nočna 29*. 2994 In 2OT«
Izhaja vaak dan sjotraj, rase« ponedeljka In dneva po prazniku
ček. račun: Ljubljana 4t 10 650 m 10.349 za mserate; Sarajevo št*. 75b3. Zagreb Stv. 39.011. Pragu-Dunaj 24.797
II pr« v a: Kopitar-levab. telefon 2
Naročnina mesečno 25 Diu. za inozetu-•iv<> 40 Din — oe-deliska izdaja celoletno tb Din. za inozemstvo 120 Din
Uredniftt vo je v Kopitarjevi uLb/Ill
Telefoni nrednIStvni dnevna složba 209«
Volitve v senat in jugoslovanska ideja
Menda ljudje še niso pozabili, s kakšnimi lepo donečimi razlogi in gesli je slovenski del jugoslovenske nacionalne stranke utemeljeval svojo, sedaj v zadnjih izdihljajih nahajajočo 6e oblast v dravski banovini. Treba je bilo, tako se nam je neprestano zabičevalo, da se izvede v slovenskem delu jugoslovenskega naroda, ki da je še močno prepojen z duhom preteklosti, čista jugoslovenska misel, da se po-jugosloveni slednji slovenski človek in v ju-
Šoslovenskeui duhu nacionalizira slednji kot lovenije, tako da bo slovenski del jugoslovenskega naroda vreden in dostojen člen naše nacionalne države. Čisti jugoslovensiki nacionalizem mora zmagati na celi črti, nikjer ne sme ostati več v naši narodno edinstveni državi ena sama sled tuje prošlost iin tujega nad-vladja — je pisalo dan za dnem glasilo integralno čistega jugoslovenstva.
Kdor je sveto verjel, da je ta integralni jugoslovanski nacionalni program mišljen odkritosrčno oziroma da ga bodo bivši stebri režima dosledno izvajali, je zato bil gotovo boleče presenečen, ko je videl, da bo po listi se-natskih kandidatov, kakor jo je postavilo po dolgih in viharnih debatah kot sad kompromisa vrhovno vodstvo JNS, prišel v narodno skupščino za poslanca gospod dr. Ilans Arko — ako bo namreč ta lista od slovenskih narodnih poslancev, banovinskih svetnikov in županov slovenskih občin izvoljena. Zakaj če minister na razpoloženju in poslanec narodne skupščine gospod Pucelj zasede mesto v senatu, pride v narodno skupščino kot zastopnik kočevskega sreza Nemec gospod dr. Hans Arko, ki so ga volivci iz jugoslovanske nacionalne stranke leta 1931 izvolili za namestnika svojega narodnega poslanca.
Nismo tako neobjektivni in zagrizeni, da bi trdili, da vladajoči gospodje slovenske JNS, ki so za to dejstvo odgovorni, niso subjektivno odkritosrčni jugoslovanski nacionalisti. Mi kot pošteni, krščanski in lojalni ljudje nikakor nočemo vračati milo za drago, kakor se pravi, in nočemo zaposli grehom, ki so jih delali naši bivši absolutni gospodarji, da bi delali komu, naj bo še tako hud nasprotnik našega političnega prepričanja, krivico. Toda subjektivno nacionalno prepričanje ne zadostuje v objektivnem političnem življenju, kjer mora politik svoja politična načela izvajati dosledno v praksi, naj velja, kar hoče — predvsem če gre za vrhovna in vodilna načela, ne pa za stvari, kjer so kompromisi vedno mogoči in včasih tudi res zaradi splošnega blagra potrebni. Gospodje so pri tistih skupščinskih volitvah, ki bodo v noši zgodovini zabeležene z neizbrisnimi črkami, gospoda dr. Arkota, steber kočevskega nem-štvu pred vojno in po njej, napravili za namestnika zato, da dobijo krogljice nemških volivcev. To bi razumeli, čeprav ni lepo, če kdo koga za namestnika svojemu poslancu voli, in zan j svojo krogljico odda, pri tem pa drži figov žepu, oziroma si misli, ti tako ne prideš nikoli na vrsto. Tako misliti, ni popolnoma ,gentle-manlike', kakor Angleži pravijo, toda angleških političnih in družabnih nazorov in navad n moremo od vsakega zahtevati. Pač pa je bila, mislimo, neobhodna nacionalna dolžnost onih, ki so kompromisno senatsko listo nacionalne jugoslovanske stranke v trudu in znoju cele tedne porajali in naposled rodili, da bi bili vpoštevali gori omenjeno dejstvo, da bo gospod dr. Arko ipak prišel v narodno skupščino in to s pomočjo one stranke, ki si je postavila integralno, čisto in edinstveno jugoslo-vensko nacionalno in državno misel na svoj prapor. ..
Nja nikar nihče nc misli, da smo našim Nemcem, najsibo banatskim ali kočevskim ali naj bivajo kjerkoli v naši državi, sovražni. Tudi ne dvomimo, da je pošteni in pridni nemški živelj naši državi zvest in udan. Tudi nismo nič proti gospodu dr. Arku osebno niti nočemo pogrevati, kakšno važno vlogo je igral v bivšem nemško nacionalnem pokretu v Kočevju v času, ko so se pod egido avstrijskega režima zabijali v to zemljo koli za nemški most do Adrije. Kar je bilo, je bilo, človek je otrok svojega časa in obstoječih razmer, in danes je vsak kočevski Nemec gotovo dober državljan nove države. Mi tudi nočemo kot kristjani uganjati nacionalne demagogije, saj zasluži po demokratičnem principu, ki vpošteva človečan-ske in državljanske pravice vsakega človeka in naroda, vsaka narodna skupina svoje primerno zastopstvo, kjer so za to dani zadostni pogoji po naturnem pravu. Saj isto zahtevamo za svoje brate v Italiji in Avstriji. Toda, na noben način ne gre in na noben način se ne da opravičiti, ako bo sedaj po krivdi senator-ske liste JNS v Sloveniji zastopal kočevski srez v narodni skupščini poslanec, ki v tem srezu predstavlja veliko manjšino prebivalstva, tako da bo itak močna in vplivna nemška delegacija v jugoslovanskem parlamentu Se ojačana na škodo sreza, ki ima veliko zavedno slovensko večino!
Ker hočemo biti vestni do skrajnosti, se bomo držali številk, ki gotovo niso potvoriene, ker je znano, s kakšno natančno škrupuloz-nostjo varujejo organi naše države ne samo pravice naše nemške manjšine, ampak skušajo ugoditi njenim željam in interesom tudi nad mero stroge ekvitete. Torej po državni statistiki 1. 1931, šteje kočevski srez 29.0-14 duš po jugoslovanski narodnosti, oziroma 28.762 Slovencev po inaternem jeziku, Nemcev pa 8849, torej ne dosegajo niti tretjine, ampak so le ena dobra četrtina napram Slovencem, ako se ne oziramo na Jugoslovane na Kočevskem, ki niso slovenske materinščine. Pa, če smo kolikor mogoče liberalni in naravnost velikodušni ter ne jemljemo v obzir vsega sreza. ampak samo bivši »Gottscheer Liindchen«, ki velja v inozemstvu pa morebiti še drugod za čisto nemško ozemlje, nas poučijo številke, da znaša tam število Jugoslovanov, oziroma Slovencev 15.190 duš. Zakaj v okrajih, ki so izven »L&ndchena«, to je ribniški, velikolaški in
Nemčija vabi Malo zvezo
u
Zopet „Mitteleuropa
Ali je Hitler res ponudil politično pogodbo državam Male zveze in Balkanskega sporazuma
7
Berlin, 31. jan. TG. čudna vest se širi po Berlinu z neobičajno trdovratnostjo. Vedno znova jo srečaš na tukajšnjih poslaništvih, a tudi v vrstah višjih vodii narodnosocialistične stranke je pogovor že večkrat napeljal na to. Hitler se baje pripravlja, da bo ponudil državam Male zveze in Balkanskega sporazuma politično zvezo, ki naj bi v sporazumu z Rusijo jamčila za obstoj sedanjih političnih mej držav podpisnic. Tudi to se govori, da je nota nemške vlade s tem ali kakšnim podobnim predlogom že odšla iz Berlina v prestolice Male zveze in Balkanskega sporazuma, proseč od vlad vseh pripadajočih držav, da se izjavijo, če bi se na tej podlagi pogajanja mogla začeti. Ako je ta vest resnična — silno mnogo govori za to, da je resnična — potem stojimo pred skrajno zanimivim mednarodno političnim položajem. Mesto namreč, da bi nemška vlada vabila v svoj krog posamezne države Male zveze, kot je to še do pred kratkim delala, bi se bila sedaj spričo nezlomljivosti Male zveze in sedaj tudi Balkanskega sporazuma, da opusti razdiralno delo in jih skuša pridobiti v celoti za se na podlagi sporazuma, ki mora biti vsem tem državam skrajno simpatičen. Saj Mala zveza in Balkanski sporazum nočeta nič drugega v svetu, kot da se nikao v njihove meje ne zaletava.
Neka srednjeevropska diplomatična osebnost je celo zatrjevala, da so zadnjič v Ženevi države Male zveze francoskega zunanjega ministra o tem obvestile, ko je kolebal pod pritiskom Anglije, naj vendar opusti vzhodni pakt. Baje so državniki Male zveze takrat povedali Lavalu, da bodo nemško ponudbo vzeli v resen pretres, če bi trancoska vlada na ljubo Anglije opustila sklenitev jamstvene pogodbe z Rusijo, pogodbe, ki je za obstoj malih držav za enkrat življenjskega interesa. In Laval, nekoliko presenečen vsled lega razodetja, je potem že isti večer popolnoma preokrenil svoje stališče in začel izjavljati Titulescu in Rudži Arrasu, da bo vzhodni pakt sklenil, z Nemčijo in Poljsko, če bosta hoteli, brez njiju, če ga bosta odklonili.
Priprave za „Anschluss?u
Poda še en drugi razgled se odpira v zvezi s to gornjo vestjo. Združitvi Nemčije in Avstrije najbolj nasprotujejo ravno države Male zveze in Italija. Mala zveza zato, ker se boji, da bi s tem njene meje postale vsenaokrog ogrožene, kar je posebno res za Češkoslovaško. S tem pa, da bi v posebni politični pogodbi Nemčija Mali zvezi in Balkanskemu sporazumu dogovorno z Rusijo jamčila za nedotakljivost meja, bi nasprotstvo Male zveze proti Anschlussu verjetno padlo, tembolj, ker se tem državam »Anschluss« zdi manj nevaren, kot pa recimo vpostavitev Habsburžanov v Avstriji, s katero se sedanja heimwehrovska vlada v Avstriji tako neprevidno igračka. Poleg tega neposrednega
političnega uspeha pa bi imenovana zveza Nemčije s Podonavjem in Balkanom nemškemu gospodarstvu odprla nedogledne koristi, ki jih komaj že pričakuje dr. Schacht.
Proti Franciji
Vsekakor pa je bilo treba pričakovati, da se bo v urejevanju Podonavja pojavila tudi Nemčija s svojim lastnim načrtom, ki ga bo skušala uveljaviti proti francosko-italijanskim zamislim sprejetim nedavno v Rimu. Če bi Francija zapustila svoje zaveznike in Rusijo, je prav gotovo, da bo poskušala francosko bogato dediščino pobrati — Nemčija.
Vzroki Goringovega potovanja na Poljsko
Nemški upi na srednjo Evropo
Varšava, 31. jan. Ministrski predsednik, general Goring, se je danes dopoldne ob 9 vrnil iz Bialovic v Varšavo. Opoldne je nemško veleposlaništvo priredilo njemu na čast svečano kosilo, katerega so se udeležili s poljske strani ministrski predsednik, zunanji minister, notranji minister in zelo mnogo generalov. Nato je Goring šel v Bel-vedere, kjer se je dolgo razgovarjal z maršalom Pilsudskim. Odtod je odšel na kolodvor in se odpeljal nazaj v Berlin.
O vsebini razgovorov se drži popolna tajnost. Vendar pa nemški krogi poudarjajo, da ni bilo težišče topotnih poljsko-nemških razgovorov na političnih vprašanjih, temveč je hotel Goring predvsem doseči gospodarsko zbližanje med obema državama. Z obiskom Irancoskih državnikov v Londonu se namreč politični položaj tako razvij'a,
da Nemčija in Poljska ne bosta mogli iti mimo vseh sklepov in paktov, ki so na dnevnem reda. Pač pa hoče Nemčija izrabiti sovražno razpoloženje, ki je posebno v zadnjem času zavladalo na Poljskem proti delavnosti in postopanju francoskega kapitala. Na tem področju misli Nemčija zelo mnogo doseči, ker se tudi drugod, posebno v srednji Evropi, pojavljajo prvi znaki tega naravnega odpora, ki ima v bistvu v sebi zdrave klice nacionalnega prebujenja. Ko so nekateri časnikarji vprašali, katere države v srednji Evropi prihajalo v tem oziru v poštev, so nemški iniormatorji o tem skrivnostno molčali. Pač pa so Izjavljali, da so to taki razlojfl, ki lahko omogočijo pregrupacijo sil v srednji Evropi. Seveda bi to pregrupacijo vodila Nemčija.
Laval v Londonu
Paht-matica
v katerem bodo povezali vse že obstoječe pakte
Pariz, 31. jan. b. Nocoj prispeta Laval in Flandin v London. Pripravlja se jima prisrčen sprejem. V glavnih črtah je program za obisk obeh državnikov izdelan. Mučna pogajanja, ki so se vodila intenzivno skoraj ves teden, so se torej zaključila in se bodo, kakor se zatrjuje v Londonu, rešila le še nekatera postranska vprašanja. Po pol-uradnih vesteh iz Londona se je namreč v teku dosedanjih pogajanj dosegel načelni sporazum, ki odgovarja francoskim težnjam glede njene varnosti, istočasno pa vodi tudi računa v želji Anglije, da se Berlinu lahko predloži formula, ki bi omogočila Nemčiji sodelovanje v Evropi.
Na merodajnem mestu sicer še ni mogoče dobiti pojasnil o tem, kakšen je ta načelni sporazum, na podlagi katerega bi lahko prišlo do skupnega sporazuma v vprašanju nemškega oboroževanja in nemške enakopravnosti. Širijo se vesti, ki jih ni nihče zanikal, pa tudi ne potrdil, po katerih so dosegli kompromis na podlagi sledečih štirih točk:
1.	Anglija se strinja z mnenjem Francije in Italije, da je nemško oboroževanje protizakonito in da je Nemčija zaradi takega oboroževanja kršila mirovne pogodbe.
2.	Države so pripravljene priznati oborožitev Nemčije, to se pravi, odpovedati se čl. 5. versajske mirovne pogodbe, toda šele tedaj, ko se vrne Nemčija v Zvezo narodov in ko bo na podlagi pogajanj v Ženevi sklenila konvencijo o stanju evropske oborožitve.
3.	Anglija je pripravljena, da podpira Francijo glede ustvaritve vzhodnega in podonavskega pakta, toda samo v primeru, če bo ta pakt tvoril sestavni del splošnega evropskega varnostnega pakta ter pakta o medsebojni pomoči, v sestav katerega bodo priključene vse konvencije in vse pogodbe začenši od lokarnskega pakta.
Dunajska vremenska napoved: Dvig temperature i nnagnenje k padavinam.
4. Anglija pristane na tak splošen pakt, toda zahteva, da se uvede zelo strogo nadzorstvo nad oboroževanjem v Evropi in ustvari splošen sistem, ki naj ne zagotovi samo varnosti Francije, temveč tudi varnost vsem ostalim evropskim državam. V primeru, da bi bile zaradi kršitve tega sistema potrebne kazni, je Anglija pripravljena odločno sodelovati.
Tudi v Londonu krožijo podobne informacije kakor v Parizu in od angleškega tiska jih potrjuje le »Times«, toda brez komentarja.
Lothian: Dobri izgledi za mir
London, 31. jan. b. Lord Lothian, ki je kakor znano zaupnik Lloyd Georgea, je bil kakor znano sprejet pri Hitlerju in tudi od nekaterih vodilnih osebnosti sedanje Nemčije. Sedaj je opisal v »Timesu« svoje vtise, zlasti glede stališča, ki ga zavzema Nemčija do miru. Po razgovorih, ki jih je imel v Berlinu, piše Lothian, lahko izjavi, da so izgledi za mir mnogo večji, kot se splošno smatra, zlasti če se bo Velika Britanija pokazala na višini. Narodno^socialistični pokret je po mnenju lorda Lothiana pokret pomirljivosti, seveda pod pogojem, da se preneha poniževati Nemčijo, ki se s pravico smatra za velesilo. Če bo Velika Britanija znala pokazati Nemčiji, da tudi ona ne bo nič več trpela njenega ponižanja, potem je mir zagotovljen za dolgo dobo let, končuje lord Lothian svoje vtise.
Poljsko-nemško-japonska zveza
Berlin, 31. jan. b. Tukaj se nahaja že dva dni japonski admiral Jamamoto, na povratku iz Londona v svojo domovino (kot je včerajšnji »Slovenec« že poročal, op. ured.). V zvezi s tem razglašajo sedaj po diplomatskih in političnih krogih, da je japonski admiral v Berlinu v posebnem po-slanstvu, da pripravi nemško—japonsko zvezo. Japonskemu admiralu so priredili na čast velike slovesnosti. Tukaj naglašajo, da je že Poljska sklenila z japonsko posebno tajno politično in vojaško pogodbo, ki ni bila prijavljena pri Zvezi narodov m da gre sedaj za to, da tudi zaveznica Poljske, to je Nemčija sklene z Japonsko podobno politično zvezo. Prav posebno se navdušujejo za nemško-japonsko zvezo japonski in nemški vojaški krogi. Saj se nahaja cela vrsta japonskih vojaških od|x>-slanstev v Nemčiji, ki so študirala med drugim v tovarnah Junker v Dessau, Zeiss v Jeni in v Po-rurju pri Krupu, kamor sicer nobeden inozemec nima pristopa.
Milijonska sovjetska vojska
Pariz, 31. jan. AA. Po poročilu iz Moskve, je pomočnik sovjetskega komisarja za narodno
obrambo Cuhačevski imel na sovjetskem kongresu govor o stanju sovjetske vojske. Zdaj šteje sovjetska vojska blizu milijon vojakov. Povečali so jo s 600.000 na en milijon v zadnjih 12 mesecih zato, ker je morala sovjetska Rusija zgraditi večje obrambne črte na svojih vzhodnih in zapadnih mejah. Vojaški krediti znašajo zdaj 6 in pol milijarde rubljev. Napram lanskoletnim kreditom so povečani za poldrugo milijardo. Letalske sile se v zadnjih štirih letih povečali za 330 odstotkov.
Črnomorski pakt
Rim, 31. jan. b. Tukajšnji listi prinašajo vesti iz Carigrada, da se bodo kmalu pričela pogajanja med sovjetsko Rusijo, Turčijo, Bolgarijo in Romunijo za sklenitev črnomorskega pakta. Načrt za sklenitev pakta sta izdelala sovjetski komisar za zunanje posle Litvinov in turški zunanji manisier Ruždi Aras. Črnomorski pakt bo imel značaj regionalnega pakta in bo izdelan na podlagi čl. 21 pakta Zveze narodov. Pakt bo vzajemno jamčil varnost držav na Črnem morju.
sodraški, šteje prebivalstvo 13.572 duš. Iz tega sledi, da celo v »svojem« ozemlju, kjer Koče-varji živijo komjiaktno. štejejo Nenici danes le dobro tretjino in da bodo kmalu i v tako zvanem »Landclienu« fiadli jx> fatalnem razvoju na četrtino. Sicer pa že v Avstriji niso bili večina, ker se jc njihov večinski položaj pod monarhijo vzdrževal samo umetno, danes pa so znatno manjšina celo v svojem nacionalnem kulturnem središču, v mestu.
Slovenski faktorji J.NS se ne morejo torej nikakor opravičiti, čc so zato, da prodre tretji steber bivše režimske politike v dravski banovini, šli preko dejstva, da bo slovenski srez, kjer je ena sama četrtina nemškega življa. zastopan odslej v narodni skupščini jm> poslancu nemške manjšine, ki je itak narodno in gospodarsko zadostno zaščitena tako po »Švobskem bundu« Jugoslavije, ki mu je gospod dr. Arko predsednik na kočevskem ozemlju iu po nemški parlamentarni delegaciji, kakor tudi po pravični in lojalni manjšinsko/.nščitni politiki naše države. Saj so JNS dejanske narodnostne razmere v Kočevju dobro znane in morajo znane biti. Zato se ne smejo gospodje, ki so postavili senatorsko listo z gospodom Pucljem v sredi, čuditi, cc sc vsi resnični nacionaini ele-
menti, naj 60 bili ali so strankarsko opredeljeni na katerokoli stran, resno sprašujejo, ali jim dovoljuje njihovo slovensko in jugoslova-sko nacionalno prepričanje, ki ga je JNS najbolj na glas poudarjala in se nanj ob vsaki priliki in uepriliki oetentativno sklicevala, da glasujejo sedaj za listo JNS. To tem bolj, ker je na nevtralni listi jx>Ieg dveh odločno slovenskih in jugoslovanskih mož, prvi tak odličen borec /a jugoslovnnst vo na severni narodni meji, kakor je gospod Žebot.
Mi tega nismo zapisali s kakšnega strankarskega stališča, ker itak kljub svojemu političnemu prepričan ju nismo glasilo nobene stranke, ampak zastopamo zgolj verska in nacionalna načela Slovencev, ki so dobri in odkrili Jugoslovani. Zapisali smo pa to tudi zato. ker sc »Jutro« tako silno trudi, kako bi svojo senatorsko listo predstavljalo kot najbolj pravo nacionalno in jugoslovensko. Če kdo premisli naša izvajanja, jia naj bo to ali ono. da ie le dosleden Slovenec in Jugoslovan, bo najbrž prišel do drugačnega zaključka nego »Jutro«. To smo povedali z največjo objektivnostjo in lojalnostjo, kakor sc jxditiki kulturnega naroda spodobi. Odločili pa bodo seveda volivci.
Če pa stvari stojijo tako — mi hočemo ceh) še tako daleč iti — da so se.stavljavci kompromisne liste v človeško razumljivi politični psihozi stranke, ki se danes bori za bili ali iiebiti kot absolutno vladajoča stranka, prezrli jx>sle-dice svojega koraka in če jih ni videl niti nc g. Pucelj sani, ki prebivalstvo kočevskega sreza zastopa, tako da bi se bil sam odrekel eventualne senatorsko časti — potem naj |>a kolikoi mogoče mirno in dostojnntsveno sprejmejo eventualni [>o|x>lni ali delni neuspeh svoje kandidatne liste. Saj bi se nc zgodilo v tem slučaju ničesar drugega kakor to, kar jc »Jutro«, če m 11 smerno verjeti, samo vedno |>ou<lurjalo in želelo, — dn bi namreč j>rišla v odlično zakonodajno zasto|vsivo do besede in do sodelovanja v prid naše državne in narodne celote tudi opozicija. Dosledno bi torej bilo, če bi »Jutro« to dejstvo |>ozdravljalo, namesto da tarna in se razburja, ter bi sc pripravljalo že zdaj za prehod i/ vladnega |>oložaja v o|x>zi-cijo, ki ima tudi svoje dobro in prijetne strani neodgovornega kritika. Boleče strani ojKizicijt pa lxi stoično prenašal vsak, kdor sc zaveda da je pač zakon narave, če i*» letih debelih krav pridejo leta 6uliih.
Iz notranje politike
Inšpekcija g. Kuzmanoviča
Ptuj, 30. januarja.
V	Ptuju sc jc mudil v sredo inšpektor ministrstva za notranje zadeve g. Kuzmanovie. Pojavil se je nepričakovano v našem mestu in se podal naravnost na sresko načelslvo, kjer se je mudil precej časa. Rnzgovarjal se je nato še z gg. Mihom Brenčičem in Og. Skazotn. Zvečer je odpotoval iz Ptuja.
Župane so prezrli
Ljubljana, 31. januarja.
Spoštovano uredništvo!
Opozarjam te, spoštovano uredništvo, v zadevi senatskib volitev na besedilo čl. 3K statuta stranke JNS, ki se dobesedno glasi: »Kandidature stranke za narodno skupščino in banoviuski svet predlaga izredna skupščina sreske organizacije, ki mora biti sklicana posebej v ta namen. Sreski odbor pošlje predlog ožjemu glavnemu odboru v potrditev.
Kandidate za senat predlaga konferenca, ki jo sestavljajo narodni poslanci, senatorji, bano-vinski svetniki in po eden, posebej za to določen delegat sreskih odborov dotične banovine.«
Iz tega besedila izhaja povsem jasno, da ožji glavni odbor stranke sploh nima praviee spreminjati kandidatur niti za narodno skupščino, ampak jih le potrditi, ako so namreč pravilno postavljene.
Kar pa tiče kandidature zn senat, ni konferenca sploh dolžna jih predlagati ožjemu glavnemu odboru ter je po jasnem besedilu omenjenega čl, 38. v tem pogledu suverena.
S tem, dn si je ožji glavni odbor prilastil proti določbam statuta stranke ne le potrditve, ampak celo samovoljne spremenitve od konference postavljenih kandidatur, je zagrešil ne le po zakonu nedopuščeno nasilstvo, ampak tudi nasil-stvo proti določbam statuta stranke.
Omembe vredno je še, da pri postavljanju kandidatur za senat na konferenci nimajo pravice sodelovati občinski predsedniki, ki predstavljajo čez tri četrtine volivcev za senatorje ter da je vsiljcnn kandidatna lista popolnoma prezrla med glavnimi kandidati župane, medtem ko sta na listi, sprejeti z večino na konferenci in zn katero je stala velika večina občinskih predsednikov, bila predlagana dva župana.
Nevtrnlec.
Banovinsko samoupravo napovedujejo
»Jugoslovenski Glusnik«, glasilo Jugoslovanske nacionalue stranke, poroča, da bo vlada^ ,v najkrajšem času objavila ukaz z zakonsko močjo, s katerim bo razširila področje kompetence ba-novitiskih oblastev in bnnovinskih svetov. Poslej ne bodo več ministrstva reševala krajevnih in deželnih zadev, ampak te pridejo v kompetenco banovin. — Naj k temu pripomnimo, da je ministrski predsednik Jevtič že v svoji izjavi napovedal ta ukrep.
Za stalnost sodnikov
V	»Pravdi' je dr. Ninko Perič, bivši minister pravde pojasnil svoj prvi članek glede zakona o uradnikih. Pisec pravi, da ga je sodnik Stojan Jovanovič napačno razumel. Dr. Perič razlaga, da ni on nikakor nasproten temu, da se vprašanje sodniškega stanu, predvsem njegovih plač, reši s posebnim zakonom, torej ne samo s splošnim zakonom o uradnikih. Po njegovem mnenju se lahko vprašanje srednješolskih profesorjev reši z zakonom o srednjih šolah, kakor so lahko reši vprašanje vseučiliščnih profesorjev z zakonom o vseučiliščih. Toda pri tem je potrebna enotna osnova glede plač. Pri določanju plač v eni stroki je treba upoštevati plače druge stroke. Treba je pri tem pomisliti, da plača ni namenjena samo vzdrževanju uradnika in družine, ampak da je tudi osnova za pokojnino.
V prejšnjem članku sem omenil, da je gimnazijski ravnatelj imel vedno plačo in pokojnino predsednika okrožnega sodišča, a da je redni profesor vseučilišča imel plačo in pokojnino ka-sacijskega sodnika. Vse to je zakon o sodnikih iz 1. 1928 prevrgel.« Takoj po objavi tega zakona so ministri ostalih resorov zahtevali tudi za svoje uradnike enakopravnost s sodniki. Vlada je težila za tem, da bi se ustvarila enakopravnost, toda nadzorstvo v tem pogledu ni bilo lahko. Zato je potreba poslej uvesti enoten sistem. Pisec meni. da se lahko prevrnejo vsi odnosi in tudi plače. On nima ničesar proti temu, toda kar se menja, naj bo plod proučevanja in globokega razmišljanja ter naj sc nikakor v naglici ne skrpuca in reši v 24 urah s finančnim zakonom. Brez premisleka se včasih izvršujejo ukrepi, ki prevrnejo ves red v uradniški hierarhiji. Položaj uradništva v posameznih strokah se lahko reši s posebnimi zakoni, a nikakor ne s finančnim, ki je že itak preobložen z drugim gradivom.
O j, le naprej!
»Kmetski liste, glasilo kmetijcev, se je v zadnji številki vrnil na vprašanje discipline pred volitvami v senat. V prejšnjem članku je zahteval list več discipline »od zgoraj«. Danes prosi več discipline »od spodaj«. Da bodo »spodnji« (volivci) razumeli, zakaj je disciplina potrebna, je liilo po mnenju člankarja potrebno prikazati politični položaj v Sloveniji prav nazorno, prav po domače. In primera o skaljeni ljubezni je danes žalibog za vse stanove tako primerna! Zakaj v zasebnem življenju se često dogaja, da se mož in žena spreta; takšni spori navadno niso prehudi. (Hvala Bogu!) če pa se pojavi »nekdo tretji«, ki grozi obema, možu in ženi, takrat je konec in mož in žena složno porineta nadležneža Jez prag. Ko pa je zrak zopet čist, se lahko mirno prepirata naprej...« Razumemo, tudi »spodnji« bodo lahko razumeli: Marušič in Krnmer — mož in žena (lahko tudi narobe, na lepi priliki to prav nič ne izpremeni) — skaljena ljubezen; g. Žebot s svojo listo »nadležnež«, zaljubljenec, ki sili v hišo. če mora biti prepira konec, potem je la nadležnež prevzel kar vlogo — mirite! ja. Toda glas iz te hiše — ali ženski ali moški, nič ne de — mu že danes napoveduje neuspeh v tej vlogi; kajti »spora bo konec le začasno«. Potem pa bo šlo »mirno« naprej, naprej ... Vetra dovolj od vseh strani. Na vsak način vzpodbujevnlna vremenska napoved nedeljskim volivcem!
*
Na občnem zboru celjske skupine »Boja« je
o sedanjem položaju poročal tudi podpredsednik Osrednjega odbora iz Ljubljane g. Stane Vidmar. Njegovo porečilo je izzvenelo v sklep, da ostane
.Rni. že naHalif nflit«(rnnUralta ^anuidjs.
Dr. Djurovič — novi šef Centralnega tiskovnega urada
Bolgrud, 31. jan. m. Danes je prevzel v Centralnem tiskovnem uradu posle bivši šef Centralnega tiskovnega uradu g. dr. Teofil Djurovič.
Želje naše industrije
Belgrad, 31. jan. V prostorih Centrale industrijskih korporacij sc je danes dopoldne in popoldne vršila izredna.konferenca vseh industrijskih in njim sličnih organizacij iz vse države, katere se je udeležilo okoli 50 zastopnikov. Slovenske industrijce in ostale gospodarske organizacije je na tej konferenci zastopal dr. VVindiseher, podpredsednik Centrale industrijskih korporacij, nadalje so bili za Zvezo industrijcev v Sloveniji in za Zbornico za TOI pa predsednik Zveze industrijcev Anton Krcj-či s tajnikom Golio iu g. Mohoričem, glavnim tajnikom Zbornice za TOI, in ing. Dračarjeni iz Maribora. Ob t popoldne je posebno zastopstvo, ki so ga tvorili predsedniki i.n tajniki teh organizacij, odšlo k mnistrskemu predsedniku, ki je zastopnike industrijcev takoj sprejel in ostal dalj časa z njimi v razgovoru. Ivo so industrije! predsedniku vlade obrazložili svoje želje ter predložili ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti radi sanacije našega celokupnega gospodarskega življenja, jc predsednik vlade zastopnikom industrijcev izjavil, da bo vlada vedno klicala gospodarske kroge na posvel, preden bo pristopila k reševanju tega vprašanja. Zastopniki industrijcev in ostalih organizacij so se nato nai>otili k trgov, ministru dr.. Vnbaniču. Ob 4 popoldne pa so bili sprejeti pri finančnem ministru Stojadinoviču, zatem pa pri njegovem pomočniku dr. Dušanu šetici.
Finančni minister dr. Stojadinovič je zastopnikom industrije izjavil, da bo kraljevska vlada vzela vse želje in njih predloge v pretres. Naglasil je tudi, da se mora sedaj držati obstoječih zakonov, storila bo pa vse, da se vse, kar je odiozno, odstrani. Finančni minister je predvsem poudaril, da včasih pretirana odmera davkov nc prinaša državi tistih koristi, ki so se od nje zahtevale, ampak ravno nasprotno. Minister je tu omenjal predvsem trošarine. Končno je finančni minister tudi naglasi!, da se vsi ti problemi ne dajo rešiti z enim samim zakonom, ampak bo treba reševati te probleme za vsako gospodarsko panoijo posebej. Zvečer so zastopniki industrijcev nadaljevali popoldne prekinjeno konferenco ter so na njej izdelali posebn memorandum, ki vsebuje vse njihove želje odnosno predloge za zboljšanje gospodarskega življenja pri nas. Memorandum bo izročen vsem me-rodajnim činiteljem.
*
Volitve obratnih zaupnikov. V guštanjskl je-klarni je volilo 223 volivcev, vpisanih je bilo 249. 5 glasovnic je bilo neveljavnih. SMRJ (Savez metalnih radnika Jugoslavije — socialisti) je dobil 175 glasov, Jugoslovanska strokovna zveza 31 glasov, Narodna strokovna zveza 17 glasov. Količnik je znašal 37. Izvoljenih je bilo 6 zaupnikov SMRJ. Socialisti so napredovali za 45 glasov in za 1 mandat v primeri z lanskim letom. I Socialistično stranko bi radi ustanovili. Za ! časa delavske ankete v Belgradu so se sestali j tudi socialistični vodje iz raznih krajev Jugoslavije. Razpravljali so o obnovitvi Jugoslovanske socialistične stranke. Posvetovanju so prisostvovali tudi Vlado Pfeifer, tajnik Delavske zbornice v Zagrebu, in odposlanci iz Slovenije. Na posve-. tovanju je bilo sklenjeno, naj poklicani sestavijo I pravila za socialistično stranko in naj jih predložijo vladi v odobritev.
Iz Narodnega kluba je izstopil senator dr. Benjamin Šuperina. V listih namreč objavlja izjavo, v kateri pravi, da sklepa po pismih, ki jih prejema, da so njegovi prijatelji mnenja, da je on še vedno član Narodnega kluba. V resnici je že izstopil iz Narodnega kluba v senatu.
Še 35 milijonov Din je treba za dokončno dograditev palače nove skupščine v Belgradu. Na seji odbora za dograditev nove zgradbe je dr. Kosta Kumanudi sporočil, da je finančni minister dr. Stojadinovič že stavil na razpolago 35 milijonov Din v ta namen. Odbor je prosil gradbenega ministra dr. Kožula, naj da napraviti potrebne načrte za dograditev palače. Gre samo še za notranjo opravo in ureditev.
Osebne vesti
Belgrad, 31. jan. m. Za svetnika pri načelstvu okraja Laško v 4. skupini 1. stopnje je povišan dr. : Ljndevit Jenko.
Belgrad, 31. jan. ni. Upokojena sla: Anton Cvahte, višji davčni kontrolor v 6. skupini na davčni upravi v Celju, in Jernej Vidimšek, višji davčni kontrolor v 6. skupini na davčni upravi v Celju.
Belgrad, 31. januarja. AA. Povišan je za svetnika higijenskega zavoda v Ljubljani v 5. skupini ing. Stojan Guzelj.
Belgrajske vesti
Belgrad, 31. jan. m. Včeraj popoldne so bili sprejeti pri prosvetnem ministru zastopniki akademskih slikarjev in kiparjev, ki so ob tej priliki prosvetnemu ministru orisali težak položaj, ▼ katerem se danes nahajajo slikarji in kiparji.
Belgrad, 31. jan. c, V rudniku Peč je 4000 delavcev stopilo v gladovno stavko. Delavci so odšli v rudnik in ga sedaj ne marajo zapustiti.
Belgrad, 31. januaria. AA. Polovična vožnja jc dovoljena za potniške in brze vlake vsem tistim, ki se udeleže savske razstave v Belgradu. Potniki kupijo pri odhodu cel listek, ki jim bo veljal tudi za povratek. Legitimacije je treba zahtevati pri nakupu voznega listka pri blagajniku. Popust velja do 10. februarja.
*
Tibor Eckhardt odstopil
Budimpešta, 31. jan. A A. Kmečki vodja F.ck-hardt, ki je odstopil kot madjarski delegat pri Zvezi narodov, ie izjavil: V notranji politiki gre /daj borba, ki loči prlitike v dve skupini: v tiste, ki so za ljudsko politiko in za reformo, in v tiste, ki za. govarjajo reakcijo in izkoriščanje ljudstva.
40 urni delovni teden
Ženeva., 31. jan. c. Danes se je nadaljevalo zasedanje Mednarodnega urada dela Na tej seji je bilo sporočeno, da so sedaj slednjič vse države ratificirale mednarodno pogodbo o delovnem času v rudnikih. Češkoslovaški delegat je predlagal v imenu svoje vlade, da naj se uvede 40urni drlcvni teden. Isti delegat je sporočil, da je vlada žc i/d -da predlog, da uvod- tO urni delovni teden v yra ličis: stroki.
Nove olajšave za poslovni svet
Pojasnilo o pobiranju takse na račune
Belgrad, 31. januarja.
Slično kakor § 7. poslovne novele od 18. februarja 1934 je tudi izvajanje določb iz tar. št. 34 taks. tarife (takse na račune, note in poročila) zbudilo v vsem našem gospodarstvu nezadovoljstvo in protest, zaradi česar je prešlo do sporov po eni strani med kontrolnimi organi, po drugi strani pa med trgovci in obrtniki. Način, kako se vrši kontrola plačila te takse, se smatra za oviranje normalnega prometa v trgovini in obrti in je v nekaterih primerih celo ogrožal promet. Obvezniki te takse so bili v mnogih primerih kaznovani brez dejanskih razlogov. Res da te kazni niso obveljale pri pritožbi, toda vseeno so napravile stvarno škodo trgovcem in obrtnikom in s tem posredno tudi gospodarstvu samemu.
Da se te neprilike zaradi izvajanja teh zakonskih določb odpravijo, je finančno ministrstvo, oddelek za davke, izdalo pojasnilo, ki striktno v mejah zakonskih določb tar. it, 34 taks. tarife odreja, kdo vse je dolžan izdajati račune o svojem prometu in plačevati takse. To pojasnilo govori: kdaj in v katerih primerih ni treba plačati to takso, zato ker je taksa že na osnovo računa plačana. Prav tako to pojasnilo omejuje kontrolo te takse na razumen in zakonit obseg, tako da se v bodoče ne bo več dogajalo, da bi kdo za-barikadiral vrata v trgovini in ugotavljal, ali je vsak kupec, ki je odhajal iz trgovine, dobil račun j za kupljeno blago. Široki sloji kupcev ne bodo več ! izpostavljeni neprijaznostim, kakor se je doslej često dogajalo. Trgovcem in obrtnikom in vsemu gospodarskemu svetu je zda) dana dolžnost, da sami izvajajo zakonite določbe in plačajo takse, da se ognejo strogi zakoniti kazni, ker se bodo povsod tam, kjer se to ue bi zgodilo, izrekale stroge kazni po zakonu.
Besedilo okrožnice, ki jo je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva davčnim direkcijam, se glasi:
K o n t r o 1 a za izvajanje določb iz taks št. 34
t. t. je pri stremljenju, da doseže čim večji finančni uspeh, v mnogih primerih prekoračila zakoniti okvir. Točka 1 k št. 34 t. t. jasno odreja, da so tej taksi podvrženi vsi računi, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki tako med seboj, kakor nasproti drugim osebam o terjatvah in dobavah, ki izvirajo iz njihovega posla brez razlike, ali se v njih izkazuje izplačilo ali ne, in ne glede na to, ali so podpisani ali ne, dalje o konsumu in o izdajanju sob po hotelih, gostilnah, kavarnah, penzionih, ljudskih kuhinjah in vseh lokalih, kjer se je in pije, če znašajo ti računi 20 Din ali več. Pripomba 2 k št, 34 t. t. odreja, da je izdajanje računov in not itd. o terjatvah in dobavah in konsumu, omenjenem v točki 1 k tar. št. 34 t. t. obvezno za vsakogar. To se pravi, da morajo le račune izdajati vsi trgovci, obrtniki in lastniki hotelov itd. o vseli tistih zneskih, ki znašajo 20 Din ali več in ki jih kasirajo na podlagi svojega posla — prometa v trgovini in v svoi;em poslovanju.
Na podlagi navedenega in na podlagi čl. 34 zakona o taksah je finančno ministrstvo, oddelek za davke, izdalo tole pojasnilo:
1 Obvezani so izdajati račune v smislu 2 pripombe iz točke 1 k tar. št. 34 t t. vsi trgovci in obrtniki, lastniki hotelov, kavarn itd. V smislu zakona, so obvezani izdajati. račune za ves promet z blagom, če ta promet opravljajo navedene osebe, torej iz industrije, obrti, trgovine in vseh gospodarskih panog.
2.	Poraba državnih monopolskih računov je fakultativnega značaja in je dovoljena, da obvezane! lahko imajo tudi svoje račune, ki jih taksirajo s predpisanimi taksami in predlože davčni upravi v uničenje. Razen tega lahko z dovoljenjem finančne direkcije tudi sam obvezanec taksira in uniči taksne znemke na izdaji računa. Obveže se pa, da bo vsak mesec do 10. obvestil davčno upravo o številu izdanih računov in o znesku plačanih taks; to je potrebno zaradi evidence o gibanju teh taks.
3.	Zakon ne odreja, kdo plača računske takse. Prepuščeno je to konkretnim odnošajem v posameznih krajih, času in prometu. Glavno je, da se računska taksa mora plačati. Zakon dela za neplačilo takse odgovornega razen tistega, ki je račun izdal, tudi onega, pri katerem se netaksiran račun zaloti (čl. 5- taks. zak.).
4.	Krivda v smislu tretje pripombe k St. 34 t. t, je storjena, če se dožene in dokaže, da je prodajalec v enem aH več konkretnih frimerih izdal ne-taksiraae račune, in za to krivdo odgovarja obve-
zanec. Ne more se pa v nobenem primeru določiti krivda obvezane« z ugotovitvijo, da ni izdal zadostnega Števila računov v primeri s svojim prometom, zakaj sklepanje na Število računov, ki bi jih naj bilo treba izdati, po zakonu, ni osnova za izrekanje kazni.
5.	Računi na prodajanje monopolskega blaga niso podvrženi taksi iz št. 34 t. t.
6.	Če se izplačila iz taksiranih računov ne izplačajo o priliki istega rakuna sploh, ali se pa ne izplačajo popolnoma, ne spadajo poznejša izplačila na ta račun pod nobeno takso.
7.	Prav tako niso podvržena taksi trgovska pisma, s katerimi potrjujejo knjiženje posameznih zneskov, ki jim jih pošljejo dolžniki, in za izplačila na neizkasirane in izstavljene in taksirane račune, ki izvirajo iz njihovega medsebojnega poslovanja, toda če se pošiljajo izvlečki iz tekočih računov, so podvrženi taksi iz št. 34, t. t.
8.	Če se izda blago na pismen dogovor na odplačilo, dolžnik ga pa odplača mesečno ali v drugačnih obrokih, se na odplačila, ki izvirajo iz taksnega dolga, in nabava blaga na obroke mor« plačati taksa na račune iz tar. St. 33 t. t„ ker se pismena pogodba smatra za pogodbo o kupoprodaji in če se s posebno listino potrdi prejem denarja iz te pogodbe, se mora plačati taksa iz št. 33 t. t.
9.	Začasna potrdita in poiočila trgovskih potnikov, ki jih izdajajo kupcem o prejemu denarja, oziroma obvestila kupca o sprejemu zneska na račun dolga, niso podvržena taksi, ker se bodo zamenjala s potrdili oziroma poročili tvrdke, ki jo potnik zastopa. Na te dokumente se izvajajo določbe iz točke 7. in 8. tega pojasnila,
10.	Računski taksi iz St. 34 t. t. niso podrejene prodaje osnovnih kmetskih pridelkov, če to prodajo vrši kmet sam. Toda, če vrši prodajo posredovalec ali kmetska zadruga, so dolžni o vsaki prodaji izdati račun, taksiran po št, 34.
11.	NabavIjalne zadruge so dolžne izdajati taksne račune o prodaji blaga zadružnikom. Prav tako so podvrženi taksi računi, ki jih izdajajo samoupravna telesa državljanom za porabo in odškodnino raznih odškodnin za vodo, električni tok, kanalizacijo in slično.
12.	Način kontrole pobiranja taks iz St. 34 L t se mora izvajati razumno in se ne sme dopuščati, da bi kontrolni organi pri izvajanju svoje službe prekoračili dovoljene meje in ogražali osebno svobodo državljanov s tem, da bi jih ustavljali na ulicah v mestih in na cestah, ter zahtevali račune za nabavljeno blago. Kontrola mora biti v razumnih mejah, toda zato vseeno učinkovita in stroga. Kontrola se mora vršit! pri obvezancu za izdajanje računov, ne pa pri vsem prebivalstvu v kraljevini, V to svrho je kontrolnim organom dovoljeno, da od časa do časa pridejo v poslovne prostore ob-vezancev, da osebno kontrolirajo izdajanje računov in da se obrnejo tudi na kupce same, ki so prav takrat v trgovini, da se informirajo, ali so dobili račun za kupljeno blago. Ne more se pa dovoliti barikadiranje izhodov iz trgovin ali zapiranje cest v mestih in ustavljanje mirnih ljudi, da b! se ugotavljalo, ali so dobili račun za nabavljeno blago ali ne.
13.	Nasproti obvezancem za izdajanje računov je treba v prvi vrsti vplivati z dobro besedo in z nasvetom, da se ne izpostavi neprijetnostim in da mora izpolnjevati zakonske določbe, ne pa ravnati z obvezane! sirovo in ponižujoče, ker se potem doseže ravno nasprotni učinek. Nastop finančnega organa mora biti dostojen, obenem pa tudi odločen, da ne pušča vtisa sirovosti in nekulturnosti, prav tako pa tudi ne slabosti. Pri izvajanju zakona ne sme biti pogajanja.
14.	Davčne uprave nc bodo v bodoče več prodajale monopolskih računov neposredno konsu-mentom, temveč preko pooblaščenih prodajalcev na drobno.
15 .Davčne uprave bodo vsak mesec pošiljale hnančni direkciji pregled o pobranih taksah iz št. 34 t. i. s posebnim poročilom o pobiranju taks v preteklem mesecu, to poročilo se ima sestaviti kakor doslej. Finančne direkcije bodo izdelavale mesečne preglede za vse svoje področje in jih poslale davčnemu oddelku v svrho statistike in pregleda o gibanju tega davka.
16. S to okrožnico se razveljavijo vse dosedanje, ki jI nasprotujejo. Finančne direkcije bodo o tem brez odloga obvestile vse kontrolne organe in davčne uprave in jih opozorile, da se morajo strogo držati teh določb.
Večlo varnost rudar sem!
Iz velikega delavskega protestnega zborovanja v Belgradu
Belgrad, 31. jan. m. V veliki dvorani tukajšnje Delavske zbornice je sinoči bilo precej obiskano protestno zborovanje tukajšnjega delavstva radi zadnje rudniške nesreče v premogovniku Srpski Balkan v Zaječarju. O tej rudniški katastrofi je obširno poročal tajnik Delavske zbornice Luka Pa-vičevič, ki se je kot delegat Delavske zbornice priključil raznim komisijam, ki so preiskovale vzroke te nesreče na licu mesta.
V svojem daljšem referatu je govornik predvsem dolžil za to nesrečo upravo rudnika ter je končno poudaril, da je bilo od januarja pa do oktobra lani v Srbiji 21 smrtnih slučajev in 4308 ponesrečenih. Od tega števila pa je bilo zopet 67 smrtnih slučajev, tako da je bilo lani 88 smrtnih slučajev. Pri raznih rudniških nesrečah v Srbiji je bilo 248 težko poškodovanih, lažje pa 3895. V Sloveniji pa je bilo od 1. 1925 do 1933 131 smrtnih slučajev pri raznih rudniških nesrečah. Težkih poškodb je bilo 1880, lažjih pa 16.962. Bratovska skladnica v Ljubljani je ponesrečenim rudarjem iz-■ plačala 15, 993.434 Din ter se radi tega sedaj nahaja v težkem položaju. Govornik je končno orisal j tudi socialne razmere, ki so vladale v dotičnem rudniku ter je poudaril, da je bilo delavstvo v tem rudniku zelo slabo plačano. Med drugim je omenjal, da ie delavec Nino Dimič zaslužil v mesecu decembru 657 Din, ponesrečeni rudar Kneževič 250 Din, delavec Soklič 121 Din, Stojan Donovič 84.50 Din, Stančulovič in Grujič pa jx> 20 Din.
Na koncu zborovanja jc bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
Resolucija
L Da se čimprej sprejme nov, za vso državo enoten rudarski zakon na bazi socialnih pravic in znanstvenih izkušenj sedanje tehnike in geologije.
2. Za sprejetje novega rudniškega zakona naj sc da ministru za gozdove in rudnike pooblastilo, da lahko predpiše nov pravilnik o rudarskih policijskih odredbah, ki mora vsebovati sledeča določila:
a) Vse ukrepe preventivnega zavarovanja življenja delavcev, ki so zaposleni pri zunanjih in podzemnih rudniških delih Na te ukrepe se mora povsem prenesti zagotovljen« suokovn« ntiobra/bu
kakor upravnih tako ludi nadzornih organov rudniških podjetij, istotako tudi rudarjev kopačev.
b)	Kontrolne ukrepe varnosti morajo izvrševati posebni državni organi, med katerimi naj bodo zastopani tudi rudarski delavci in delavski zaupniki s položenimi strokovnimi izpiti.
c)	Družinam pri delu umrlih in ponesrečenih rudarjev naj se zagotove minimalne rente, ki pa morajo odgovarjati eksistenci števila članov te družine.
č) Predpiše naj se poseben postopek za določevanje minimalnih mezd za vse kategorije delavcev, ki so zaposleni v rudnikih in topilniških podjetjih.
3.	Zbor zahteva, da minister za gozdove in rudnike čimprej skliče posebno konferenco, na katero naj pozove predstavnike korporacij, lastnikov rudnikov in rudarjev ter zastopnikov ministra za socialno politiko in narodno zdravje, kakor tudi predstavnikov industrije in delavskih zbornic. Na tej konferenci naj se določijo principi za oživotvoritev predvsem druge točke te resolucije.
4.	Končno je delavstvo na snočnjem protestnem zborovanju apelir lo na kraljevsko vlado, narodno predstavništvo. Združenje lastnikov rudarskih in topilniških podjetij in na vso javnost, da naj zaščiti radarskih delavcev posvetijo ono pozornost ki jo pošteno in težko delo naših rudarjev v poln, meri zasluži.
Dopust za učitetje-smučarfe
Kraljevska banska uprava obveščo, da je gospod minister prosvete pod P. br. 2443 z dne 24. januarja t. 1. (odlok ministrstva prosvete O. N. br. 4733 z dne 25. januarja 1935) odobril dopust vsem onim učiteljem narodnih šol ter telovadnim učiteljem srednjih šol in meščanskih šol, ki bodo sprejeti v tritedenski smučarski tečaj ministrstva za telesno vzgojo naroda. Dopust za učitel e telovadbe srednjih in meščanskih šol velja od 13. februarja do 9. marca (z vožnjo vred), a za učit lje narodnih šol od 3 do 27. februarja t. 1. Ti d»i)U»li | se nc računajo v redni ielni dopust.
G. Kuzma med svojimi šolarji
igre sem dobil precej izkušnje v rabi slovenskega jezika. Za domačo rabo bo že. Igra je prav dobro izpadla. Igrali smo jo trikrat in je bila naša dvorana vselej polna. Ljudje eo jo radi gledali in drugi duhovniki, ki so jo prišli gledat, so jo pohvalili. V osmih slikah smo pokazali vse, kar je bistvenega v povesti. Med prizori je pa naša šolska godba igrala prikladne komade, večinoma slovenske. Igrali smo celo Prešernovo »Nezakonsko mati«. Note za petje te pesmi emo dobili iz Zagreba, za godbo jo je aranžiral naš učitelj godbe. Igro smo vprizorili maja meseca. Najbolj zanimivo je to, da so bili vsi igralci in igralke tukaj rojeni fantje in dekleta. Fantje so člani Mladeniškega društva Pre-evetega Imena, dekleta pa članice Marijine družbe. Ko smo jim dali besedilo igre, so šli hitro domov in eo starše doma prosili, naj jim povedo, kako se izgovarjajo razne besede. Seveda, vsak jim je razlagal po svoje, in ko so prišli nazaj, je vsak po svoje izgovarjal različne besede; kakor da so se rodili eden na Tančigor.i, drugi v Dragatušu, tretji na Vinici, četrti v Ribnici, peti v škofji Loki itd. Bila je prava babilonska zmešnjava. Najbolj smešno je bilo pa to, da niso vedeli, koga bi vprašali za svet. Mi sami, ki smo jih učili, ni6mo velikokrat
II. Evharistični kongres za Jugoslavijo
Duhovna priprava deklet za II. evharistični kongres v Ljubljani Ni glavni ali celo edini namen evharističnega kongresa zunanji uspeh in triumfalni sijaj treh dni v Ljubljani, pač pa notranja prenovitev in duhovno prerojenje posameznika in družbe v luči Presv. R. Telesa. Le če bomo šli evharističnemu Kralju s pripravljenimi m čistimi srci naproti, se bomo lahko uvrstili v njegov zmagoslavni sprevod, le potem bomo mogli iskreno manifestirati za Njegovo kraljestvo na zemlji. Da se tudi dekleta čim lepše in čim temeljiteje pri-j pravijo za evharistični kongres, je izdala škofijska Katoliška akcija, odsek za dekleta, osnutke 15 predavanj za pripravo na kongres s prav posebnim ozirom na dekle in njeno duševnost. Predavanja obravnavajo sledečo snov: 1. Dekle. 2. Dekle v družini. 3. Dekle v družbi. 4. Kaj da krščanstvo dekletu? 5. Moderne nevarnosti za dekle. 6. Moderne nevarnosti za njeno nadnaravno življenje. 7. Verno dekle. 8. Evharistija — temelj vernosti pri dekletu. 9. Kaj Cerkev pričakuje od dekleta? 10. Katoliška akcija in dekle. 11. Lastnosti apostola K. A. 12. Evharistično življenje apostola. 13. Naloge K. A. in dekle. 14. Mednarodni evharistični kongres v Buenos Airesu (evharistični kongresi — moderni triumf Kristusa). 15. Evharistični kongres — letošnja naloga K. A. —- Priporočamo gg. duhovnim voditeljem, dalje voditeljicam Katoliške akcije, Marijinih družb in dekliških društev, da si zbirko teh osnutkov čimpreje oskrbijo. Cela zbirka stane 10 Din. Naroča se pri gdč. Eli Bar-t o 1, Ljubljana, Tyrševa cesta 46.
Naši izseljenci in kongres. Od naših ameriških izseljencev smo prejeli navdušeno pismo, iz katerega razvidimo veliko željo naših izseljencev v Ameriki, da bi v čini večjem številu prisostvovali
Strašna smrt dveh otročičev
našemu evharističnemu kongresu. Pripravljalni odbor bo že prihodnji teden sklepal glede udeležbe, za katero ho prevzela skrb naša Rafaelova družba.
Poročila župnijskih pripravljalnih odborov. Nekateri župnijski pripravljalni odbori so s hvalevredno vnemo zagrabili za delo v smislu navodil Glavnega priprav, odbora. Prejeli smo tudi že nekatera zelo spodbudna poročila. Glede teh opozarjamo, da bo februarski okrožnici priložena posebna vprašalna pola, s katero bodo odbori sporočili Glavnemu priprav, odboru vse, kar bo dotlej treba v Ljubljani vedeti. Zato čisto organizatoričnih poročil pred prejemom vprašalne pole ni treba pošiljati.
Rediteljstvo na kongresu. Danes še ni mogoče niti približno povedati, koliko udeležencev bo združil evharistični kongres v Ljubljani. Gotovo pa je, da jih bo daleč nad 100.000. Da bo mogoče vso to ogromno množico primerno organizirati, jo voditi in posameznikom stati z nasvetom in pomočjo ob strani, bo potrebna armada rediteljev. Glasni priprav, odbor se je obrnil na bližnjo in širšo ljubljansko oklico zaradi rediteljev. Ponekod so mnenja, da bodo za svojo župnijsko skupino že sami skrbeli s svojimi reditelji in da ne bi bilo treba določati posebnih rediteljev za uporabo f>o Glavnem priprav, odboru odn. rediteljskem odseku. To mnenje je zmotno. Nujno prosimo vse, ki so prejeli tozadevni poziv, da ga razumejo tako, kot je napisan, ter da z vso dobro voljo prošnji za prijavo rediteljev čimprej ustrežejo. Glavni pripravljalni odbor ne zahteva prav ničesar, česar ne narekuje nujna potreba za redni potek kongresa. Prispevki za evharistični kongres. Glavni pri-'jalni odbor je prejel sledeče nove prispevke za
pravlja kongre
Jesenice, 30. januarja.
V vasi Planini nad Jesenicami, katero poznajo vsi izletniki, ki so že šli tod mimo na Golico, se je pripetila tragedija, kakršna je v naših krajih bila doslej neznana. Služkinja, oziroma priložnostna delavka M. Kovče, doma iz sorških hriibov, je imela svoje borno stano-
vanje pri posestniku Pucu, sama pa je hodila služku n
ej žagi .
tam zaposlenim Rusom, s katerim je imela dva
■j" r r""—'....... ■	J — i-— j—
po zaslužku na Jesenice ali na bližnjo žago. Prav na tej žagi pa se je seznanila z nekim
nezakonska otroka, otl katerih je bil eden štiri, drugi pa nekaj nad eno leto star. Kakor že večkrat, je tudi pretekli torek pustila oba otroka doma, v peči zakurila ter odšla na Jesenice. Med tem pa je štiriletno dekletce vstalo iz posteljice ter najbrž hotelo kaj preurediti pri peči, pri tem pa so ji neke cunje padle na peč ter pričele tleti. Kuj se je riotom dogajalo, to bo ostalo za vedno uiganka, kajti ko je Kovče-tova prišla ob enajstih zvečer domov, je našla 6obo polno dima in plina, oib« otroka pa mrtva. Komisija je ugotovila zastrupljenje z ogljikom.
congres: Mohorjani v Dragi pri Cabru 20 Din, Mohorjani v Dobu pri Domžalah 60 Din, Mohorjani v Čatežu ob Sarvi 15 Din, Mohorjani v Za-pogah 30 Din, Mohorjani v Tržišču 30 Din, Mohorjani v Studencih pri Poljčanah 25 Din, Mohorjani pri St. Rupertu v Slov. goricah 46 Din, Mohorjani. v Mislinjah 50 Din, Mohorjani v Ribnem pri Bledu 40 Din, Mohorjani na Črnem vrhu pri Polhovem gradcu 80 Din. Pripravljalni odbor v i Predosljah 300 Din, Mohorjani v Šmarju pri Jelšah : 67 Din, Mohorjani v Dražgošah 50 Din, dekliška Marijina družba v Kamniku 60 Din, Mar. družba žena v Kamniku 50 Din. Mohorjani v Kamniku i 107 Din, naročniki Glasnika S. J. v Kamniku 17 i Din, g. Karel Albrecht v Kamniku 50 Din, neimenovan 20 Din. umobolnica v Ljubljani 15 Din, Mohorjani v Št. Janžu na Dol. 71 Din, Mohorjani v Dobrovi pri Pcdnartu 30 Din. — Vsetn obilno poplačaj evharistični Kralj! Naj najdejo čim več in čim darežljivejših posnemalcev.
f Jamnihova mama iz Škofje Loke
V škof j i Loki stoji tik pod nunsko cerkvijo znana trgovina vele-uglednega našega mešča. na Valentina Debeljaka, p. d. jamnika. Pred 40 leti — prav na Svečnico so bili prvi oklici — se ie poročil z meščanko Marijo, roj. Hafner. V zglednem krščanskem zakonu se mu je rodilo 11 otrok, ki jih devetero — — šest hčera in trije sinovi — še živi. In mati
^^^	teh lejx>. krščansko vzgo-
jenih otrok leži danes tiho na mrtvaškem odru. Ta-Ico tiho je bilo njeno življenje vseh teh 40 let in
vendar tako polno dela, truda in molitve. Pot raj-nice je bila dobesedno samo v nunsko cerkev, gori k Materi božji; po mestu ni šla nikamor. Zase razvedrila ni poznala. Živela je le svoji ljubljeni družini ter siromakom. Na videz je bilo to življenje enolično, morda bi kdo rekel: pusto, in vendar je bila rajnica v krogu svojih otrok, kadar so biii vsi zbrani okrog nje, vsa srečna. Saj pa jim je bila res vse, kar beseda mati v sebi ima: ljubezen, žrtev, duša. Vsem sta oba Jaitinikova preskrbela v srečni zakonski slogi trdno šolsko izobrazbo: hčerke so obiskovale meščansko uršulinsko šolo (ena je postala celo učiteljica), starejša sinova sta zelo podjetna, prevzela sta dobro tekoč valjčni mlin na Trati (pri kolodvoru), najmlajši, Tine (dobro ga poznamo iz Doma in sveta!), je bil dozdaj štiri leta gimnazijski profesor v Nikšiču (v Črni gori), a je od 1. januarja vstopil v uredništvo »Slovenca« in je mogel tako skazati svoji materi zadnjo sinovsko ]ju-bav in hvaležnost, da je bil poleg nje ob smrti.
Pred nekaj dnevi je ob polni zavesti prejela sv. zakramente za umirajoče. Lahko je zdihnila s starčkom Simeonom: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svo. jo služabnico----v miru (Luk. 2).
Uredništvo »Slovenca« izraža iskreno sožalje svojemu tovarišu kakor tudi vsem njegovim domačim: bodi dobri Bog rajnici plačnik za vsa dobra dela!
★
Na Kolcah je sneg
Dolgo pričakovani sneg se je vendar usmilil tudi nas, pa čeprav smo že skoraj obupali nad letošnjo zimo. Pobelil je vse vrhove planin in še precej nizko v dolino se je razgrnil v vsej svoji prelestni obliki.
Motiv v šije
l'ofce, ta naš prekrasni smučarski raj je odel z novo debelo snežno odejo. Prekrasni so vrhovi, ožarjeni od solnca v tej debeli snežni belini in vabijo smučarje k tako pričakovanemu užitku.
Izleti od Kofc na Sijo, Pungart ali celo na Jezersko so nad vse lepi ob pogledu na Kamniške planine in na vrhove Košute. Kofce imajo res prelepo zimo!
zanima za staro pravdo svojih rdečih staršev. V cerkev ne hodijo, ker niso bili tega naučeni, nasprotujejo ji pa tudi ne. V več mestih mladina odpadlih staršev celo pristopa v Cerkev. Na zadnji konvenciji je bilo prvič v zgodovini naše Jednote, da se ni v konvenčni dvorani slišala niti ena beseda, ki bi nasprotovala veri ali verskemu značaju naše Jednote. In vsako |>ripoi\*?iIo, katero smo predložili mi duhovniki glede verskih zadev, je bilo &oglasno sprejeto, brez debate. To je zelo dobro znamenje.
Kar se tiče splošnih razmer tukaj, niso veliko boljše kakor poprej. Tukaj ljudje malo vež delajo kakor zadnje leto. Naša božična kolekta je bila par sto dolarjev večja kakor lansko leto; to je dobro znamenje. Veliko naših ljudi je zadnji mesec prejelo 40% od svojih prihrankov, ki so biii skoraj tri leta zamrznjeni v tukajšnji zaprti banki. Upajo, da bodo še nekoliko dobili, to jim daje pogum. Ljudstvo ima veliko zaupanje v našega sedanjega predsednika Roosevelta, ker je zmožen in pošten in ker 6e v resnici trudi na vse načine, da bi pomaeal revnemu prebivalstvu. Bogatini ga ne marajo, ker jim ne daje prednosti, kakor so jih poprej imeli, delovno ljudstvo je pa vse z njim.
Moj stric Janez Kuzma, ki je živel v Chioholm Minnesota, je bil pred par meseci ubit od avtomobila. Nedaleč od svoje hiše je bil povožen in bil je na mestu mrtev. Voznik je ušel, j>a so ga pozneje prijeli. Bil sem na pogrebu. Njegovi otroci so že vsi odrasli. Bil je dober katoličan.
G. Plevnik je zdrav. Dela in skrbi ima dovolj, največ zato, ker so stroški pri cerkvi vedno večji kakor dohodki. Ker moramo vzdrževati sami svoje šole in cerkve, brez vsake pomoči od države, zalo ima zdaj vsak župnik toliko skrbi. Na vse mogoče načine se mora truditi, da dobi kak dolar. Uganjamo se z vsakovrstnimi veselicami za korist cerkve. Potem lahko vidite, kako visoki gosj>odje smo. Seveda to ima tudi svojo dobro stran. Neodvisni smo od politične oblasti, cerkvena oblast je edina, ki nam narekuje, neovirani smo v svojem delu in bližje smo združeni z verniki kakor oni, ki imajo vsega dovolj. Tukaj ni tistega prepada med verniki in njihovimi dušnimi pastirji, kakor po državah, kjer je Cerkev podpirana od vlade.
Ameriško pismo
Iz življenja naših izseljencev
V Jolietu se Slovenci pridno gibljejo — Lepo soglasje na občnem zboru K. S. K. Jednote
G. Jurij Kuzina, župnik v Jolietu (Illinois), rojen Belokranjec, ki je kol deček odšel v Ameriko in tam študiral, je pisal svojemu prijatelju pismo, iz katerega |X)snemanio:
Slovenščine še nisem pozabil. Ce bi smel sam sebe hvaliti, bi rekel, da znam vedno več slovensko. Saj vsako drugo nedeljo pridigam v slovenskem jeziku in mi gre vedno lažje. Kakor ste mogoče opazili v ljubljanskem »Slovencu«, smo imeli tukaj preteklo spomlad slovensko igro »Najdenček«, katero smo sami spisali po Pregljevi povesti »Peter Pavel Glavar«. In če mi dovolite, da sam sebe hvalim, bom trdil, da je bilo pisanje te igre največ moje delo. Seveda nisem vsega sam storil. Veliko so mi pomagali g. Hiti, moj sokaplan, g. Plevnik io g. Potočnik iz West Allisa Wisconsin. Pri sestavi te
mogli priti do zaključka, kako se naglaSa ta ali ona beseda; vsak je svoje trdil. Vendar, ko je bilo vse končano, eo ljudje rekli, da niso še n.Fkoli slišali tako lepe slovenščine na našem odru. Lahko verjamete, da je lažje učiti tukaj rojene igralce slovensko igro, kakor pa tiste, ki so prišli iz stare domovine. Ti govorijo tako, kakor se jim pokaže, a oni iz stare domovine mislijo, da vsak sani najbolj pirav zna.
Še eno lepo prireditev smo imeli tukaj in to je bil naš j>evski in godbeni koncert 21. oktobra. Sodelovali so: cerkveni pevski zbor iz slovenske fare iz VVaukegana, naš cerkveni pevski zbor in naša šolska godba. Pevcev je bilo vseh skupaj blizu sto, godbenikov pa sto in dva. Najeli smo veliko dvorano v mestu in napolnili smo jo. Na odru je vihrala slovenska trobojnica, godba je zaigrala »Naprej zastave slave« in pevci so zapeli »Hej Slovenci« in »Na dan!« Igrali in peli so veliko drugih lepih pesmi.
Zadnja konvencija K. S. K. Jednote je bila tudi zelo zanimiva za mene. Bil sem delegat prvič v življenju in sem imel priložnost opazovati delegate iz raznih naselbin. Tudi pri taki reči, kjer vsak kaže ne samo 6vojo prazniško obleko, ampak tudi svoj najboljši obraz, se hitro spozna, iz kakšnega kraja je kateri. Velika razlika je ined tistimi Slovenci, ki živijo v dobro urejenih slovenskih župnijah, in onimi, ki so raztreseni po majhnih naselbinah, ki so brez svojega duhovnika, brez svoje cerkve in svojih šol. Vendar tudi po takih krajih oma-guje nasprotni duh. Mržnja in sovraštvo do cerkve pojema in na njeno mesto stopa nekaka mlačnost in brezbrižnost za dobro in slabo. Mladi rod se ne
Klasični jeziki in palrijolična vzgoja
Dr. Ivan Arnejc	(Nadaljevanje.)
V	petem razredu čitamo Salustija in Cice-ronove govore proti Katilimi. Tukaj se da marsikaj povedati mladini, kažoč na že prej omenjene politične razmere preti koncu rimske republike: kako je treba, da sc v državi čuva red, da se mora gojiti požrtvovalnost in vzajemnost, in da mora vladati edinost: kajti: »concordia parvae res erescunt«, — ne pa sebičnost, lakomnost, nepoštenost in požrešnost ter nebrzdano in v napačni smeri uravnano častihlepje.
V	grščini nam nudita v kvinti osebi pisateljev Ksenofonta in Herodota in doba peržan-skih vojn, ki jo Herodot obravnava, ter zlasti idealno pisana osebnost monarha Kira v Kiru-pediji in kako dobro izbrano berilo iz Plu-tarha. dosti priložnosti za vzgajanje mladine v patriotični in nacionalni smeri. Pri Kseno-fontu naj učitelj pokaže na pomen telesne vzgoje pri Grkih in pri nas.
V	šestein razredni se pa moramo poglobiti z učenci v globlje razumevanje Ciceronove osebnosti same. Ni mu lahko — ne glede na to, da je najboljši rimski prozaik in stilist, — oporekamo, da je kot govornik včasih pretiran, da je preveč častihlepen, da preveč išče zunanjih in trenutnih uspehov, mu lahko oporekamo, da je bil kot politik premehak, premalo odločen in premalo stanoviten, da je prezrl in zamudil marsikatero dobro priložnost, nikoli pa mu nikdo ne lm mogel očitati, dn ne bi bil Cicero vedno mislil nesebično na korist države in da ni vodno požrtvovalno in vztrajno deloval v dobrobit rimske republike, rimskega naroda iti njegove kulture.
Učenec bo potemtakem vedel ceniti zaslu-
ge i Cicerona i Cezarja za rimsko in s tem za našo sedanjo kulturo. Bila sta pač obadva, vsakteri po svoje, moža na svojem mestu.
Pri Ovidiju in Homerju pa imata osebi pesnikov, manj pomena; pri čitanju njunih del je treba vzbujati predvsem smisel za lepote antične in s tem za lepoto naše lastne f>oc/ije; zlasti pa je treba pri čitanju in pojasnjevanju Homerjevih pesnitev opozarjati na naše lastne in na srbske epične narodne pesmi in na naše še dandanes živeče in delujoče rapsode — guslarje.
V	grščini nudijo vrlin tega še že omenjene Plutarhove biografije in tudi bizantinski pisci, ki se pečajo često z našimi predniki, priložnost za pažnjo na patriotično vzgojo mladine, kakor se bo tudi v latinskih odlomkih iz nacionalne latinitete iz srednjega in novega veka, iztned kateri bo smotreno sestavljena hrestomatija za noše šole nudila predvsem tekste, ki se pečajo z našo zgodovino, našlo dosti primernega gradiva. Upati je, da nam bodo v bodoče izbori v čitankah v tem oziru nudili čim več.
V	sedmem razredu se čitnjo Vergilij, Livij, Ciceron in Plini j mlajši poleg drugih latinskih prozaikov in pesnikov in poleg tekstov iz nacionalne latinitete srednjega in novega veka. Za Ciccrona velja, kar smo že Zigoraj rekli: treba ga je učencem pokazati kot človeka in kot neumornega delavca; in tako tudi v filozofiji; pač gotovo ne kot originalnega misleca, tem bolj pn kot resnega in nad vse poštenega praktičnega filozofa, ki sc ni krčevito držal enega nauka, ampak je povsod zahiral to, kar bi naj bilo Rimljanom in rimski državi v prid. In ravno v tem se kaže njegovo izredno široko obzorje, njegova vsestranska izobružonost ter temeljita prejxijenost njegove duše in njegovega srca s pravim, gorečim jjatriotizmom. Vergilij pa uči v najlepši poetični obliki Rimljane same in s tem tudi nas patriotizma, opevajoč rimsko preteklost in tedaniost ter nro-rokujoč bodočnost rimskega naroda in slaveč
I lepote Italije, zilasti v Georgikih in v šestem i spevu Enekle; Livij pa poveličuje patriotizem vsepovsod v starejših delili rimsike z.gotlovine, |»redvsem v opisovanju odločilne l>onbe Rimljanov za oibstoj države nasproti Kartažanom in Hanibulu. Kako je vedel Vergilija in Livija in njune zasluge za rimski narod in državo ceniti cesar Avgust, se mora pri vsaki priložnosti učencem naglaševati.
Kar sta tu dva delala kot pisatelja, to so tlela 1 i kot praktični politki Cezor, Augustus in zlasti tudi pisatelj Plimi j ml., ki ga je znal kot uradnika in pisatelja tako dobro ceniti I cesar Trajan. Saj je pa Plinij imel v svojem
• stricu Pliniju starejšem odličen vzor. kakor ! Tncit v svojem tastu Agrikoli.
Pri tem se lahko obračajo pogledi učencev na praktične dolžnosti vseh državljanov, /lasti pa uradnikov napram domovini.
Za Tacita, ki se čita v oktavi, velja vse, kar smo zgoraj povedali o Pliniju. Precej zaslug si je pa Tacit nabral tudi v vojni službi. Kako strogo korektna sta bila obadva pisatelja ; kot uradnika, kako resnih življenjskih nazorov ; vobče in kako sta vestno znala soditi politične j in družabne razmere. — Tncit često celo nekoliko prestrogo. — o tem sr učencem olb čitanju njunih del lahko marsikaj [>ove.
Pri Iloraciju moramo pri čitanju od in satir poudarjati njegovo tesno filozofijo in njegov goreč- in navdušen patriotizem o rimskih odah in zlasti v pesnitvi »Carmen saecula.re« in razjašnjevati njegov ter Vergilijev in Cice-ronov vpliv na razvoj vse moderne literature, ter omeniti, kakšen pomen imajo te Horncijeve pesnitve poleg zgoraj omenjenih Vergilijcvih šc današnji dan na italijansko nacionalno čuv-stvovanje. Učitelj pri tej priložnosti no sme pozabiti obuditi učencem spomina nn stične pesnitve naših pesnikov, ki imajo za nas j>o-tloben pomen. Pri obeh, pri Vergiliju in Horn-cijtl, je treba tudi nnirlnšnti. Hn rit jo vladar Aujrustus vedel toliko ccniti, du iih ie smatral
za vredna osebnega občevanja in prijateljstva. Kadar se pa čita Monunientum Aucyrunum, je dana prilika, našteti še posebej zasluge vladarja Avgusta za rimsko kulturo.
Za Seneko, ki ga treba tudi nekaj čitati > oktavi, velja isto, kar smo zgoraj dejali o Cice ronu kot filozofu: če še v njegovem životopisu poudarimo, tla je na cesarskem dvoru delal vedno v priti domovine in da je nezaslužent obsojen znal ttitli mirno in ponosno umreti kol pravi stoik in Rimljan, smo tudi njega stavil učencem za vzor moža in patriota.
Pri Demostenu moramo v sedmem razredu poudarjati to, kar smo poudarjali o Ciceronv kot človeku, samo še v večji meri. Ne samo tla je kot najsijajnejši grški govornik vplival na ves moderni stil in na razvoj vsega govorništva, on jc osebno, — če je tudi bil kot po litik kratkoviden in ni imel razumevanja y.< svetovni in nacionalni j>tmicn makedonske države, — neprecenljiv v/.or domoljubja, patri otizma do skrajne požrtvovalnosti in l>oja t> obstoj svoje skromne očetovske državice, boji: za dom do zadnjega diha in zadnje kapljiet krvi kot nekak drug Leonida sijajen vzglet odločnosti in hrabrosti in značajnosti v boju za prepričanje in za spoznane koristi domo vine. Če podčrtamo še Eshinov gotovo ne ne sebični antogonizem proti njemu, smo kot uči telji tudi oib Demostenovem čtivu dosti storili za vzbujanje nacionalnih in patriotičnih čil-vstev pri nam zaupani mladini.
Pri Platonu pa je že v septimi, kakor pri Aristotelu v oktavi treba poudariti niun pomen za razvoj vse srednjeveške in moderne filo zofije. Pri prvem pa še posebej naglaševati. da je bil on prvi idealni in globoki, samostojir mislec našega kulturnega kroga, pri drugem pa, da je položil skoraj vsem našim modernim veda in temelje s toni, d& je sadove dotedanjih raziskavanj spravil v sisteme. Pri obeh je trefio tudi iinvPKtj. kako «ta s s voj im sijajiniiin sledom vplivala na vso aintiko iu srednji vek, na uio-
Liublitmshe ves ti t
Ljubljanska kriminalna razvidni ca
Ljubljana, 31. jan.
Na ljubljanski policiji je poseben oddelek, v katerega navaden zemljan ne sme kar tako, temveč si mora že izprositi dovoljenje, preden si ga sme povrh ogledati. Sicer pa v (em oddelku na prvi pogled ni nič kaj zanimivega, oddelek je bolj podoben vsakemu arhivu. In v resnici je ljubljanska kriminalna razvidnica tudi arhiv, kdor pa bi ga hotel temeljito preštudirati, bi porabil zato najmanj eno človeško življenje. V tem arhivu, ki je neobhodno potreben vsnki dobro urejeni policiji in seveda tudi ljubljanski, je po številkah urejeno in označeno življenje globin: vsi mogoči grehi in grešniki so tu lepo sortirani, zapisane so prestane kazni in še neprestane vseh grešnikov, s katerimi je imela ljubljanska policija kdaj količkaj opraviti. Vsak zločinec ima svojo evidenčno številko, svojo črko, pod katero so spravljeni vsi spisi, ki se nanašajo na , njegovo preteklost. Dogodilo se je že, da je prišel i kdo prosit na policijo za potni list ali celo za nrav- i stveno spričevalo, pa so uradniki pogledali v kri- ( mlnalno razvidnico in nato dejali: »Dobro, da ste i prišli, ravno vas smo iskali. Pred toliko in toliko | časa ste zagrešili to in to!« In presenečeni človek je kar pozabil zapreti usta, ko je videl, da policija ve za njegov greh. ki ga je izvršil pred davnim časom bogve kje daleč na jugu države. Ljubljanska policija si dopisuje s policijami vse Evrope
iii tudi s prekoinorskimi policijami, in dostikrat se je pripetilo, da so s pomočjo kriminalne razvidnice v Ljubljani.prijeli mednarodnega zločinca, ki so ga iskali po vsej Evropi.
Hujši zločinci, kakor tatovi, roparji, vlomilci so tudi fotografirani in daktiloskopirani, to je, morali so oddati prstne odtise, kar je zelo važno pri poznejšem zasledovanju in identificiranju. Število zabeleženih, fatografiranih in daktiloskopiranih zločincev je doseglo sedaj že ogromno številko. Tako je v razvidnih polah zabeleženih 02.804 zločincev, v kartonih je zasledovanih 43.011 zločincev, v kartonih pa je zabeleženih 73.712 specialistov«. Dak-tiloskoplčnih listov je 0003, monodaktiloskopičnih listov pa je 20.800. Album zločincev pa obsega 7634 slik posameznih oseb. Samo lani je »policija s pomočjo daktiloskopijc izsledila 82 zločincev.
Zanimiv je tudi kriminalni muzej. Tu so železne blagajne, v katere so vlomili zločinci na vse mogoče načine (štirikotna okenca, trikotniki, elipse itd.), tu so vlomilska, morilska orodja, slike krajev izvršenih zločinov, rokopisi zločincev, zanimive šifre, ki se jih zločinci poslužujejo v zaporu, kocke iz kruha, s katerimi si preganjajo v zaporih dolgčas, tudi lobanje ubitih oseb itd.
Kriminalna razvidnica in kriminalni muzej služita izvežbanemu kriminalistu za sistematično in skoraj znanstveno pobijanje zločinov, in imata zaradi tega velik pomen.
Oblastveno n A70l)An A 1" A Naznanjam prostovoljno opustitev
dovoljena RAZPRODAJA -	kon,eKC,,°/a
Vso /alogo vilendi in voinenih bluz damskih in otroških ob'pk ter predpasnikov, birmanskih obleke, plisser kril. otroških pla-čkov, jopic, tr kotaže itd., razprodajaino globo! o pod nabavno ceno. —• Hitite, dokler traja zaloga, in si nabavite potretno /a pomlad in poletje po najnižjih cenah i i pri-
znano najboljše kvalitete. ^ KRlŠJOF\Č - BUČAR - LJUBLJANA, Stari trg 9
0 Sv. maša za smučarje in turiste bo jutri, na svečnico, in v nedeljo v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
® Za akademsko knjižnico. Predsiiočiljini se je odpeljal v Belgrad novi rektor univerze dr. Maks Samec, z njim pa sta odpotovala še dva člana akademske akcije za univerzitetno knjižnico. Namen tega potovanja je, da se na odločujočih mestih, zlasti pri finančnem ministru doseže uresničenje že dovoljenega državnega vsakoletnega prispevka za zgradbo poslopja univerzitetne knjižn. v Ljubljani.
© Rokodelski oder je toliko napredoval, da more za dva dni zaporedoma povabili občinstvo k gledališkima predstavama. Jutri bo imel j>opo1dan-sko prireditev in bo vprizoril posebno priljubljeno veseloigro »Res luštno je tam na deželci«. Pričetek igre je julri ob pol petih popoldne. — V nedeljo bo Rokodelski oder vprizoril ob pol osmih zvečer novo duhovito veseloigro »Sluga dveh gospodov«. Za Igro je veliko zanimanje in prosimo cenjeno občinstvo, da si po možnosti oskrbi vstopnice že v pred-prodaji, ki bo julri in v nedeljo od 10 do 12 v Ro. kodelskem domu, Komenskegt ulica 12.
© Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba našega dolgoletnega člana, gostilničarja g. Antona R a ž m a. Pogreb blagopokojnika jo v petek, dne 1. febr. ob 2 popoldne, Žabjak št. 3.
0 Kino Kcdeljevo bo predvajal drevi ob 20 »Diridžibl« in »Zvezdo Valencije«.
ščetke 7,a lase iz žice	po	Din 14—	
Agfa uob" iz umetne srile	>	»	6 —
Gumi predpasniki . . .	>	>	10-
Ila/pršiici.......	»	>	i'2-—
(iumija-te rokavice za go-			I8--
spodinje . . ...	»	»	
Garniture ni zobno ne«o	»	»	10-
Zobne -felke . . .	»	>	4 50
Potovalne blazine s pre-			
vleko in etu em . .	>	>	B4 —
[ Potovalna ka lja z milom	>	»	8 —
Termofor . . .	»	»	31-—
Glavniki vseli vrst . .	»	»	5 — in 6'-
12 robcev, iunregnirnnlh			12--
proti nalindii .			
Arosii proti kašlju in pre-			
hladu ........	>	>	5"—
Naročila izven Ljubljane		poštno ibratno!	
I Glejte izložbe!		Glejte izložbe 1	
\ Drogeriia Gregom			
1 Ljubljana, PreSernova		ulica Stev. S.	
0 Davčna uprava za mesto v Ljubljani ponovno opozarja vse delodajalce, ki po čl. 100 zak. o neposrednih davkih plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, da predložijo davčne knjižice nemudoma v pregled, najpozneje pa v teku 14 dni. Proti službodajalcem, ki ne predložijo knjižic do 15. februarja 1935 se bo postopalo po določilih čl. 130 ozir. v primerih davčnih utajb po čl. 142 zak. o neposrednih davkih.
© Združenje brivcev iu frizerjev v Ljubljani opozarja p. n. občinstvo, da bodo brivnice in fri-I zerski saloni na Svečnico, 2. februarja odprti samo ! od pol osmih do dvanajstih. Za nedeljo velja običajni nedeljski počitek.
® Tatvina 17.000 Din. Predrzna tatvina je bila izvršena včeraj dopoldne na glavni pošti. Trgovski zastopnik Adolf I.esjak, stanujoč v Oajevi ulici, je prišel na pošto telefonirat. Naročil je dva interur-banska pogovora. Na mizo je jroložil aktovko, v kateri je imel 17.000 Din ter nekaj papirjev. Med prvim 111 drugim telefonskim govorom pa je aktovka naenkrat izginil^. Tatvina je bila izvršena največ v času ene minute. Ves trud Lesjaka, da bi izsledil tatu, je bil brezuspešen in ni mu ostalo drugega, kakor da je tatvino prijavil policiji. Lesjak niti ne more koga osumiti, da bi mu vzel denar, ker ni tedaj opazil v bližini nikogar. Policija preiskuje zadevo.
„Zapulana" Ljubljana
Ne zadolžena, ampak »zapufana«! Pošfeni dol. govi namreč ni$o nič hudega, dasiravno niso vselej lahki ali celo prijetni; »puf« je pa od pravega dolga tako daleč kakor svetloba od teme.
Živeti na »puf« se ne pravi delati dolgov, ampak umazane dolgove, ki so toliko bolj umazani, ker se tičejo navadno samih siromašnih ljudi.
»Pufarija« je danes v Ljubljani že tako razširjena bolezen, da je sploh nihče več nima za bolezen, ampak za nekaj navadnega, vsakdanjega. Samo nekoliko »boljše« mora bili človek oblečen, pa gre. Natakni si na glavo kakšen inoderno-umelno-umet-niško-pomečkan klobuk, okoli visokega ovratnika, ki že seaem let ni videl vode, si zadrgni »moderno« kravato, v žep pa deni namesto denarja dobro por-cijo predrznosti. Poleni pa na »aktovko« ne smeš
Eozabiti, kajti aktovka daje »boljšemu« človeku v jubljani šele pravi družabni sijaj in položaj. Ce imaš vse to lepo skupaj, greš čisto mirno lahko v vsako gostilno, kavarno ali prodajalno in vsi gostilničarji, natakarji, natakarice, prodajalci in proda, jalke se ti bodo globoko priklanjali in te zalagali z jedjo, s piiačo, z obleko ild., da boš lahko mirno živel do svoie srnrti...
Ali pa zahajaj v lokale, ki so kolikor toliko polni in sc »izgubi« v gnječi. Ali pa zahajaj tja, kjer veš, da imajo dvojen vhod (izhod), lam si lahko naročiš, kar-si hočeš, polem pa »na stranišče«, Ljudje bodo sicer nekaj časa gledali, kje si; ko bodo
Mariborske vesti:
Vir novih dohodkov -obdavčimo tujerodne inozemce
Maribor, 31. januarja,
Ob priliki sestavljanja mestnega proračuna mariborskega smo videli, kako težko je bilo doseči ravnovesje. Iskati je bilo treba novih virov, povišana je bila uvoznina, pa tudi sicer bo vijak močno pritisnil mariborske pridobitne kroge. Davščine bodo ostale na papirju sicer enake prejšnjim, vendar pa bodo radi spremenjenih osnov znatno višje, kakor prejšnja leta. Radi ravnovesja v proračunu je moralo tudi predsedstvo odbiti precej upravičeno zahtevo davkoplačevalcev, da naj se znižajo doklade. Ako bi našla torej občina mariborska primerne denarne vire, bi lahko olajšala splošni davčni vijak na korist mariborskih pridobitnih krogov. Če malo natančneje pregledamo mestni proračun, moramo priti do zaključka, da je obdavčila sicer občina vse mogoče pridobitne kroge, da je pa izpustila marsikatero obdavčenje, ki bi ga gotovo vsi pozdravili.
Tako moramo danes ponovno zopet omeniti tujerodne inozemce. »Slovenec« je na tem mestu že ponovno poročal, koliko je v Mariboru inozem-cev, ki imajo velike prejemke, bodisi kot lastniki raznih podjetij ali pa kot nameščenci. Kot »nenadomestljive« strokovnjake so jih nekatere tvrdke usidrale v Maribor in nikdo jih ne more več »dvigniti«. Ta »nenadomestljivost« traja v brezkončnost in vse kaže, da jim je postala Jugoslavija nova stalna domovina. So že nekateri leta in desetletja pri nas, pa jim ni do tega, da bi zaprosili za naše državljanstvo, še manj pa jim ie do tega, da bi se naučili govoric« našega naroda. Vse pravice imajo, pa manj dolžnosti.
Te v Mariboru živeče tujerodne inozemce naj
bi obdavčila mestna občina in sicer kolikor mogoče občutno. S tem si ne bo osigurala občina samo lepih dohodkov, napravila bo veliko uslugo tudi mariborskemu brezposelstvu. Inozemci odjedajo našim ljudem kruh, naši brezposelni pa hodijo brez dela po mestu in so v breme občini. Ni torej krivično, če inozemci, ki našim odjedajo kruh, prispevajo za vzdrževanje naših brezposelnih. Nadalje pomislimo tudi to, koliko mariborske tvrdke, ki imajo zaposlene take inozemce, žrtvujejo za razne intervencije, s katerimi dosegajo, da morejo inozemci še mirno naprej živeti v Mariboru. Če plačajo tvrdke za razne intervencije letno več tisočakov, bodo mogle dati še en tisočak občini za svoje inozemske tujerodne nameščence. In če obdavči občina vsakega tujerodnega inozemca, brez ozira na to, dali je nameščenec ali pa tudi lastnik kakega podjetja in ki ima pri nas dohodke v kakršnikoli obliki, bo prišlo v občinsko blagajno iz tega naslova letno vsaj en milijon dinarjev. Za vsakih 2000 Din mesečnih dohodkov naj bi morali inozemski tujerodci n, pr. plačati 1000 Din letno. In za ta znesek bi se mogel na to znižati davčni vijak. To obdavčenje bo pa končno morda tudi edino sredstvo, ki bo začela zavirati neprestani dotok inozemcev, S tem se bo polagoma morda vendar posrečilo spraviti te inozemske tujerodce iz Maribora. Na njih mesto pa bi na to prišli naši vsaj tako sposobni ljudje. Če torej uvede občina davek za bivanje tujerodnih inozemcev v Mariboru, ne bo našla s tem samo vir novih dohodkov, marveč bo storila veliko uslugo tudi brezposelnemu delu mariborsekga meščanstva! Zato smo prepričani, da bi tudi nadzorna oblast tako obdavčenje brez vsega takoj odobrila.
G Ali bo ali ne bo? Veliko je sedaj ugibanja, ali bo mariborski proračun odobren ali ne. Mero-dajni krogi so mnenja, da ga finančni minister ne bo odobril, ker je v svojih navodilih striktno označil, da ne smejo proračuni mest za leto 1935 prekoračiti proračuna iz leta 1934. Mariborski pa je skoro za milijon dinarjev višji. Če radi tega ne bo potrjen, ne bo preostajalo drugega, kakor radikalno znižati nekatere izdatke, predvsem tistih 100.000 Din, ki so določeni za adaptacijo gradu, potem n. pr. subvencije kulturnim društvom, ki so v proračunu predvidene z lepo vsoto 130.000 Din, v resnici pa naj bi dobil Sokol-Matica od tega 110.000 in samo ostanek bi se razdelil med vsa ostala kulturna društva; in še recimo tistih 50,000 dinarjev, ki ijh ima po novem fond za »nepredvidene« izdatke več, kakor lani itd. Tu bi se dali prištediti lepi stotisočaki in le čudimo se gg. občinskim svetnikom, da v svoji kritiki tega niso opazili!
G Čudne bolezni. Na proračunski seji ni bilo nekaterih občinskih svetnikov, ki so se po večini opravičili z boleznijo. Zadrega teh bolezni je bila velika, končala se je pa srečno, ker so sedaj vsi bolniki že ozdraveli.
□	Proslava Ks. Mešku. Drevi ob 20 v dvo-runi Zadružne gospodarske banke proslava Ks. Meškn. Na sporedu igra >Msli«, ki jo uprizorijo »Mugdalenci«. Proslavimo jubilej velikega slovenskega moža!
□	Poslovilni večer je imel o sredo zvečer popularni mariborski magister gosp. Krešo Kara-man, ki je služboval v Mariboru v Sirakovi lekarni celih 12 let. Odhaja za provizorja v Slovenjgradec, kjer mu želimo obilo sreče in uspehov.
□	Iz sodne službe. Sodniški pripravnik Boris Kermavner je prestavljen od mariborskega okrožnega sodišča k ljubljanskemu, sodniški pripravnik Milan Zinauer pa od ljublanskega k mariborskemu.
□	Rdeči križ v Studencih ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 2. t. m. oib 18 v občinski pisarni. Člani in prijatelji društva iskreno vabljeni.
□	Maribor brez župana in podžupana. Ker se začne te dni zasedanje banovinpkega sveto, bomo ostali v Mariboru nekai dni brez župana in podžupana, niugistratne posle pa bo vodil ravnatelj g. Rodošek.
□	Dijaške kongregacije. Danes, dne t. februarja je za vse dijaške kongregacije ob pol
Ea ugotovili, »da ni ga bilo — in ni ga več«, Se odo že pomirili — do prihodnjič. ; Znameniti državnik Cavour je baje rekel: »O, j ko bi ljudje vedeli, s kako malo pameti se da vla-1 dati svet!« Ce bi bil pa ta mož živel v Ljubljani, bi i bil pa gotovo rekel: »O. s kako malo pameti se da
I v Liubljani dobro živeti!« Samo znati je treba, in I »pufarji« znajo!
6 zvečer v cerkvi sv. Alojziju večerna pobož-nost, pridiga in priložnost za sv. spoved. V soboto ob pol 7 zjutraj je istotam sv. maša s skupnim sv. obhajilom.
□	Program literarnega večera. Uvodni govor prof. Fr. Koblar. Dr. Gradnik — V zoreči jeseni, Naša beseda, Dvogovor, Miško Kranjec — poglavje iz »Težakov«, Pavel Golia — Marija v polju, Na bojišče, Procesija, Marche funebre; Dr. M. Kraigher — Odlomek iz nenatisnjenega programa; Fran Albreht — Pesmi.
□	Nova tarifa — in že iicvolja. Na progi mesto—Poforežje je vodstvo avtobusnega prometa izpremenilo od včeraj naprej tarifo. V času, ko ni pogrebov, stane prevoz na Pobrežje 2 Din, popoldne, ko so običajni pogrebi, pa 5 Din. Ljudje pa so že nevoljni prvi dan.
□	Poslovni prostori MP se širijo. Pisarne MP dobijo še nove poslovne prostore za svojo uporabo otl sosednjega stanovanja.
□	Kako je z znižano vožnjo na Pohorje. Obiskovalci Pohorja, ki prežive na pohorckih vrhovih 10 dni, imajo v mcsccih oktober, november, marec, april, maj pri povratku na železnici 75% popusta, v mesecih deccmber, januar, februar 100%. v juniju, juliju, avgustu, septembru pa 50%. V času od 26. deccmbra do 17. januarju jhi veljajo ugodnosti nn železnici že po 5 dnevnem bivanju.
□	Sam je zakrivil svojo smrt. O smrtni j nesreči v rudniku v Podgorcih, o kateri smo že
pisali, smo doznali šc nekatere podrobnosti. Preniogokop je last gospe Cecilije Grom. Ponesrečeni rudar žižok je kopal premog v družbi tovarišev Bozjaka in Horvata. Po izjavi obeli ie zakrivil Žižek sam svojo nesrečno smrt. Ker se dela na akord, jc skušal čimveč nakopati, pri tem pa je popolnoma zanemarjal zavarovanje izkopanega rova, ki vodi skozi lapor. Delal je v približno 60 cm visokem rovu, ki ga ni zavaroval v daljavo poldrugega metra. Naenkrat se je lapor in kamenje udrlo in okoli 2000 kg težka gmota je zasula Žižka. Tovariša sta mu takoj prihitela na pomoč, radi tesnega rova sta ga odkopala šele |>o 20 minutah. Žižek je med tem časom že izdihnil. Strlo mil je prsni koš ter zdrobilo glavo in bi bila tudi takojšnja pomoč zaman.
□	Vprašanje šoferskih nadur je postalo aktualno. Banska uprava je namreč odločila, da oni delavci, ki so zaposleni ob nedeljah in praznikih, pa imajo zato kot nadomestek med tednom dan prosto, nimajo pravice za dvojno
! mezdo v nedeljo ali praznik. Baje nameravajo j MP na podlagi tega tudi revidirati šoferjem av.obusnega prometa plače. To gotovo nc bi bilo umestno, ker prejemajo šoferji žc itak za svoje odgovorno in naporno delo nizke plačo I in bi se jim vsak odtegljaj občutno poznal.
derno in s tem tudi na nošo prozo, kakor razen njih le še iizmed Grkov Demosten, izmed Rimljanov pa Ciceron in Tacit.
Pri pesnikih, ki se čitnjo v sedmem in osmem razredu klasične gimnazije, pri Sofo-klejui in Euripidu kakor pri Plautu in Teren-ciju in pri rimskih lirikih jc treba naglnše-vati, ne samo lepoto stila in verzov, ampak kakor pri lliadi in Odiseji lepoto celotnih zgradb njihovih poezij in vpliv nu celotni razvoj moderne poezije, bodisi epike, bodisi dramatike in tudi lirike.
Kar «1110 tu govorili o pouku klasičnih jezikov v višjih razredih klasične gimnazije 111 vplivu tega |>ouka nn razvoj patriotizma in nacionalizma v srcih naše mladine, to velja vse tudi, — seveda v skromnejši meri — za pouk klasičnih jezikov v sedmem in osmem razredu realne gimnazije.
Profesor pa ne sme pri tem prezreti, da jc njegova dolžnost opozarjati na glavne momente svetovne literaturo in podati sliko njenega razvoja, posebej pa šc opozarjati nn glnvne pesnike: epike, lirike in dramatike, in sploh nu pisatelje in nu umetnike v naši lastni literaturi in kulturi in pokazati, koliko in v čem so odvisni kot epigani od antične kulture, ne sine pa pri tem nikoli pozabiti, da je samo skromen tolmač antične in moderne kulture in njunih vezi, ne pa njih vseveden zakonodajalec: z neprimernim povzdigovanjem bodisi ene bodisi druge prav tako luliko škoduje patri-otičneniu in nacionalnemu mišljenju naše pol-odrasle. itak še preveč k no moprecen j o v a n ju in k ugovarjanju sc nagibajoče mladine, kakor škoduje v tem oziru tudi enostransko zapostavljanje in nepotrebno kritiziranje bodisi antične bodisi moderne kulture.
Učitelj tlldi ne »me šolski mladini preveč Utepati svojih nazorov in misli, ampak mora mladim ljudem pustiti, da sami mislijo in sami oklepajo, kaj je v naši domači kulturi dobrega, 11, kui jc slabe.gu in kje in kako bi se dalo kaj
na bolje obrniti in kje jc treba, du naše potomstvo zastavi svoje moči v prid domovine in naroda.
Čo premotrimo svoja izvajanju, vidimo:
1.	Da ne smemo precenjevati kot učitelji svojih lastnih predmetov glede uporabljivosti za nacionalno in patriotično vzgojo, kajti celo matematika in lizika lahko poleg splošne vzgo- I je k delu vplivata direktno vzgojno v patri- j otičnem smislu, če naglašatn pomen mož, ka- 1 Kršen je bil naš Vega in kakršen je še živeči I Tesla, in če rjmljetn svoje račune iz domače j zgodovine in domačega zemljepisa.
2.	Da pn je v nasprotju z običajnimi trdi- j tvunii ravno pouk v klasičnih jezikih izredno i sposoben, kakor noben drug pouk. predvsem j indirektno, pa tudi v obilni meri direktno vpli- : vati na srcu in duše šolske mladine, du v njih j vzknli in procvita ljubezen do naroda in do- | mov inc.
5. Du pa je glavno, kakor pri vsaki vzgoji, j tako tudi pri vzgoji v nacionalni in patriotični smeri, učiteljeva osebnost; če bo srednješolski profesor, ki poučuje klasične jezike, mož nn svojem mestu, če bo sam znal v pravem tonu občevati z mladino in bo znal v pravem času z lahno roko vdnriti na patriotično struno v ; rahlih srcih mladine, se mu bo tn struna tudi odzvala in bo imel tudi v patriotični vzgoji lenih uspehov, medtem ko bo oni, ki nima dosti pedagogičnegn takta, ki sc ne zna dobro 11 živeti v mladino, imel slabši uspeli.
Sicer pu ne odločuje tukaj sa.mn beseda, samo povzdigovanje antičnih idealov, antičnih domoljubov in antične ter iz nje iznikle moderne kulture, ampak mora tudi klasični filolog sn.tn biti predvsem idealen in požrtvovalen in prepričan domoljub in neoporečen poštenjak: uiepsti se patriotizem ne dn z nobenim poukom, pač |).i so da s poukom v klasičnih jezikih. |vo-sebrio na klasični gimnaziji patriotizem vdeh-niti in vcepili, kajti:
Verna doceni. cxempiu iroiiuni
Gorje koroških Slovencev
Naša javnost se v zadnjem času čedalje bolj zanima za usodo naših bratov, ki so ostali pod tujci. Vedno lx>lj je občutljiva za udarce, ki jih zadaja tujec Jugoslovanom v Italiji in Avstriji. Čim hujše ,jc njihovo trpljenje, tem globlje je naše sočuvstvovanje. Slovenski tisk nas stalno obvešča o njihovi usodi. Splošno pa imamo mulo publikacij o tem vprašanju, ki bi nam dujale vsaj površen pregled, še slabše je preskrbljeno za propagando v svetu. Zato je pobuda prof. E111. Lilcka, da bi zunanjemu svetu prikazal krivice, ki jih trpe koroški Slovenci, vredna toliko večje pohvale. Pod dokaj krepkim naslovom »Anklagcn gegen die barbn-risehen Verfolgungen der Slovenen in Kiirnten« je v samozaložbi (Celje) izdal brošuro, ki slika po raznih virih gorje naših bratov na Koroškem. Pisec navaja pogosto poročila k »Slovenca«. Krivica se vrsti za krivico, od času koroških bojev do krivičnega ljudskega glasovanju in še dalje do današnjih dni. Tudi mi se pridružujemo avtorjevi želji, izrečeni ob zaključku. da bi namreč čimprej vstal iz nas pesnik, ki bi — kakor Mickiewiez v »Dziady« — v visoki pesmi dvignil obtožbo proti preganjalcem našega rodu nn Koroškem in v Julijski Krajini,	—cr—
O(lo Demuss Kunsi in Kiirnten
Herausg. von der Karntner Landeshauptmannschaft, Druck u, Verlag v. Joh. Leon sen., Celovec 1934.
Kot močno slovanska dežela je imela Koroška, ki je bila od najstarejših časov ozko zvezana s kulturnim razvojem Slovenije, zanjo vedno poseben pomen. Prav na umetnostnem polju se more Slovenija zahvaliti Koroški že prav zgodaj za traj-, ne pobude, deloma ko ji |e posredovala umetnost | južne Tirolske In zgornje Italije, deloma ko ji |e j dala svojega rojaka koroškega slikarja Janeza ' Ljubljanskega iz Beljaka. Na rtrmji strani pa se
1 pretaka po žilah važnih sodobnih koroških sl'kar-1 jev, kakor so Kolig, Wiegele, Clementschitsch slovenska kri. Zato je gotovo, da bo Demusova knjižica našla čitatelje tudi med Slovenci.
Prvi del knjižice je posvečen stari umetnosti Koroške, ki jo je pisatelj prav nazorno orisal; to je le neke vrste uvod v oris sodobnega slikarstva na Koroškem, ki je glavni namen knjige. Neosporljiva zasluga pisatelja je, da je znal opisati pomen koroškega slikarstva, ki zavzema v sodobnem avstrijskem slikarstvu odlično mesto, tako da ga je približal širši javnosti Obžalujemo le, da je Demus izgubil kritično merilo, s katerim je presojal starejše slikarstvo, kakor hitro je prišel do uglednih predstavnikov .sodobnetfa koroškega slikarstva, do BSckla, Koliga in Wiog«Ieja, radi katerih sc zdi, da je knjižica pravzaprav napisana.
Nedvomno je, da spadajo imenovani trije slikarji po svoji za koroško slikarstvo značilni vezanosti na naravo (posebno velja to za B8ok!a, ki je | najbolj izviren med njimi), posebno kol kolorlsti j k najbolj markantnlm zastopnikom sodobnega av-j strijskega slikarstva. Vendar pa se je kazala nji-j hova moč doslej najjačje v majhnih kompozicijah, i p.od°!^h. aktih in pri BScklu tudi v krajinah m tihožitjih. Če pa so se lotili večjih kompozicil in del z monumentalnlm namenom, so skoraj vselej odpovedali. Prav tako Wiegele kakor BSckl in Kolig, čigar freske v celovški deželni hlli kažejo dobre koloristične posameznosti, manjka pa jim vsaka duhovna in formalna zveza s prostorom, v katerem so nastale. Zato je kar malo groteskno, če skuša Demus predstaviti BSckla in Koliga kot monumentalna slikarja; torej kot uspešna zastopnika tiste vrste slikarstva, v kateri je imelo novejše avstrijsko slikarstvo samo eneča velikega mojstra, Eggerja-Lienza. Po mnenju Demosovem I pa je prav ta slikar zašel na opolzko pot »deko-. racije čisto zunanjega smisla«.
Četudi želimo tej sicer skromni, a čltanja vredni knjižici največje razširitve, moramo vseeno ugovarjati proti orecenjevanju zgoraj imenovanih umet-
Banovinske dokiade in cerkve
V kratkem se snide banovinski svet. Tu se bodo določevale banovinske doklade. Zala opozarja-•no banovinske svetnike ua dopolnilno prenosno takso (pristojbinski namestek) in na doklado, Iti se nanjo naklada. To takso plačujejo juridične osebe (obelite, cerkve, banke, društva), ker ne umrjo in ne plačujejo dedinske pristojbine. Na to takso, kolikor trio itio^li dognati, v celi Jugosslaviji ni nikjer naložena doklada razen v dravski in savski banovini, in sicer pri nas 100%, v savski banovini pa 50%. V Ljubljani pa je mestna občina Se zase naložila 50% doklade.
Ker je dopolnilna prenosna faksa nadomestek za dedinske pristojbine, bi morali predpisi za obe vrsti taks biti enaki. V dravski banovini je na de-dinsko pristojbino naložena 20% doklada, torej bi morala biti enaka doklada, Če se že naloži, tudi za dopolnilno prenosno takso, ne pa petkrat večja! Tu so najbolj prizadete cerkve. Te morajo od svojih
Kaj pravite?
Prvo leto po vojni je v javnem družabnem življenju zmagovito prodirala neka »nova stvarnost« na celi trti. Ta »nova stvarnost«, ki se je začela šopirili že proti koncu vojne z veriiništvom vred, ki je takrat poslalo tudi »velika moda«, je podrla vse, Icar so ljudje nekdaj spoštovali in gojili kol lepo, plemenito in vzvišeno, a namesto novih, pravih vrednot nas je pa osrečila z brez-primerno neotesanostjo in družabno surovostjo.
Ni torej nič čudnega, če se ljudje, ki so si ohranili še nekaj stare plemenitosti, za to čudno vnouo stvarnost« prav nič ne ogrevajo, ampak si želijo »nazaj v planinski raj* dobrih starih časov; in res beremo v časopisih, da sc v družbo zopet vračala frak in smoking namesto zamazanih ovratnikov in zmečkanih kravat...
Samo predaleč se vrniti v stare, dobre čase pa zopet ne bi kazalo.
Kaj pravite, g. urednik, (e bi n. pr. danes poskusili uveljavili stari zakon, ki ga je sprejel in potrdil angleški parlament l. 1700?
Ta zakon namreč pravi...
»Vsem ženskam, pa naj bodo dekleta, žene ali vdove, je prepovedano podanike Nj. Velčan-slva angleškega kralja) zapeljevali ali pa se z njimi celo molili, če lo dosegajo z raznimi ma-lami, z lepolili, z umetnimi zobmi ali s tujimi lasmi, z moderci, s krinolinami ali z visokimi petami. Take poroke so neveliavne in take ženske je treba sežigati na grmadah kakor čarovnice.«
Kaj pravite, če bi la zakon uveljavili dandanes n. pr. v Ljubljani? To bi moral goreli kres na Gradu kar od kresa do kresa, pa še ne bi zgorela vsa mazila, lepolila, kazila in grdila, s kakršnimi se kvari in pači ne samo ženski, ampak tudi že — moški sveti
Novi grobovi
f Karel Trainik
Maribor, 31. januarja.
Še pred nekaj dnevi je bil čil ln vesel med prijatelji v Mariboru. Pred 5 dnevi je odšel v Zagreb, kjer je dobro presta! težko operacijo. Danes dopoldne je podlegel radi srčne oslabelosti posledicam operacije. Opoldne je prispela v Maribor žalostna vest, da Karla Tratnika ni več, odšel ie po plačilo k večnemu Kralju. Gosp. Tratnik je bil rojen v Vrhpolju pri Kamniku. V domovini in inozemstvu se je izučil pa6arstva. Postal je znan po vsej Sloveniji, ko je začel izvrševati svojo umetniško obrt v Mariboru, kamor je prišel leta 1892. Ne samo v Sloveniji, temveč tudi daleč čez meje domovine so znana njegova dela. Tratnik je bil vedno zaveden narodnjak, vnet katoličan, dolgoletni naročnik »Slovenca«, Pri političnih slovenskih organizacijah v Mariboru je bil odbornik, kandidiral je celo za poslanca v skupščino. Bil je star 65 let. Njegovo truplo prepeljejo jutri v Maribor, kjer ga polože k večnemu počitku v nedeljo popoldne. Mir in večno plačilo njegovi duši! Domačim naše iskreno sožalje.
★
•J" V Ljubljani je umrla gospa Marija J e -r I n a roj. Lap, soproga posestnika in železničarja. Pogreb bo v soboto ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice. — Blag ji spomin! Žalujočim naše sožalje!
+ V Trstu je umrl g. Ladislav Ternovec, f>o-morski kapitan in lastnik bivše tvrdke Jakob Man-koč. Naj v miru jx>čiva!
-f- V Rogaški Slatini je umrla gospa Terezija Č o n c, posestnica. Pokojna gospa je bila ugledna, prijazna in bogoljubna žena, vzorna gospodinja, znana daleč naokrog. Naj ji sveti večna luc! Žalujočim naše iskreno sožalje!
nepremičnin plačati po 4"/«, od vrednosti. Vpošteva se prometna vrednost, kar je zelo subjektivno. Ban-
vinsko doklado na lo in v Ljubljani Se mestno doklado po vrhu.
Zemljišče je dano cerkvi v korist; zaradi tega obdavčenja pa ji je le v škodo, ker cerkev od zemljišč ne more dobiti toliko dohodkov, da bi davke plačevala. Klasičen zgled te nesorazmernosti je žup-na nadarbina sv. Pel ra v Ljubljani. Od dveh parcel, t. j. njive, travnika in vrta plačuje zemliarme z dokladami 1739.60 Din, poleg tega pa 9413 Din do. polnilne prenosne takse, torej okoli 550% več kot zeinljarine. Vsakdo mera uvideti, da je tak uavek neprimeren in nesocialen. Banovinski svetrrki storite svojo dolžnost in ne dopustite več kot 20% doklade na dopolnilno ^leiiosuc takso!
Velik požar pri Mariboru
Maribor, 31. januarja.
Snočl okoli polnoči je izbruhnil požar na Po-
brežju na Aleksandrovi cesti. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnika Valentina Smodeja. Ogenj je v par minutah zajel vse poslopje, tako da so bili domači gasilci, ki so prihiteii v najkrajšem času na pomoč, skoraj brez moči. Primanjkovalo Je namreč vode in so bili vsi studenci prav kmalu izpraznjeni. Gasilci so se morali omejiti samo na to, da omejijo požar in da obvarujejo sosednja poslopja. Gospodarsko poslojije je pogorelo do tal in znaša škoda 150.000 Din.
Koledar
Petek, 1. februarja. Ignacij (Ognjeslav), Antio-hijski škof, mučenec.
z rednimi vlaki), vračajo pa se lahko z izletniško karto, ki jo bodo kupili 2. februarja, tudi z večernim izletniškim vlakom, ki bo vozil 3. februarja v Ljubljano.
—	Nova telefonska tarifa. Prometno ministrstvo, oddelek za pošte in brzojave, je izd»!ak> novo
telefonsko tarifo, ki bo v primeri s sedanjo mnogo povoljnejša za gospodarstvo. Znatno bo znižana instalacijska pristojbina, v še večji meri pa bo znižana za gospodarstvenike letna naročnina, ki sc bo plačevala trimesečno in nc polletno, kakor dosedaj. Taksa za telefonske pogovore bo nekoliko znižana, za nočne pogovore pa še bolj. Med drugim bo me. sto Novi Sad pomaknjeno v drugi razred ter tam ne bo treba plačevati istih tarif in taks, kakor v Zagrebu, Belgradu in Ljubljani.
—	Huda neireča pri dalu. Včeraj popoldne so v ljubljansko bolnišnico pripeljali Janeza Šufter-šiča, 24 letnega posestnikovega sina s Podreč pri Smledniku. Štišteršič |e kopal gramoz, ki pa ga je podsul. Sušteršlč ima poškodovan ve« spodnji del teleta ter eno nogo zlomljeno.
—	Vlom. Iz Vidma pri Krškem poročajo: Kljub skrbnemu zasledovanju našega orožništva tatvine v tukajšnjem okolišu nočejo ponehati. Pa prav izbirčni so naši tatovi. Nekaj Časa sem so izginevale kokoši, zdaj v tem, zdaj v onem delu župnije. Te vrste tatvine so ponehale, ko se je orožnikom posrečilo vtakniti glavnega krivca pod ključ. Pred kratkim pa so neznani uzmoviči vdrli v klet gosp. Kinka na Bučerci 49 in neopaženo odnesli 100 litrov vina. čujemo, da so storilcem na sledu.
—	Nesreča v gozdu. Dne 30. t. m. dopoldne so delavci WindischgrHtzove graščine podirali hraste v gozdu Oabrje pri Rogatcu. Pri podsekavanju vej je padlo težko drevo na delavca Stojnška Antona, doma iz Stojnega sela, in mu popolnoma zdrobilo levo nogo pod kolenom. Ponesrečencu je prožil prvo pomoč dr. Ogorevc v Rogatcu, nakar so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, 9rca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in il. Radenska vanj ohrani zdravje in mladostno svežost.
—	Volitev senatorjev. Volivni odbor za Dravsko banovino ie sestavljen takole: Predsednik: dr. Franc S v e t e k , član državnega sveta v Belgradu; člani: dr. Ivan Vrančič, predsednik ape-lacijskega sodišča v Ljubljani; dr. Anton K r ž i š -nik, sodnik upravnega sodišča v Celju; profesor Evgen J a r c , podpredsednik občine v Ljubljani; Peter K e r š i č , predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani.
—	»Straža v viharju«, št. 10, z zelo bogato in aktualno vsebino, je izšla. »Straža v viharju« se dobi v Unionski in Soukalovi trafiki, posamezna številka 1 Din.
—	Premet izletniških vlakov Ljubljana-Bistrica-Boh. jezero in Rateče-Planica. V soboto, dne 2. fe. bruarja in v nedeljo, dne 3. februarja bo vozil na progi Ljubljana gl. kolodvor-Bistrica Boh. jezero odn. Rateče-Planica izletniški vlak. Odhod iz Ljubljane gl. kol. točno ob 6, prihod v Bistrico-Boh. je. zero ob 8.45, odn. v Rateče-Planico ob 9. Povratek iz Bistrice-Bch. jezero ob 18, odn. iz Rateč-Planice ob 18.20, prihod v Ljubljano gl. kol. okrog 21. Postanki v vseh postajah in postajališčih kakor normalno pri iz etiiiškem vlaku. Za oba dneva veljajo pri teh izletniških vlakih izletniške karte s 50% popustom od normalnih voznih cen. Otroci od 4. do 10. leta starosti plačajo četrtinsko vozno ceno. Z vozro karto, kupljeno za izlelniškj vlak, se potniki lahko vračajo samo z izletniškim vlakom (ne
Čim občutite najmanjši p eblad UgmgKf ali neugodnost, vzemite večkrat
^r topio mleko as
RADENSKO!
Mrliča slu«, olaj uje kašelj č sti in jači kri proti infekciji. V, 6 na težk b 'i>nsk h bo ezni: hripa. katar, reuma 41 so p< sledica »malh ned lžn>h« prehladov. Zntr t» t>o ezt-n takoj v začetku! Radi joda litija in ogr muc uiti zine drugih Mlruviinih mineralov je R idenska naravnost ide dna v tos rho!
nikov (v čemer so res na Demusovi strani tudi drugi avstrijski umetnostni zgodovinarji) in s tega stališča izvirajočemu podcenjevanju osebnosti Eg-gerja-Lienza, ki po svoji duhovni sili, po formalnem znanju in po moči in veličini izraza daleč prekaša vse koroške umetnike, četudi so ti v ozkem domačem okviru še tako odlični.
St. Poglayen-Neuwall.
Max Osborn t Povijest umietnosti
Kratak prikaz njezinih glavnih epoha. Preveli I. Hergešič 1 F. Jelailč. Izvanredno izdanje Matice Hrvatske, Zagreb 1934.
Ta knjiga je _ prevod zadnje izdaje nemškega izvirnika, ki je izšel prvič pred približno četrt stoletjem in je kot popularno delo dosegel v Nemčiji precejšen uspeh. Knjiga ja napisana kot zgo-
4. Srednji vek, 5. Zgodnja renesansa, 6. Visoka renesansa, 7. Doba baroka, 8. Osemnajsto stoletje,
9.	Klasicizem, romantika in zgodovinska umetnost,
10.	Umetnost osvaja sodobno življenje, 11. Razdobje impresionizma, 12. Najnovejši čas. Spisana je s posebnim ozirom na umetnost XIX. in XX stol. in še posebej za nemškega čitatelja. Gradivo je obdelano na dosti poljuden način in vsebuje kljub majhnemu obsegu knjige vse važne podatke o razvoju zapadnoevropske in antične umetnosti. Hrvatska izdaja po svoji opremi in tisku ne zaostaja za svojim nemSkim vzorom in ga v tem oziru mogoče celo prekaša. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da prevod te s posebnim ozirom na Nemce pisane knjige, no more trajno nadomestiti knjige, ki bo napisana posebej za hrvatske čita-telje. Kajti čeprav smo po svoji umetnostni kul-tudi Slovenci in Hrvatje, sicer res le de! zapadno-evropskega umetnostnega okrožja, fe umetnostni svet, v katerem smo ae razvijali, in posebno oni, v katerem živimo In s katerim se v življenju največ stikamo, že toliko različen od nemskeca, da
nam prevodna literatura kot uvod v umetnostne probleme ne bo mogla trajno zadostovati.
Žare« lepo izdana in kolikor moremo presoditi, točno prevedena Osbornova knjiga ne odstranjuje, ampak naravnost povečuje potrebo po domači zgodovini umetnosti.	Frst.
Boj za Jeriha Wolhera
Jlfiha Wo!kera, češkega socialnega pesnika, ki je umrl v 24. letu prav pred desetimi leti, s podobno življenjsko in pesniško usodo kot naš Srečko Kosovel, in je koj prešel pri Čehih v pravi kult, so začeli zdaj — ob 10 letnici smrti — napadati in popravljati njegovo pesniško ime. Tako je zahteval najprej v »Listih za umetnost in kritiko« Viclavek, da se preneha s kultom tega drugovrstnega pesnika, ki ni ne monumen-talen, kot se je govorilo, ne pozna etične kazni in tragike, kot vsi veliki mojstri. Dalj« ga je napadel Mil. Dvorak (ibidem), in sicer vprav tam, kjer je po mnenju vseh kritikov Wolker najboljši: v baladi. Zamerja mu, da je povzel Erbenov slog, ki ga pa še zdaleč ni dosegel. Zanimivo primero med Wolkerom in Nezvalom pa je dal F. S o 1 d a n (Index, VI. 11) z ozirom na socialno pesem, trezno motri Wolkera kot socialnega pesnika z dobre In slabe strani ter ga meri ob Nezvalu, ki je večji umetnik. Pač pa ugo'ovi, da bo izhodišče novi socialni pesmi, ki pride, Wolker, ne pa Nezval, letošnji državni nagrajenec Zaključno besedo v tem boju pa je dal prof. Arne Novak (Lld. noviny 20. I. 1935), ki da končno oceno, opirajoč se na svoječaroi govor na univerzi v Brnu ob Wolkerovi smrti, da ga |e pač treba ceniti kot mladeniča, ne pa kot zrelega moža, in da je tudi kot tak pesnik, ki je prinesel novo življenje v češko književnost.
VColker ie znan tudi pri Slovencih: Pisali so o nj«m T. Debeljak (Križ na gori), Borko (Mladina), Lah (Zvon); prevajali so ga pa S. Trdina (Pravljice), T. Debeliak (Balada o mornarju) in M. Klopčič (Balada o očeh),	td.
—	Prošnja. Podpisani prosim dobrosrčne ljudi za pomoč v nesreči. Dne 19. I. m. ob 5 zjutraj mi je pogorelo moje posestvo, Podsmrečje št. 1, občina Bistrica. Ko je gorelo, sem bil na planini za zaslužkom. Pogorelo mi je vse skupaj, tako da sem popolnoma uničen in primoran, da se obračani na dobra srca za pomoč. Darila prosim na naslov: Župnl urad Oozd p. Kamnik. — Jože Ktihar.
—	Izropana trgovina. Te dni so ponoči vlomili neznani tatovi v trgovino Martina Gučka v Skar-nicah pri Dobju. Odnesli so večjo množino stikna, usnja, pletenin in še več drugih predmetov. Trgovec g. Ouček je oškodovan za 12 do 14 tisoč Din.
— Pri poapnenju arterij, možgan in srca se z dnevno uporabo male množine naravne »Franz-Josef« grenčice doseže odvajanje brez večjega napora Znameniti učitelji klinik za notranje zdravljenje so dosegli s »Franz-Josef« vodo najboljše uspehe za čiščenje črev celo pri polstran-sko ohromelih bolnikih.
—	Prepovedan tisk. Z odlokom ministrstvi za notranje zadeve ie prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej koledar »Karntner Volks-abstiinmungskaleitder 1935« in list »Ler Oester. reicher«, ki sta izšla na Dunaju.
—	Smrt osješkega župana. Predvčerajšnjim zjutraj je v Osjekti umrl nagle smrti, zadet od srčne kapi, tamkajšnji župan Vladimir Malin. Po jioklicu je bil stavbenik. Za župana mesta Osjeka je bil imenovan pred letom dni ter je bil tudi podpredsednik osješke obrtniške zbornice.
—	Ko(ot dobi gimnazijo. Mesto Kotor se že dolgo bori, da bi dobilo gimnazijo. Sedaj je zetska banovina vstavila v svoj redni proračun znesek Din 500.000 kot prvi obrok za zgradbo gimnazijskega poslopja.
—	Pri revmatizmii v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, uaedu (Hpxen«chuss) se uporablja naravna »Franz Josefnva« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala.
257» popusta 25 7„
od
cerkvenih govorov dr. M. Opeha
dobi kdor kupi celo zbirko do 15. III 1935
Cela zbirka ob-ega 24 'vezkov ter stane nevezana
Din 466— b popustom pb samo Din 349'50.
II. NKmon, UuDiiaiia, ffopiiarieva z
—- Rešen italijanski parnik. V Metkovlču je na Neretvi nasedel italijanski parnik »Garda«. Na pomoč mu je prihitela ladja »Narenta« ter ga z velikimi napori izvlekla v globljo vodo. Parnik »Garda« jc že odplul v smeri proti Napolju.
—	Led na naših rekah. Iz vseh južnih obrežnih krajev poročajo, da se je na vseh rekah, tako na Savi, Donavi, Tisi, na bosanskih rekah in na Mo-ravi pričel lomiti led, kar potnenja veliko nevarnost za ladje, kj ne morejo varno pluti. Voda odnaša iz zgornjih delov velike množine ledu, obenem pa zaradi taljenja snega vse reke znatno rastejo.
Preska pri Medvodah
Cerkveni pevski zbor iz Smarina pod šmarno goro je priredil preteklo nedeljo v dvorani tukaj-Kat. prosv. društva koncert pod vodstvom Premrla. Koncert je prav lepo uspel. Posa-
CIMEAN
ZOBNO KREMO in USTNO V0DG
Celie
0 Misijonska razstava v Ljudski posojilnici. Danes, jutri in v nedeljo bo odprta v mali dvorani Ljudske posojilnice misijonska razstava. Priporočamo občinstvu, da si ogleda to razstavo in izrabi | ugodno priliko. V okviru razstave bo danes ob 16 ! v veliki dvorani misijonsko predavanje s skeptičnimi slikami za šolsko mladino, jutri, na Svečnico, tudi ob 16 pa za ostalo občinstvo.
0 Umrla je v Zavodni 20 gospa Flerin Josipi. I na, roj. Kožar, 40 let, vdova po višjem sodnem | svetniku, l ogreb bo danes ob 16 z doma na mest ; no pokopališče. Naj počiva v miru!
& Zborovanje cvljske skupine »Boja*. V četrtek ; popoldan je bi! v gostilni »Pri mostu« sestanek i delegatov »Boja« iz celjskega okrožja, zvečer pa pri »Zelenem travniku« občni zbor celjske skupine. Iz ; poročil povzamemo, da ima celjska organizacija 245 članov, dopisov je bilo |x>slanih nad 600, dohodkov je imela 6302.50 Uin, stroškov pa 5929.25 Din. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. Antonom I azarincem, trgovcem, na čelu Na občnem zboru je bila med drugim sprejeta resolucija, v kateri se protestira, da bi se novo železniško postajališče nied Ponikvo in Poljčanaini v Li|X)glavu imenovalo Maistrovo, ker naš veliki gra-ntčar, general Maister pač s svojim delom ni zaslužil takega omalovaževanja.
© Šahovski brzoturnir za prv.nstvo Celja je bil v sredo zvečer v hotelu Evropa. Zmagal je s. Slavko Cijan, ki si jc priboril 15 točk od 16 dosegljivih.
0 Nesreče na poledenelih tleh. Tihec Neža 70 letna dninarica iz Hrušovca pri Sv. Juriju ob j. ž., je padla na zamrzlih tleh in si zlomila levo roko. — Diziak Amalija, 41 letna dninarica iz Sinartna ob Paki, je padla na zamrzli cesti in si zlomila desno nogo. — Jelen Anton, 14 letni posestnikov sin na Polzeli, je padel na cesti in si zlomil desno nogo. — Po stopnicah je padel 48 letni trgovski potnik iz Celja Urbas Ivan in si zlomil levo nogo pod kolenom. — Stojnšek Anion, 40 letni delavec od Sv. Florjana pri Rogatcu, je bil zaposlen pri podiranju drevja; nanj je padlo drevo in mu zlomilo levo nogo.
Ptui
Zadnja pot Jakoba S(ožerja. V torek, 29 janu. arja smo spremili k večnemu počitku upokojenega orožmškega narednika Jakoba Stožerja. Udeležba je bila izredno velika in so se udeležili pogreba nastavljena tovarne Pelovia polnoštevilno in (udi nje. govi stanovski tovariši orožniki so bili številno zastopani. Na čelu sprevoda je korakal oddelek ptujskih veteranov, katerih predsednik je bil pokojnik I okojnika ie tudi spremljala mestna godba Cerkvene obrede ie opravil ptujski prošt g. Ivan Greif, ki je imel ganljiv in v srce sega oč nagrobni govor
Smrtna kosa. V Ptuju je umrla v visoki starosti 95 let Jera bvobodn, vdova i« okrajnem gozdarju Poko nica je bila najstarejša oseba v Ptuju Blarr ii spomini	1	'
Sosianj
Občni zbor Športnega kluba sc je vršil minuli Četrtek. Obbgatna poročila odbornikov so bila v glavnem posvečena delovanju nogometne sekcije, ki je bila v preteklem letu zelo aktivna. Odigral,. |e 17 tekem, 10 jih je dobila, 4 zgubila, 3 so ostale neodločene. Goldiferenca 51:34. Burna pa je bila razprava o novoustanovljeni zimsko-sportni sekciji m o kandidatnih listah. Zborovalci so sc tako razgibali, da je predsednik Wrentshur prekinil občni zbor in ga s svojimi pristaši zapustil. Po zopelni otvoritvi so se debate nadaljevale, vendar tudi to pot ni prišlo do končnoveljavnih sklepov glede vodstva in ustroja zimsko-sportne sekci c. Kakor je vodstvo napovedalo, se bo v kratkem vršil iz-
.	----„„ . niKincni vrsu iz-
redni občni zbor. Pri volitvah je bil izvoljen ta-lc klubov odbor: predsednik Wrentchur, podpredsednik dr. Kliment, tajnik in blagajnik Eder. od-
poSjudno-narodnih
šnjega Kat. prosv. društva koncert pod vodstvom g. Fr. Premrla. Koncert je prav ' meziie pevske točke, ki so poleg i obsegale tudi umetniške skladbe, so' med poslušalstvom izzvale bučen aplavz. Izvedba sama pa je pričala o visoki kvalifikaciji pevk in pevcev, ki so se mogli do te stopnje povzpeli pač s jsožrtovatnim trudom In pod spretnim vodstvom g vodiHia. Ude. ležba pri koncertu je bila kljub slabemu vremenu prav dobra.
. .i . V. ......ofii.n (II Uld^dJIUK C.
bormkir Grenka, Jeglič, Pevnik,' Natek
63.308 litrov več... Statistika iztočenih pijač v letu 1934 dokazuj«, da se je v šoštanjskem sodnem okraju iztočilo v lanskem letu 313.791 litrov alkoholnih pijač — za 63.308 litrov več kakor i933
V",1® so popili 184.682 (leta 1933 167.461), žganja 17449 Htrov l8756)' sadicv"
Videm pri Krškem
Občni zbor. Gasilno društvo v Dolenji vasi je imelo svoj redni občni zbor. Na njem je bil i veliko večino glasov izvoljen za načelnika gospod' Bogovič, ki je to funkcijo opravljal že pred Ieli na splošno zadovoljstvo članov. Gosp. Bogovič je obenem cerkveni ključar pri podružni cerkvi v Dolenji vasi.
Društveno delovanje. Kat. slov. prosvetno dru štvo je uprizorilo 20. jan. ob veliki udeležbi občinstva dr. Pregljevo »Ribičeva hči«. Videmski gasilci pa bodo na svečnico pojx>ldne predstavljali času primerno igro »Nebesa na žemljic.
Jugoslovanska knjigarna v LJubljani
priporoča: Igrckaze z nabožno vsebino: »V času obiskovanja« — osem postaj o Jezusovem poslanstvu, na podlagi evangelija in tistega časa napisal Edv. Gregorin, 26 Din; Slehernik — misterij jjo Hofmannsthalu, priredil Oton Zupančič, 28 Din; Igra o izgubljenem sinu. priredil Niko Kuret, I b dinarjev; Dve duhovni igri (Anima-Theophihts), 20 Din; Mati svetega veselja, zgodovinska igra v 5 slikah, priredil Silv. Sardenko, 16 Din; Slovanska apostola, zgodovinska igra v 5 dejanjih, spisa! Silv. Sardenko, 16 Din; Nedeljske ure na društve-nih odrih, priredil Silv. Sardenko, 16 Din; Sveta Lucija, igra v treh dejanjih, spisal dr. Krek, 5 Din; Velika noč, pasijonska igra v 3 dejanjih, poslovenil C. Debevec, 20 Din; Marija iz Magdale, igra v 4 dejanjih, 6 Din; Slovenski pasijon — prolog, predigra, 14 slik in zaključni zbor, besedilo o. Roinu-alda, predelal in za današnje odre priredil N. Kurel, 20 Din, glasbene točke 12 Din; Goslarica Naše ljube Gospe, igra v 4 dejanjih, za ženske vloge, 5 Din; Zgodbe Male Rože — 6 dramatskih slik iz mladostnega življenja Male. sv. Terezije, 8 Din; Vii nedolžnega življenja, prireditev za prvoobhajance. 15 Din. Seznam iger je brezplačno na razpolago.
— Pri poapnenju arterij v možganih m srcu
• dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine sPrani! Jn*rfove< vode iztrebllenle črev«ia brez liudegn pritiska.
Kje živi Leon Trochi?
Skrivnosti večnega zarotnika
Pogreb brez križa
V Moskvi je umrl V. V. Kujibišev, ki je zavzemal položaj nekega podpredsednika sovjetske vlade. Pokopali so ga v nedeljo. Pogreb je bil prav hrupen. Ker so že prispeli v Moskvo odposlanci VII. kongresa sovjetov, so boljševiki izpremenili pogreb v pravo demonstracijo. Govorili so predsedniki vlad posameznih republik. Zadnji pritzor se je odigral na Rdečem trgu pred Leninovim mavzolejem. Tu jc stalo vojaštvo moskovske garnizije, prišli so tudi člani kongresa in delavstvo. Moskovske radijske postaje so stalno pošiljale v svet poročila o pogrebu. Pred žaro s pepelom V. V. Kujbiša je nastopilo več govornikov, med njimi Molotov in tudi predstavniki iz kavkaiskih in srednjeazijskih republik. Nato so zapeli staro revolucionarno pesem »Vi, žrtve ste padle«. Med peitjem te pesmi so prijatelji in tovariši prenesli žaro z njegovim pepelom pred zidovje Kremlja. Tu so vzidali žaro poleg ostankov drugih boljševikov. Med tem časom je zadonela koračnica tretje interoacionalc. Streljali so tudi topovi. Pogreb se je zaključil e obhodom rdeče vojske in delavstva pred Leninovim mavzolejem.
»Gospa, že tako dolgo sem brez dela.« »Kaj pa ste prej delali?« »Zadnjikrat sem bil krojaški vajenec.«
Pokukala je v telefonsko slušalko, kakor da se hoče prepričati, če je v njej res vse v redu. »Kaj?« je potem zategnila z glasom. »Kaj?« Blaginja in Pikica nista v postelji,«
»Ne,« je zaklical deček. »To vam bom že vdrugič pojasnil. Sami 6te doma. Verjemite mi že vendar! In zdaj pride zaročenec in bo vlomil v stajnovanje. Ključe že ima. In natančen načrt stanovanja tudi. Vsak trenutek bo tam.«
»Lepa reč!« je Berta zašklepetala z zobmi. »Kaj naj storim?«
»Hitro pokličite policijo. Potem pa poiščite grebljico za premog ali kaj podobnega. In ko se vražji Rudi priplazi v hišo, mu primažite eno ali dve čez betico.«
»Svetovati je lahko, sinko moj,« je dejala Berta.
»Pogum velja!« je zaklical deček. »Dobro opravite! Ne pozabite poklicati policije. Na svidenje!«
Debeli Berti so tako šklepetali zobje in podrhtevale noge, da se je komaj mogla ganiti. Silno je bila razburjena. Pa je počasi vendarle prisopiliala do Pikičine sobe. Na vso moč je začela tolči po vratih. Nihče se ni odzval. Samo Dudek, ki je čepel v svoji košari pred Pikičino sobo, je poglasno zalajal. Od spanja še ves vrtoglav, se je skobacal iz košare na tla in kakor senca odcapljal za Berto.
Berta se je odločila. Odsopihala je nazaj k telefonu in poklicala policijo.
»Kaj je?« se jc oglasil policijski uradnik. »Dobro. Takoj pošljem pomoč.«
Zdaj je bilo treba poiskati primerno orožje za obramibo.
»Grebljico za premog naj vzamem, mi je dečko svetoval,« je povedala Dudku. »Kaj mu pade v glavo! Pri nas imamo vendar centralno kurjavo.«
V otroški sobi je slednjič našla dva lesena kija, s katerima je Pikica včasih telovadila. Vzela je prvega in se tako oborožena postavila poleg stanovanjskih vrat. šc prej pa jc na hodniku ugasnila luč.
»Luč v kuhinji pa kar pustiva,« je predlagala Dudku. »Drugače niti udariti ne bom videla.«
Dudek se jc zleknil zraven nje in potrpežljivo čakal. Še vedno je krmežljavo glodal. Medtem, ko je ležal, je jezno renčal nad svojim repom.
»Jezik za zobe!« je siknila Berta.
Dudku ni bil zapovedovalni glas prav nič po volji. Ubogal jo je pa le. Berta si je prinesla stol in sedla nanj. Tesno ji jc bilo pri srcu. Danes ji jc šlo sploh vse narobe.
Le kje tičita Pikica in Blaginja? Da bi jo koklja, to prekljo suho! Zakaj ni že prej bolj pazila nanjo?
Tedaj je zaslišala korake. Nekdo se je počasi plazil po stopnicah. Vstala je. krepko stisnila kij v roki in pridržala sapo.
Bntselisko gledališče zgorelo. Mestno gledališče \ bruseljskem predmestju je ogenj popolnoma uničil Vsa prizadevanja gasilcev so bila zaman.
Francija, ki je nasproti političnim begun-tem res gostoljmbna, je v svojo sredo sprejela tudi revolucionarje Trockega. V Carigradu so T ročk emu postala tla prevroča in odpihal jo je na Francosko. Že prihod revolucionarja na francoska tla je bil kaj skrivnosten. Trocki ni pristal kakor drugi potniki, ampak šli so ponj z motornim čolnom na odprto morje in ga pripeljali povsem tajno v enega maršejskih zalivov.
Niti najbolj drznim časnikarjem se poslej nt posrečilo odkriti mesta, kjer se je skril Trocki. Končno je za časa afere Stavijskega izibruhnila za francosko javnost nova senzacija. V lepem pokrajinskem mestecu Barbizonu, nedaleč od Pariza, stoji tajinstvena vila, obdana z lepim parkom. Zavarovana jc tudi z visokim zidom in železnimi vrati. To vilo so malo poprej najeli neznani tujci. Samo dekla je za silo lomila francoščino, ko je kupovala •na trgu jedila. Domačini so opa/.ili, da prihajajo ponoči v vilo čudni gostje, ki tudi ponoči zginejo na avtomobilih v temno noč.
Neko noč pa se jc zgodilo, da so sovražniki ustavili moža na motornem kolesu. Preiskali so ga in našli pri njem kup pisem sumljive vsebine. Priznal jc takoj, da je sel gospodarja, ki stanuje v skrivnostni vili. Nekaj ur nato je policija vdrla v hišo. Najemnika je vprašala, kdo je. On je nato odgovoril: Sokolov. Ko ga je vprašala po listinah, jc takoj priznal, da ni Sokolov, ampak da je Leon Trocki, Leninov tovariš. Ko je policija preiskovala njegovo stanovanje, se jc Trocki pobahal: »Jaz sem zarotnik in bom ostal do konca svojega življenja.« Trockega je nato policija izgnala, vsaj dekret, da je izgnan, je Trocki prejel. Tedaj je namreč nastalo za zarotnika kočljivo vprašanje, kam naj gre. Pričel je trkati na vrata raznih evropskih držav, Švice, Holandske, Anglije in drugih, toda vrata se niso nikjer odprla. Trocki je končno še ostal na Francoskem.
Trocki — milijonar
Skrivnostna vila v Barbizonu je bila pripravljena izredno razkošno. Večni zarotnik je
živel udobno. Na denar ni gledal. Plačeval je za vilo visoko najemnino. V garaži so našli tudi krasen avtomobil. Čudni najemnik je bil obdan s štabom tajnikov in stalnih gostov. Tu so tiskali liste v raznih jezikih. Ljudje so sc povpraševali, odkod imajo ti tujci toliko denarja. To uganko ni bilo težko razvozljati. Trocki je bil boljševiški vojni minister, ki je organiziral rdečo vojsko. Potreboval je orožje in tako je prišel v stik z Barsilom Zali a rovom, znanim kupčevalcem z orožjem. Trooki je naročal ogromne množine orožja, zato je bila tudi provizija kaj lepa. Tako je Leon Trocki postal milijonar.
Trocki zapleten v zaroto?
V gmotnem pogledu je torej zagotovoljen. Toda kdo ve, kje prav za prav živi večni zarotnik? Policija ga je lepo pospravila v avtomobil in odpeljala v neznano smer. Čudno! Med obravnavo proti Kirovetnu morilcu v Moskvi so prečitali tudi neko pismo večnega zarotnika, Leona Trockega. Tako se je javnost zopet pričela zanimati za rdečega revolucionarja, časnikarji so zopet stikali za njim. Razširila se je celo vest, da ga je GPU spravila s tega sveta. Ta vest ni resnična.
G. Evrejnov piše knjige
Še v času, ko je Leon Trocki živel v Carigradu, so zanj kupili vilo v kopališču Juan-les-Pins. Nn to se je nedavno spomnil nek francoski časnikar. Takoj se je odpravil na pot. Z lahkoto je ugotovil, da živi v tej vili g. Evrejnov. To je mož srednje postave, gladko obrit. Pravijo, da piše knjige in da prejema minogo pošte. Prav čudaško živi. Nikogar v bližini ne ogovarja, pri sebi ima stalno dva psa, ki ga čuvata. Pogosto prihajajo avtomobili in zopet odhajajo. Ponoči se javlja stalno tudi mož na motornem kolesu in prinaša nenavadne zavoje in jih zopet odnaša. Ta čudak je večni zarotnik.
Iz tega letala je deževalo zlato. Kakor smo poroeu afiouejj zi njajod bu 0[b|3( o>|3u d( 'ip?? Angleško izgubilo za poldrugo miljardo dinarjev zlata." To zlato so sedaj srečno našli. Na sliki
vidimo tisto letalo.
Krvava drama v puščavi
Misijonarji ob Severnem tečaju
Dne 8. aprila leta 1931 so misijonarji Svete Družine prevzeli težavni tečajski misijon na severnem Norveškem. Misijonar p. Franc Kunz, ki deluje na postaji Tromso, pošilja o misijonskem delovanju v ondotnih krajih tole kratko poročilo:
Naš misijon obsega obširne pokrajine Nor-lamda, Trotnsa, Finmanke ter otočja Spitzbergov 7. glavnim sedežem v Tromso ob zahodni obali Norveške. Severna Norveška ima le tri misijonske postaje: Tromso, Harstad in Hanimer-fest, ki je najbolj severno mesto na svetil. Četrta misijonska postaja je na Fofotskih otokih, a še ni dodelana. V tem težavnem misijonskem ozemlju deluje 6 patrov. Delo je težavno, ker je treba najprej izkoreniniti predsodke proti katoliški Cerkvi. Katoliška cerkvena občina v Tromso je pred kratkim praznovala 50 letinico,
odkar je bila sezidana ondotna Marijina cerkvica. Daleč čez lepe snežene poljane visokega severa so doneli slavnostni zvonovi. Katoličani so prišli v cerkev ob svitu severnega sija. Ta jubilej je gotovo zelo redek dogodek na severnem Norveškem. V Tromso je bila katoliška postaja ustanovljena že leta 1859. Toda dne 2. februarja 1860 se je tu prvič brala javna sveta maša izza časov reformacije.
»Že od 21. novembra nimamo solnca. Dne 21. januarja se bo solnce zopet prikazalo, pa le za nekaj minut. Povprečno imamo tukaj mraza 6—8 stopinj. Polarna zima ima sicer svoje posebne lepote, je pa tudi trda in obupno dolgočasna. V ljubezni do apostolskega poklica pa misijonar dobiva moč, da more v teh širinah vztrajati čez ziimo.c
Pred nekaj dnevi je poročal brzojav, da so 18. januarja na meji med Abesiuijo in francosko Somalijo domačini napadli in poklali % francoskih kolonialnih vojakov in njihovega belega poveljnika, 27 let starega Bernarda.
Kakor se je kmalu nato ugotovilo, jc fnin-cosko posadko napadel nomadski pastirski rod Ajsamaras. Ti divji dečki popotujejo j>o pustinjah in puščat ali vzhodne Abesinije ter so abesinskemu cesarju — negušu Haile Stlasije le po imenu podložni, pokorni pa nikdar ne. Le po imenu! Morajo mu pač plačevati letni davek, ki se seveda ne plačuje v denarju, ampak v kozah in kamelah. Toda, če hoče abesinski cesar ta davek od njih res dobiti, ni dovolj, da pošlje k njim davčnega eksekutorja, ker ti črni možaki ne poznajo nobenih špasov. Cesar mora poslati nad nje majhno armado, ki Ajsamaroni meni nič — teibi nič pobere dolžne kamele in ovce — ali pa še več. Drugače ni nič z davki.
Ko pa pritisne poletna suša, ki tam vlada od oktobra do februarja, ter jo živali prav tako težko prenašajo kakor ljudje, se Ajsamari presneto malo zmenijo za mednarodne meje. Svoje žejne črede poženo pač tja, kjer je kaj vode, torej k puščavskim studencem. Tako so meseca januarja vdrli v ozemlje rodu Aisov, svojih smrtnih sovražnikov, ter se hoteli polastiti njihovih studencev. Slučajno pa ti Aisi mirno prebivajo že na ozemlju francoske Somalije. Tako so se roparski nomadi spojiadli s francosko
posadko, na katero so nenadno naleteli — in jo ponoči poklali.
Evropec bi med Ajsamari in Aisi ne našel nobene razlike. Oboji imajo svetločrno kožo in evropsko obličje. Ljudje so nenavadno veliki iti koščeni ter so hudo vztrajni. Pni v lahko prehodijo na dam po 80 km. Po glavi so navadno gladko ostriženi. Le tu in tam nosi kdo dolgo glivo, katero pa pobarva j rumeno barvo in jo namaka v apneni vodi, da s tem preganja uši z glave. Niti Ajsamari, niti Dankali, Adoj-kemasi in Isasi, kateri se klatijo v obmejnih krajih francoske in angleške Somalije, niso v sorodu s pravimi Abesinci, kateri so gorjanci. Abesinski gorjanci so semitske krvi ter nekoliko z zamorci pomešani. Premagali so pač tamkajšnje nomadske narode, niso jih pa mogli ukrotiti.
Boji med pastirskimi rodovi so kaj pogostni, posebno ob suši. Decembra I. 1932 so Ajsamari, oboroženi s puškami najstarejših kalibrov, katere so dobili od tihotajicev, napadli taborišča Isasov in so jih poklali.
Drugo leto nato so zopet izbruhnili boji na mejah angleške Somalije ter so trajali več tednov. Vsi ti boji pa nimajo nič opraviti s ho-matijami evropske diplomacije, ampak so le več sto let stara borba za pičle puščavske studence v tem najbolj vročem delu zemlje, kjer imajo poleti 50 stopinj Celzija vročine, pozimi pa še vedno 35 stopinj.
Roman za stare in mlade
Neznanec je obstal pred stanovanjskimi vrati. Dudek se je vzpel pokoncu in izbočil hrbet, kakor da je maček in ne pes. Kocine so se mu naježile.
Neznanec je vtaknil kljub v ključavnico in zavrtel. Potem je vtaknil še varnostni ključ v varnostno ključavnico in zasukal. Potem je vtaknil kljuko v ključavnico. Vrata so se udala. Neznanec je stopil v stanovanjsko vežo, ki je bila le slabo razsvetljena od kuhinjske sve-tiljke.
In tedaj ... Debela Berta je visoko dvignila kij in treščila neznanca jx> glavi.
Mož se je opotekel in se zvrnil na tla kot vreča.
»Ta je že dober,« je Berta zadovoljno poki-mala Dudku in prižgala luč.
Mož, ki je ležal na tleh, je imel na sebi dežni plašč in čepico, potisnjeno globoko na oči. Bil je zaročenec gospodične Blaginje.
Dudek je postal zdaj nenavadno pogumen. Ovohal je vlomilca od vseh strani in ga ugriznil v nogo. Mož je ležal na kokosovi preprogi in se ni ganil.
»Dn bi le že policija kmalu prišla,« je vzdihnila Berta. Sedla je nazaj na sto! in s kijem v roki budno pazila na moža. »Zvezati bi ga morala,« je spet dejala Dudku. »Daj, pri-nesi mi iz kuhinje vrv za perilo.«
Dudek je v odgovor nekaj zakašljal.
I ako sta oba sedela tam in trepetala od bojazni, da bi se mož spet zavedel.
In res! Mož jc odpri oči in se dvignil po-koncu. Njegov pogled sc je |>olagonia jasnil.
»Strašno mi je žal, ampak ne morem drugače,« se je ganjeno opravičila debela Berta. in ga znova udarila s kijem po glavi.
Mož jc tiho zastokal in se zgrudil nazaj.
»L.e kje hodi ta |>reklicana policija?« se je razjezila debeia Berta.
(Dalje prihodnjič.)
Gospodarstvo
Novi banovinski proračun
K predlogu novega banovinskega proračuna piše v svoji zadnji okrožnici Zveza industrijcev v Ljubljani, da se je »vsota doklad znižala od 70 na 55%, torej za 15%. To pa velja samo za področja združenih zdravstvenih občin, dočim se za one kraje ki tvorijo samostojne zdravstvene občine, zniža vsota doklad le od 60 na 56%, tedaj za 5%. Ker jc spričo znatno povišane davčne odmere na pridob nini in družbenem davku računati s tem, da bo znašala celotna davčna osnova znatno več, kot jc bila lani preliminirana, se lahko pričakuje doka) večji donos banovinskih doklad, kakor je določen v predlogu proračuna, tako, da bi bila v tej postavki podana izvestna rezerva.«	.
Nadalje piše Zveza industrijcev v svoji okroz. niči, da bo trošarina na kvas povišana, tako, da bo izenačena z ono v savski banovini, da se tako prepreči tihotapstvo iz ene banovine v drugo. Glede na novo uvedene 50% banovinske dodatne takse k državnim taksam navaja okrožnica, da se nanaša ta doklada na te-le tarifne postavke: 1, 2, 5, 6, 8, 10, 14, 24, 30, 33, 34, 36, 37, 56, 56; 84; 116; 167; 225; 229; 257; 259 a; 262-264; 275-278.
Zveza industrijcev je mnenja, da bo predlagani banovinski proračun poslovanje pridobitnih podjetij obremenil z novimi dajatvami. Najobčutnejc bo industrija prizadeta, ker se poveča obremenitev najvažnejših pogonskih sredstev. Industrijci se proti-viio predlagani še povišani trošarini na elektriko za pogon, taksi na vodne sile ter taksi na stacionar. ne motorje in parne kotle. Banovina naj bi sc tudi odrekla 2% taksi na sečnjo gozdov z ozirom na obupno stanje lesnega gospodarstva.
Taksa na račune
Novi predlog banovinskega proračuna določa 50% banovinske dodatne takse na državne takse iz cele vrste postavk taksne tarife. Banovinski dodatek 50% se nanaša predvsem na te-le taksne postavke: na izdajanje računov, na trgovske dobavne knjižice, reklame, pobotnice, vloge na obla-stva, priloge k tem vlogam, pogodbe, pregled le-
Sneti
karn itd. Med temi taksami bo najbolj splošnega značaja taksa na račune, ki znaša — državna — 0.50, ozir. 1 Din. K tej taksi bo treba dodati z« račune do 20 Din še 0.25 Din, tako da bo znašala skupno 0.75 Din, za račune nad 100 Din pa k dosedanji taksi 1 Din še 0.50 Din, torej (kupno 1.50 Din. Pri večjih računih se ta vsota ne bo poznala dosti, občutna pa bo pri malih zneskih. V trgovina so lake razmere, da je že težko posebno pri nekaterih strokah prevaliti mali znesek takte na kupca. So pa zopet predmeti, pri katerih znaša ves zaslužek trgovstva komaj znesek takse ali pa : še manj. Poleg tega je v poslovnem prometu raču-: nati bolj z okroglimi zneski in imajo ljudje z ma-! limi zneski nepotrebne sitnosti. Že včeraj smo opo-| zorili na izredno mnogo nevšečnosti, ki so zvezane ; s plačevanjem te takse v poslovnem življenju,
V zvezi s tem opozarjamo na zahtevo trgovstva, katero je pred nedavnim izreklo njegovo centralno predstavništvo v Belgradu. Oni zahtevajo ukinitev teh taks, če to ne gre, naj se omeji taksna dolžnost samo na račune čez 100 Din, za manjše račune pa naj se uvede pavšaliranje. To pomenja, da je ta taksa že v sedanji obliki naletela na odpor v trgovskih krogih, ki smatrajo nje izpremem-bo poleg proslulega čl. 7 novele zakona o neposrednih davkih, za najvažnejšo reformo, ki je I nujna.
Toksa za izkoriščanje vodnih sil
Donos te takse je, kot je razvidno iz proračuna, proračunan na poldrug milijon dinarjev. Če se bo storilo potrebno, da ta taksa ne bo previsoka in da ne bo povečala cen električnega toka, bo vendar še treba, da se meja za uvedbo te takse postavi čimbolj visoko. Kajti v Sloveniji imamo o' oli 2000 malih mlinov, ki životarijo, na stotine vodnih žag, ki ravnotako trpe radi krize lesne industrije. ( Zato bi bilo potrebno, da se začne ta taksa po- j birati šele pri gotovi veličini obratov, t. j. n. pr. od 50 konjskih sil dalje. S tem ne bodo preobremenjeni najmanjši obrati.
Denarni zavodi
v Jugoslaviji
V sredo zvečer ie predaval v Klubu trgovskih akademikov g. dr. Vladimir Murko o tej temi pred številnim občinstvom. Predavatelja je predstavil z lepimi besedami predsednik kluba g. Roman Golob.
Iz predavanja posnemamo, da stno v današnji dobi predvsem navezani na kredit, brez katerega st današnjega gospodarskega življenja ni mogoče zamisliti. V posameznih državah je kredit organiziran različno, pri nas pa smo premalo pazili na or. ifanizacijo dolgoročnega kredita in so denarni zavodi računali dajajoč formalno kratkoročne kredite industriji s tem, da bodo imeli stalen dotok vlog. Nesporno bi bilo tudi za nas bolje, če bi dolgoročne potrebe financirali predvsem z dolgoročnimi sredstvi in bi bilo treba lak trg organizirati po vzorcu drugih držav. Največjo korist pa bi imela država m največji dolžnik v državi. — Nato je predavatelj podrobno orisal posamezne tipe naših denarnih zavodov po pokrajinah. O dobri likvidnosti naših denarnih zavodov priča najbolje dejstvo, da so naši denarni zavodi od 1931 pa do danes izplačali nad šest milijard vlog. Končno se je predavatelj pečal s skrivanjem denarja, ki pa je začelo zadnje čase močno ponehavati. Nasprotno se pozna v januarju dotok hranilnih vlog v denarne zavode, za kar je želeti le. da se nadaljuje. Upati je, da nam bo na finančnem polju leto 1935 prineslo preokret na boljše.
Dolgovi naših občin
Po uradni statistiki finančnega ministrstva so konec leta 1933. znašala posojila vaških občin v dravski banovini 87.2 milij. (konec leta 1930. pa 42.9 milij. Din). Nadalje so znašaie 1933 posojila tnesta Ljubljane 153.94 tnilij. (1930 148.2 tnilij.), posojila ostalih treh mest Maribora, Ptuja in Celja pa 83.0 (79.14) milij. Din. Iz tega sledi, da so v razdobju od 1930 do 1933 najbolj narasla posojila podeželskih občin. V največji meri so bila ta posojila najeta za gradnjo raznih poslopij, med katerimi prevladujejo šolska. Po že omenjeni statistiki odpade od 1061 milij. najetih posojil (ta vsota je višja kot stanje ob koncu leta 1933., ker predstavlja nomi. nalni znesek najetih posojil, dočim predstavlja stanje 31. dccembra 1933 vsoto posojil po že deloma izvršenih odplačilih) na kulturnosocialne invesli-cije pri kmečkih občinah 53.1 milij. Din. Po neki drugi statistiki znašajo samo dolgovi naših občin za šolstvo približno 47 milij. Din.
Zato je bila lani uvedena akcija, da bi občine dobile posojila pri Drž. hipotekami banki in Poštni hranilnici. Na ta način bi prišle občine do likvidnih sredstev in bi lahko vrnile del svojih posojil samoupravnim hranilnicam, katerih poslovanje je treba na vsak način oživeti. Statistika za 1933 nam kaže, da so imele podeželske občine od 87.2 milij. dolgov pri regulativnih hranilnicah 81.4 milij., Ljubljana od 153.94 pri regulativnih hranilnicah 113.65 milij. Din, ostala tri mesta pa od 83.0 milij. pri regulativnih hranilnicah 60.06 milij. Din. Skupno so od vseh posojil slovenskih občin v znesku 324.1 milij. Din dale regulativne hranilnice 255.1 milij. Din. Tako lahko rečemo, da so bile skoraj edini izvor komunalnega kredita v naših krajih. Prestanek tega vira je občutno prizadel občine, ker so si morale iskati draga posojila od drugod, pa še ne vedno z uspehom. Poleg tega pa je kreditna kriza spravila v težak položaj regulativne hranilnice in dolžnost onih samouprav, ki garantirajo za njih ob. veznosti, j"e v leni, da preskrbe potrebna sredstva za nadalnje poslovanje. Ta sredstva pa naj jim da Drž. hipotekama banka ali pa Poštna hranilnica. Obe pri-viligirani denarni ustanovi dobivata iz naše pokrajine veliko sredstev, ki ne pritekajo nazaj, da bi plo-donosno bila naložena v našem gospodarstvu. Žalo ie dolžnost teh ustanov, da obnove vsaj komunalni kredit v naših krajih, ko imajo zaradi skrbnega gospodarstva večine naših občin najboljše garancije.
Predlogi industrijcev za pospeševanje industrijske delavnosti. Včeraj se je začela v Belgradu pri Centrali industrijskih korporacij konferenca predstavnikov industrije iz vse države. Iz Ljubljane je na konferenco odpotoval podpredsednik centrale g. dr. Fran \Vitidischer, predsednik Zveze industrijcev g. Anton K rejci ler tajnik zveze g. dr. Adolf Golia. Deputacija industrije iz vse države bo obiskala g. predsednika vlade ter resorne ministre, katerim bo obrazložila zahteve in potrebe industrije.
Refakcije pri izvozu koruze. AA. Za izvoz koruze od vseh postaj, ki se nahajajo na progi in vzhodno od proge Baranjsko, Petrovo selo, Osijek gl. kol., Vinkovci, Županja, Sava do Špilja, državna meja »o dovoljen« vozarlnske postavke tarile za izvoz koruze, pšenice In ječmena itd. od 1. de-
cembra 1933 brez zaračunanja 10% povišanja. Pošiljke je treba izročiti v prevoz z direktnimi tovornimi listi, in sicer se postaje Gornje in Spodnje Avstrije ali za postaje na GradiSčanskem. Ugodnosti se bodo izvajale s povračilom vozarine. Pravico do reklamacije ima pošiljatelj na podlagi du-plikata tovornega lista, ako dokaže, da je med trajanjem te olajšave od 23. januarja do 15. marca t. L prepeljal najmanj 2500 ton koruze. Reklamacije je treba vložiti najkasneje 6 mesecev po poteku veljavnosti te olajšave. Izročajo se kontroli dohodkov generalne direkcije državnih železnic.
Oddaja zgradbe vojaških objektov v škofji Loki se bo vršila potom ofertne licitacije, 14. februarja t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Adaptacija skladišča v vojašnici v Maribora bo oddana na ofertni licitaciji, 28. februarja t. 1. pri inženjerskem o-ddelku' Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.)
Borza
31. januarja.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Cu-riha, Pariza in Prage, dočim so narasli tečaji Amsterdama, Bruslja, Londona, Newyorka in Trsta.
V zasebnem kliringu je ostal avstrijski šiling neizpremenjen ter je notiral na naših borzah 8.10 —8.20. Grški boni v Zagrebu 30.40—31.10, v Belgradu 29.90—30.60. Angleški funt je na zagrebški borzi narastel na 221.95—223.56, na belgrajski pa je popustil na 222.45—224.05. Španska pezeta v Zagrebu 5.45 bi., v Belgradu 5.40—5.50.
Ljubljana. Amsterdam 2971.43—2986.03, Berlin 1758.08—1769.95, Bruselj 1024.56—1029.63, Curih 1421.01—1428.08, London 214.89—216.94, Newyork 4887.47—4423.79, Pariz 289.60—291.03, Trst 374.46 —377.54, Praga 183.42—184.52.
Ziirich. Belgrad 7.02, Pariz 20.38, London 15.16, Nevvvork 311.375, Bruselj 72.075, Milan 26.3775, Madrid 42.225, Amsterdam 209.10, Berlin 124.05, Dunaj 57.55, Stockholm 78.20, Oslo 76.20, Kopenhagen 67.70, Praga 12.915, Varšava 58.35, Atene 2.92, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.05, Hel-singfors 6,70, Buenos-Aires 0.79.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes boljša in so večinoma tečaji narasli, vendar ne v znatni meri. Tudi promet je ponovno oživel in je dosegel lepe številke. Tako je bilo na zagrebški borzi zaključenih 1000 komadov vojne škode, 100.000 v begi. obveznicah, 3000 dol. v 8% Bler. posojilu, 8000 dol. v 7% Bler. pos. in 2000 dol. v 7% pos. DHB.
Ljubljana. 7% inv. pos. 75—77, agrarji 47— 48, vojna škoda 385—388, 6% begi. obv. 66—67, 8% Bler. pos. 76—78, 7% Bler. pos. 66—69, 7% pos, DHB 71-73.
Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 75—76, agrarji 47—49, vojna škoda 388—391 (380, 389),
2.	389—391 (390), 3. 389-391, 4. 389-390 (390), 5. 389—390, 6. 389—391, 6% begi. obv. 66.50— 67 (68), 8% Bler. pos. 75—77 (76), 7% Bler. pos. 67.50—68 (67.50, 68), 7% pos. DHB 72—73 (73). Delnice: Narodna banka 5300 den. Priv. agr. banka 266—273. Guttmann 50 d. Osj. sladk. tov. 140 d. Bečkerek sladk. tov. 400 d. Trboveljska 120-124.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 76—77 (76), agrarji 47.50—48.25, vojna škoda 391—392 (392, 391), 2. 392—393 (392, 3911, 3. 392—393 (392.50, 392), 6% begi. obv. 68-68.25 (68.50, 68).
3.	68—68.25 (68.10), 8% Bler. pos. 75.50—77. 7% Bler. pos. 68.25-68.50 (68.25), 7% pos. DHB 74 do 76 (75). Delnice: Narodna banka 5550 den. (5600). Priv. agr. banka 268.50-270 (268. 267).
Žitni fr?
Novi Sad, 81. jan. Vse neizpr. Tendenca ne-izpr. Promet srednji.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica: marc 16.85-94-84-90, 16.90-91; maj 17.27-21-25. 17.24-25. Rž: marc 13.70— 63-66, 13.66—68. Koruza: maj 11.88-90-83, 11.89-91; julij 12.05—11.
Živina
Ptnjski svinjski sejem. V sredo, 30. jan. je
bil svinjski sejem precej dobro založen. Prignali so 145 svinj in 51 prascev, skupaj 200 ščetinar-jev. Od teh so prodali 38 komadov. Cene za kg žive teže so bile sledeče: pršutarji 4—5 Din, debele svinje 5—6 Din; plemene do 1 leta stare so prodajali od 200—400 Din, prasce, stare 6—12 tednov, pa od 65 do 100 Din komad.
Prvenstvo GZSP v Lescah
Prvenstvo Gorenjske zlmsko-sportne pod-zveze. 2. in 3. t. m- sc bo vršilo letošnje prvenstvo Gor. zi-msko-sportne podzveze v vseh disciplinah belega športa. Prireditev se bo vršila v velikem stilu — prijavljeni so najboljši tekmovalci države. SKukalnica v Leecah je odlično urejena in pričakujemo lepih rezultatov.
GZSP. Za prvenstvo GZSP v Lescah so prijavljeni: Janša. Knap, Jakelj, Kerfitajn, Girundon. Linke za tek; Pribošek Iti Bručan pa i.a tek, skoke in kombinacije. Gorenjski člani naj odpolujojo v soboto ob 9.22 Iz Podkorenu, tekmovalci iz Ljubljane pa ob 7.20 i7, Ljubljano. Tekmovalci, ki so določeni 7.a tek, od. potujejo j z Lesc v sobolo ob 20.24, oMall v nedeljo zvečer. Za prvenstvo LZ8P v smuku in slalomu na Kofcah so določeni- fttoleer. Sorli in Suhie. Navedeni naj bodo v petek »večer na Kofcali.
Avstr. prvak KAC: Ilirija
Nn praznik ob 20 in v nedeljo ob 11.
SK ILIRIJI se je. posrečilo pridobiti za sobotno in nedeljsko gostovanje v Ljubljano znamenito avstrijsko hockeysko moštvo KAC i/. Celovca. To gostovanje je najboljši uvod za bližnji tekmi proti prašiki £»p>arti in francoskemu klubu Chamoni*. klagenfurter AC, ki se je nedavno vrnil z izredno uspele turneje jx> Italiji in Franciji, si je v Ljubljani kot stari naš znanec pridobil odličen sloves. Moštvo KAC je v vseh dosedanjih tekmah v Ljubljani želo obilo priznanja. Lani je moštvo dvakrat gostovalo proti Iliriji. Prvič je doseglo rezultat 14:0, drugič 5:0, kljub temu, da je nastopilo brez dveh najboljših igralcev. Ker bo topot moštvo KAC nastopilo kompletno, bomo imeli na praznik, v nedeljo, priliko, da si ogledamo mednarodno hockcv-tek-mo, ki bo odličen uvod v daljnje prireditve te vrste.
Mdnar. akademske smučarske tekme za prvenstvo Potiske
Po vsakoletnem običaju se bodo dne 1., 2. in 3. februarja 1935 v Babki vršila akademska smučarska tekmovanja za prvenstvo Poljske. Pokroviteljstvo nad temi tekmovanji, ki postajajo vsako leto važnejša, je letos prevzel zunanji minister g. Jos. Beck. Tekmovanje organizira Akademska športna zveza v Krakovu. Akademska smučarska tekmovanja za prvenstvo Poljske imajo večletno tradicijo in so si pridobila v akademskih krogih veliko popularnost. Dokaz temu so lanskoletna tekmovanja prav tako v Babki, katerih se je udeležilo 129 tekmovalcev, predstavnikov šesterih narodnosti: Jugoslovanov, Estoncev, Latvijcev, Nemcev, Norvežanov in Poljakov. Program tekmova nja je po mednarodnem smučarskem pravilniku vseboval vsa tekmovanja za prvenstvo, posamično: tek na 16 km, tek dam na 8 km, slalom, skoki in kombinacije. Zahvaljujoč izvrstni organizaciji prireditve, sijajnim terenskim prilikam in lepemu vremenu za časa tekmovanj so se tekme vršile v duhu splošnega tovarištva in veselja. Prisotnost najboljših inozemskih in poljskih smučarjev akademikov je omogočila konkurenco v velikem stilu in privabila več tisočev športne publike, ki je prispela v Babko s posebnimi vlaki. Bližina Zakopan in najlepših smučarskih terenov, kakor so n. pr. Tatre, omogoča gostom iz inozemstva mnogo lepih izletov. Želimo, da bi tudi letošnja tekmovanja postala poprišče plemenitih naporov in upamo, da bo prihodnje leto prisostvovalo še večje število gledalcev, kakor v prejšnjih letih. Prireditveni odbor tekmovanj prosi vse akademske športne organizacije, da se udeleže teh tekmovanj, in nudi vsaki državi dve brezplačni ugodnosti v mejah Poljske (brezplačni prevoz z železnico od poljske meje do Babke in nazaj, bivanje v prvorazr. penzionatu v Babki od 31. januarja popoldne do 4. februarja predpoldne s 4 jedilnimi obroki dnevno). Ostali tekmovalci in gostje se morejo okoristiti 9 75% popustom na poljskih železnicah. Stroški bivanja v Babki znašajo 4—5 zlot o v dnevno. Oddelek prireditvenega odbora ki rešuie stvari glede udeležitve inozemskih tekmovalcev, se nahaja v Varšavi, ul. Akademska 5.
Agilnost nemških smučarjev
Baron le Fort: Letos ne pričakujemo uspehov.
Monakovo, januarja 1935.
Doslej so bili nemški smučarji podeljeni v razne organizacije, med katerimi je bila odločno najmočnejša nemška smuška zveza. Z reorganizacijo nemškega športa so ustanovili tudi novo centralno smuško organizacijo »Nemški strokovni urad za smučanje«, kateremu pripada smuška zveza, smučarski odseki nemških tumorjev in planincev. Predsednik novega urada je obče ugledni Josef Maier, ki zavzema Isto mesto tudi v nemškem »Skiverbandu«.
Reorganizacija nemškega smuškega športa je v glavnem v tem, da se podredijo vse organizacije, ki goje tudi smučanje, centrali, vodstvo novega urada, kakor tudi srenjski odbori pa so v rokah smuške zveze.
Delo nemških smučarjev je usmerjeno na zimsko olimpijado, ki se bo vršila čez eno lelo. Konec januarja bo v Garmisch-Partenkirchenu tekmovanje za državno prvenstvo, katerega se bodo udeležili tudi najrazličnejši inozemci. To bo generalna vaja za leto 1936 in kot taka najpomembnejša prireditev letošnje sezone.
Snežne prilike so tudi v Nemčiji bile letoR skrajno nepovoljne. 2e 10. decembra bi se moral pričeti tečaj za tekmovalce v amuškem teku, toda snega ni bilo. Suh tečaj, katerega sta vodila direktor Solingen in Erich Marx že septembra, se je moral v začetku decembra ponoviti, zakaj snežne prilike niso dopuščale kaj boljšega.
Kakor še nikoli, so se letos oskrbeli Nemci z najodličnejšimi trenerji. Tekače vodi olimpijski zmagovalec iz Loke Placida Fine« Saarinen, ska-kače Birger Ruud in Einstein Raabe, dame pa Pfeifer in Seelos. V damsketti tečaju je poleg Lautschnerjeve tudi znana filmska igralka Leni Rifenstnhl.
V sezoni I. 1935. Nemci ne pričakujejo — po izjavi smuškega načelnika le Forta — nikakih uspehov, zakaj vse se pripravlja le za o!lmp;jsko leto. Nnjveč nad stavijo v mlade moči: »Vodstvo smuške zveze si je nadelo nalogo, dn strenira leto« mlado moči tako dobro, da ne bo 1. 1936 niti sledu o premoči starejše generacije. Če tudi letos ne bo uspehov, naj bo vsakdo prepričan, da se dela več In boljše kot doslej.« (Raron le Fort.)
Vellkopoteznosl priprav zn olimpijado se ne | kaže le v tem, dn je že znatni del vstopnic raz-, prodan, tudi zaprisega tekmovavcev se je že vrfii-la. Nemška opera v Charlottenbourgu je bila po-
polnoma zasedena. Olimpijsko slavnost so pričeli s 3. dejanjem Siegfrieda, na kar je govoril državni sjiortni Fuhrer Tschammer o nalogah in dolžnostih te kinov avcev. Za tem so Lili olimpijski kandidati zapriseženi. Sluvnosl iz opere so prenašale vse nemške radio postaje, tekmovalci pa so prisegli večinoma v svojih domačih krajih.
Omembe vredna je še letošnja velika propaganda za smučanje. Smuška zveza (DSV). ki šleje preko 70.000 članstva, je priredila v decembru poseben propagandni teden: po vsej državi so so vršile prireditve — predavanja, filmi, cvetlični dnevi itd. zn smuško propagando. Med narod so podelili 50.000 komadov propagandne literature.
Brez dvoma se bo letos število nemških smučarjev znatno pomnožilo. Samo na inonakovski univerzi zaznamujemo tale napredek: lani je po-sečalo akademsko smučarsko gimnastiko 250 slušateljev, letos 400; pri kolegicah se je število dvignilo celo od 100 na 3001	D. W.
SK Ilirija (bazena sekcija). Danes ob 18.30 trening v telovadnici na Grabnu, strogo obvezen za vse
članice.
SK Ilirija (smuskn sekcija). Drevi ob 18.110 t telovadnici na Grabnu gimuusiične vaje za vse članice. Istočasno se vrši diimski članski Mistanok, katerega naj se udeležijo naslednje članico: 1'nnikvar I in II Gajšek. Pirš, Junežič, M i rtič Sodnik, Lotnur, Novak Marija Iu Selma. Kršinar, Jeglič, Erjavce. Loitgeb, Cerne, Steyer 2 goii, Zigec, Delakorda. Vabijo pa se tudi vse ostale dame, ki so poscčjilc naše giiun. vaje.
• Smučarski klub Dovje-Mojstrana« javlja: Končno smo vendar dobili težko pričakovani Bneg v taki irniit-žini, da s 111 o lahko zadovoljni 111 ponosni. Mraz ga je presuill in napravil smuko prav idealno. Možne so večje in manjše ture brez vsake nevarnosti pred plazovi, tako n. pr. v Krmo. v Kot, v Vrala mimo zamrznjenega Pcričnika, na Možaki Jo, na Itožeo, Babo itd., — v triglavsko pogorje pa le z vodnikom. — I>o 5-dnevnem bivanju v Mojstrani se s kupljenim vo-znim listkom, s katerim si se pripeljal in ga na postaji pri izhodu nisi oddal, zastonj vmeS domov.
Akademski športni klub razpisuje smučarske tekme zn prvenstvo kluba v dnevih .1.. 4. in 5. febr. t. t. na Črnem vrhu nad Jesenicami. Tekme so bodo izvedle v tekn na 18 km, smuku In slalomu, ter teku zn začetnike. Pravico nastopa Imajo člani ASK Iu izven konkurence vsi ostali akademiki. Program tekmovanja! nedelja. 3. februarja: prosto za trening, ob 2"» žrebanje za tek; ponedeljek, 4, feb.: ob 9 tek na 18 km, ob 14 tek za začetnike, ob 20 žrebanje zn smuk in slalom; torek, 5. febr.: ob 9 smuk. ob II! slalom. — Prvoplasi-rani v vsaki panogi dobi naslov klubskega prvaka tiste panoge; nagrade pa prejmejo v vsaki panogi prvi štirje. Tekmuje se po tekmovalnih pravilnikih JZSZ. Razglostev rezultatov in razdelitev nagrad jo ob V41S v domu ASK Gorenjca na Ornem vrhn nad Jesonlcami. Prijave Je poslati na naslov: Akademski športni klub, univerza, Ljubljana. — ASK.
Akademski športni klub priredi ob priliki in v zvezi s klubskimi tekmami na Ornem vrhu nad Jesenicami tridnevno smučarsko ekskurzijo nn Jesenice in Črni vrh. Vožnja bo četrtinska • in znaša v obe smeri lfi Din, prenočišče na skupnem ležišču za člane 4 IHn. za nečlane 5 Ilin dnevno. Kor bodo pri odrejanju prenočišč imeli prednost tekmovalci, naj se prijavijo najpozneje do sobote, 2. febr. opoldne tiri odbornikih ali pa pismeno pri vratarju univerze. Odhod v nedeljo, febr. z vlakom ob 7.20 zjutraj 7. glavnega kolodvora. Smu arski tečaj. SPD Celje priredi dne 2. in S. februarja brezplačne smuške tečaje za šolsko mladino In druge Interesente v I.nčnh. Solčavi in Gorrijemgradu.
Lahkoatletska sekcija. Drevi oh 3>.30 v Evropi, redna seja seko. načelstva. K seji se ponovno poziva v svrho zaslišanja Glavnik Marjan.
VREMENSKO POROČILO JZSZ
Tclefonlčnn danes: Kranjska gora: temp. — 9 C, pooblačilo se je, mirno barometer stoji mirno, 70 cm pršiča. — vMtfi in Krnica 1S0 cm suega — novega pršiča, smuka prav dobra.
Ratei c-Planlra: temp. —S C, pooblačilo se Je, mirno, barometer stoji mirno, 70 cm pršiča. Tamar 150 cm pršiča. Smuka prav dobra. Bistrica—Boh. Jezero: temp. — 9 C. pooblačilo »c Jc,
mirno, 50 cm pršiča. Smuka dohrn. Bled—jezero: temp. — 9 C, pooblačilo se je, mirno,
snega 41 em, osrniea. Kočevje: tem —8 C, pooblačilo se je, mirno, »nega
2 cm smuka neugodna. Rakitna: temp. — C C, 30 cm suhega snega brez podlage, vreme jasno. Smuka ugodna.
Pohorje: Mariborska koča: temp. — 9 C, pooblačilo »e je, veter sever, na stari podlagi 25 cm prSiča, smuka dobra.
Klopni vrh: temp. — 7 C, pooblačilo se je, sever, na
stari podlagi fiO cm pršiča. Smuka prav dobra. Senjorjev dom: temp. — 10 C, oblači se, sever, na M
cm stan podlagi 50 em pršiča. Smuka idealna. Rimski vrelec: temp. — 12C, jasno, mirno, 28 cm pršiča na 50 cm podlagi. Smuka idealna.
200.000 dolarjev bo stala ameriška olimpijska delegacija. Ameriški olimpijski komite je sklepal
o številu atletov, ki jih bode poslal na prihodnjo olimpijado v Berlin. S> lenil je, da pošlje čim številnejšo delegacijo, da si bo mogel obdržati svoje vodilno mesto tudi 1. 1936. Preračunali so stroJke in dognali za nas fantastično številko 200.000 dolarjev (6,8CO.OCO dinarjev). Denar bodo zbrali na športni loteriji, ki jo bodo v ta namen priredili
Radio
Programi Radio LfubVanat
Petek, 1. februarja: 11.00 Šolska nra: 2lvljenje ne
poslušnega šolarja Toneta Skoka (Vojko Jagodic). 12.00 instrumentalni solistični koncert (plašče). 12.50 Poročila. 13.00 Cas. Oporni venčkt na ploščah. 18.00 Drž. obliko, socialni red In kultura Mehike (Fr. Terseglnv). 18.20 Radijski orkester. 18.40 Literarna ura: Židovsko nacionalno gledališče (Ferdo Delak). 19.00 Radijski orkester. 19,20 Cas. jedilni list, progrnm zn sobolo. 19.30 Nacionalna ura. 20.00 Wagnerjev večer. Stje.pnn Marčen poje s sproinljevan jeni Radio-orkest ra \Vag11er-jeve kompozicije, vmes Radio-orkester. 21.30 Cas, po ročila. 21.50 Slovenske narodne s harmoniko pojeta gg. Janko in Bnnovee — harmoniko igra Stanko, — vmes narodne v orkestralni glasb) na ploščah.
Drugi programi i
Petek, 1. februarja. Belgrad. 20.00 Zagreb. Za-greli: 2(1.00 Klav. gl. 20.30 Peljo. 21.00 Igra. 21.30 Petje. 22.15 Mauilollnski kvartet. — Dnnaj: 17.10 Kom. gl 19.30 Ork. kone. 21.15 Rout književnikov. 23.05 Itad. ork. 21.li0 Avstrijska plesna gl. — Budimpešta: 19.3(1 Petje. 17.11» Lahka gl. 21.00 Ork. in klav. kone. Rlin-Barl. 17.10 Lahka gl. 21.00 Ork. ii klav. kone — Rlin-ltarl: 17.10 Lahka gl. 20 45 Ork., cellstični in vok. kone. 21.15 Zab. gl. - Praga: 19.30 Jcnufa, op,111, J,-maček. Brno: 19 30 Rudarska godba. 2n.40 Ork. kune. Bratislava. 19.30 grame). 20.05 Ruski zbori. — Varšava. 20.15 Svečan kone. na čast predsed. repulil. 23.05 Plesna gl.
—	Berlin: 19.00 Vesel kabaret. 20.10 Koračnice Iu valčki. 21.00 Igra o Bacilu. - Konigsberg: 20.10 Od Struussa do Kiinnekejn. — Hamburg: 1H.00 Koračnico. 20.10 Or gelska gl. 20.30 Slike iz hnnzCRtske dobe. 21.30 Igra \ dialektu. — Vratlslava: '20.10 Popotnik, knntala. Itn chal, na Haupl mannove besede. - Lipsko: 18.30 Ope retnn gl 20.10 Berlin. 21.00 Drama o Stnutlh in \Seirth.
—	Ktlln: 19.00 11nI. gl. 21.00 Slavni operni -/.bori. -Frnnkfut: ts.50 Zab. gl. 21.15 KHnigsberg. Stuttgart. 19 00 K din. 20.15 Simf. kone. — Monakovo: 19 011 Godba na pihala. 20.10 1 lesni večer. — Zlirlc-h: 19.:',0 Mozartove in HehuberUn-e klnv. skladbe. 204» Kralj Tomaž. Mo-znrt. 21.45 Narodno pe-nnl raznih narodov. — S rnss. hurg: 19.30 Rnd. ork. 21 .»I Koncort dol Hous-ul«.
Pridobivajte novih
fiarA^nilrnu I
»M*	■ - -— " • •
24HAR0DH0 .! 0
^.GLEDALIŠČE
^	V L J U B U A MI •
DRAMA — Začetek ob 20
Petek, 1. februarja: POSTRZEK, Bed C. Sobota, 2. februarja ob 15: SNEGULCICA. Izven. Globoko znižane cone od 20 Din navzdol. Ob 20: MATIČEK SE 2EN1. Izven. Znižane ceno od 21 Din navzdol. Nedelja. 3. februarja ob 15: VIHAR V KOZARCU. Izven. Znižane cone od 24 Din navzdol. Ob 20: POSTRZEK. Izven Ponodeijek, 4. februarja; ZAPRTO.
OPERA — Začetek ob 20
Petek. 1. februarja: ZAPRTO.	_
Sobota, 2. februarja ob 15: RIGOLETTO. Izven. — Znižano ceno od 30 Din navzdol. Ob 20- NETOPIR. Promljera. Izven. Nedelja, 3. februarja ob 15: PLES V SAVOJU. Izven. Znižano cene od 36 Din n .vzdoi. Ob 20: NETOPIR. Izven. Ponedeljek, 4. fubrunrja: ZAPRTO.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Petek. 1. fehrnarja: Zaprto.
Sobota. 2. februarja ob 15: STAMBULSKA ROZA. Po-siednjič. Globoko znižano cene. Ob 20: ZDRAVNIK NA RAZPOTJU. Premiora.
Hassnaikila
Liubliana
1 Slavni Robert Scliumann je napisal leta 1842 tri godalno kvartete, ki so popolnoma svojevrstni v tej literaturi. Posebno v ritmičnem pogledu zahtevajo izredno mnogo od izvajalcev, predvsem od vioiista in čelista. Ta dva pa »ta v Praškom kvartetu, ki ga bo izvajil v ponedeljek, dno 4. febr. tudi v resnici izvrstno zastopana. Izmed treh kvartetov pod op. 41 jo tretji najpomembnejši in tudi najlepši. Poln jo prelepih pravih Sehnbertovih melodij in cu stavek jo lepSi od drugega. V Ljubljani žo dolgo vrsto let nismo slišali tega kvarteta. Zato bo ponedeljekov nastop Praškega kvarteta tem zanimivejši. Obisk najtoplejo priporočamo, sedeži v Matični knjigarni.
1 Trnovski oder že danes opozarja cenj. občinstvo, da se zadnjikrat v letošnji sezoni uprizori prvovrstna komedija »Ugrabljene Sabinke« v nedoljo, dne 3. febr. ob 3 popoldne.
1 Kino Kodeljevo. Drevi ob 8 dva sporeda. Avija-tlSki velik film »Diridžibl« in »Zvezda Valencijc«.
1 Nočno službo Imajo lekarne: dr. Piecoli, Tvrševa eesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste.
CeVe
o Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek, 4. februarja ob 20 bo predaval znani fotoamater-umetnik g. Cvetko Svigelj iz Ljubljane, ob predavanju mnogih skioptiC-nih slik o »Naših Alpah poleti in pozimi« ter pokazal amnški amaterski film »Na snežnih planotah pod Bogatinom«. Vabimo vso občinstvo, ki ima razumevanje za krasote naših planin in za zimski šport, da se udeleži predavanja v čimvečjem Številu.
c Podporno društvo za revne otroke občina Celjc-okolica v Gabcrju bo imelo Hvoj redni občni zbor v nodcljo. dne 10. feb. t. 1. ob 2 popoldne v posebni sobi gostilno Permozer, h kateremu so prijatelji društva vljudno vabljeni.
Cerkveni vestnih
Krlžanska moška In mladenlška Marijina družba
!ma jutri, na sveCnico cerkveno opravilo zjutraj in zvečer ob navadni uri. Zjutraj med 6. Bvcto mašo skupno sv. obhajilo, zvečer po litanijah pa blagoslov sv. Blaža.
V kapelici Salez. mladinskega doma na Kodelje-
Tcm bo drevi ob 8 pridiga za žoue in dekleta.
Naše dijašivo
Kongregacija akademklnj bo imola danes zvečer ob Vil sestanek v škofijskem dvoren.
BELI TEDEN
Vam omogota cenen nakup. Dokler xaloga traja, prodajamo
D. srajca iz sifona s čipko D. srajca z ažuro in čipko Dam. srajca batist s čipko Damska spalna srajca, sifon Dam. spalna srajca, flanel Damska halja, flanel Ia . . D. bluza, športna, flanel . . Dam. predpasnik, kuhinjski Dam. predpasnik s čipko . Damske kuhinjske rute Damska py|ama, flanela . Damski svileni šali, črtani . Damski svileni šali, pikčasti Svilene rute, pikčaste . . .
Din 46"—	Rute cržpe de chine . . . Din
„	19—	Perilne borte m......
„	27 —	Čipke m.........
„	28'—	Sifon.....meter od Din
„	54"—	Sifon za rjuhe.......
„	79'—	Brisače m . .......
„	33'—	Brisače frotir Ia......
„	12'—	Robci s čipko kos . . . . „
„	25*—	Flanela m ........
„	6'—	Cunje za prah.......
„	67.—	Moške srajce cefir . ... „
„	9-50	Moški klobuki.......
„	15 —	Puloverji..........
.	11*—	Ovratniki......od Din
15 — 0 25 050 650 19— 10 — 950 225 8 — 275 48 — 39 — 29 — 2 —
Trikotaža in pletenine po znižanih cenah
A. Šinkovec nasl. K. SOSS Ljubljana
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din l*—jieni-tovanjski ogiasi Din 2'—. Najmanjši znesek za tnali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pn naročilu — Pri oglasih reklamnega tnataja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana, Krekov trg 10
Stanovanja
ODDAJO: Štirisobno stanovanje
komfortno, v centru, oddam stalni, boljši stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 853.	(č)
[II«
nit]
Ženini, črne suknje
in obleke res poceni kupite pri PRESKERJU -Sv. Petra c 14.	(1)
V globoki žalosti naznanjamo, da je umrla naša dobra žena, mati, teta, svakinja, gospa
Marija Jerma roK Lap
soproga posestnika in železničarja
danes, dne 31. januarja ob 10 dopoldne v splošni bolnišnici.
Pogreb se bo vršil v soboto ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Medvode, Beograd, dne 31. januarja 1935.
Anton, soprog; Marica, Tonček, Milena, otroci; in ostalo sorodstvo.
Neveste gospodinje - obrtniki
ne zamudite ugodne prilike. Zaradi izpraznitve zaloge odprodajam iz skladišča razno kuhinjsko posodo, orodje itd. po znatno znižanih cenah Stanko Florjančič, želez-nina, Reslieva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu) Vhod skozi dvorišče. V račun vzamem tudi hranilne knjižice Kmetske in Ljudske posojilnice ljubljanske.	(1)
Ugodna prilika za nakup damskih zimskih plaščev
Radi konca sezlje razprodajamo damske, dekliške n otroške plašče
20-407.......
Na zalogi prav lepa lzbera, primerna tudi za pomladansko zgodnjo sezono.
F. in I. Goričar, Ljubljana sv. Petra29
Sklicujte se na ta inserat.
Zelo ugoden nakup hotela
Proda se iz proste roke enonadstropen hotel »Vila Lucija« v Aleksandrovem na otoku Krku, ležeč ob morju, in obstoječ iz 24 popolnoma opremljenih sob ter z restavracijskim paviljonom.
Hotel je povsem na novo preurejen in opremljen z vsem inventarjem in priborom, tako da kupec lahko lakoj prične z obratovanjem Eventuelno se hotel da tudi v najem. Pojasnila pri Hranilnici kmečkih občin v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, poštni predal 297.
Ia zimska jabolka
mošanegar, bobovec, bru-ner itd vedno v zalogi po konkurenčnih cenah. Pri večjem odjemu znaten popust. — Oglejte si sadno razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani, Novi trg 3.	(1)
Zakaj?
dobe inserenti pri .SLOVENCU" izredno veliko ponudb?
Zakaj?
so osi inserenti zelo zadovoljni z uspehom oglaševanja v SLOVENCU?
Zakaj?
se trgovci in obrtniki ob vsaki priliki tako radi poslužujejo Slovenca za svojo reklamo?
Zato
ker je dnevnik „SLOVENEC" razširjen po vsei Sloveniji;
Zato
ker ga redno in z velikim zanimanjem čita meščan in deželan;
Zalo
ker se vsled tega oglaševanje v Slovenca bogato izplača vsakemu inserentu.
Otvoritveno naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da
o I vorim dne 2. februarja 1935 znano gostilno
„ROrOV2"
na Rotovškem trgu — v lastni hiši in v novo preurejenih lokalih. —- Nudil bom garantirano pristna dalmatinska (ne sladkana) in štajerska vina, topla in mrzla jedila ter poleg tega večkrat na teden morske ribe, čevabčiče, ražnjiče in bržolice na rešetki, vse po zmernih cenah. — Za obilen obisk se priporoča ter beleži z velespoštovanjem
Albert Vicel
trgovec in gostilničar t Maribora.
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Stročji fižol
sveže vložen je zdrav, tečen, poceni in za zimski čas posebnost. Samo en poskus zadostuje in ne boste ga mogli pogrešati v Vaši kuhinji. Kg 3 Din. Sever & Komp. Liubliana.	(1)
Preša
za seno naprodaj. Tovo-rijo se lahko zaprti vagoni 12.000 kg. — Jožef Goreč, Ponikva.	(1)
Umrli so nam naša predobra mama
. MARIJA DE BELJAK
ROJ. HAFNER
trgovčeva soproga
»Pridite otroci, poslušajte me: Gospod jemlje k sebi dušo služabnikov svojih in nihče ne bo pogubljen, ki zaupa v Njega.« (Ps. 33, 12, 23.)
Pogreb naše pokojne mame bo na praznik Marijin — svečnico ob štirih popoldne na škofjeloško pokopališče.
Škoija Loka, dne 31. januarja 1935.
Valentin Debeljak, soprog. Minka Ziherl, Viktor, Iva Železnik, Francelj, Tine, Slavka, Anica Sicherl, Poldka, Jožica, sinovi in hčere. Polde Hafner, brat. Matevž Ziherl, Mici roj. Mrak, Simon Železnik, Jožica roj. Trček, Vera roj. Remec, Janko Sicherl, zetje in snahe. Stanko, Mimica, Viko, Zoran, Janček, Francek, Marjanček, Janko, vnuki in vnukinje.
Bjornstjerne Bjornson:
s Prisoi
>Ali naj se igrava « Zlato kraljičino na polju» — hočeš?«
Ona je bila takoj zadovoljna, in on je zapel, medtem ko so se mu tresle nožice:
Prelepa rožica,
najlepši cvet poljfl,
slušaj me lep6:
če hočeš mi najljubša biti,
moraš haljico drago nositi —
vso žametno,
in zlato vso,
z biseri potreseno...
diteli... duteli... da ...
solnce žge z neba ...
Tn ona je odgovorila:
Zlata kraljičina, v bisernem blesku vsa, slušaj me lepo: nočem najdražja tvoja biti, nočem haljico drago nositi, žametno in zlato vso, z biseri potreseno — diteli... duteli... da ... solnce žge z neba ...
Ko pa Je bila igra najlepša, je kakor za nalašC stopil v hišo oče in Thorbjornu sršeče pogledal v oči. Thorbjorn je Ingrido krčevito stisnil k sebi in zato se od strahu res ni zvrnil s slola. Oče se je obrnil, ne da bi bil zinil besedico. Minilo je pol ure in oče še
vedno ni rekel ne bev ne mev. Thorbjornu je že skoro odleglo, pa vendar se mu še ni zdelo docela varno. Ni vedel, kaj naj si misli, ko mu je oče sam pomagal slačiti se; zopet je pričel rahlo drgetati. Tedaj pa ga je oče nežno potapljal po glavi in pobožal po obrazu. Kaj takega oče še ni storil, odkar je deček pomnil. In tako mehko in toplo mu je postalo pri srcu ter po vsem telesu, da se je njegov strah stalil kakor led na solncu. Sani ni vedel, kako je prišel v posteljo. Ker pa svojega veselja ni mogel na glas razglasiti s prepevanjem in vriskanjem, je roki tiho sklenil na prsih ter je čisto tiho zmolil šest očenašev od začetka do konca in šest od konca nazaj do začetka. Ko je že dremal, je še občutil, da na vsem zelenem božjem svetu nima nikogar rajši ko svojega očeta.
Drugo jutro se je zbudil ves prestrašen, ker ni mogel zakričati; sedaj bo pa tepen. Ko pa je odprl oči, mu je kar odleglo, ker je videl, da se mu je tako le sanjalo. Pač pa je kmalu opazil, da bo najbrže tepen nekdo drugi, in to je bil Aslak. Samund se je sprehajal po hiši, in ta korak je Thorbjorn preveč dobro poznal. Nekoliko majhni, a žilavi mož je izpod svojih košatih obrvi tako pogledoval Aslaka, da ta ni prav nič mogel dvomiti, kaj se zbira nad njim. Aslak je sedel na velikem sodu in noge so mu bingljale po zraku. Včasih pa je skrčil nogi, ju prekrižal in na njih sedel. Roki je tiščal, kakor vedno, v hlačnih žepih, čepico pa je potisnil globoko na oči, da so le gosti in črni kodri njegovih las kukali izpod čepice. Nekoliko kriva usla so bila še bolj skrivljena, glavo je držal nekoliko po strani. Izpod polpriprtih trepalnic je škilil v Siimunda.
»Seveda, tvoj fant je prismuknjen,« je dejal; »se huje pa je, da je tvoj konj uročen.«
Samund je obstal.
»Ti si nesramno teslo!« je rekel, da je kar zabobnelo po hiši in je Aslak še bolj povesil trepalnice. Samund se je vnovič začel sprehajati in Aslak je nekaj časa molče sedčl.
»Res, konj je uročen!« In poškilil je za gospodarjem, da bi videl, kako so ga te besede prijele.
»Uročen od lesa, to je tisto,« je dejal Samund, hodeč sem ter tja. »V gozdu si podrl drevo nad živaljo, ti bedasti nepridiprav, zato se sedaj žival plaši.«
Aslak je nekaj časa poslušal.
»Ojej, le verjemi, kar pripoveduješ! Vera človeku ni v sramoto. Dvomim pa, da bi ta vera mogla tvojega konja zopet ozdraviti,« je rekel, se obenem pomaknil bolj na sredo soda ter si z roko zakril obraz.
Samund je res stopil naravnost predenj in tiho, a grozeče siknil:
»Ti si malopriden--«
»Samund!« se je proseče oglasilo izza ognjišča — bila je Ingeborga, njegova žena, ki je mirila moža, pa je obenem morala miriti svojega dojenčka, ki se je bal in hotel kričati... Otrok se je umiril in tudi Sfimund je molčal. Pa vendar je svojo pest, ki je bila za krepkega moža zelo majhna, pomolil Aslaku kar pod nos, jo tam nekaj časa držal, se sklonil nadenj in ga z bliskajočimi se očmi srepo meril. Nato je zopet stopil po hiši, zdaj pa zdaj naglo pogledovaje Aslaka. Ta je bil hudo bled, vendar pa se je z eno polovico obraza režal ThorbjOrnu, z drugo pa, ki je bila obrnjena k Samundu, se je držal resno.
»Ljubi Bog nam daj potrpljenje!« je spregovoril čez čas, a je v istem hipu že dvignil komolec, kakor da bi ž njim hotel prestreči udarec.
Zunaj lije dež, kakor bi ga iz škafa zlival. Be-sednikovi sede pri obedu in srebajo juho Gospod Besednik pogleda skozi okno in vzdihne: »Moj Bog, kje neki se vzame toliko vode? To ie di že od sile vode!« — Ogorčena plane od mize gospa Besednica: »Prvega v mesecu mi več prinesi domov, pa boš imel v juhi manj vode.«
»Zakaj se pa Sako de-reš, dečko?«
»Oh. kai ne bi? Zob me tako boli, pa jutri sploh ne bo šole.«
Skopi Škot je potožil, da vso noč ni zatisnii očesa.
»Zakaj pa ne?«
»Hotelir mi je zagotovil, da mi ne bo treba plačati prenočišča, če bom v postelji našel le eno stenico. Zato sem vso noč iskal stenico.«
Praktični dečko. Mati: »Miš je padla v mleko, si jo vzel ven?« — j Jurče: »Ne! Noter sem I vrgel mačko, da jo uja-1 me.«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Kare! Ce4.
liuajaieij: Ivan Rakovea
Uredniki Viktor CenčiC.
w