga tiger niti čutil ni več. »Ljubosumnosti mu ne smele pokazati. S tem ga le preveč utrdite v domišljiji lastne vrednosti. Prične spoznavati, da vam je več kakor si je mislil, in kmalu vam zrase čez glavo. Počasi se mu prične zdeti vaše vsiljevanje celo neprijetno in vaša cena pade. Ko pa pade cena, se prav lahko zgodi, da se odmakne od vas in gre dalje. Predvsem pa bi vam svetovala eno: počnite nekaj, da bo postal liubosumen!« »On ljubosumen?« je vzkliknila Nada m skušala doumeti gospodinjin nasvet »Dobite si kakega prijatelja! Kažite se z njim tako, da vas bo videl in, če mu je količkaj do vas, uspeh ne bo izostal. Ampak vse to morate početi preudarno in premeteno. O, jaz bi to že znala.« »Dobim, naj si prijatelja, pravite?« je rekla Nada. »Seveda. Ampak kako? Nikogar takega ne poznam in če bi tudi koga našla, ne bi bil pripravljen igrati take vloge.« »Kdo vam pa pravi, da mu povejte, kakšno vlogo ste mu podtaknili ? se je zasmejala Cokanova. »Potem bo pač mislil, da ga ljubim.« »In četudi? Naj si pač misli! Vi že veste, kako daleč hočete in smete.« »Ta bi pač moral biti bedak.« je menila Nada. »Eh, vsak moški je s svoje strani kos bedaka. Verjemite mi čisto odkritosrčno, da smo ženske povprečno mnogo bolj stvarno pametne, vsaj v Praktičnih življenjskih zadevah, kakor so moški. Tudi močnejše smo, to *e pravi: vztrajnejše v svoji volji. Prav za prav je moški vedno pod nadzorstvom žensk. Kot otrok in mladenič je v oblasti matere, kot fant ljubice in kot mož žene. Primite ga prav, s prave strani in ob pravem času, pa bi rada videla tistega, ki se ne bo dal upogniti! Samo kakšna izjema je kje, ampak predvsem po krivdi žensk, ki se ne zavedajo svoje tnoči.« Nada se je nehote spomnila na svoja roditelja. Med njima je bilo razmerje vedno nasprotno. Ni bila mati tista, ki je odločala v hiši. Bil je vedno samo oče. Stal je nad ženo in obema otrokoma kot samodržec. Pač zato, ker mati res ni bila taka, da bi se mu mogla upreii ali uveljaviti nad njegovo svojo voljo. Po krivdi maiere je torej tako, je doumela Nada. »Ce ne poznate nikogar takega,« je nadaljevala Cokanova,« bi vedela jaz za nekoga.« »Res?« se je začudila Nada. »Ali ga poznam?« »Nandetov nečak,« je povedala Cokanova. »Gospod Jevec?« »Da, lutko.« Cokanov nečak po sestri, Julko Jc-vec, je bil tedaj star štiri in dvajset let. Starši so ga pošiljali v gimnazijo in mati je sanjala, da bo nekoč odvetnik ali zdravnik, toda fant ni imel 7-a učenje prav nobenega talenta. Komaj je zlezel do četrte šole, tam se je pa končalo enkrat za vselej. Niti do dovršitve razreda in završne-9a izpita ni prišel. Tako so ga dali v uk v trgovino. Velikih sposobnosti tudi tam ni pokazal, a kot prodajalec je bil izvrsten. S svojim nikoli počivajočim jezikom, jeguljasto vljudnostjo in kretnjami igralca je bil kakor ustvarjen za ta posel. Prav te njegove lastnosti so bile ‘Udi, ki so strica Nandeta Cokana, napotile, da ga je pridobil za to, da je zapustil mesto prodajalca in postal trgovski potnik. Jemal ga je najprej s seboj kot svojega pomočnika, a ko ROMAN * NAPISAL MARIJ S K A L A N • gu je uvedel, ga je puščal tudi na samostojna potovanja. Po zunanjem izgledu Julko Jevec ni bil nesimpatičen fant, toda po pleh-kobi govoričenja, domišljavi nadutosti in komedijantski afektiranosti je mogel ugajati le sebi enakim. Nada ga je spoznala že kmalu, ko se je piiselila k Cokanovim. Prihajal je v hišo vselej, kadar je bil v Ljubljani. Nada je opazila, da prihaja če-slo morda tudi zaradi nje. Ni prezrla, kako se je sukal okoli nje, govoril, mahal z rokami kakor igralec na odru in se puhlo šopiril v lastnem hvalisanju. Cokan ji jc nekoč celo naravnost dejal: »Imeniten dečko! Ta bi bil za vas!« Ali :e opazil, da se Julko suče okoli nje, ali pa je govoril tako celo po sporazumu z nečakom? Nada tega ni vedela in se za to tudi ni zanimala. Cokanu se je samo nasmehnila. Ne, ta ne bi bil zanjo, tudi če ne bi ljubila Skobala Potem bi se nemara že prej odločila za Slavka Brdnika. Vsaj komedijant ni. Zdaj pa naj bi prav tega človeka uporabila za to, da vzbudi v Dušanu ljubosumnost. To se ji je prvi trenutek zazdelo čislo nemogoče. Kako naj bi hodila z njim? Ali ji ne bi bila mrzka že sama njegova bližina? In kaj naj bi govorila? Mlatila prazno slamo ali celo posnemala njegovo spakovanje? Mimo tega se ie zbala, da bi s tem Dušana le še bolj odbila od sebe. Taka igra se ji je zazdela nevarna in v njej je res videla kaj malo možnosti na dobitek. Vse bi stavila na eno samo karto. Kaj potem, če izgubi? In končno, ali |e res med njima že vse tako daleč, da sc mora posluževati takih sredstev? »Ne,« je rekla Nada naposled, »tega ne morem storiti.« »Nespametni ste!« ie dejala Cokanova. »Jaz si na vašem mestu ne bi nič pomišljala. Premislite vse temeljito! Nisem vam svetovala slabo,« Nada je res še o tem premišljevala, pa se njen sklep /aradi tega ni spremenil »Nemara Cokanova sploh ne misli iskreno?« si je dejala. »Kaj, če me hoče tako samo speljati v Jevčeve roke? Kakšno korist bi utegnila imeti od tega?« Poznala jo je že toliko, da je natanko vedela, kako zna previdno presti niti, kadar si ustvari svoj za-snutek. Cesto ga je mogoče doumeti šele potem, ko so njene mreže do konca dovršene in je muha že ujeta. Zdrznila se je ob misli, da bi ona sama utegnila biti taka muha v njeru pajčevini. Toda Nada ni mogla dolgo vzdržati, da ne bi zasledovala Dušana. Čeprav si je stokrat rekla, da mu mora zaupati in s tem dokazati, da se je spremenila, jo je vendar neizprosna sila vedno znova gnala za njim. Nekaj večerov je žrtvovala oprezovanju za vsemi njegovimi koraki. Kadar je bil doma, je često prišla skozi gostilniško vežo na nasprotni strani na dvorišče in strmela po cele ure v njegova razsvetljena okna. Sama ni vedela, čemu to počenja. Saj vendar ne more čisto nič videti. Ne more tudi vedeti, ali je Dušan v svojem stanovanju sam ali je kdo pri njem. Pa je kljub temu stala skrita tam spodaj v temi in zmrzovala. Ce pa je v Dušanovi sobi luč ugasnila, je naglo stekla okoli skupine hiš pred vrato in čakala, če ne bo nemara prišel ven ali pa pripeljal na ulico kako žensko, ki je bila pri njem. Drugekraii je stala skrita v ulici pred njegovo hišo še pozno v r.oč, dokler se ni vrnil od kod in izginil za vrati. V tem se je tako izpopolnila, da je nikoli ni opazil. Znala se je izvrstno skrivati za ogli, kande-labri ali portali. Nazadnje se ji je pa le zazdelo, da je vse to počenjanje brezmejno nesmiselno. Kaj pa ji koristi, če ve, da je Dušan doma ah kdaj se je vrnil domov? Mar ve zaradi tega tudi kje je bil in kaj je počenjal? Ne. Sklenila je torej nadzorovati qa ves čas, od odhoda iz pisarne dalje. Hodila je za njim kakor senca po ulicah med ljudmi, za katere se je skrivala, v neprestanem strahu, da je ne bi opazil. Spremljala ga je do restavracije, v kateri je navadno večerjal in potem lačna, trudna in premra-žena stopicala pred njo sem in tja ter čakala, da spet pride na ulico. Ce je potem zavil v kavarno, je tudi šla za njim in ponovila potem svoje siraženje tam. Le malokdaj se je V 24 URAH Darva. plusira in Kemično čisti obleke klobuke itd 4krobi in »vf-tlolika ■»raice. ovratnike za pestnice it-i Pure. suši. monaa in tika domače perilo Parno čisli posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA osmel la in pri vrat h pogledala v lokal, da bi videla, kje in s kom sedi. Pa se ii navadno želja ni izpolnila. Ni mogla ostati tako dolgo na vratih, da bi se na!o'l;o razgledala. Vedno jo je kdo opazil in vznemirila jo je nevarnost, da bi jo zagledal tudi Dušan. »Ne, on ne sme vedeti, da stikam ponoči za njim!« si je pravila. Najčešče se je zgodilo, da ni mogla tako natanko paziti, da bi opazila kdaj je odšel. Prihajajoči in odhajajoči gostje, pasanii ali stražniki, katerih se )e bala, da ne bi jim postala sumljiva, so jo prisilili, da se je oddaljila. Pa saj trdi ni mogla ves čas stati na istem mestu piav pred vrali. lam bi tudi Dušan naravnost trčil vanjo, ko bi prišel ven. Tako se je potem zgodilo, da je stopicala pred kavarno tako dolgo, da so jo zapustili zadnji gosti, da so v lokalu pričeli pospravljati in so končno luči ugasnile. Zdaj je vedela da ji je kljub žrtvovanim uram in vsej pazljivosti ušel in ona prav nič ne ve, ne kaj je počenjal ne kdaj in kam je odšel. Vse to ji ni razjedalo samo misli, ampak tudi živce. Postajala je čedalje bolj razburljiva. Tudi spala je nemirno. V spanju se ji je potresalo telo; mučile so jo hude sanje, v katerih je kričala ali jokala. Ko se je zjutraj prebudila in videla, da mora pohiteti, če hoče pravočasno v pisarno, je bila vsa zbita in si ni želela nič drugega bolj, kakor da bi smela še ostati v postelji. Ostati in spati. Spati tako dolgo in tako močno, da bi pozabila na vse in se končno umirila. »Moj Bog, kako je vse to blazno!« si je pravila, pa kljub temu ni mogla ai ugače. Ni mogla niti tega, da bi se odkrito pogovorila z Dušanom. Bala se je, da bi bilo potem nemara vsega konec. Ne, Nada je rajši živela v negotovosti, v kateri ji je še ostajalo upanje, kakor pa da bi bila zvedela resnico, za katero ne bi več bilo upanja. Dušan je nekajkrat opazil, kako je prišla zjutraj v urad bleda in upadla in ji je rekel: »Zdi se mi, da si bolna. Pojdi k zdravniku!« »Ah, saj ni nič,« je odgovorila. »Samo slabo sem spala.« Včasih ga je tudi zapekla vest. Spomnil se je, da je nemara zaradi njegovega vedenja takšna, ker trpi. Toda svojega sklepa, da se ji mora iztrgati, zaradi tega ni spremenil. Ni hotel več nazaj v nevarnost, ki bi jo spet izzvali njeni napadi in izpadi. In počasi mu je postajalo vse eno, kaj in kako je z njo. Ona sama ni silila vanj in on je bil s tem zadovoljen. Zadovoljen? Prav za prav ne čisto. Na dnu srca mu je bilo še vedno hudo, da se je tako končala ta ljubezen, iz katere bi sc bilo moglo v drugačnih razmerah razviti nekaj velikega. Njena zunanja lepota, njena velika in topla ljubezen in njena vsestranska izrednost ga je privlačevala kakor prej in, če bi vedel kako naj to reši tistega neznosnega, kar je bilo v njej m je mučilo njo samo m po njej njega, se ne bi bil strašil nobenih naporov. Toda ie vere ni bilo več. »Torej konec!« si je ponavlja! »Brezpogojno konec!« Tudi Cokanova je opažala, da Nada propada. »Gospodična,« ji je pravila, »ali se izplača zaradi dedca uničevati si življenje? Saj se boste notranje, čisto zgrizli, da se bo polem še vaše telo sesulo. Bod.ie že vendar pametni! Manjka se jih! Ce bi bila še tako mlada 111 tako zala kot ste vi, bi jih lahko našla vsak dan za vsak prst na rokah. Pamet, pamet!« Potem je Nada opazila, da se je pričel Jevec vztrajneje sukati okoli nie. Zgodilo se je, da jo je zvečer, ko je oprezovala za Dušanom, našel na cesti in se ga potem kar ni mogla znebiti. Zasumila je, da nalašč hodi za njo. Morda ga poš lja celo Cokanova? Zdaj ji je postajalo vse še neznos-nejše. Kar ni trpela zaradi sveje ljubezni, se je mučila še zaradi Jevčevih vtika vanj v njena pota in zaradi pridig Cokanove. Nikjer ni več imela miru, nikjer pribežališča. V pisarni je morala pred drugimi uslužbenci, in še zlasti pred Dušanom, skrivati svoja resnična razpoloženja; doma je prihajala venomer v njeno sobico gospodinja, da se še v miru razjokati ni mogla, na cesti je pa hodil za njo Jevec in jo motil v edini njeni pomirjevalni vnemi, v zalezovanju Škobala. Mimo tega jo je v tistih dneh pričela nadlegovati še mati. Prihajala je k njej in jo rotila, naj se vrne domov in poroči z Brdnikom, kajti sicer se peklo ne bo poleglo. Oče postaja od dne do dne neznosnejši. Muči pred vsem njo, pa tudi brata. Od jutra do večera ji očita, da je ona kriva Nadine neposlušnosti. Sosedom pripoveduje, da jo je vzgojila v pocestnico. »Usmili se vsaj mene in reši me teh ’ grozot!« jo je prosila mati. Nadi se je smilila. Kako rada bi ji ustregla, a kako, ko ne more? Tudi materi na ljubo se ne bo poročila z Brdnikom. Nazadnje se je colo razjezila: »Povej očetu, da sem taka, ker sem njegova, ne tvoja hči! Njegova norost je v meni. Ti pa si mevža, mama Ce bi ga bila znala pravočasno prijeti s prave strani, ne bi postala njegova mučenica. Zakaj pa si se mu podrejala prav v vsem? Uprla bi se bilo. Seveda, zdaj je prepozno. Toda ved', da jaz ne bom posnemala tvojih metod. Nikdar in nikoi> Raiš; naj m-vrag vzame « Objokana in vsa zlomljena se :e vračala mati od nje. Tudi Nadi ie bilo hudo. Zdaj jo je neusmiljeno močila želja, da bi odšla domov in se stepla z očetom zaradi matere. Toda tega m mogla storiti. Vedela je, I- 1 •) je močan in nasilen in bi jo kot peresce pograbil ter butnil skozi vrato Še Bog, da ie zadnjič srečno odnesla pete. Potem jo je nekega dne opoldne srečal na ulici še Slavko. Neriodom-i se je pojavil pred njo in jo ogovoril: »Nadica, ali se res ne bi monla sporazumeti?« Bila ie prav tisti trenutek vsa nataknjena, zato se. ni mogla premagati Pogledala ga je prezirljivo in mu zaklicala: »Butec!« Odšla je dalje in ga pustila sredi ulice vsego prestrašenega in zbeganega, ca m vedel, ah nai ostane tam ali od.de. Tako se je počasi zgrinjalo nad Nado vse in jo čedalje bolj dušilo Sama se je zavedala, da tako rie more več dolgo dalje, pa vendarle ni vedela, kaj naj stori Čutila je tudi, da ni zdrava. Tako se ie nazadnje vdala Dušanovi zahtevi, da mora l< zdravniku. Diagnoza je bila kratka: nasledk, notranjih razburjenj. Srce, živci n nevarnost tuberkuloze. Telo postaia neodporno. Zdravila: mir, mnogo po-čitka, obilna hrana in predvsem odstranitev vsega tistega, kar io vznemirja Da, toda kako? Kako naj bo ob tem mirna? Kako noj se ne razburja? Dušan, oče, moti, Slavko, Jevec, Cokanova... Vse, prav vse je bilo narobe. Najbolj pa ona sama. Nada je vedela, da izvira večina zla iz njene nemoči, upreti se temnim gonom svoje notranjosti. In to je bilo najhujše. Vedeti, da to, kar počenjaš, ni prav, in vendar .počenjati še daljel Saj jc blazno. Tisočkrat si rečeš, da ie treba brezpogojno obračunati s preteklim in začeti na novo, uvidevnejše, pametnejše, razumnejše, pa se tisočkrat spet spustiš v zablodo in se v njej utapljaš, kakor da so ti zvezane reke in noge. In pri tem je njena ljubezen do Dušan., še naraščala. Napolnjevala jo ie vso, do zadnjih globin. Razplamtevala se je v požar, v katerem bo morala zgoreti, če ga ne bo mogoče uravnati v odrešujoče tokove Dalje urihodnjič. OBVESTILA .ŽEGOZE". zadruge malih gospodarjev fEOOZA. zadruga malih gospodarjev. ualiusovo nabrežie 33. sporoča, da bo neiila redna krmila za februar v dobi V * t.^nov, počenši s 7. februarjem. v;„r®ini r°d za prejemnike krmil ie naslednii: Prvi tedou (7. febr.) šte-fni\, v 1 do 1000. dr utri teden (14. ® ’■> številk o od 1001 do-2500. tretii č!T a J21- fobr-) 0(1 2501 do 4000 in ii. i ,edni red 7n Posamezne dneve inrii vr w,i: Ponedeljek črke A—G. S1'eda četrtek S—2. niki krmii)r.CSx’no- dva se vsi nrcieni-da ne dn'if9 ,vrftne‘-'« r.ed»- čp nrideio ali0 'J°do zavru leni. Se ni uredU č’anar®vom «*KU- Kdor st ni ureail, ciananno iet0 1044 in oddal »opisa o stani,, 8v<$h živali nai to rimprei uredi. Ob te) nrilo? noslj ponovno prosimo zamudnike za Podpis brezobrestnega posojila. * . Ku.n(ia Plemenjaka ne more vsakdo Liit ,.m,a- ker ni na razpolago pro-> krme. VeČij rejci Pa imajo ®n1Di!!nerliake- ka,ere dajejo tudi merni odšwi"-na razn0,a Proti pri-fiamice f5",ni' 'isa< r> Ur od vsake inladan*kep» m,|n.° bliža čas spo- mo naslove onFSe„nt ?ato- V, >’« Gallnsnv• .m i Drl!av'i° v Pisarni nostrežomf, 11 "abre,Žm »3. da lahko naslovi interesentom t zaželenimi J? °dlicna krma za vsebiiiJ * koslneea zdroba kovin ?n ,lzI?o toliko masti, bolia-inn„" lI? apna kolikor mm navedenih tnov‘ okoli 000 kokoaiii jajci Kosili! zdrob vsebuje namreč 3—4% masti. ‘20—20% beljakovin (albuminatov) in približno 24% hranljivih soli (fosforne kislinel.Kot primer navaiamo iečmen. ki vsebuie le 2.16% masti, 11—12% beljakovin in 0.88% fosforne kisline. Iz navedenega ie razvidna visoka vrednost tega. krmila, ki ca povsem upravičeno prištevamo med močna krmila. Kostni zdrob pospešil ie predvsem nes-nost kokoši, pri piščancih pa vpliva blagodejno na rast. Kostni zdrob po-kladamo perutnini enkrat na dan posebej v korito, iil sicer toliko kolikor ga živali pojedo v 10 minutah. Lahko ga pa tudi primešamo mehki krmi v obliki zabele.. Zato ie hvalevredno prizadevanje perutninariev. da zbirajo. sušijo in hrani io vsakovrstne kosti, ter iih nosijo ob petkih ves dan v zadružno prodajalno, k ie r dobe v zameno že kostni zdrob. Kunčje hlevčke, ki so iih reici med zimo izpraznili, ie treba že zdai temeljito popraviti. Prvi pogoj je teme-liito čiščenje, nato razkuženje hlevčkn z apneno vodo. kateri prim ’ 1 lizola ali kreolina. Tla. po katerih se outeka trnojnica iz kletke, ie treba nanovo prevleči s cementno smolo, posebno ob stranicah, da ne zamaka sten kletke. Druga tla iz letev pa nai bodo temelhto noribana in even-tuelne okvare popravljene. Tudi k urn ir e ie treba prav tako temeljito osnažiti in prebelili. Posebno skrb naj reici posvetijo gnezdom. ki so včasih legla vsakovrstnih parazitov. Naštel ie v gnezdih preme-njamo vsai vsakih 14 dni. temeljito očistimo in natrosimo vanje tobačnega prahu. Tudi pitno vodo v pločevinastih napajalnikih stalno razkužtiiemo z dodatkom malega koščka zelene galice. 'im HUMOR______________________________ Ni resno mislil »Nesramnež, kako si upate govoriti moji hčeri o poroki?« »Gospod šef, saj nisem resno mislil.« Če se hoče dedek igrati Otroci so sklenili, da se bodo igrali Indijance. Tudi dedek, že ves plešast in betežen, se ponudi, da se bo z njimi igral. Mali Boris ga nekaj časa kritično gleda, potem pa zmaje z glavico in dč: »Ne, dedek, tebe ne sprejmemo. Si že skalpiran.« Tudi vprašanje Gospodinja: sAnčka, pojdite h sosedovim in jih vprašajte, ati so znoreli, da delajo takšen hrup.< Služkinja: »Ali naj počakam na odgovor?« Med otroki »Moja mamica zna igrati na klavir.« »To še nič ni. Moja pa lahko vzame vse zobe iz ust,« Soufua senčnost Gospa Kozamurnikova se je preselila v novo stanovanje. Prijateljica jo vpraša: »No, kako vani je novo stanovanje všeč?« »Samo eno seneno stran ima,« pra- vi gospa Kozamurnikova, »in sicer da je preveč sončno.« Otroška modrost Učitelj: »Janko, povej mi, katera žival gre zmerom za človekom, kjer koli hodi?« Janko; »Bolha, gospod učitelj.« Otroška »Očka, ali te smem nekaj vprašati?< 3 No?« »Ali se tedaj, ko ti noga zaspi, za-pro tudi tvoja kurja očesa?« Zavaroval bi se rad Jožek pride v lekarno in hoče imeli pripomoček za lajšanje bolečin. »Kaj te pa boli?« ga sočutno vpraša lekarnar. »Zdaj še nič,« pravi deček, »a opoldne bo oče pogledal moje izpričevalo.« Zaspal je Mihec noče zaspali. Očka sede k njemu na posteljo: »L ,,|ico ti bom povedal,« mu pravi. »Da, očka,« se razveseli sinček. Očka pripoveduje pol ure, pripoveduje celo uro. Naposled pa utihne. Mali v sosednji sobi se oddahne. Po prstih stopi v otrokovo sobo in vpraša: »Ali je zaspal?« »Da, mamica,« se odreže Mihec. Razumljivo >V»a srečna sem, da sem dobila moža, ki je zmerom doma,v s Da, da, tvoj mož nikdar ni rad zahajal v prijetno družbo.« Maščevanje Gospod K odra č je prosil svojega prijatelja Čepa, naj mu posodi neko knjigo. »Prav žal mi je, a knjig ne izposojam,« je rekel prijatelj. »Če hočeš knjigo po vsaki ceni brati, pridi k meni na dom in jo boš lahko prebral.« Kodrač se mu je zahvalil in odšel. Čez nekaj mesecev je prišel gospod Čep h Kodraču in ga prosil, naj 11111 za nekaj dni posodi lopato. -Žal mi je,« je dejal gospod Kodrač.« Lopate ti načelno ne posodim. Če pa hočeš po vsaki ceni z njo kopati, pridi na moj vrt in koplji kolikor časa hočeš.« Praktičen šef Knjigovodja pride k šefu in 11111 pravi: -Blagajna ni v redu. Dve sto lir manjka.« jJih bo moral pač blagajnik plačati.« s Blagajnik je včeraj umrl,« mu pojasni uslužbenec. : Potem vknjižite dve sto lir za venec. pa mn ga ne bomo poslali.” odredi praktični šef. Škotska Mlada žena nekega Škota je morala v bolnišnico na operacijo slepiča. Ko je njen mož po srečno prestani operaciji govoril z zdravnikom, mu je ta pojasnil, da bi bila njegova žena morala na operacijo že pred več leti. Spričo tega je Skot račun, ki mu ga je dostavila bolnišnica, poslal svojemu tastu. nodrte gostoijiioni! C7 > Gotovo ste imeli v življenju že priložnost spoznati, da so nekateri ljudje po naravi ljubeznivi in gostoljubni, drugi pa zapeli in negostoljubni. Vendar pa morda še ne veste, da imajo prvi v življenju več prijateljev in več uspeha kakor drugi. Že zato je vredno biti gostoljuben, pa ne samo zato! Gostoljubnost je med tistimi čednostmi, ki bi jih morali gojiti zaradi njih samih in ne zaradi koristi, ki jih imamo ob njih. Če bi bili ljudje bolj gostoljubni, bi ne bilo na svetu toliko revščine, krivice in nesreče. Mogoče ste kdaj že tudi imeli priložnost videti, kako neprijetno je, če dobi negostoljuben človek slučajnega gosta. Že na vratih . ga neprijazno sprejme in mu takoj pove, da ima prav malo časa in ogromno dela, ali pa, da mora ven po opravkih. Gosi je razočaran. Na obrazu se mu to j pozna. Morda ga je pred nekaj dnevi i ali tedni prav Isti negostoljubni gosti- j tel j v trenutku naklonjenosti in dobre volje prisrčno vabil, naj ga vendar že obišče, zdaj mu je pa pripravil tako klavrn sprejem. Gostoljubnost se ne sme ravnati po našem razpoloženju, ker gost pač ne more vohati, kdaj smo dobre in kdaj slabe volje. In tudi če imamo res nekaj več dela, kakšen nujen opravek ali kaj podobnega, sprejmimo nenapovedanega gosta prisrčno in prijazno in ga za trenutek povabimo v sobo. Sele ko smo se mu tako oddolžili za obisk, mu obzirno povejmo, da imamo dosti dela ali pa, da moramo po opravkih in ga prosimo, naj pride Se kdaj drugič, da bomo z njim preživeli v miru nekaj prijetnih trenutkov. Tisti pa, ki nenapovedanega gosta že pri vratih ,ven meče', dokazuje s tem samo, da je slabo vzgojen in negostoljuben človek, nevreden obiskov. Kajpak je včasih kakšen obisk res vse prej kakor dobro došel. Gospodinje posebno dopoldne, ko kuhajo, nimajo rade obiskov. Zato gost tudi ne sme zameriti, če ga gospodinja takrat popelje kar v kuhinjo, kjer vpričo njega dc” ■ dela. Pri tem pa gospodinja ne sme pozabiti gostu postreči. Marsikatera bo ugovarjala, češ, dandanašnji ni nihče dolžen gostu postreči, saj ima vsakdo odmerjeno hrano komaj zase. Prav in res, toda/ saj gostje tudi ne zahtevajo, da jim postrežete s kranjsko klobaso ali kre-movimi rezinami. Nekaj keksov iz enotne moke — preglejte naše recepte! — skledica lipovega čaja, lepo jabolko, nobene ne bo stalo premoženje. Gost bo pa prretno presenečen in toplo mu bo pri srcu, ko bo videl, da ste ga prijazno sprejeli in mu celo postregli. Če pride kdo v vas popoldne, ga le popeljimo v sobo. razen če imamo samo kuhinjo in spalnico. V spalnici — tudi če je pospravljena — ne sprejemamo gostov, temveč jih že rajši po-elicmo v kuhinjo, kjer pogrnemo mizo s svežim prtom, da je videti vse bolj prožnja. Če imamo majhne otroke, i vzgajajmo tako, da ne bodo gostov preveč nadlegovali, jim silili v naročje in jih venomer izpraševali to ali ono. Neprijetno je pa, če otroke vpričo gostov učimo, oštevamo ali celo našeškamo, ali jih pa vadimo tako, da zdrdrajo kakšno pesmico gostu na čast. Ni podrobnejših pravil, zakai otroci se vedejo po navadi tako, kakor so va/cni videti starše doma, in sicer takrat, kadar ni nobenega gosta v hiši. Menda ni treba poudarjati, da tudi pri sprejemu gostov ne delajmo razlike med imenilnejšimi in preprostejšimi. Prava srčna toplina mora biti za vse enaka, čeprav kajpak posebno odličnegu ali imenitnega gosta skušamo še posebej počastiti. Če pride v goste ,žlahta‘, sc vzdržimo opravljanja. čeprav nas jeziček še tako peče. Vsaka neprevidna beseda se namreč v ,žlah!i' pozneje bridko maščuje. In tudi v resnici naj nam bo vseeno, ali se je ta ali ona nečakinja že zaročila, ali je nečak že promoviral, kako dobiva samska sestrična brez s!”žbe denar za svilene nogavice in a>i stric Pepe še tako rad pije. O gostoljubnosti prav za prav ne hi smeli pisati, zakai vsakdo bi jo moral nositi v svojem srcu, vsakdo bi moral ie sam čutiti, kako mora ravnati in kaj mora storiti, da izpolni to nainreprostejSo dolžnost do svoiih bližnjih. Saika NA 5 NAGRADNI NATECAI V;ček za praktične gospodinje let vsak pnsnevek, ohiavlien v tet rubriki plačamo 10 lir Polira omaka Večkrat ne veš. s Sim Iii postregla ivoii družini poizkusi enkrat z oma-(o. ki ie zelo okusna in hitro n rima v-liena z tufiitinimi stroSki. Vzemi za tri osebe: 5 dkir začimbo »Čeks«. razumi v topli vodi. da ostane zelo gosta. Posebej pripravi prežgan le in ca dodai raztopljenemu »Čeksui (pazi da se ti ne prismodi, da ne bo imela omaka grenak okus) dodai še nekai L no zračenje pri tistih bolnikih, ki bolehajo za boleznimi dihalnih organov. Tem bolnikom je čist zrak prav tako važen kakor nam vsakdanji kruh. Krst te pri i Sliši Kako nežna le gospa Tratnikova! :— misli: »Ta Tintnica menda misli, da bo očarala mojega moža.« * Kadar mož vpraša; »Alj so takšne izrezane obleke 5o v modi?« — misli: »Tako ie koščena, zaprta obleka bi »e ii bolje podala.« ... Kadar žena moža vpraša: »Ali se nosiio takšne srajce?« — misli: »Ni več v tistih letih, da bi se mu odprta športna sralca podala.« * Kadar žena vpraša: »Menda nisi pozabil. (Lit bo v nedeljo deseta obletnica najine poroko?« — misli: »Bolise DARMOL najboljše odvajalno sredstvo moški takoi domišljajo, če sprejmeš še tako nedolžno ponudbo.« V dvigalu Kadar vam neznanka pravi: Kar pokrijte se gospod!« — misli: »če se bo. ie nač testo. in ko on odgovori: »Hvala, gospa. — si misli: Prisojal sem ii več dobre vzgoje.« Bolniško soba pri dolgotrajni bolezni Če mora biti bolniška soba že pri kratki, nedolžni bolezni skrbno urejena. je to pri dolgotrajni bolezni še posebno potrebno. Bolnik, ki mora preživeti več tednov ali celo več mesecev v postelji, zna prijetno bolni: ško sobo edino pravilno oceniti, saj je tedaj soba vse njegovo okolje. Predvsem ie pri bolniški sobi treba gledati, da ie čista in preprosta. Če ima bolnik kakšno nenalezljivo bolezen, je soba lahko opremljena precej donniče in udobno. Drugače je pa pri nalezljivih boleznih. Tedaj je treba odstraniti iz sobe vse predmete, ki nujno ne spadajo vanjo, pustimo samo posteljo z nočno omarico, mizo in stol. Če moremo, odstranimo tudi zavese. Kolikor manj je pohištva in navlake v sobi, toliko manjša je možnost za nabiranje prahu, ki je naš naj več ji sovražnik. Če si ogledamo prah pod mikroskopom, vidimo, da je sestavljen iz neskončno majhnih, razpadajočih in razkrajočih se delcev: ostankov hrane, las. posušenih človeških izmečkov. peska, železa, trohnečega lesa, blata, pepela itd. V teh delcih imajo kajpak bakterije imenitno gojišče. Prav zato moramo vsak dan skrbno obrisati prah in tla. če so iz desk, izmiti z vlažno krpo, da ne dvigamo prahu. In zato je tudi tako pripravna bela pleskana železna postelja, ker jo lahko vsak dan z vlažno krpo skrbno očistimo. Zelo važno je tudi. da je soba prijetna, svetla in sončna. Če se le da, naj leži bolnik v sobi, ki ima dopoldansko in popoldansko sonce, saj so pozimi že itak kratki dnevi, in ker je bolnik v svetli sobi nehote boljše volje kakor v mračni ali temni. Dobra volja je pa tudi najboljša pot do ozdravljenja. Pri nalezljivih otroških boleznih zahteva mestni fizikat. da bolnika takoj prepeljemo v bolnišnico na infekcijski oddelek, ali ga pa strogo izoliramo v posebni sobi. kamor sme samo bolniška strežnica. Če imamo takšno sobo, ki leži bolj na samem v stanovanju in ni v zvezi z drugimi sobami, in če imamo osebo, ki je dovolj požrtvovalna, da se . za šest ali še več tednov zapre vanjo k otroku, smemo otroka obdržati doma. Takšna bolniška strežnica pa ne sme imeti nobenega drugega dela kakor nego bolnička. Po vsakem dotiku bolnika si mora razkužiti roke v lizolovi raztopini. Vsa posoda, vsi predmeti iz bolnikove okolice se morajo posebej umivati in prati in ne smejo nikakor priti v dotiko s predmeti, ki iih uporabljajo drugi družinski člani. Med predmeti, ki so v bolniški sobi najvažnejši, je gotovo bolnikova postelja. Biti mora široka, udobna in ne premehka. Če se žimnica vdira, je to za bolnika s kronično boleznijo silno neprijetno, zato jo podložimo z nekaj deskami, in takoj bo postelja pripravnejša. Bolnikova postelja ne sme stati tako, da bi mu nočna svetilka svetila v obraz. Pri bolniku, ki iz kakršnega koli vzroka onesnaži rjuhe, potrebujemo poleg treh rjuh še nepremočljivo platno. To platno napnemo čez spodnjo rjuho, čezenj pa napnemo še eno rjuho in jo podtaknemo pod žimnico, da se ne zgr-banči, če se bolnik premetava. Posebno pripravna je pa tretja rjuha, ki jo zložimo na pol in položimo točno na sredo pod bolnika. Če namreč zvečer to rjuho odstranimo, ima bolnik občutek, da ie prišel v svežo posteljo. Razen tega je ta rjuha pripravna tudi zato. ker jo lahko po mili volji menjavamo, ne da bi morali presti-ljati vse postelje. Odeja naj bo lahka in topla. y saj je bolniku, ki mora več tednov ležati, kmalu vsaka odeja pretežka. Žimnico moramo pri zračenju vsak dan obrniti in medtem bolnika prenesti na divan ali na drugo posteljo. Dobro je imeti tudi nekaj manjših blazinic za podpiran ie bolnih udov. Pripravimo jih iz trde žime. vendar ne smejo biti tako nagačene, da se ne bi prav nič prilagodile telesnim oblikam. Posebno prične bolnika pri dolgem ležanju boleti nekako sredi pasu, ker je to edino mesto, ki se ne dotika žimnice in se najbolj utrudi. Če pripravimo nizko pernato blazinico, ki jo kdaj pa kdaj potisnemo bolniku pod hrbet, mu zelo olajšamo trpljenje. In če imamo dve blazinici, ki ju menjavamo, tako da bolnik večkrat dobi pod hrbet hladno blatno, nam bo prav gotovo še posebno hvaležen. Vso blazinice in rjuhe moramo vsak dan dobro prezračiti, kakor tudi bolniško sobo samo. Marsikatera gospodinja, ki jo je bolezen bližnjega družinskega člana prisilila za bolniško strežnico, še danes ne ve, da se čista, prezračena soba vso hitreje ogreje kakor takšna, ki je v niej ze izrabljen, predihan zrak. Najboljše je, če je soba zelo zakurjena in da ie eno okno. najbolj oddaljeno od bolniške postelje, zgoraj za špranjo odprto. Tako prihaja v sobo ves dan svež zrak in zamenjava izrabljenega. Čo zračimo sobo, moramo paziti, da se bolnik ne prehladi. Pogrnemo ga z odejo »do nosu« in čez glavo še s tenko rjuho, Posebno važno je stal- Kadar je pri hiši krst. je v hiši veselje. V premožnejših hišah, kjer se rode prvorojenci, izza poroke ni takšnega slavja kakor na dan, ko odneseta boter in botra otroka v cerkev h krstu. Na porodnico — če še leži — malone vsi pozabijo in na koncu gostije na_ otroka tudi. Miza se sibi od dobre jedače in pijače, vsi so veseli, živahni in okrogli, in se spomnijo na otroka kvečjemu, da'ga uščipnejo v lička, pobožajo ali pa požgečkajo. Marsikatera mati se ne zaveda, da je takšen krst, posebno pozimi, za otroka-novorojenčka kaj nevarna zadeva. V nekaterih krajih imajo celo navado, da otroka takoj po rojstvu odnesejo h krstu, kar je še posebno nevarno. Samo pomislimo, kako dolgo pot ie moral otrok pri porodu prestati in iz kakšne prijetne, enakomerne toplote je prišel’ v svet. kjer vladajo mraz, burja, sneg. Namesto, da bi počival v prijetno zakurjeni sobi, pa odneso naravnost na burjo, ki kajpak prav pogosto osmodi otrokova nežna pljučka, da se otrok že koj prvi dan pošteno prehladi, če se že ne zgodi kai hujšega. Otroka krstimo takoj samo, če je slaboten in če se zdi. da ne bo živel. Vendar v takšnem primeru otroka krstimo dama, saj je takšno bitje še nevarnejše nositi na mrzel zrak. če je pa otrok krepak in zdrav, počakamo s krstom nekai dni — teden dni ali deset dni — ko se tudi mati že toliko opomore, da lahko sodeluje pri tako svečanem dogodku in postreže gostom. Po mestih je navada, da nese h krstu otroka babica. Šele v cerkvi ga izroči botrici. Ta navada ie lepa. saj ima babica, ki je z božjo in materino pomočjo otroka ,na svet prinesla1, tudi nekaj — denimo — lastninske pravice do malega zemljančka in je prav. da ga ona ponese v cerkev. Navada je tudi, da tedaj boter in botrica babici odrineta primeren dar. Če je mati že pokonci, laže postreže na botrinji in hkrati poskrbi, da otrok ne obleži na kakšni mizi. kjer se po krstu nihče *reč ne zmeni zanj. Ne da bi motila svečano pojedino, da tudi malemu črvičku jesti, kadar je čas za to, ga previje in tako poskrbi, da mali kristijanček na prvi praznik svojega življenja ni lačen in umazan, medtem ko so drugi veseli in siti. Če je pa otrok slaboten, prosimo duhovnika, da krsti novorojenčka na domu. ali pa v sili sami opravimo krstni obred in ga nato v cerkvi pozneje obnovimo. Predvsem moramo pa zmerom paziti na otrokovo zdravje, saj je .pri novorojenčku prvo in najvažnejše v razvoju za njegovo bodoče življenje. Kako dolgo naj porodnica leži Kako dolgo naj ostane porodnica po porodu v postelji? Povprečno t>i rekli deset dni Čc ie bil porod lahak in normalen, sme krepka porodnica za nekaj ur tudi nekai dni preie vstati, sni pri nas odhaiaio porodnice iz porodnišnice že po tednu dni. Vendar nai takšna porodnica poskrbi. da bo tud* še doma nekai dni poležavala. Siromašna mati po navadi ne more dolgo ostati v postelji. Kličejo jo vsakdanje gospodinjsko delo. kličejo 10 otroci, ki iim nihče drugi — tudi se tako dobra soseda oh sorodnica — ne more bit1 prava mati. Zato revne ženske po porodu po navadi prezgodaj vstoiaio, kar pa nikakor m pravilno in s-, pozneje maščuje Če imate torej v hiš- porodnico, ki liočc vstati ze po treh. štirih dneh, io kai potisnite v posteljo in skušaite organizirati gospodinjstvo s pomoeio kakšne sosede, sestre ali sorodnice. Otroci in mož bodo že potrpeli tistih nekaj dni. glavno je, da porod žensko preveč ne oslabi in da vstane zdrava in spočita Res slišimo o kmeticah, ki .mimogrede rode* vendar tisti tnožie, ki o niih toliko pri-povedmejo, sami še nikoli niso rodili in tudi takšne kmetice še videli niso. Zato nai rajši molče in pomaqaio svoii ženi, če ie v porodni postelji, da si bo s primernim počitkom nabrala novih moči. Vendar je pa nepotrebno in celo nezdravo, če porodnica predoloo leži V premožnih hišah, kier ie dosti postrežbe. se je razpasla navada, da ostane porodnica v postelji štirinajst dni do tri tedne Ne samo. da ie ženska po normalnem porodu že prei čisto 7 rava in da se tako samo pomehkuži, ic tako dolgo ležanje škodljivo tudi za otroka in za porodnico samo. Vse funkcije se namreč Polene, takšno porodnico po navadi muči zaprtje. ie živčna, ker še zmerom sama ne neguie otroka m sama ne ve. kai ii manika V resnici ii pa prav n * ne manika, zato stori nai-boliš'-. če » '"'o vstane in prične otroka sama previjati in negovati. Kai-pak ra ne sme prati plenic v mrzli vodi. ne dvigovati težkih stvari ali pa izvrševati kakšno drugo naporno delo. Kakor vidimo, ie torei najprimernejše zn porodnico, da ostane v postelji deset do dvanajst dni Od teh dni mora prve tri dneve res samo ležati, pozneje v postelji že lahko sedi. čez teden dni’ sme vstnti n nekoliko hoditi, na koncu bo na že sama ugotovila, koliko moči ima -n koliko se sme gibati Uerau««eber K Bratuša. Journaliet; »erantwortllchor Redaktour: H. Kern, Joumallst; Druckerel: Merkur, A. G. tn Ljubljana; fQr dlo DruckoroJ *erantwnrtlich; O Mihalek — ali«* in Ljubljana. — Izdaja K. Bratušu, novinar; odgovarja H. Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. Mthaleii — v,, » Ljubliani