129. številka. LJfeMj&«m, četrtek 10. junija. 1875. SLOVEN khaja vsak dan, Izvzemši ponedeljke in dneve po pravnikih, ter velja po pošti prejeman, za avitro-ogerske deželo za celo leto 16 gold za pol leta 8 *ol/.» Antrf ln t a Q lt\A _ T« „ - .... _ i _ i.. ■ . j i _.. 0 slovanskej trgovini na jugu. v. t'embolj je kako ljudstvo zaostalo, temveč sile in značajnosti in marljivega dela je treba, da se povzdigne in z druzimi narodi v eno kolo stopi. Povzdigniti se moramo k neutrudljivemii delu in ker se smemo le sami na-se zanašati naj vsak po svojej moći nekaj stori in žrtvuje, da vendar enkrat začnemo zamujeno delo. Razširiti nam je svoj materijalni in duševni delokrog in ker ne najdemo večjega in bolj hvaležnega polja za delovanje, nego je kupčija, tedaj je naša sveta dolžnost, da se te prav resno udeležimo. Da se naš obzor o trgovini razširi in da o našej trgovini ložje sodimo, priložim tu neke statistične date leta 1872, o našej tržaškej uvoznej in izvoznej trgovini, zadevajoče poglavitno blago: Uvozili smo z Angleškega: Železni ne; t. j. surovo in delano železo, šine, pleh, kuper, cink, itd. colcent. 1,291.483 Strojev za .... gold. 1,228.615 Premoga (kamn. oglja) colcent. 1,G80.377 Kave (vkup z Indije An- gležke)......„ 51.44G Rajža......„ 98.556 Masti in špeha ... „ 82.329 C u k r a, p o p r a in druzega prekomorskega in špecerijskega blaga za gl. 15.527, in n 14,065 Špirita, ruma in žganja . „ 5.008 Natrona, soda-vode in še druge solne kisline . . „ 70.399 Bombažnega in lanenega olja.......colcent. 92.30«; Slanih rib (sardine) . . „ 5.114 Indika, svinčene bolobe in firnaza (vkup z Indije angležke).....„ 16.570 Galuna, pegla in kadila . „ 6.154 Bombaža (vkup iz Indije * angležke)....., 249.667 Izdelkov iz bombaža in volno (vkup z Irskega) . . „ 73.140 Kož in usnjine .... „ 16.873 Cementa......„ 19.684 Posode porcelanaste, loncev in steklenic .' . . „ 7.950 Barvnega lesa (vkup iz Amerike angležke) . . „ 36.419 Opek.......kosov 404.800 Uvozili smo iz Belgije: Železnine, t. j. šine, pleh, cveke itd......colcent. 26.700 Steklenine .....„ 14.4 IG Uvozili smo iz Francoskega: (srednjega morja Marzilje.) Železnine sploh .... colcent. 20.787 Svinca.......„ 11.958 Cementa.......„ 156.202 Cukra.......„ 21.6 IG Olja, več sort .... „ 11.220 Barvnega lesa .... „ 4.038 Izdelkov in volne surove „ 2.168 Kož in usnjine .... „ 1.403 Posode porcelanaste in steklenine ......„ 1.131 Solne kisline in kolofonija „ 3.2G6 Špirita in žganja 11.183 \ 40 973 (iz atlantskega morja 29.790 / " kosov starjev colcent. Uvozili smo iz Italije: Pomaranč in limon . . colcent. Rožičev, datelj, fig, man- delj itd......., Olja iz oljk in še drugega Rajža....... Žvepla....... Opek .... .' .' . Metelj in meteljčic . . Storj (Matten) .... žita Papirja ...... Roja (Sumach .... Bombaža, volne in prediva Izdelkov iz bombaža, volne in prediva . . . . . Steklenine sploh . \ \ Rib sploh . . . . . . Kož in usnjine . . . Konoplja . . . . . . „ J Vina in kisa .... „1 Školjk (Museheln) ... „ Esencij prijetno dišečih . „ Sira . . . . . '. . „ Lesa in drva . . . . K. č. Železnine, oglja, krede, ve-štanja, (Weinstein) oska, in še drugega blaga . colcent. Kave ....... „ J »0.471 187.206 131.114 94.469 132.80G 10,454.712 378.437 94.939 G 7.005 19.G88 G.421 12.832 23.918 17.129 21.292 26.820 25.086 12.905 18.268 1.170 5.396 24.500 83.826 3.290 Izvozili smo na Angleško: D6g hrastovih .... kosov. 3,798.520 Dug bukovih .... „ 173.300 Moke...... . colcent. 315.479 Žita .......storjev. 220.517 Fižola ...... „ 10.183 Opaše, cvib in suhega sadja colcent. 29.014 Roja.......„ 15.975 Pogled v prošlost Jugoslavjanov. I krov moj;i kipit, i serco burno roetsja. A. S. Homjakdv. (Konec.) I naši predniki so znali svojo britko osodo. Oni so čutili kruti jarem, kateri jib je tako silno gnetil. Pod težkim bremenom, katero Ne jim je zavalilo na rame, okrvavljene od smrtonosnega orožja, plakali so milo, a plakali ne k svojej gospodi, jerbo oni so znali, da jih je obsodila v vedno robstvo, a plakali k samemu sebi, plakali k svojim potomcem, da bi se ti ohrabrili i povzdignili v dušnej borbi proti svojim tlačunom s tako silo, s tako odvažnostjo, s kakoršno so se vzdignili sami v krvavi boj proti brezštevilnim Četam, katere so jim hotele vzeti edinstveno dobro, materinska tla. Ta plač zlil se je v srbske narodne pesni, katere nam tako Sutko mil u jej o globoke rane, vsekane junaškemu srcu, istemu srcu, iz katerega so se one same rodile. Ta plač bije iz jasnega grla Dabrovniških slavcev-pevcev. Ta plač pretaka se v slovenski pevski žili: „Ilirija! vstan'l" A val ne poleže, i pevec uzdrženo nadaljuje : „ Vstaja, — izdihal" — I da bi bila veliČestno-tragična slika dovršena, on pribavlja: „Pogleda okrog — Razločit' ne moro Skor' svojih otroki" Ah naša jugoslovanska zgodovina nij pisana navadnimi črkami, v njej ne naštevajo se čini za čini, v katerih bi Človek mogel videti pravilen razvoj naroda,- naša zgodovina je pisana v celih podobah, bi rekel, v skrivnostnih hijeroglifib, katere je na-črtal veliki umetnik, kateremu pravimo čas. Slike so nametane na platno, v silnem dvi- žen j i nametane, tam v jarkem svetu predstavljajo slavna dela hrabrega naroda, tam zatusklo pokazivaje miroljubna pečanja trn-doljnbivtga naroda, tam za vsem otemnevši; vidno je le črno platno, slikarju je od brit-kega gorja vse otrpnelo, in tako se mu je ne hote najbolj udalo, predočiti potomstvu kak mogoče živo, koliko nesrečo, revščino in stisko je trpel narod, ki je zaslužil milejšo osodo. No črni oblaki se trgajo, kaže se smehljajoče nebo nad zemljo, o katerej bi tudi veljale besede Puškina: „Kto videl kraj, gde roskošju prirodi Oživleni dubravi i luga, Gdč veselo sinejut, bleščat vodi, Koskosnijo laskaja borega." Srbski sokol se dviga, Beligrad bije nov boj za živo in mrtvo, srbski narod vrši slavni čin, on otrese jarem svojega krutega vraga. Srbske zmage krik probudi i trojedino kraljevino. Njeni sinovi zbirajo se okolo do- Brinja, lavorja in bobkev colcent. 1.338 Konopnine in prediva . „ 11.982 Papirja ...... „ 9.188 Volne....... „ 14.909 Jezic.......„ 9.C10 Gume....... „ 6.812 Steklenine..... „ 8.608 Izdelkov (v Indijo Angleško) „ 3.859 Jekla in črnega pleha . „ 4.843 Živega srebra .... „ 1.275 Otfa z oljk..... „ 1.000 Kož in usnjine .... „ 3.494 Cunj ....... „ 1.708 Duhana ......„ 858 Izvozili smo v Belgijo: Roja .......colcent. 253 Izvozili smo na Francosko: Dog bukovih.....kosov. 101.970 Dog hrastovih (srednje morje) „ 2G,000.240 „ „ (Atlantsko morje) „ 14,272.804 Drugega lesa..... „ 18.274 .....k. C. 4.180 Žita.......starjev. 36.549 Fržola ....... „ 7.02 G Jekla........colcent. 2.838 Izvozili smo v Italijo: Železnine......colcent. 24.798 Špirita, žganja in vina . „ 25.115 Oglja . . "..... „ 122.518 Kave in cukra .... „ 44.247 Bombaža...... „ 73.118 Izdelkov iz bombaža . . „ 8.514 Žita .......starjev 175.335 Suhega sadja .... colcent. 35.110 Volne....... „ 10.120 Kož in usnjine .... „ 12.231 Cunj....... „ 4.782 Jezic....... „ 44.7G2 Steklenine ..... „ 20.178 Rajža, moke, otrob, špeha in masti, sode in špecerijskega blaga .... „ 59.958 Majhenih kišt za pomaranče in limone.....kosov 121.895 Dolg bukovih .... „ 221.1G5 Lesa „morali, ponti, ta- role" itd......„ 2,209.870 Lesa „bordonali" in še drugega . . . . . . k. č. 65.967 (Dalje prih.) masnega ognišča, kak zbira se po silni nevihti razpršena Sreda okolo svojega sta-nišča. Gotovijo se k velikemu poklicu, go-tovijo se k „otačbinskomu radu.u I Slovenija ? Uboga mi dežela! Stoletja so pretekla, da o tebi nij bilo ni duha, ni sluha. Tvoji sinovi so tako pošteni, delo ljabiv narodič, prelivali kri za domovino, vili lavorike na učenih katedrah; samo žalko — ne tebi, ne sebi, a drugim v slavo : tvojim neprijateljem. A tudi tebi se Be bliža Čas olebčenja. „Gani se," glasi se kategorični vsklik vsacemu. „Da bi nebesa milost nam skazale!" kliče umoliteljno iz svoje daše tvoj dolgo tak prezirani, a zdaj tak zavidani prvenec. Čute svojih bratov prihodnoBtno-značenije on ponosno poje v svet: „Največ svota otrokom sliši Slavo!" Da! ta tvoj ljubljenec nesel je tvojo slavo od juga na sever, od zapada na iztok — ti prestala si biti domovina „ Vsemu svotu nepoznana, Od nikogar spoStovana." F. M. Š. Germanizacija na vsak način. Iz Ljutomera 6. junija. [Izv. dop.] Uže večkrat sem čut, da na5 okraj zavoljo odličnega narodnega značaja jako preseda raznim višjim vladnim in nemškutarskim možem. Ljutomer je bil torej trn v peti uže marsikomu, ki mu nij mar za Slovenstvo in Slo-vanstvo. Vendar smo še do sedaj mislili, da bode vlada slovenski narodnosti na Štajerskem še nekoliko pravična ali da si vsaj ne bode prevelikih krivic nasproti Slovencem upala. Toda varali smo se v tej svoji nadi uže večkrat, in te dni zopet. Kakor znano imamo pri nas, kakor v uzbujenem, čisto slovenskem okraji, narodni okrajni zastop, narodni okrajni šolski svet, in narodna krajna šolska svetovalstva. Te korporacije zahtevajo odločno, da tukajšnje šole so samo izobraževalnice, a ne ponemčeval-nice. To so izrekli, skoro bi rekel, stokrat uže, ker so jih vlada in nemškutarji gotovo tudi stokrat nagovarjali, da bi se vedno več in več nemščine učilo. — A kljubu tej odločni izjavi, od katere naši možje nikoli odstopili ne bodo, nadleguje se nas neprenehoma. — Te dni je došlo namreč naročilo od deželnega šolskega sveta, nuj se nemščina na ljutomerskej šoli bolj goji. — To pomanjkljivost je baje deželni nadzornik, bivši meseca marca v Ljutomeru, na tukaj-šnjej šoli opazil, da si ravuo se sam v svojej navzočnosti o tem nij pritoževal. — Deželni šolski svet namreč piše, da naj se v 4 razreda tukajšnje šole nemški učni jezik rabi pri nemščini, geografiji, računstva in telovadbi. Druge pomanjkljivosti torej nadzornik nij našel in za boljši uspeh pri drugih predmetih mu'torej*nij mar; edina njegova skrb je torej skrb za nemščino. Samo nemščina se torej ne sme zanemarjati samo ta naj se skrbno goji. O ti „premi-lovana nemščina", o ti „ljubček srca" naših nadzornikov in glavarjev. Samo „nemške" gladke besede naj Bloveuski otrok v šoli rabi, samo tega nerazumljivega jezika naj se otrok poslužuje, kadar se uči mi sliti kadar se uči poznavati široki svet, kadar se razveselil je pri telovadbi pod milim nebom. — Pa ne bo šlo. Dokler našnarod živi,in dokler se proti ujema sila ne rabi, gotovo se ne bode pustil ponemčiti. Za to zastonj pričakujete, da bo naš okrajni in krajni šolski svet vponemčevanje naših šol privolil. — Deželni šolski svet je t adi nam pisal, da bode na to delal, da se s privoljenjem deželnega zbora v Ljutomera ustanovi meščanska šola z nemškim učnim jezikom. Res potrebni smo razširjene ljudske šole potrebni smo tndi meščanske šole. To potrebo spoznavamo sami, in delamo tudi potrebne korake za zidanje novega šolskega poslopja, Toda mi potrebujemo in hočemo imeti slovenske šole, a ne nemških. Slovenske Šole, Šole z maternim učnim jezikom izobražujejo narod in pospešujejo omiko in blagostanje ljudstva. Nemške šole na slovenskoj zemlji so pa samo ponemčevalnice, so zavodi, v katerih se mladina otuji svojej materi, Bvojema narodu, v katerih se uči spoštovati tuj jezik in tuje šege a zaničevati dom, domači jezik in domoviuo. Za take ponemčevalnice pa mi denarja trosili ne bomo, za take nemške šole ne bomo žrtvovali s svojimi žnlji težko pridobljenega denarja. — Zastonj je torej priporočevanje nemške meščanske šole, take mi ne sprejmemo v svoje zidov je. Še nekaj naj poročam, kar dokaznje jasno, da vlada noče poslušati želj slovenskih šolskih svetovalcev, in da jej nij mar za blagostanje slovenskih ljudskih šol. Na ljutomerskej šoli je manjkalo 8 mesecev učitelja. Mnogokateri razpisi po raznih časnikih, ki so morebiti 50 gl. stali, bili so brez vspeha. Sedem mesecev bil je prvi razred brez pravega učitelja. — Nazadnje se vendar eden edini in sicer kranjski učitelj oglasi, kije imel vse sposobnosti. Krajni in okrajni šolski svet ga z veseljem sprejmeta. Pričakovalo so je torej tudi od deželnega šolskega sveta, da ga bode gotovo potrdil, ker zna v kakovšnfj zadregi smo. Toda tega nij storil, nij ga potrdil, pa tudi uzroka temu nij povedal. — Nek nem-škr.tar se je izjavil, „da zavoljo tega ta učitelj nij potrjen, ker je Kranjec. Kranjski učitelji so pa ultra-slovenski in teh se boji deželni šolski svet". Jako verjetno je, da je to istinito. Vsaj bi sicer deželni šolski svet uže svoje razloge povedal. — To je torej prvi sad, da je dež. šolski svet in deželni odbor okrajnim šolskim svetem pravico imenovanja učiteljev odvzel. Vs led teg a bo de torejdeželni šolski svet na odlična mesta samo nem-škutarje postavljal, narodnjake pa preziral. O ljuba pravica, kje si? Politični razgled. Motrsnje dežele. V Izubijani 9. junija. V notranje j in vnanjej politiki se sedaj praznuje, torej bode poletenske dneve teško v tem predalu zanimivih reči poročati. Mfrvatshi „Primorac" v nvodnem članku potrjuje, da je dr. Makanec misel hrvatskega naroda izgovoril, ko je s svojima interpelacijama hrvatskoj vladi očital, da je hrvatska vlada preveč popustljiva nasproti Magjarom in ne varuje dovolj svojih pravic. „Primorac" pravi moj drugim: „Težko kao olovo (svinec) bile su rieči Makančeva govora, težak ukupni jim smisao. Pa ipak. Vlada može na svoju obrana navesti fraza, koliko te god volja, ali nemože fakta, koji su toliki razlozi za dra. Makanca. Makanec je dalje rekao, da nismo ovo tri godine a ničem napredovali, van upravo nazadovali u ustavnoj sviesti. Današnja je apatija samo posljedak onih sanguiničnih, ali nemogučih nada, koje je narod uzgojio n doba opozicije, nada, koje su podgrievale njegov patriotizam. Narod je poput svojih zastupnika jur (uže) kod revizije naredbe bio duhom klonuo, i da bi ga isto bilo moglo iz te apatije probuditi, moglo je to ono ma ludu š je, ona slaboća vlade, koja se je tečajem zadnje godine u njoj kano njezina prava narav pojavila." Na Stovnškrm so okrajne sodnije v slovaških krajih sprejemale dosedaj od Slovakov pritožbe in druge spise tudi v slo-vaščini. A sedaj se branijo takovih sprejemati, ter zahtevajo magjarske. „NaVod. No-viny" neprenehoma pozivljejo Slovake, naj se vsi udele/i'1 prihodnjih volitev, ter se postavijo v vrsto opozicije proti sedanjej vladi. „Nehajmo uže enkrat javkati, kot babe, pravijo „Narod. Nov.," — „ln bodimo ne-prestrašeni možje pri bodočnej volitvi." (Dalje v prilogi.) Priloga „Slo VmtenJ© držav««. Iltts! tt vlada se pogaja z bivšim nadškofom varšavskim Felinskim, ki je 13 let uže zaprt v Pernati, uaj se odreče naslova kot varšavski nadškof. Ako to učini, potem bode na leto dobival popolno letno plačo do svoje smrti, in lebko zapusti Rusko, kadar hoče. V i*nristu delajo ultramoutani za slav-nost položenja zakladuega kamena k hramu „Sv. Brca" na Montmartru velikanske priprave. Skoro vsi francoski škofje se udeleže te slavnosti, ter bodo zastopane vse fare po deputacijah. Francoski ultramontanci bodo porabili to priliko, da zopet enkrat svetu demonstrirajo z maso, koliko jo je za njimi. iPuši iiftflojt popotuje sedaj po krajih, ki so v njegovej oblasti, ter se pripravlja baje na važno delovanje. Nedavno so bili Karlisti trikrat tepeni, toda vse nič ne pomaga, kajti inozemski ultramontauci uže skrbe, ka jim ne zmanjka morilnega orožja in da krvava vojska mej brati ne neha. Celo kneginja Windisehgraetzova je baje nedavno poslala don Karlosu 300.000 gold. iz Piska na Češkem, to je delavnost avvtrijske „pravne" aristokracije? V najnovejše) dobi so Karlisti zopet prejeli, baje iz Francije 4 topove, 2000 pušk, isto toliko sabelj in 40.000 patron. To je dovolj za unesrečenje nekoliko tisoč udov in sirot v nesrcčnej deželi ? Na M*o#n«nj*k€>in so prejeli vsi duhovni, škofije knesdneške, kateri so bili odpuščeni i/, zapora, od okrožnih sodnij povelje, naj plačajo stroške za zapor, ki iznašajo na den U grošov. Dopisi. Iz 94<>nn'si«l<> 5. junija, flzv. dop.) Postava za preuaredbo bire v denar leži v deželnem odbora kranjskem v posvet. Naj mi bode dovoljeno o tej stvari tu ziniti besedo samo v ta namen, da previdnejši in v tej stvari bolji skušeni morebiti tudi svoje mnenje izjavijo po „Slov. Narodu". Siromak prodal je svoj pridelek naj cenejše, ker ne more ugodnega časa čakati pa tudi večji del ugoduega semnja doteči. Uprav nasprotno je to pri bogatinu. Ogromna veČina našega ljudstva jo pa ravno siromaška* — V spremenji bire v denar bi bila naj brže srednja cena merodajna. Iz tega sledi, da je potem večina Ijustva, in le ubozega ljudstva na slabšem. Poglejmo na drugej strani biravca. Ta se zdaj preostanka črez svojo domačo potrebo more nad srednjo ceno iznebiti in tako svoje stroške pokriti, potem pa morebiti ne bode vselej po naj nižji ceni kupoval. — Kadar v kakem kraji nij dahovna, se vendar le mnogokrat zgodi in se bode tudi kakor vse kaže, zmirom pogosteje dogajalo, ta je gotovo le to pravično, da dotična občina ne plačuje za duhovna, ki ga nikjer nij. — Sem ter tja je pa inarsikater usmiljen biravec osvedujoč fio prevelike reve tudi odpustil biro, tom s živim vzgledom navdušil premožnejši toliko, da samemu nij Šlo na škodo, a siroti bilo muogostuo pomagano. — V čem pa v takih in enakih okoliščinah nedostojnost obstoji ne moremo nikakor razumeti. Ali je morebiti sramota na tak način z ljudstvom občevati? Saj to vendar nij nikakovo^beračenje", ampak vsak izpoluuje svojo dolžnost na najlažji način. (V tem se pač ne strinjamo z gosp. dopisn. Ur.) Pravi se, ta šega je ostanek iz prvega časa kristijaustva, toroj starodavna, a ne moderna. Res je, vesvoljno občevanje bilo bi brez denarja v. Naroda" k št 129., IO. jako težavno. Tu pa občuje sosed s sosedom, ali pa brat z bratom. Ali je pa morebiti denar, ker modem, zato tudi bolj čest-Ijiv nego blago? Gotovo je, da jih je precejšnja peščica, ki za jako čisljajo — ali jaz vprašam, s katerim sredstvom so se gro zovitejši zmešnjave, sleparije etc. godile, nego uprav z denarjem? Mi držimo take ugovore za predsodek izvirajoč iz napačnega to je nemoralnega občutstva. Kar se tiče ukvarjanja s pijanci, vsacega naravnost zagotovimo, da bode ob priliki bire jaka, jako redka kacega na spregled dobil, ker pred duhovni je še velik „strah"; ako b» se pa le kateri naletel, se pa nikakor nij treba ukvarjati, ker toliko iu takih sredstev zoper ta pogrešek nejma nobena druga gosposka Mende se ne motim, ako trdim, da se je stavitelj te osnove v ožjem vzvišenem krogu valjda prav dobro informiral, da je pa okolo žepa, kateremu gre prva briga, prav malo potipal. Jaz pa pristavim še prislovico: Kristus je bil svojim učencem vsem v izgled, zdaj pa učeuci svojih starejih ne morejo v vsem posnemati. — Oil Sii\ m jo G. jan. [Izv. dop. j 8. t. m. jc imelo „Savinsko učiteljsko dru štvo" svoj redni shod v Št. Petru pri Savinji. — Navzočuih je bilo 11. učiteljev. — Predsednik g. Škoilek pozdravlja došle gospode kolege in ko prebere perovodja g. A. Leban sejni zapisnik zadnje seje preide na dnevni red. — 1. „Zgodovina v narodnej šoli" predava g. Škoflek. 2. „Rotanika v narodnej šoli" govori gospod Cizelj. — 3. „Rerilo v narodnej šoli" pretresuje gospod A. Leban ter pravi, da sedajna berila nijso primerna narodnej šoli. Ker dosedajna berila nikakor nijso primerna za vse narodne šole na Slovenskem{ naj bi se delalo na to, da do-bemo berilo vsem slovenskim šolam ustrezajoče. — Pri sestavi berila, naj bi se posebno oziralo na realije, kajti slovenski učitelj je v pravem pomenu besede mučenik, ko mora novim učnim načrtom zadostovati z podukom v realijab na podlagi — „dveh suhih beril". — 4. Gospod Meglic govori o „Ekonomiji" oziraje se na kmetijstvo. Posebno je povdarjal kako se dajo slabi pašniki zboljšati in to z drenažo itd. — Končno razni nasveti. — G. Leban misli, da bi meseca julija v gornji savinski dolini zborovali. Sprejeto. — Odločilo se je dne 7. julija v Nazaretu pri g. Turnušku pri Mozirji zborovati. G. Škoilek pravi, da bi bilo dobro, da bi tudi naše društvo napravilo prošnjo do vlade, da bi ona ne odvzela pravice imenovanja učiteljev c. k. okraj. šols. svetom. Ito je bilo sprejeto. J/ ko(;ev!>ik(!{ru okrilju, G. junija, [izv. dop.] Zadnji dopis iz Črnomlja, kateri omenja hvalevredno početje tamošnjih g. učiteljev, da so pričeli ljudstvo učiti potrebne nauke ob nedeljah in praznieih, me je napotil, da tudi iz uašega okraja kaj enakega sporočim. Mislim, da, če hvalevredna dejanja posameznih učiteljev očitno razglašujemo, ne žalimo gospodov, ki so želeli, le na tihem delati za blagost naroda, ker gotovo se potem še drugi vzdramijo, da jih posnemajo. Tudi v kočevskem okraji mi je znan učitelj, kateri uže od pol pretečene zime podučujo odrastene ljudi, moške in ženske, o novej meterskej meri in posebno v krae- j unija 1875. tijstvn. Kraj, ki ima tako marljivega učitelja, je Nemška loka. Več kmetov, ki so poslušalci mičnih predavanj g. L. A., mi je povedovalo, koliko koristnega so nže slišali, posebno v Živinoreji. Nekdo mi je rekel, ko bi bili imeli mi kedaj nže tako šolo, nam bi copernice ne bile po hlevih kvare delale. Ljudstvo tu namreč še mnogo na copernice veruje; to bedarijo pa gosp. L. A. kmetom s svojimi nauki marljivo iz glave izbija, ter jim kaže uzroke naravne, ki so krivi bili nesreč pri živini in na polji. Neki mazač se je jezil nad učitelja, češ, da mu bode ves kruh „požrl," ker mu podučeni kmet več verovati neče, ko kačji strup »zagovarja" in z raznim križanjem živino zdravi. To so gotovo dobra znamenja, da se kmeta tudi nauki, ki jih sliši, pri jemljejo. Opomniti moram, da g. L. A. gotovo nij bilo lahko, kmetov spraviti v šolo, ker Kočevar je bolj vnet za „hondel," ko za kmetijstvo; ali z vednim prigovarjanjem posameznih, spravil je sprvega malo peščico poslušalcev skupaj, ki pa je zdaj uže obilo narasla in se še vedno množi. Pa ne le v šoli uči imenovani učitelj, tudi zunaj šole rad razjasnuje ljudem to in ono. Tu je bilo pri njegovem dohodu pred 2 leti čebelarstvo na najnižji stopinji. Čebelarji so imeli večjidel le izdobljene panje, in o natnri čebele nij imel nihče pojma. Zdaj pa si od kraja napravljajo nove panje, s premekljivimi satniki, in število panjev se je jako pomnožilo. Za ta napredek se imajo kočevarji le g. A. zahvaliti; kar tudi vsi pripoznajo. Šola je to spomlad dobila po njegovem trudu in s pomočjo slavne c. kr. kmetijske družbe lepo drevesnico, katera bode na čast in korist celi občini. Toliko se mi je zdelo potrebno poročati, da svet vidi, da imamo tudi pri nas marljive učitelje, katerim je vsestransko izobraženje naroda pri srci. Iz Trwtu G. jun. [Izv. dop.J V tr-žaškej okolici bi se dalo dosta na bolje obrniti, ako bi ljudstvo bolj izobraženo bilo. A žali bog, kar smo nže večkrat na tem mestu naglašali, slabo je, ker nij šol primernih za povzdigo ljudstva v okolici. A kakor se zdaj čuje je namestništvo nže mestnemu magistratu predložilo načrt o izvršbi narodnih šol v okolici, kar terja ravno zdaj tudi politično društvo „Edinost". Zraven šol pa je potreba, da se materijalno stanje povzdigne, da se osnujejo kaka druga društva, na pr. podporna društva. Okoličani pod Krasom so v tem na boljšem, ker imajo po vaseh, če uže ne druzega, vsaj podporno društvo za — umrle pokopavati, a na zgornjem Krasu, ki pa imajo večji vasi in obšimeji občine, niti enega tacega društva nij. — Tako društvo se je ustanovilo v malej vasi Greto rojanske fare 27. p. m. z imenom „Mirodvor". To društvo bode tudi toliko v narodnem obziru koristilo, da bo imelo priliko večkrat zborovati in se vsaj malo v narodnem jeziku tudi izobraziti, ker vsaka javnost ima izobraževalno moč. Do sedaj je tu le vrli narodnjak g. J. Ger-ianc kaj delal. — Zdaj ko se je to društvo ustanovilo, nameravajo tudi na Opčini tako društvo ustanoviti. V našem meHtnem zboru se je pri zad-nej seji zopet videla Čudna osvitljava laškega psevdo-liberalizma. Znani laški kričač Iler-met, kateri se za merodajnika smatra, in celo laško stranko na cvirnatej niti drži, je govoril za povikšanje plače vodja plina, ako-ravno nema prav za prav nobene posebnosti v opravila, a plačo 4000 gold., mej katerimi je tudi denar slovenske okolice. Letos se je predrznil municipij um prositi za povikšanje plače, in res obveljal je predlog, akoravno z malo večino, in to le za to, ker je Ilermct dobro svoje možičke cnkal. Kaj tacega se le v Trsta more prigoditi, v drugem kraji ne, da bi se namreč 5000 gold. proč vrglo. Draga reč v Trstu pa je splošno to, da se mnogo govori o ljudski kuhinji, katera je hipoma falirala. Bolj premožni ljudje so vložili v dar 5000 gold., da se ustanovi en tak zavod, da bi ubogi delavec cenejše o polu dne in zvečer lahko jedel. Res je bila hvale vredna taka knhinja in ljudje, posebno bolj nepremožni delavci, so obilno zahajali tja. A vodstvo je bilo jako slabo in pri občnem zboru se je pokazala sleparija, kajti bili so listi iz glavne knjige iztrgani. — Kakor se čuje, odpovedal se bode, ako se uže nij, Ilermet poslanstvu, ter položil svoj mandat. Čas bi uže bil, da bi se mož na svoj venec blamaž vsedel ter odpočil. Ko je on prejšna leta pod Moringom širokoustno grmel proti Slovencem, se je namentaiku Nemcu Moringa jako priknpil, kajti llcrniet ko Moring imela sta dve srci in en udarce, namreč zatiranje Slovencev. Domače stvari. — („Slovenski Narod") je bil včeraj zaplenjen ali konfisciran zarad uvodnega članka, ki govori o nnezaupnici," ki so jo slovenskim poslancem votirali v skupščini, katera si nadevi je ime : „kranjska trgovinska zbornica." — (Hrvati v Bled.) Hrvatski „Ob-zor" prijavlja, da bode hrvatski „Sokol" naredil izlet v Bled (katerega se udeleži, kakor se nam zopet iz Zagreba piše, tudi hrvatsko pevsko društvo „Kolo" in Siscško pevsko društvo „Danica") in pristavlja potem misel, ki je v našem listu uže izrečena bila: „Takovimi sastanci najprije će se pospješiti duševno jedinst vo braće Hrvata i Slovenaca, s toga se od srca radujemo ovakovu češćemu zamjenitomu sastanku naših i slovenskih družtava sad u Hrvatskoj sad a Sloveniji." — (Notarski shod v Ljubljani.) Kranjski notarji so imeli te dni svoj zbor. Izvolili so enoglasno dr. Jarneja Zupaaca, notarja v Ljubljani za predsednika. Ob enem so sklenili povabiti vse notarje na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem na notarski shod, ki bode 28. t. m. v Ljubljani. — (Društvo veteranov.) Pravila društva vojaških doslužencev ali veteranov v Ljubljani je deželna vlada potrdila in se društvo kmalu kouštituira. — (Pisarna za naznanila ali anonse.) Te dni je odprl g. Ljudevit Va-lenta svojo pisarno za naznanila in prodajo časnikov v hiši št. 144 pred Št. Jakobnkim mostom. V tej pisarni bo lehko vsakdo stanovanje, slažbo, prodajo kake stvari itd. oglasil, in posebno gospodinjam bode ustreženo s tem, da lehko iz oglašenih poslov po volji izbero pripravne osobe za službo, kar je bilo do zdaj prepuščeno v kuhinskej nemščini zvanim „cupringercem", katere so visoke tarife imele in še nijso zadostovale ter- jatvam občinstva. Želeti je, da bi dobil g. Valenta dovolj posla, ter da se posreči d o-mačemu podvzetuiku vzdržati v našem me stu tako pisarno, ki posreduje omenjene stvari. Tarife so tako nizke, da se v tem oziru ne more cenejše zahtevati, priporočamo tedaj prav živo to podvzetje tembolj, ker vemo, da je gosp. podvzetnik, kot izobražen Ljubljančan znan v mestu, posebno v narodnih krogih in da ima tudi dovolj lokalne vednosti, kar je neobhodno potrebno za tako poslovanje. — (Nesreča.) Lašk zidar je v sredo do polu dne padel v Blatuej vasi v Ljubljani z odra, in je bil na smrt pobit prinesen v tukajšno bolnico. — (Mestno policijo) opozorujemo na jako Čudno zabavo, katero vganjajo dečki št. peterskega predmestja. Mečejo namreč črez Ljubljanico kamenje in pobijajo okna, tako n. pr. v Kri/.mano vej in Žitnik ovej hiši, pa spravljajo Življenje stanovalcev v nevarnost. Mislimo, da bi bila vendar dolžnost policije, en malo paziti na varnost življenja in imenje davkoplačevalcev. — (Nova telegrafična postaja) se je odprla 7. t. in. v Dnino na Goriškem. — (Volitve učiteljskih zastopnikov) v okrajne šolske svete se bodo po slovenskem Stajerji v kratkem vršile. Tako n. pr. so učitelji ormužkega okraja uže 3. t. m. imeli konferenco, pri kateri je tudi ta volitev na dnevnem redu bila. Kakor smo uže v eni številki t. 1. obširnejše v tej zadevi govorili, tako si še enkrat dovoljujemo, enako drugim listom, gospode učitelje opo-zorovati, da dobro pomislijo, komu hočejo važno zaupanje in Čast skazati. V tej stvari piše „P. Z." v 14. štev. dober sestavek, v katerem omenja dobrih lastnostij učiteljskih zastopnikov. Može s takimi lastnostmi naj bi tudi učitelji po slovenskem Stajerji volili, pri tem pa tudi na to gledali, da se ne volijo učitelji, ki nijso prijatelji dobrih slovenskih šol, ki marveč le nemščino v šoli pospešujejo in zagovarjajo, a za drugo jim nij mar. Kratko rečeno : Neniškutarskih učiteljev ne voliti! — piše „Siov. Učitelj." — (Iz Švice) se nam javlja žalostua novica o nesreči, ki je prehitela 81, p. m. našega rojaka Pavel Galija. Bivši inženir je dovršil svoje študije na gradskoj tehnici z veličini trudom. Nastopil je ravno svojo novo službo pri st. Gotthardskej progi, a užo prvi dan se reveža pripeti velika nezgoda, koja je takoj v kratkem času prouzročila smrt. Pri nekem težavnem delu na golem pečevji zdrsne v prepad, ter si razbije glavo. Kajni je bil koroški Slovenec, eden izmej majheneja štavila tamošnjih pravih narodnjakov; bil jo člau društva Blovanskih tehnikov „Veudija" v Gradcu — ostane nam vedno napozabljiv. Lahka njemu zemljica! — (Iz Podnarta) se nam piše: Brezsrčni konjač, kateri v resnici zasluži biti konjač, je Haring na Lipnici pri lt idovljioi. Včeraj (6*. junija) so na pašniku drugi konji odbili kobili posestnika Brkovca iz Dobrega polja zadnjo nogo tako, da je kost iz kože molela. To kobilo je Haring skoraj uro hoda daleč memo nas po cesti gnal in ubogo ži-vinče tako trpinčil, konjač se nij brigal za to, ker je bilo ljudstvo nanj nejevoljno. — Ali ne zasluži tak Človek, ostro in izgledno kaznovan biti? * — (iz Solkana) se nam piše: Soboto po pola dne 5. t. m. je utonil v Soči desetletni dečko. Bila sta s starim očetom sama doma, fant se ukrade skrivaj iz hiše in gre k Soči, kder se je v čolnu za par novcev prepeljati dal na ono stran z izgovorom, da gre tičja gojezda iskat. Ker ga nij bilo dolgo domov, gredo ga domači iskat, mi« sleč"', da je Šel črešnje brat in morda z debla padel ; a našli so na bregu obleko, po katerej je bilo takoj spoznano, da je, kopajo se, v Soči utonil. — Te dni je pa v sosednem Sent Mauru nek posestnik iz črešnje padel in takoj mrtev obležal; enak slučaj, kakor sem zvedel, se je pripetil tudi v Podgori, tedaj v enem tednu tri nesreče. — (Volkovi), kateri — kakor se nam iz Logatca piše — uže več časa v tukajšnji gozd zahajajo, so pred dvema dnevoma eno telico popolnem raztrgali, ter dve drugi govedi močno ranili. Kmet, kateri je pred brez skrbi živino na dobrej paši puščal in mu nij bilo mar, jo po več dnij videti, moral jo je zdaj zavoljo tega predrz-nenca v hlev spraviti, da se nesreči odtegne. — (Sova.) Piše se nam izpod Črnega vrha: Restavrater in ekonom J. J. pride 15. pr. m. ves prestrašen v pivnico k svojim vsakdanjim gostom z besedami: „Ta grdoba se mora na vsak način proč spraviti. Marušo je pred tremi tedni požrla, sedaj hoče pa nemara meno." Na sočutljivo vprašanje, kaj ga je tako vjezilo, pove jim, da je hlapec dobil na hlevu sovino gnejzdo in da se boji on, restavrater, da nebi ga sova „spela". Nekateri ga pogovarjajo, češ, da sova z ljudmi nema ničesa opraviti, celo, da mu še koristi mnogo, ker gonobi miši in drugo po-nočno sodrgo. Naš modrijan pa jim na četrt ure dolge razprave odgovori kratko in jedrnato: „Bolje je, da mi silijo miši v hišo kot da bi katerega mojih zavoljo nje nesli v jamo." Se vć, da se peščica sovinih zagovarjal cev nij mogla toliki sofistiki nasproti vzdržati. „Pomanjkanje omike" naglašaje, se razidejo. Pameten ekonom pa dobi kmaln lovca-skazo, ki mu obljubi izpolniti vroče želje. Bodi si, da je res le restavratčrja hotel prej ko mogoče oprostiti strahu, kateri je bil užo na pol na unem svetu, ali pa se je tudi samega poprijela na skrivnem misel, da bi ne bilo varno obiskovati dalje hotel, črez katerega bi ptica mrtvaška kraljevala, odloči drugo jutro za junaški čin. Ko so se drogo jutro prvi solnčni žarki vprli v „Zidano skalo" ostreli res valečo sovo. Ko sta z hlapcem v restavratčrjevo naj večje veselje pomečkala slepa mladiča, se napoti junaški strelec z pojemajočo sovo domov. I?o*luiio. Prebivalci starega trga, brega, krakovskega in trnovskega predmestja se pritožujejo, da morajo komisijonarje, po dreščeke in fijakarje daleč na frančiškanski most ali pa na glavni trg klicat hoditi. Občna želja teh prebivalcev je, da bi na št. Jakobskem trgu vsaj dva komisijonarja in dva (ijakarja svojo postajo imela, kjer bi se jim gotovo dovolj zaslužka naklonilo. Prebivalec starega trga. Dno 20. p, pride nek tukajšnji trgovec v stacuno trgovca g. J. O. ROgorja na »podujih Poljanah in ga prosi, da bi pri »klepanji neke pogodbu posredoval, oziroma to pogodbo s tretjo osobo sklenil. Gospod Roger jo bil pripravljen k temu, pogodba ae Hklenc in ko itotični trgovec vpraša, koliko zahteva g. Roger za svoj trud, kateri je bil pa sila kratek in majhen, ker g. Roger nij imel skoro nič opraviti pri vsem tem, mu odgovori, da ne zahteva več, ko 10 gld., aH brž potem, ko se je prav kratek čas premišljeval, odgovori, da bi 20 gld. no bilo preveč, ker je pogodba za onega trgovca tako ugodno sklcnena. Na to reče oni trgovec, da je pripravljen plačati tudi 20 gld. G. Roger odgovarja, da se mu ravno ne mudi za-nje, da jih tudi nij treba plačati v gotovini, marveč, da bo užo enkrat morda v 2 ali 3 ineseeih, poslal svojo ženo k njemu, katerej naj potem da. kaj druzega na pr. „Spehka" itd., pa le toliko, da bo vse skup k večjemu ali pičlo 20 jrid. vredno. Sploh pa da ga bode čakal za onih 20 gld. vsaj tri mesece ce no dalja. Naj mn le podpiše neko „menjičico" za ta znesek. Nič slabega misleč odide trgovec, kateremu se je pač zdelo, da se je g. Roger prav po oderuški Segi dal plačati za svoj trud. Kako so pa čudi omenjeni trgovec ko dobi 81« pr. m. od g. J. C. Rttgerja pismo, v katerem mu naznanja ta (Roger), da ima 20. istega mes. podpisano „a vi8ta"-menjico plačati v treh dneh, sieer ga bode tožil in rubil. Ker sta pa imenovani trgovec in žena njegova mislila, da sta podpisala le menjico za 3 meseco, ne pa menjice „a vista", katero moči Se celo poznala nijsta, marveč nicnjico po g. Kttgerju izpolncno, ne da bi jo bila poprej brala, marveč sta se na poštenost g. R fige rja zanesla, — se jima to g. Rilgcrjevo ravnanje najmanj dostojno, skoro goljufiji se bližajočo zdi; na vsak način pa jo vredno, da se poda svetu v razsodbo, vzlasti, ker jo g. Roger v nekem listu, Se nij dolgo tega, po najetem človeku skušal se oprati pred občinstvom, češ, da nij oderuh in z dolžniki svojimi prav milostljivo ravna. Naj tedaj po vsem tem svet razsodi, ali je komu svetovati, da bi so a tem gospodom v denarne kupčije spustil. Tako ravna „poštenjak" J. C, Roger, trgovec na spodnjih Poljanah. Da je vse to resnica, ae da po prisegi in pričah dokazati. Nekdo, katerega je bil g. Kiigor (200) že tudi vjol. POftlHIlO. Podpisani je nže 3. t. m. predstojništvu Marijino bratovščino to lo pismo izročil. Slavna direkcija! Jaz som si v svesti, da sem ves čas, kar sem im"l čast biti predstojnik društvu, kakor sem najboljšo znal in vestno zmirom lo za dobro in razcvet društva z vsemi svojimi močmi delal. Tem bo'j globoko in močno so me morali zaboleti in razžalit i napadi, katore so nekateri udje zoper mene kot predsednika v dveh zadnjih občnih zborih naredili prav brez uzrokov in brez opravičenja. Mojo življenje v času mojega dolzega bivanja v Ljubljani jo vsem vidno in odprto, — jaz bi si znal stanje Čestitoga meščana, čegar imena so doso-daj nihče nij dotaknil pridobiti s samo trudapolno delavno pridnostjo, torej me nij volja, da bi si dal avojo imo izpodkopavati in škodovati v društu, za katero som tako pridno in nesebično delal. Dovoljujem si toroj slavnoj direkciji s tem naznaniti, da mesto društvenega predstojuika s tom po'ožim. Slavna direkcija naj to mojo izjavo izvoli s tem na znanje vzeti, da je društvena kasa v mojem stanovanji pripravljena za izročitev. V Ljubljani, 3. junija 1875. (201) tmttipvv .trhtsvhin. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere in Barry 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, daljo prsno, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glavo, Šumenje v ušesih, slabosti in blevanjo pri nosečih, otoznost, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in prehlajenje 'x posebno ae priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, edravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Ure, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz ii 80.000 spričcvalov. Spričevalo zdravilnega svčtnika Dr. Wn rte rja, Bonn, 10. jul. 1852 Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, itd. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obiatih (n mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. W ur zor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. Winchester, Angleško, 3. decembra 1842, Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, Solne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gled6 vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnepa svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledč Revalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. An ge 1 s t ei n, tajni sanit svetovalec Spričevalo št. 76.921. Obergimporn, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki jo užo bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vašo Revalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. LTčinki Revalesciere du Barry so izvrstni. F e r d. C1 a u s b e r g o r, c. kr. okr. zdravnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi proffesor medicino na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pišo v „B e r 1 i n e r Klinische WochenschrlftM od 8. aprila 1872 to le: pNikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara-hica" (Revalesciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v Btanu odpraviti; toda Revalesciero gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dlisseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo do Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji. St. 75.877. Flor. KMIerja, o. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. SL 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinsko akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji. Št. 75.928. Barona Sigmo 10letno hramote na rokah in nogah i t. d. Revalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, tor bo pri odraščenih in otrocih prihrani 50krat več na ceni, glede hrane. V plehastih puiio&b po pol funta l gold, SO kr , L ftmt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 run ;cv 10 gold., 12 funtov 90 gold., 24 funtov 3o gold., -- Bcv&leeeiere-Biaciiifcn v puiioab a 2 gold. 50 kr in < gold. 50 kr.— Iic»u.ieBoiere-Choeolatee v praln in v ploščicah SI 12 t*a 1 gold. 50 kr., 94 tAl 2 gold r>0 kr., 48 ts.3 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., ta £88 lan 20 gold., — U 576 taa 86 gold — Prodajo: Barry da Barry * Corap. na Du-.i»fi, Wmll£l«AHKrtM«?> it. 8, v LJnblJiml Ed 'lnhr, v &k-h«1c£ bratje Obor»nimoyr, v In« t» it uit u Dif„ obtJ. & Frank, v Colovcl P. Rim-Dacher, v I^onči Liulvig Mlillor, v Mariboru M. Monč, v Merauu J. U 8tookb.aa.aou, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v £er no* i a t Paver iz Gorico. — Bresar iz Nov. mesta. — Do'ar iz Celovca. — Tormachor iz Nov. mesta. — Maya iz Benedek. Pri Sionu: Varaun iz Št. Petra. — Pupio iz Košane. — Franetie iz Trsta. Pri !tfftvc3 2 gld. — kr.; — ajda 9 gld. 70 kr.; — proso 2 #!d. 70 kr.; — koruza 3 gold. — kr.; krompir 1 gld. ;>0 kr.; — fižol 5 g!d. — kr„ masla fant — gld. 56 kr.; — mast — gld. 50 kr.; — špeh trišen — #id. 40 kr.; — speli povojen — gld. 42 kr.; jajce po 1 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govednins fant 97 ki.; — teletnine 1'unt 24 kr.; svinjsko meso, luta 38 kr. — sena ceni 1 gld. 40 kr.; — slamo cent 1 gld. 05 kr.; — drva trda 6 gold. 40 kr.; — mehka 4 gld. SO kr. Vabilo. BolnišHo-poilporuo in oskrbovalno društvo v «, j u li l j a m i . napravi v prospeh društvenih interesov V gostilničnem vrtu gospoda o. a/VS*tti ..pri lu'lcui Konjicu-- kegljanje za dobitke. Kogljanjo so začne soboto 5. juniju t. 1. in so konča poneileljek 81« juniju i. 1.: torej se more v tej dobi kegljati vsaki don neprenehoma od S. uro zjutraj do 11. ure zvečer. odločeno jo 7 krasim dekoriranih dobitkov in sicer: 1. dobitek .... 5 avstr. cekinov II. „ .... 3 n cekini III. „ .... 2 „ cekina IV. „ .... 5 Hrebr. goldin. V. u . . . . 3 „ „ VI......2 „ VII. .... 1 „ Vrhu tega so podeli še juks-dobitek. — Vloga za p. t. gospodo udelcžniko iznaša J?0 k»'aj<: ~fi em» »«'#•/>«». (.»lede tako humanitarnoga namena društvenega, so dovoljuje podvzetje priporočati splošnej podpori in najuljudnejo vabiti k obilnoj udeležbi pri tem kegljanji. Ljubljana, 1. junija 1875. (186—3) *^7"od.stT7-0- Kovačnica v zakup (št «in O- Lena KoČevar, vdova, posestn.ca hi ho it. 10 v trgu Žalec pri Cel j i je namenjena prepustiti v zakup (atant) kovačnico, stoječo valed snirti njenega moža, kovača Jurija KoČevarja, — zvedenemu ročnemu kovaču na več let. — V tej kovačnici bo se izdelovala ob času življenja Jurija Kočevarja izvrstna kovaška dela, posebno kovi močnib parižkih voz v vse dele avstrijske države, celo v stolno mesto Dunaj; tudi bi našel v trgu in okolici Žalec izveden živinozdravni kovač mnogo posla. Poizvedeti pri podpisani ust-mcuo ali pismeno. Žalec, due 2. junija 1875. (189-3) Kočevar Lena. Zahvala in priporočilo. Za h valje vaje so za meni izkazani večletni obisk, so uljudno priporočam i v boiločno svojim častitim gostom in odjemnikom z opominom, da tudi v poletnem cihii prodajam tfvrssto in teeno mesto in siter glede kakovosti po določenih cenah, ter bodem skrbel vedno za to, da gospode go-mtlliiienrjc, ki mi izročajo oskrbjevanje mesa, popolnem zadovoljim z ono sorto iiicmi, ki njihovoj potrebi iu rnbi uajbolj ■■->■■-« /u. Karel Urbas, (185—3) mesijanski mesar. Mesnica je pri mesarskem mostu v mestnem skladišči požarno-gasilnega orodja. Lepa priložim slanina, edina na St. Peterskem kolodvoru na Notranjskem o«hl.i so precej s potrebnimi prostori; pogoji so jako ugodni. Lastnik, preobložen z drugimi posli, udeleži se tudi s polovičnim delalnim kapitalom. Ako bi bilo po volji udeložniku, more od meno dobiti i gostilnico baš v tej hiši z jako ugodnimi pog ji. — Na tanko se izve ustmeno ali pismeno pri lastniku, (19°-;) Ivanu Korošcu. Za /a ni ase n j o 1 lili /ob nij nobeno sredstvo prospešneje in boljše, nego zobna plomba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. (L Po p |>a naDunaji, v mestu, Bognerstrasso št. 2, katero si moro vsaka osoba sama prav lohko in brezbolostno deti v otli zob, ki so potom trdo sprimo z ostalimi škrbinjami in zobnim mosom, zob pred daljšim drobljenjem varuje in lajša bolečino. Anatherin — voda za usta od tli'. J. (L Poppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji, v mestu, Bognergasso št. 2. jo najizvrstnojse sredstvo pri revmatičnemu zobobolu, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušči, tor zabrani njogovo ra/širjenjo, okrepi zobno meso pri zobeh, ki se maje, očisti zobe in zobno meso vsili škodljivih tvarin, ustain pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo užo po kratkuj rabi. Anatherin — zobna pasta od dr. .). (1. I'ii|i|ia. c. k. dvornega zobnega zdravnika na Đunaji. Ta priprava ohrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu tega podeli zobem belo-leskečo barvo, ohrani, da so ne pohabijo in okrepi zobno meso. JJr. J. G. JPojtpov rastlinski zobni prah. Zobe očisti tako, ako so rabi vsaki don, da no odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nego tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost. (364—18) V zalogi jo v Ljubljani: pri P etri-čiču in Pirkorju, J o s. Karingerju, Ant. Krisperju, Eduard Mahru, K. M. Schmittu, E. Biršicu, v lekarni; dalje v vseh lekarnah, parfumerMakih in galanterijskih zalogah na Kranjskem. Pravo dolenjsko S3^~ Vino "^5NJ3 bokal za 48 kr. (inaren) in „ „ 56 „ so toči v novi gostilni na tc/iA-ein f*'«r/M »r. It mi fli I I« l l»i< TOlijil. lekarja v Ljubljani, na dunajskej cesti. Anaterinova ustna voda in zobni prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in iiBtno bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper ilil leniis ali vnetieo grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-Btenjc zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu liodc gotovo prednost, vzlic vsini enakim izdelkom. 1 steklenica GO kr., 1 škatlja 40 kr. Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-dišoče, 1 originalna steklenica 80 kr. Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z čisto komičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 0 gold. (JO kr. Pravo vinsko žganje z soljo, v pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstno rano itd. 1 steklenica 40 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebn v ljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Glycerin-Creme. j0 posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, ae jej dajo prednost preti vsemi um i I ii i m i vodami, lepotičjeni in lenotičnim sredstvom, katera so često škodljiva, i steklenica 1 gold. RajŽevi pulver. Izključljivo iz vegeta-biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr. Sok iz Tamarinde. Po mrzlih sredstvih iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olajšaj oče. 1 steklenica 40 kr. Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico. 1'činek tega brka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek užo poskusil sam na sobi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejšo sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr. Niii-ot'ila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti poštnemu povzetju. (132—31) [Notarski koncipijent. Absolviran jurist, zmožen popolnem slovenskega in nemškega jezika v besedi in pismu, išče si mesto notarskega koneipijenta. Dopisi naj se adresirajo: Si. TcKettlioflHlriiM.se sit. 12, (195—1) Maribor. „Biljar" še dobro ohranjen, užo razigran se proda jako po ceni. — Več se izve pri •laiiiej INiI-ii, C11>4—1) kavarnarji v Postojni. Senožeti v najem. V nedeljo 13. junija 1875 po polu dne ob 4. uri se bode košnja na moji senožeti na Volarji zraven Črnevasi poleg ceste proti lipam, — v ponedeljek 14. junija 187f> do polu dne ob 9. uri pa košnja na mojih treh velikih sonožetih v Trnovskem logu in Viškem svetu kosoma v najem dala. Seno je skoz in skoz prav dobro in za govejo živino služeče. Kdor želi tedaj kaj v najem vzeti, naj pride določene ure na omenjene senožeti. Ji. Jiulilsvh. (i%—i) Javna zahvala prvi občni zavarovalni banki „Sloveniji*4 v LJubljani. Dno 1. majnika 1875 umrl mi jo mož, katerega življenje sem bila v*, februvarja 1*73 zavarovala pri gori imenovanem domačem zavodu Banka „Slovonija" je brž, ko jej jo zastopnik za brežki okraj naznanil smrt, vsa spričevala na tanko preiskala, ter ml ves zavarovani kapital v treh tednih, no, kakor jo praviloma zavezana, v dveh mesecih v mojo popolno zadovoljnost izplačala. Za to se banki „Sloveniji" tem bolj moram presrčno zahvaliti, ker so ravno meno sobični zastopniki drugih zavarovalnih zavodov večkrat strašili, da jo ves vložen denar izgubljen. Domačini! ki še nijste zavarovani, bodisi na poslopje,bodisi na premakljivo blago, bodisi na življenje, pristopite vsi k naši domači zavarovalnici „Sloveniji", ki jo vredna, da se vsem posestnikom najiskrenej.se priporoča. Na Čatež i blizu Brežic, dno 81. majnika 1875. Kr. Ana Rever, roj. Lazar. .loMip Joni 1. r., podpisal i pričal. Vineeneij Dorlmeit-itcr 1. r., pričal. Udajatelj in urednik Jomp Jurčič. Lastnina in tisk -Narodno tiskarne". -r—