6ITATEUII Prosimo, poglejte na itorilk* poleg naslon a dan, ko Vale naročnin* poteče. V teh časih sploinega povišanja cen, potrebuje list Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. No. 203. — Ste v. 203. GLAS NARODA Lisi slovenskih delamrv Ameriki. Reentered ms Second Class Matter September 551 h 1940 at the Post Office mt New York, N. Y, under Act of Congress of March 3rd. MIL NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 20, 1943. — SREDA, 20. OKTOBRA, 1943 VOLUME LI. - LETNIK LL PRIČETEK KONFERENCEVMOSKVI Moskva, 19. oktobra. — Vnanji ministri treh velikih za vezniških sil, Rusije, Amerike in Velike Britanije, so danes prvič sedli za konferenčno mizo in se razgovarjali formalno kake dve uri. O podmbuontili razgovorov se ne 1k> izvedelo dokler ne bo celotna konferenca zaključena, toda toliko je znanega, da je bila prva seja med Edcnom, IliUloin in Molo-<»vini zadovoljiva. Sicer so imeli vsi trije vnanji komisarji večer pred otvo-itvijo konference osebne razgovore, ki so sledili uradnemu prejemu ameriške in angleške delegacije v Moskvi. Rečeno |e, tla so «b Šesti uri zvečer pa so se zbrali li konferenčnemu posvetoval ju in delu. G kil«1 mr. Hulla je rečeno, da niuyi (pripravljene ihJhmic a-g* ude za konferoncuo, kar bi značilo, da je konferenca v re-Hiiei ]x»i-kiH pravega zbližanja na podlagi razgovorom, s kate- rimi se bo reševalo probleme brez vnaprej pripravljenih pravilnikov. Konferenca mora sama »kristalizirati in predoči-ti vprašanja, ki so najvažnejša v tem momentu. Moskovski listi so prinesli v dtbe leni tisk n vest o prihodu zavezniških diptofciuitov oziroma državnikov in tudi izjave Kdena in Holla so bile deležne posebne |K>zornosti v -ovjet-skem tisku. Uvodnih komentar jev pa so se listi v Moskvi do-zdaj vzdržali Vsi listi v Moskvi so prinesli velike slike mr. Hulla in mr. Edena in 'komisarja Molotova in ljudje so stali v dolgih vrstah, da so dobili l«ste s temi zgodovinsko važnimi slikami konferentov. V Sloveniji so partizani aktivni na Dolenjskem Sp. Štajerski Partizanski oddelki v Sloveniji nadaljujejo s čiščenjem krajev po Dolenjski in Spodnji Štajerski. — Pri Borovnici so razbili želez niški most ter del proge. Uničenje tega mostu je za nacije hud udarec, kajti proga, ki teče preko tega mostu veže Ljubljano in Trst. PARTIZANI .UDRLI V KOSTANJEVICO Slovenski partizanski oddelki so udrli v Kostanjevico. Ta kraj so na iprej obstreljevali -s topovi potem pa se je razvilo poulično bojevanje. Poleg Kostanjevice so partizani zavzeli še več drugih dobro utrjenih vasi. katere so Nemci trdovratno branili. (Poročilo ne pove. če je Kostanjevica, ki je bila zavzeta na Krasu ali na (Soriškem-—v Sloveniji je vsaj par krajev. ki nosijo to ime.) BOMBARDIRANJE SKOPLJA PO AMERIČANIH Iz zavezniškega glavnega niški most v Skopi ju in najmanj tri lokomotive .-o bile raz- stana v Alžiru je prišlo ]!>. okt. |>oroči!o, ki pravi, da so 1*. S. Mitchell bombniki in bliskovci bite> kakor tudi V) vagouov (Ligtniugs) poleteli nad jugo*' slovansko mesto Skoplje, ter spustili bombe na železniško Rečeno je, da so Rusi spre- križišče jeli predstavnika Amerike in Skol>U<' J° železniško s redi-Velike Britanije kar najtoplej-'*'1' 12 katore^a vozijo vlaki ju" še, ker želijo, da se konferenca zno (l° -rAke Salon ike "» >kozi izteče v zadovoljstvo vseli pn'Vardarsko dolino, zadetih zaveznikov. — Cepravj 80 strgale«'» se zdaj vrfe nekatere seje 511 ZAVEZNIŠKE ARMADE posvetovanja v zvezi s trozve-zno konferenco v poslopju vna-njega ministrstva, se bo glavni del razgovorov zavrsil v Kremi inu. Ameriška letala so priletela v dveh valih in so se spustila nad svoje tarče takorekoč nemotena |>o sovražniku, ki očivi-dno ni niti pričakoval napada. Nemci ni.-o ta napad odgovorili niti s protizračnimi topovi, niti z letali. GEN. MIHAJLOVIČ OGROŽA DONAVO London, 10 ofct. — Report iz Kaira, kjer se sedaj nahaja ubežna jugoslovanska vlada s kraljem Petrom II.. se glasi, da je Mihajlovič vifeel proti Nemcem silo. ki šteje sto tisič mož, ter da počasi prodira proti velike m loku o*b Donavi. Poročilo ni potrjeno po nobenih drugih virih SOVJETSKA RUSUA BO DOBIVALA ZALOGE Včeraj je bila v Londonu meti Združenimi državami, An glijo, Kanado in Rusijo ]>odpi-sana pogodba, po kateri bo U. S. S. R, prejemala velikanske ]>ošiljatve vojnega inaterjala in živeža. (Zavezniki iskreno žele podpirati Rusijo, da bo še dalji? šla tako naglo od zmage do zmage nad Nemci in bodo s tem pripomogli k hitrejšemu koncu vojne, zato bodo pošiljabe zelo zvišali, tako da bodo za letošnje leto vredne nad eno mi-Ijardo dolarjev. Med temi {jošiljutvanii bo zelo mnogo aero planov, zlasti zasledovalnih, pa tudi mnogo bombnikov. Rusi IkkIo tudi dobili več sto ton pšenice iz Kanade, da bo kako možno pomanjkanje letošnjo zimo preprečeno. Ravno tako bo Rusija dobila miio- žav vse države — Rusija, Am- V ITALIJI ZAVZELE NADAUNIH OSEM KRAJEV Alžir, 19. okt. — Obe zavezniški armadi v Italiii beležiti nadal.ine uspehe in sicer so tekom bojev včeraj prodrle o-krog pet milj naprej v nekaterih sektorjih. Na celi osemdeset milj širo- ki prekopolotočni bojni črti so se vršili hudi artilerijski boji in Nemci so pokazali vztrajen glija, Aifrika, ISrednji Vzhod, j V*emC1 ^kazali vztra^n Sredozemlje, Kitajska, Indija V P""?0- ^ . , ... ^-r ~ , . " se boiuie osma armada, ji on Avstralija. Nova Zelandija in^'juje °*ma an™L\a Pri druge..blaga za Ibajiio vsoto Ulhl™Pa 80 1->ru'eh koliko popuščati. $4 2(»2,4(>8,000. Tl i , „. . ___Peta armada, ki je pod |w> Haile Selassie potegnil črto ; ?en Clarka je dobi * la kontrolo nad reko Voltnrnn glede italijanskega sobojevništva vseskoz od morja pa do Capue. tete prodirajo nevzdržno na no. Ixmdon. — Etijopeki kralj prej proti nemškim postojan-<»zir. cesar Haile Selassie, ka-ikam na gori Massico, ki je med terega so zopet postavili na rokama Volturno in Cariglia tron Angleži, ko so spodili Italijane h Vzhodne Afrike v letu 1M1, je te dni naznanil, da njegova dežela ne bo priznala Italiji statusa sobojevništva z zavezniki. "Italij a je priznala svoj j»o-raz." pravi Selassie, "ter tudi pristala na pogoje premirja, ki določajo brezpogojno preda- J®. ko masti in raznega živeža v j Selassie pravi dalje., da se Italije ne more ismatrati za drugega, kot za sovražno deželo. so jih položiLi ameriški inženir ji ter zavzela vas Brezzo severno jišče prog. po katerih so upali Nemci uiti iz ]>njepropetrovskega predela i fronte. Peta armada je po srditih! PjatUmtka. &ozi katero vo-b°j-h zavzela kraje Pantelato- di omenjena proga, je zdaj trne. LiJ>eri_ Gio-ia. Sanniticajdno v ruskih rokah in sovjetske čete so že v napadalni bližini ter Faicehio. Angleška «ila pa je medtem dalje na zapadli prekoračila zasilne mostove, ki Krivega roga, kjer so 'bogiiti železni rudniki. RUSKI PARTIZANI OBVLADAJO CELE OKRAJE Nekdaj zapuščeni gozdovi, kanali Dobili bodo različne stroje in razne kovine kot baker, cin, nikel in aluminij, ki ga Rusiji lelo primanjkuje. Značilno je, da je bila ta ve-levažna j>ogoilba poilpisana i-sti daj), ko »e je v Moskvi pri-ifela zgod«vifl«ka konferenca med ŽKlruzenimi državami, Anglijo in Rueijo, Prva lend-lease pogoadla mirno ljudstvo, katerega je potem strahopetno in divjaško morila, postala zdaj naenkrat iz lastne volje sobojevni-ška zaveznica istega naroda. Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar ie danes Slovenskemu Pomožnemu Odboru, 1840 W. 22nd Place, Chica go. 111...... ki omejujejo vel)jlka( močvirja pri Minsku, Pinskn in Pripetu, ko sedaj gosto naseljeni; tam je |)olno lmskih partizanov, ki imajo čez hrbet obešene puške ali avtomatične puške, ko orjejo polja. lski, ki se je vrnil Lz teh močvirij in velikanskih gozdo^- ter pravi, da je to največja guerilska i»o-krajina na svetu, kjer sovjet-sk i pa rt i za n i koi 11 rol i rajo prav vse, 5 do 6 milj od sovražnih garuizij in glavnih cest. Nemški aeroplani so zažgal/ obljudene kraje močvirja z gorečo tekočino, ki so jo vrgli iz aeroplanov. Jampolski pravi, da močvirja še vedno gore in1 drdben pepel pada na tisoče podrtih vasi. — Okoli Minska. Pin&ka in Pripeta je videl eelo ie mnogo protifašističnih Italjanov, ki bodo škodovali Nemcem, kolikor in kjerkoli lwxlo mogli. V severni Italiji bi mogli protifašistični Italijani v? t variti sli-čen položaj kot je v Jugoslaviji in zaveznikom se ne bi bilo treba tako trdo bojevati, kot se morajo sedaj, ko prodirajo od Napolja proti Rimu. Japonska proglasila neodvisnost za Filipine Pretekli teden je Japonska izdala dekret, po katerem so )H>stali Filipini neodvisna lutkarska japonska republika, na čelo kateri je bil postavljen, kot predsednik Jose P. J^au-rel, kateremu je bila poverjena naloga, da sestavi vlado. Japonski radio, ki je to reč zelo oglašal, je poudaril, da je sedanji predsednik Filipinov izjavil, da smatra Japonsko za veliko silo v Vzhodni Aziji, katera je končno postavila vzgled pravice vsemu človeštvu, ko je dala Filipinom neodvisnost. JAPONSKO BRODOVJE PRAVOČASNO POBEGNILO Ameriški mornariški urad -------------------- je včeraj objavil, da so Japon CO v januarju zbrali velikansko roplane," pravi poročilo mor nariškega urada, "so bile in i- vojno brodovje okoli svojega dene v vodah med Trnkom in močnega oporišča v .jugozapad- Salomonovimi otoki. Ob istem nem Pacifiku na otoku Trnku ter so se nameravali spustili z ameriškim ibrodovjem v odločilno bitko, toda so se v zadnjem trenutku premislili in se umaknili. \ es čas od tedaj so ameriške bojne ladje prežale na glavno japonsko brodovje, da ga I prisilijo do boja, pa zaman. •'ai>onsko brodovje se je pričelo zbirati, ko je doživelo že več porazov, ko je skušalo oja-čiti japonske postojanke na Guadalcanal. Bojne ladje, med njimi o-k'opnice in matične ladje za ae- času so poročila naznanjala, da se na tem kraju zbira veliko število sovražnih rušilcev ter brez števila aeroplanov na vseh japonskih postojankah na Salomonovih in New Britain. "Položaj je tedaj kazal, kot da hoče priti kaka odločitev in ameriška armada je bila na to pripravljena. ''Toda. kot so dogotlki pokazali sami, so bili Japonci siti vsega tega in so sedaj zapečeni samo še s tem, da odpeljejo svoje čete, kolikor jih je še o-stalo na Guadalcanal^" ZVEZA MED FRANCIJO IN ITALIJO Nek zelo vpliven list, ki iz- haja na ozemlju, ki spada pod vlado maršala Badoglia se je Članek ne omenja italjanske -avojske kraljevske hiše, toda pričel zavzemati za zvezo med'- . • ,■ , T,., ;; ; „ .. . . vsega članka zveni, kot da Itaajo m Francijo ter v med- („ , , i • i i-ii i bi\.»e kraljevske glave ne sme io narodni latinski blok z nann-: i i • • ..... • ■ , -T d('Iatl ovire Pn politični zdru-gom, da bo italjanska savojska žitvi dežeIe JVrJncijo hiša ostala brez prestola. Ta list je "'Zazetta di Mez-zogiorno" v Bari in je na prvi strani prinesel uvodni č.a-nek, ki pravi, da zgodovinski vojaški in politični vzroki zalite- Clanek dalje pravi, da bodo Francozi prav gotovo z veseljem pozdravili tako združitev dveh latinskih dežel in se pri tem sklicuje na govor, ki ga je vajo konfederacijo Francije in imel v Ajaceio na Korziki ge Italije, ki bo tekom časa vklju-lneral de Gaulle, ki je rekel, da čevala tudi Špansko." | lx> Francija Ittdiji prinesla Vsebino tega članka je otlo- svobodo, ne {»a sramotno suž-bril glavni Badoglijev cenzor v i nost in da oba naroda trdno Bariju. i vezeta kri in kultura. Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili! STATUS ITALIJANSKIH VOJNIH UJETNIKOV JE NESPREMENJEN Washington. — Za enkrat ..... ne bo nobene spremebe v sta-! °tokih in v Jugoslaviji in te tušu italijanskih vojnih ujetni- sc' de.oma že l>ore na strani za-kov, ki se nahajajo v Zdr. dr- veznikov ozir. gerilcev in parti-žavah, pravi uradni Washing-' ton, toila napoved vojne Nem- čiji po Italiji lx> morda imela gotov efekt na Ikktočnost teh vojnih ujetnikov. Tako je mnenje vojnega departmenta. 'Zavezniki imajo okrog 7(H) t i -sin- italijanskih vojnih ujetnikov in o,(»(«» zanov in deloma še skušajo prodreti skozi nemške črte, da se pridružijo zavezniškim retain. Podpredsednik Wallace udaril po monopolu raziskovanj Washington. — J'otlpivd>tN|- v Združenih državah. Naš voj-i„ik Wallace je pred koi ni department bo zadevo ujetnikov vzel v pretres, tenia takojšne sprenieml>e ni pričakovati. Nekateri italijanski ujetniki v taborišču pri Florence, Ariz, so izjavili, da bi se radi vrnili v Italijo, da bi se borili proti Nemcem. (Kakor znano, so v nekaterih taboriščih naši fan ; preči kartelom in korporacijam t je iz Pri morja in ti so že davno dominacijo nad odkritji in iz igre^om pred nekaj dnevi dejal, da mora paziti, da ne dobijo velike korporacije monopola nad iz najdbami na znanstvenem polju. Wallace je rekel, da mora kongres financirati kolikor nio-goČv več raziskovanja na znan stvenem jHilju, da se - tem pre želeli, da bi jim bilo dovoljeno se pridružiti zavezniškim amui dam v boju proti nm.) Z italijanskim ujetniki na o-svobojenem italijanskem ozemlju bo razpolaga:! general D. D. Eisenhower. Smatra se. da se je dozdaj postavilo na stran zaveznikov kakih trinajst italijanskih divizij. V Jugoslaviji so imeli Italijani 30 divizij, toda večina tega vojaštva se je podala Nemcem ter je bila razorožena. Vendar pa obstojajo nekatere takozvane svobodne divizije na dodekaneških najdbami. Mr. Wallace je rekel, da jo naci-fašiz- imel izkušnje. k STREET. NEW YORK 11. N. I s: CHeUea S—IMS PRED KONFERENCO V MOSKVI (Nadaljevanje.) Velika zemljepisna razlika nas dvoji. V Angliji se je težko po kaki cesti peljati, ne da hi večkrat dospel do .norskega obrežja. Rusija je velikanska celina in zato žalil e\a drugo fronto na kopnem, mekftem -ko Amerikanci in Angleži pravijo, da je t roba voditi drugo fronto v zraku i oliko časa, da zberemo dovolj ladij in vojnega materiala. da moremo pričeti drugo fronto 11a suhem. Ker vladajo med Zdinženimi državami, Anglijo in 1{usijo tako velike razlike v zgodovini, v zemljepisu, v pojmovanju in v ideologiji, zato vsak narod pride do svoji^ zaključkov, ki se ne strinjajo z zaključki drugih narodi »v, ker žive v različnih ra2:merah. Vse te razlike in nesporazume bo morala poravnati konferenca v Moskvi. Samo trije možje so, ki bodo v tem končnoveljavno izrekli svoj sklep in to so: Corell Hulrl, Anthony Eden in Vjačeslav M. Molotov. Vsi ti možje imajo, kot pravi neko poročilo iz zelo zanesljivega vira, samo eno misel: kako zmagati in dose <"i tra en mir! V to vojno so te velike države vrgle vse svoje sile in v vojni morejo izgubiti vse, dobiti pa ničesar. Zato je njih trdni sklep zdrobiti vojni stroj naroda, ki je v 25 li t i b je drugič povzročil svetovno vojno. Vplivne sferi', meje in drugo bo pozneje določeno. Pred vsem pa i :ora hiti postavljena trdtaa organizacija, ki ne bo dovo-lila nobeni državi. daflii niogla pričeti vojno s kako drugo državo. h uradt Storentkega ameriškega larodnega sfi 3935 W 26th St Chicago 23 III K podatkom o nakupu vojnih ra. Minn. $50,00; številka 4G obvezne z SANS Brooklyn, N. Y. $14,00; Združeni odbor juznoslov*: (številka 47 SANS, Poeblo, CoJo skih Amorikancev je v svoje ni $5,00; številka 53 SANS, Jolms naznanilu glede kai-ipaije za'town, Pa. $14,56; številka 63 tretjo vojno posojajo, ki se je SANS Brooklyn, N*. Y. $10,20 pričela <). septembra, odmeril,j številka 64. Eveletli, Minn, oziroma prisodi! nam ir. vsem $51,40: številka 65 SANS, Wor urng,in južnoslovanske krvi,center. N. Y. $8,25; številka 86 rt-voto iii 25 milijone v uoi.-rjc vjSANS, Elizabeth, N. J. $5,10. za post j:lo naši \ iaui •/:; ns»ies-| Med rojaki v Clinton, Ind. jo no nadaljevanje na®iu vojnih ■ Frank Bregar nabral $6,00 ter naporov p:oti fsčisticii nasil-jjih podal v ta urad za SANS. (Darovali so: Martin Mohar $2; Tista kampanja se je konca-] Tilka Mohar, Joe Pucelj, Pr. la dne 2. oktobra in zvezna Storm in Franke Bregar pa vlada je v svojem' uradnem po-1 vsak po $1.00. ročiln ugotovila razveseljivo Shcdi, seje, sestanki in dejstva, da je bila določena vso prireditve ta od 15 milijard prekoračena! Zdrožena slovenska društva za Več kakor eno milijardo, v New Yorku bodo imela dne AK smo juznoslovanski Aane 31. oktobra v brooklvnskeni rikanci prekoračili pri sojeno. Slovenskem domu veselico za oziroma odmerjeno vsoto 25.SANS. milijonov? To se da ugotoviti le potem, če imamo vse podatke o naku- •Postojanka 32 JPO SS prireja v So Chicagn v nedeljo 24. oktobra vinsko tnratev s pro- povanju vojnih obveznic med »gramom. Za SANS bo govoril južnosiovanskimi ljudmi sirom po tej deželi. Ta organizacija -se je obrnila do svojih podružnic za take podatke in nekaj se jih je že odzvalo, pretežna večina pa jih še zbira, kar kaže, da ni to zbiranje posebno lahek posel. Par podružnic nam je naznanilo, da se na noben način ne morejo dokopati do tistih, tako za žel jen ill in potrebnih podatkov deloma zato, ker jim na ši ljudje nikakor ne marajo povedati. za koliko so pokupili predsednik Etbin Kristan, za JPO SS. Joe Zalar, tajnik pomožne akciie- Prebitek se bo delil med SANjS hi JPO SS. Pričetek je ob 3. popoldn?. JUŽNI SLOVANI V NEW YORKU NA DELU ZA ZDRU2ENI ODBOR Zavedajoč se važnosti in potrebe dela, kot ga vrši Odbor južnoslovan tojx>vi. tanki in letali, ampak v veliki meri z vcepljenjem ; .n upanja v svoje zaveznike. Kitajska je dobra zaveznica >-' -ženili narodov in zato zaslu i. da se ji da v roke o-i ožje. s katerim bo mogla odbiti skrajno nevarno orožje ..!;. II-ke propagande — tako meni predsednik Roosevelt. !etu 1924, omejuje prihod priseljencev iz katerekoli deže-e na dva odstotka števila priseljencev, ki jih je imela kaka dežela v Zdr. državah v letu 1890. Po tej kvoti, je dejal predsednik Roosevelt, bi bilo i i-epuščenih v Ameriko vsako leto 105 Kitajcev. Mr Roosevelt se je glede svoje zahteve, ki jo je stavil kongrsu. precej odprto izrazil, ko je dejal, da Japonci izrabljajo našo postavo napram kitajskemu ljudstvu v pri-log svoje propagande, katera ima namen prikazati Američane. kot ljudi, ki gledajo z viška dol na Kitajce in jih niti ne marajo pripuščati v svojo deželo, pa če se prav bo- v tretje vojno posojilo. To t-e z njimi za isto stvar. (Japonci tudi nimajo pristopa v Pristavljalo dobro tretjino Zdr. države.) kvote, odmerjeno za vse južno- slovanskc Amorikance. Ali če bomo dobili podatke od v?5eh podružnic, se ho pokazalo, da je slovenski delež še dokaj vočii — morda kakih dvanajst milijonov dolarjev. Nale gibanje Tajnik društva 85 SNPJ iz Republic, Pa., Anton MariniVli se je obrnil do nas za pojasnila in navodila fflede ustanovitve naše podnranVe. V čara od 6. do 14. oktobra so prispevale slede<5e podnrisni-cp: Št. 1 SANS, Detroit, Mich. 00,00; StevfTka fi SANR TOv. Minn. $25^5; Številka 9 SANK Willoek. Pa $ ,70; Številka 12 SANS West Aliquippa, P*, 116.75, številka 16 SAKS Auto ČITATSLJEM je znano, kako mjovbo podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki z&sigursjo redno dopošfljaojo Usta, lahko grodo npravništvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALL NX BI OBNOVILI SVOJO NA&OCNINO dE DANES? ' 1 "/i1 RESOLUCIJA Centralnega odbora jminih Slovanov v Ameriki Edinstveno delo rašega naroda v stari domovini, ki se odlikuje po divni borbi za svojo svobodo, katera poživlja vse zasužnjene narode in daje vs'em upanja za boljšo bodočnost, je zadivilo s ponosom vsakega našega človeka v izoru Jugoslavije, Narodni osvobodilni vojski Jucros'avijc, partizanskim oddelkom in vsem borcem za svobodo vseh južnoslovanskih narodov. Centralni odbor južnih Slovanov v New Yorku v celoti odobrava zaključke in delo Združenja odbora južnoslovanskih Amerikancev in odloča da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi in silami poskrbi lived našim narodom, da so ti zaključki izA-edo v pozitivno I delo. ' Zato Centralni odbor poživlja vse organizacije južno-slo-vanskih Amorikancev, da mu nnjodlccnejše pomagajo pri n i govern delu, da bo odgovarjalo ogromnim naporom in žrtvam, katere doprinasajo naši narodi v Evropi zn dobrobit vseh nas in vsega človeštva. Za Centralni odbor južnih Slovanov v New Yorku: 'Prank Kerže. pred.- *. Jo van Radonian. tajnik Toma Jeramaz, blaga j. Dr. V. Sarenkov, odbornik Louis Adamič, predsednik Zdroženega odbora južnoslovanskih Amf rikaneev.' RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna VOJAKOVO GLEDANJE NA SVET PO TEJ VOJNI (Nadaljevanje.) "Združene države so pokazale tekom te vojne, kaj v#e se da narediti in doječi in koliko so lahko odvzame ljudem od njihovega zaslužka in dohodkov, ako so zagotovljeni, da je vse to žrtvovanje namenjeno za dobro stvar in cilje, s katerimi se strinjajo. V mirnem času bi se kaj takega skoro ne moglo izvesti, ker mirno življenje pač ne ustvarja med ljudstvom razpoloženja za nujnost, kot to dela vojna. "Svetovna demokratična fe- Narodne tradicije, ki nočejo priznati dobrega v drugih, ampak se liocejo povzpeti nad druge in se oddeliti, je treba nadzorovati in vtiriti na pravo pot. "St. '). Ljudstvo se mora naučiti, da bo spoštovalo in cenilo kulturne doprinose ter modrosti vsakega, še tako majhnega naroda. "št. 17. Delavski razred mora dobiti večje spoštovanje, da se ne bo gledalo na ročno in težko delo. ki gn opravlja de- de racij a ozir. federacija j* ve- 'oni> človek, kot na nizkotni tovnih demokracij, ki bi nudila LsWljsan je življenskih slednjemu človeku mednaro- razmer delavskih mas bi dvi-dno diiavljanstvo, bi mi uga- «nil° l»«no> in vrednoto delov-jala. Seveda bi tako državljan ne#a človeka. (V New Vorku stvo nalagalo vsakemu nekoli- so kolegijski graduiranci tek-ko več, kot dolžnost, da poje »»ovali za dela pri sanitetnemu slavo tej ideji. Svetovna fede-'departments) racija bi morala dati slednje-! "^.28. Vzpostavil naj bi se mu svojemu članu priliko, da nekakšen svetovni generalni preživljanja, kar pomeni, da bi skrbel, da bi najbolj- bi morali poraz^leliti svetovna organizatorični talenti izde-bogastva tako. da bi mogli vsi lali načrt za skupno bodočnost narodi ozir. vsi ljudje enako- ljudstev, memo prispevati k skupnemu! 31. Glavn krivci te voj-blagostanju, od katerega bi zo- 11C. kot bodoči kršitelji miru, pet imeli prilično enakoravne ,iilj brez odloga post a v- koristi, na podlagi česar bi U«ni pred svetovno sodišče, hrvaških dru! 2: o c-m CA % m S u«« N Sl SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY Sl< WEST 18th STREKT NSW YQUK. U, N. I I I iiif n i i?vet napredoval. "Ker vidim kako žive nekatera nižja plemena, moram Jsprieo takih dejstev zaključiti, da bi bilo treba preorijentirati in preobraziti milijone elove-5kili bitij, ozir. njib generacj, preden bi bili >posol>ni za vklju eitev v svetovno fcKleralno drn-žino. Posamezniki bi si morali razširiti svoje ob-zorjo, da bi raziuneli probleme v širokem svetovnem aziru namesto v niajhncm narfjdneni obsegu, kot zdaj. Naši Amerikanci >o tekom te vojno postali izredno zavestni in pozorni na dejstvo, da je veliko zavisno kako >e bo končala u. pr. vojna za Kitajsko, kajti usodii te dežele lahko vpliva na eeWen izid sedanje borbo. "Povezani v zavezniško enotnost po skupnih interesih. «o Združeni narodi pronnšli, da je včasi potrebno pozabiti svoje ožje interese ter jih podrediti skupnim interesom. Ali ne bi mogli omako v mirni dobi priznati, da jo potreba skupnega sodelovanja za splošni blagor ljaidstev zaželjiva?" Mladi Orehek podaja v svojem precej dolgem spisu 33 točk ali sugestij za pametnejšo uredlbo sveta po vojni in od teli hočem .navesti le nekatere, ki so izredno zanimive z ozi- kjer bi jim bila določena kazen za njih prestopek napram ■človeštvu.*' Tako in -slično m* razvijajo na papirju interesantiiH naziranja našega ameriško-slovenskega vojaka, ki ima priliko videti marsikaj in mu to očividno daje innogo misliti. Xa koncu pravi, da golo in )iosplo£no gu-voricenje o novem svetu, ni vredno več. kot kaka voda /.a izpiranje n-t. \'ojaki ne re in poleg njih se ljore njih častniki ali (boljše ftrategi, ki skrlx1, da bo zmaga dobljena povsod, koder .■»o borijo naši fantje. X tem smislu, v smislu vojaka, ki se zaveda, da je treba zmago dobiti s trdo in krvavo bori>o, naj bi tudi svet gradil lx»doči mir in povojni -vet. Odpravil naj bi vojovanje in se živo zainteresiral v napredek celotnega človeškega rodu. V približno tem tonu so podane vse točke, ki jasno kažejo, da naši fantje ne nosijo zdaj po svetu samo vojaških nahrbtnikov, ampak imajo tudi odprte oči in glave,-v katerih bodo nojbrž prinesli domov kaj prav koristnega — samo če so bodo znali ogniti vplivov, ki jih bodo hoteli zanesti v struge predvojne miselnosti, ki jo narekovala, da naj vsak gleda rom na dejstvo, da jih podajai j predvsem ^ in 2a iastlle iu. vojak naše vojne sile, ki je zdaj raztresena po svetu, ter ima priliko spoznavati svetovne probleme v drugačni luči, kot sicer. V točki št. 1 pravi: " Prebivalstvo sveta, naj bi se prosto selilo in spoznavalo med sdboj, da bi tako ljudje čutili večjo medsebojno odgovornost in sipoštovanje do oddaljenih ljudstev. ("Vojaki, ki sedaj prihajajo v razne tuje kraje, najbolj vedo, kaj to pomeni.) "4. Narodi morajo doseči soglasje. Dedščina vseh naj bo svet. in ne le posamezen narod ozir. dežela. Ljudstvo mora biti ponosno na prildbitve vseb. terene, svet se bo že kako rinil naprej 'brez posameznika., .izgleda, da se potrebe skupnosti današnji vojak precej živo zaveda in v tem leži upanje za boljši svet po sklenjenem miru. VSI ne moremo iti na bojižče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAB BONDE in* ZNAM KE redno. NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAM& URADNE CENE! NE SPIEMER RMiHMKMttH M ffit' NE ODMM ZNAMK! __- J. V8TAN0VLJEN L. 1M umif mm ii Poročila is raznih aaselUn, kjer bivajo in delajo PETO VOJNO POSOJILO V KANADI Ottawa — Ta teden se je pri eOlo v Kanadi zbirati peto vojno posojilo, katerega cilj je $1,200,000,000, ali nekoliko nad sto dolarjev na sknlnjega kanadskega prebivalea To j«* že drujri razpis vojne-jrd posojila Mos in skupno z davki ter posojenim denarjem je povprečen Kanadčan doadaj l>odprl vlado s $480, ako se celotna vsota razdeli na vse prebivalstvo. Toliko torej stane vojna posameznega Kanadčana do zdnj. iS i cev davkoplačevalci vzdržujejo tudi vlado, a ta jc omejila »voje stroške, kjer je le bilo mogoče. Pravijo, da je od- bitni ilaHek od plač in dohodkov prinesel vladi okrog 4(i odstotkov denarja za vojne po tre l)e. Poleg teh odbitkov 1110-rajo Kanadčani plačati tudi polovico lanskih davkov. Na drugi strani slike pa je opaziti, da je trgovina prinesla Kanadi lepe uspehe, ker je Ze lo hitro napredovala. Tekom prvih osmih mesecev tekočega leta je Kanada zabeležila $750. 000.000 dohodkov s trgovino in tekom zadnjih dveh mesecev se je iz Kanade izvozilo za $300,(XX).000 več blaga in materiala, kakor pa je bilo uvoženega v deželo v obliki surovin in <1 merili potrebščin za vojno in civilno industrijo- BADI BI VIDELI ZAKLJUČEK VOJNE (Kanada je v vojni že nad iti- seveda postajajo ljudje nestrp-ri leta in tekom te dobe je dala ni in kritizirajo vlado, da je žo veliko število vojaštva in o- počasna v vojnem vodstvu, ter gronme mtaoiine raznovrstne- njSo zadovoljni niti z uspehi ga vojnega blaga in materiala italijanske kampanje na celi ter živil na razpolago zavezni- črti. Te vrste nejevoljo pa je skim silam- biio pričakovati, kakor je bilo 'Domače prebival tvo je mo- pričakovati politično opozicijo ralo opraviti brez raznih po- proti stranki, ki ima sedaj pre trebnosti, kar nikakor ni kako moč v vladi doma. }R>*ebuo trpljenje v primeii s „ . .. . ... tem, kar morajo ljudje trpeti v , { Vldl,ka t€ ° Kvropi in celo v Angliji, ki do- d<\bT0 Z.hrLT!0 ™ tek<** biva zaloge živil in d^gih po- P^o katero pra trebščin od svojih za v (Likov Vl: th<> Vlctor>'!' in ve veliki meri seveda tudi To |>osojilo bo v resnici po-iz Kanada. niagalo k hitrejši zmagi, ker 'Kljub vsemu pa se opaža, da vojni položaj je sedaj tak, da so imela štiri leta vojne svoj sam zahteva nevzdržne akcije efekt na ljudstvo, ki bi rado v zraku, na morju in na kop-več akcije, potom katere bi bi- nem. Vojne sile sedaj lo mogoče zaključiti vojno, oziroma izvojevati končno zmago. Ljudstvo * docela realizira, da je bilo potrebno posvetiti piece j časa produkciji, preden se je ntoglo izdelati zadostno količino orožja in «trojev, da so se mogli zavezniki pomeriti z nemško vojno mašino. iZdaj, ko je zavezniška vojna sila na svojem višku takorekoč DAEUJTE KRI ZA KANADSKE FANTE. Kirkland l^ike — Tukajšno okrožje še ni darovalo tolike količine krvne plaznfc, kot bi jo lahko za naše ranjene kanadske vojake. Priporoča «e vsakemu zdravemu odraslemu človeku, ki lahko utrpi en pint krvi, da se zglasi na tozadevni kliniki in daruje kri d abo tako motfel zopet dobiti zdravje kak ranjen vojak a!li mornar ali letalec, ki je tvegal f-voje življenje za zmago nad sovražnikom. Kanada bi morala prispevati slednji teden 15,00 pintov krvi, toda dozdaj tega ni iriogia storiti, ker ni bilo dovolj prigla-Sencev xa darovanje krvi. Upati j>e, da se bodo ljudje odslej boljše odzvali. vrtijo svoje delo v polni meri in od civilne prebivalstva je zdaj odvisno, če 1)0 tudi to pot storilo svojo ]K>lno dolžnost glede vojnega posojila — vsa prejšnja posojila so bila hitro dosežena oziioma zbrana in ker je sedanjo posojilo z oziroui na vojni položaj najvažnejšo, so pričakuje. da bo tudi kvota kmalu dopolni, na. OČE IN SIN VPOKLICANA V ARMADO ISTI DAN Ijoudon — Raymond Hutchin son. 42 et star, ki se je prostovoljno vpisal v mornarico v letu 1941, je piejel pozivnico za odhod isti dan, kot njegov 18-letni sin James. Oba sta se morala priglasiti na istem mestu za službovanje. Kanadčani so zdravi Metropolitan Life Insurance družba za Kanado je podala statistične številke, katere ka-iejo, da >o prebivalci Kanade izšli iz štiriletne dosedanje voj ne dobe izredno trdni v pogledu zdravja t&irrljivost se je zmanjšala tekom vojne periode m to vtljub dejstvu, "da je bik mnogo vojnili žrtev. LEP PRIDELEK IZ KROMPIRJEVIH OLUPKOV. L«dsay, Ont- — Atrs. Ernie Moore je z drugimi sosedi vred obdelala svoj vrt zmage, a ker ni imela ob čatm, ko je bilo treba .saditi krompir, nič primernega semenskega krompir ja pri rokah, je vsadila na gredo krompirjeve olupke, ko je pripravljala krompir za večerjo svoji družini. Ko je ženska povedala svojim sosedam, kaj je vsadila na ki ompijrevo gredo, so se ji se-Veda sirtejale in so rekle, da pod lopo zelenjavo, ki je zrast-la z olupkov ne bo drugega kot morda kak, kot lešnik debel krompirček. Mrs. Moore se ni vznemirjala radi tega, pač pa je krompir oplela in obsula kot se spodobi in potem čakala, da je pričel kazati znake dozorit-ve. No, ko je potem pogledala pod runienečo krompirjevco, je v svoje veliko začudenje izkopala krompir« kakšnega ni imela nobena soseda v celem o-koli ■sit. NVkateri posamezni krompirji so tehtali en funt. KANADSKA MEDALJA ZA CIVILISTE IN VOJAKE •Ottawa — Kanada bo imela svojo posebno svetinjo ali kolajno za odlikovanje onih, ki si iztečejo posebne zasluge v službi domovine. Z njo bodo odlikovan; tako civilisti kot vojaki, letalci ali pa mornarji in diugi člani kanadskih vojaških sii. Z nevo medaljo bodo lahko odlikovani tudi državljani dru gih držav in dežel. Premier Mackenzie King ki je naznanil te dni, da bo Kanada dala kovati posebno medaljo za odlikovanja v znak posebnih zaslug, je ob'enem povedal, da je bila stvar predložena kralju in je ta idejo odobril. Xa eni strani kolajne bo kronana figura kralja Junija V., a na drugi kanadski gib, nad katerim bo zapisano ime Kanada. Kdor bo piejel to ko lajno, ho smel k svojemu imenu pripisati začetnici C- M. — (Canada Medal) VLADA NI ODREDILA OMEJITVE GLEDE GRETJA HIS. Ottawa. — Minister za mu-nicijo Hiowe, je tisku podal izjavo, s katero zanika, da bi bila vlada izdala kako odredbo omejitve ogrevanja domov in drugih poslopij. Dejal je, da »e je to razneslo čisto pomotoma in radi tega je bilo potrebno zadevo razčistiti. Minister je dejal, da so ljudje iz vseh krajev dežele pisali in vpraševali, ice je resnica, da se re sme zakuriti ogrevalnih p'eei in peči za centralno kurjavo do, po vladi določnega časa. [Minister je časnikarjeiit povedal. da spričo različne zimske klime y (Kanadi ni mogoče vpeljati kakih omejitev, ki Jbi mogle biti pravične za različne kraje dežele. Minister je tudi izrecno po-j| udaril, da j« res potrebno hra B ^iti s premogom, toda ne v toliko; da bi ljudje morali imeti mrzla stanovanja ali urade, šole, itd Bolezni in neugodje, ti bi izviralo iz tega, bi vojne-naporu prav nic ne koristilo. ampak raje skfedOValo, ker bi brezdvomno prizadelo zdravje industrijskih in uradnih delavoev. , ' Podrprijte 5. Vojno RttOjito! DOPIS IN VABILO (Prosim, da mi oprostite, ker sem poztn z mojo naročnino par diii. Vzrok je pospravljanje zadnjih sadnib pridelkov in za nameček vsega dela skozi celo leto pa pride še presa na vrsto, ker mi Slovenci smo že pač takšen narod, ,da ako ni v kleti nič mokrega, se počutimo zelo nesrečni in nezadovoljni. Tu di našo boljše polovice so zmi-raj godrnjave. ako ga ne sune par kozarcev na dan. IM'ir. Ani Krasni pa vsa čast od moje strani. Po mojem mnenja kritizirajo gospo Kras no sai:;o tisti; katerim so tresejo hlače za korito. V nedeljo 31. oktobra priredi Hr< ;atska Bratska Zajedni-ca. odsek "Med" več rinko z vinsko trgatvijo, pri br. Martinu Thrkovac v Grisbv Beach. Biat Dukovae s'e nahaja čez že leziiiš-ko progo od farmo Janeza Žalec, ali pa zraven shipping station. Vabljeni so vsi Slovani od blizu in daleč. Za dobro postrežbo jamči odbor. Tskrene Čestitke <;01a?u Naroda" k 50 obletnici. Želim tu d i, da bi list izhajal na isti pod lagi kakor do sedaj 3e bodočih 50 let. Priloženo vam pošiljam na-Jcaznic} $7.00 za c'eloletno naročnino. Prav lepe pozdrave upravništvu in uredništvu lista "Glas Naroda" Matija Farkas Beamsville, Out., Can. POSDKAV IZ KANADE V prigibu vam pošiljam mo- ža ney older za $7,00 enoletne naročnine Naroda." Pri tem pa tudi pozdravljam vse osebje pri (Jlasu Naroda in vani želim še mnogo srečnih let pri urejevanju tega priljubljenega lista. S pozdravom in spoštova njem Frank Somrak Sudbury, Ont., Can. Note KLAVIB ali za PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za $1.— * Breezes o£ Spring Time of Blossom (Cvetul čas) * 1'oJeitetu Kofo * Tam lift vrtni gredi Maribor Waltz * Spa vaj Milka Moja Orphan "Walts * Dekle na vrtu OJ, MuriCka, pegljaj * Barč-lca Mladi kapetane * Gremo na štajersko ŠtaJeriS * Happy Polka Če na tujem * Slovenian Dance VanUa Polka * Zidana marela Veseli bratci * Ohio Valley Sylvia Polka * Zvedel sem nekaj Ko ptiClca ta mala * Pojdi s menoj Dol s planine * Kadaf 1)06 vandrat Sel ^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piantriharmtmiko za $1. Po 26c komad MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naročite pri: Knjigarni Slovenic Publishing Co. SIB W. 18th Street New Yntfc II. N. Y. SEDANJI VOJAK JE VA REN PRED KUGO ^Washington. — Pravijo, da statistike izkazu jejo, da je današnji vojak glede varnosti pred nalezljivimi boleznimi, kot je kuga in prisad vsled ran, lK)lj varen, kot vojak kateregakoli časa v človeški zgodovini. Ko je Pericle brani Atene proti Spartancem 2,500 let na-zaj, je izbruhnila v mestu kuga in pomlrlo je skoro polovica prebivalstva, ki je naraslo za-J radi dotoka beguncev na 400 tisoč. Sedanja svetovna vojna zanese naše fante na vsa mogoča bojišča, kjer pridejo v stik z nalezljivimi boleznimi, kot je tifus, toda kljub temu je malo nevarnosti, da se te bolezni nalezejo. V srednjeveških časih je bi-io za vojaka bolj nevarno zdravljenje ran, kakor pa dobljene rane same- Tedanji mazaoi. ki so veljali za zdravnike, so uporabljali za. tečenje ran vro-Ce olje in razbeljene kose »lesa, s katerimi so žgali nevarne rane. „.._. , _ : Tekom tridesetletne vojno, ki je trajala od leta 1618 do 1648, je razsejala med vojaštvom bubonska kuga. Takrat je pomrlo za to kugo ter za tifusom v MonaJcoVem polovico prebrval«tnt rn. v Aagsburgu pa so od vsakih petih prebival pe^ pokopali Stili ! NkpoleonoV ^renadir je bil izpostavl^pn vsaiotTTPtnim na-lezljivhnf bofezliim. Pri Joppi ga je močila nalezljiva kožna bolezen, v Kosi ji ga je davil tifus in v drogtb ktafih je Napoleonove* vrafe JtosUa bubon-tka kutra. ' V krn&ki vojni leti 1854 so btTe naK^vEboTezni §e vedtlo pajxavrafnejii •. osvražnik '."tf^l danjega vfcfcka. Bfifeki zdravniki so do^iali, da j© ntarlo Vsled dflftfttt ilir mi le S9 ftt "" "Gl* * ''akov — Tsi ostali so a> ponvrli za nalezljivimi boleczni-mi. Francoske vojake je p>o-sebno poliirala koleia in tifus. Za časa ameriške civilne voj ne so umrli trije vojaki od štirih, radi nalezljivih bolezni In še v špansko-amerrški vojni je vsak sedmi vojak zbolel za tifusom. V zadnji .-ve t ovni vojni je po kosila kolera, malarija, driska< zastrupljen je, .pljučnica itd. veliko število vojaštva in civilistov. Posebna nadloga je bila takozvana flu. Vojaški zdravniki pravijo, da naši vojaki v sedanji vojni dobo na bojnem polju takojšno pomoč, če so ranjeni in to ohrani mttogo življenj. Od vseh oa&ih ranjencev jih je do zdaj os-talo pri življenju 97 odst kakor trdijo zdravniki in" vojaško številke.. NOVA IZDAJA Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 40 centov Naročite pri: "GLAS IT NARODA", 216 West 18tli Street, New York 11, X. Y. Jugoslovanski pomožni od bor v Ameriki, — slovenska Sekcija 1840 W. 22nct Place, Chicago, potrebuje podporo vfeakega rojaka, da lahko iz- vrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini. Pošljite še danes mali "dar v ta dobrodelni fond. Sedaj <|; "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal REV. KAZIMIR ZAKRAJŠEK Ta spodaj so priobfena nekatera omenja naših rojakov In rojakinj, ki jih je pisatelj knjige prejel od onih, ki so knjigo naročili in preeitali. To je samo en del teh mnenj, ker radi pomanjaknja prostora ni mogoče priobčiti vseh. Cleveland, O. — Vašo knjigo "Ko smo 511 v morje bridkosti sem prejel, in če povem, da sem jo še Isti večer prebrat do polovice in naslednji dan pa do konca, je dovolj priznanja za nje vsebino • m m Greaney, Minn. — Sedaj, ko sem prebrala Vašo knjigo: "Ko smo SU v morje bridkosti'*, Vam hočem povedati, da tako zanimive knjige nisem še brala. Kako lepo i» jasno ste popisali pot slovenskega naroda v morje bridkosti. Ne vem, kako bi jo mogla dovolj priporočiti vsem ameriškim rojakom. * * * Aurora, 111. — Kujiga—Ko smo šli v morje bridkosti mi tako zelo ugajn, da takoj naročim še euu za svoj« prijateljico. • • # Los Angeles. Cal. — Sprejela win poslano knjgo " K<> smo 511 v morje bridkosti' In zelo se mi dopade. Ttnll zemljevid Slovenije mi ugaja. Pokazala *ero jo rojnkn, ki jo tudi Loče imeti. Tu i*o5iIjam naročilo. • « » Morgan, Pa. — Vaša knjiga zasluži vse priznanje in zato pa tudi zasluži, da pride našim ljudem v roke. • * tr Walsenburg, Colo. — S knjigo "Ko sin., šli v morje bridkosti'' ste storili veliko narodno delo. Želim, da l>i se čitala pa vseh naših naselbinah. Jaz jo vseni priporoOani. Knjigo lahko naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street Hew York 11, N. Y. i!S»»SSS KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City Andrej Ternovac ep*sal "iran Albreht Cena St eentov Beifegor Spsal Artur Beroede Cot 75 eentov i ' Filozofska zgodba . Spisal Alojs Jirasek . .. Cen« 60 centov LBTOSIZ&LA Ko smo ili v mor j« bridkosti . Spini Jter. K. ZAMjk^ Bnjlga- prhxmtduje. tdto jš Hiti* mrtxilM MatMeŠ f» zanjke in pripravljal "»trup" « JogoiloTine in .njihovo dr- itTA že dolgo prej kot jo Je napadel. Knjiga Je v platna vezani lo Ima 207 strani. Listki Spisal Kaevar Megko; 144 str. Cena 70 cntoi Cena 75 eeotor iv nuwu m onflA •r m mano mnr V tej-kajlgl m vaa pojasall« la aakonl an naaeljenet. Cna 9 oali Malenkosti Spisal Ivan Albreht iT " V.. .? • 7» Zločin in kazen ^Spisal F. M. Dostojevski DVA ZVBEXA Cena S3— 2iTl iz viri Spisal Itan-Matme Knjiga* je-»wgevrwsH pojav t slnvenehl - kn Jttt^Mstl, kijB v t nji Je v tHiMjatth dblgih piv glarjih opiiaaik trinajst rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanatvn do danaiajega dne. W poftavij — 413 Stranj V platan nuo Cena Dranrljanaki priročnik (V slovenščini) Knjižica daje poljudna navodila, kako postaji omerlfiki državljan. Cena 50 eentev POUČNI spisi •Angleško Slovensko Berilo t P. J. Kern> — Vezana knjiga " ' H Ona IJv— Govedoreja Spisal B. Legvait. 148 strani s slikami. Cena |L— Knjiga a dostojnem vedenja m strani. OinafVetaU« Mlekarstvo * Spisal Anton Pove. S slikami. 189 strani. — Knjiga ta mlekar Jo lo bnstrJO ▼ fplotoem. Obrtno knjigovodstvo 288 stranL eaana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrsti as stavbno, ometno in strojno kUnta*. nUantvo ter Selezollfarstva Cena II,— Ako naroflte knjige, prflo#te k naročilu V. 8. Miroma Canadian Meney Order u omenjene SToto. Manjte štete, lahko pošljete v l S. nrarakah po 1 oziroma I cente. V. i.. -V "GLAS NARODA" NEW YOU WEDNESDAY, OCTOBER 20, 1943 P OD SVOBODNIM SONCEM ROMAX — Spisal: F. S. PDIŽOAE. .37---—— Starec se je razžalostii. upognil hrbet in skiil obraz v dlani. 1 ..... "Očka, tebi se toži po Jomu! Pojdi čez Donavo, pozdravi mi očeta in l>ovej, zakaj ni sina domov. Ponosen bo name Svarun in čakanje, polno upanja, bo gladilo njegove dni!" "Po domu se mi toži - Oj ne! Kjje je pevec doma? Povsod in nikjer! Zato sv,- mi ne toži po domu. Toda moje uho hrepeni po meketanju čred, moje oči bi se rade napasle zelenih gozdov. Sii sem Bizanca, moj sinko, do grla sit! Zato pojdtni! Takoj, jutri!" Radovan se je vzravnal. Vsa raztoženost je izginila z lica in glasno je zapel popotno pes oni. "Na Setka, da sem se skoro razcmeril, bedak! Nocoj se ]K»'lovi\a, Iztok! Daleč so tvoji smotri. Dosežeš jih, če t • ne ubije ženska. 0e so ti ljubi igre z njo, bodi ona igrača, n ■ ti. Radovan te ne pozabi! Ob letu se vrne in ti prinese '.lovic zdonia. Sedajle kar čutim, da bi bil kmalu zadremal v Bizaneu, odkar me pita Epafrodit. Tudi njega ne pozabim, ne njegovega vina! Pojdi, poln vrč naju čaka. Pijva v slovo!" Napotila sta se po sr^zi proti hiši. "In ko se mse odebelil z bizantinsko maščobo, se je skrčil Ponoči s'err, naislil na Tunjuša in se ga celo bal. VSTANOVLJEN L. 1W1 RUSKI RELEF ZBIRA PONOSENO OBLEKO DUBBOVNIK Kakor je razvidno, se je po- pcznej.* pa so se do-eljevaii slo; srečilo Dubrovniku, enemu iz- vanski okoličani. Vsled trgo-med starodalniatinskili mest,'vin. s slovanskim ozadjem so' .^>ske, bosanske, pa tudi bolgarske ogrske kraje. A trgovali so tudi preko moj pogum kravjerepnika! Nič se ga ne bojim! Če se srečava, ga niorja po vzhodnih obalah Sre-ukanim, da bo pomnil, kdaj se je sreeaval .z Radovanon)!" dezemskega morja in jugoza- "Ne boj se ga! V tvoji peti je več modrosti ko v Hnno-d delke, ki povzročajo uradnemu Washingtonu glavobol. Dozdaj je bila napravljena preiskava Bresti r Aeronautical korporaeije, katera izdeluje bombnike za mornarico. Mornariški pod tajnik M3r. Fonestall in drugi mornariški uradniki, ki imajo v svojem področju nabavo letal in druge vojne opreme za našo mornarico, so dejali, da >e nikakor n'e more reči, da so za Brewster jevo zakasnelost v izdelovanju bombnikov odgovorne delavske strvke in "slabo vodstvo" kakor se je to hotelo prikazati od strani družbe. t br ovni k pod vrhovno oblast "Kakor >em rekel, ob letu se Radovan vrne, bodi vojska, bi sJe na zno- b'>di mir. Samo če ne obnemaga ,redi polja njegova stara traj.raxinere s tem kaJ *Pr(>-noga in ga ne objame hladna Moram." menile. Kot namestnik b?ne- "Morana ti prizanese!" |*ko ^publike je stoloval v me- Prršla sta v sobo, kjer je gorela luč v posrebrenem čolnič- 8tu klez' ki /e stal 113 Mv] ku, ki je visel izpod srora. Radovan je privzdignil poddil- !Tiestlu uPravl? pa je ime-gast lončen vrč in natoči! pisani kupi. i. mesto napram Benetkam "Bibe in multos anno? et victor ris sniper'" j i st p obveznosti kakor doslej Pij na mnoga le*a in vedno zmaguj — mu je pozdravil Vaprain Bizantincem; v sluča-(_^ starec po starorimski šegi, ki se je št ohranila v Bizaneu, in 3U P°tjcl>e jim je moralo nuditi'tf,e se bo zahtevalo, da poja* ponosen je bil, ko ga Izt^k ni razumel. .pomoč. Dubrovmeam so smelimi vzrok, zakaj se ni pioti druž ^.[svobodno trgovati po vseli be-n^ nas1opilo? kot trebaj ^ Člani kongresnega momari £ke,ga pod-odseka se seveda na opravičilo dražbe niso niti malo ozirali in so izjavili, da bo morala glede produkcijske zanemarjenosti družbe Brewster odgovarjati mlornariea, od ka- halo s posameznim zbiranjem! prispevkov za ta ali oni reliefi v tem okrožju ker bo iz skup-j nega sklada dovoljena vsaki1 organizaciji ,oziroma narodno-| sti, ki je zraven, gotova vsota.i Ruski vojni relief pa je še' vedno aktiven in sicer zbira po vstej deželi ponošeno toplo ob-1 h ko za rusko civilno prebival stvo, ki se vrača v opustošene kraje, katere so osvobodile ru-ldeče čete. -Air. Edward C. Carter, predsednik RWR, ki je pred krat-i kini dospel v Rusijo, kjer si je na lastne oči ogledal tamošnje potrebe in razdejane kraje ter. nemška grozodejstva, je poslal nazaj sporočilo, v katerem po-1 sobno poudarja potiebo za zbiranje zimske obleke. Razne oiganizacije po Ameriki so pridno na delu in so tudi že zbrale mnogo obleke, ki l>o takoj odposlana v Rusijo, da se zavaruje trpeče ljudstvo pred hudo rusko zimo. V Minneapolisu je bilo tekom enega samega dne nabrane 52.1 ton stare tople obleke za m*ki reliefi Enako so se dobro odzvali tudi drugod. 'Kdor želi darovati obl'eko ali druge potrebne predmete v ta namen, naj iste pošlje ali prinese na naslov: RWR, 11 East 3oth St. New York. 16 N. Y. Ko sta slovesno pila v slovo, ko je Radovan z modrimi 1102v;ii nAi-mi;,,^, i,«« ■ ,r * —.....j^- nauki učil Iztoka, je stal zakrit v seneo akanta na carskem ™ h 'n^tnT w, * ^bil° °fitlM>' - x rtu Azbad. Sam je prišel nadzirat st.až, v palačo. Ali to ™ U^0*^ »,(>M> i« . ... .. _„ _ .. producirati gotovo število Ko_;e_ogrski kralj Ludovik,i)OU1i,nikov v določenem časn". je bila samo pretveza. Dobro plačan skopljenec je prinesel popoldne njegovo pismo in ga Odkar ga je zmag enrjem, da Iztok I-ena še ni govorila ž njim. Kadar >e ji je bližal, je zbežala; ' OQ , .. . , J J ' so se podali Dubrovnieani pod ogrsko zaščito. Dejansko Oirri pismo in ga vtihotapil v Irenino spalnico. lir- ;i;r tJ^, ' T JjUUOV] Ml>ombmkov v določenem časn. al Iztok v areni, odkar je vzkliknil prcnl 1^1 l^TT' ' ^ bila morala od >k izmed vrst bojevnikov zoper Ittlbudija Uf. 0< družbezahtevati, da takoj vrne la ž njim. Kadar ,e ii ie bližal, ie zhež, n m ^ do T^a<'a: kontrakt. če ne more izvesti \adar ji je pošepetal v ti.oini službi vročo prisego ljubezni, j'' ni slišala in se je ozrla proč. Azbad je blaznel in bledel v divji strasti. Zate je sklenil, da jo povabi ponoči na vrt. Carjevi obsežni gaji ob Sumeči Propontidi so skrivali ob lepih pomladnih nočeh v mračniii r-encah skrivnosti, ki so se sple-t;de čez dan na forih, v razkošnih kopdih, pri razsipnih obedih in nadaljevale v tihi nočeh. Nobena vrata niso bila tak^ zaprta in zastražena, da jih ne odprl zlati ključ mehkužnega patiicija, kadar je šel za slo. Azbad je čakal dolge ure. Sto in stokrat je preštel okna i• Po kratkem času se :nu je zdelo, da je zašumel pesek. Kakor bi sfe drobne mravljice usule po mozgu, tako ga je s-pre-ietelo. Zopet mir in tihota. Prepričan je bil, da se je varal. Sree se je umirjalo, roka je zdrsnila s prsi in 'krčevito stisnila ločaj meča. Takrat se nenadoma odtrga skrivnostna senca in splove neslišno kakor duh za gozdiček cipres. Azbadu sta V* tazširili ustnici in na n.iih je iimrla beseda: Irena! Vzklik riti ni upal Zahrepene1 je po njej, da je dvignil nogo in hotel preko pisane grede proti cipresam. r Toda premagal se je. Zbral je vso silo, pomel si z roko oči, si prigovarjal, da je *amo razgreta domišljija.. Pomiril Re je počasi skoro dodobra, dasi ni za trenutek okrenil pogleda od cipres. Na vzhodu izza Ornega morja se je na nebu posvetila nežno rdečkasta proga. Vstajala je ®o-a. Od morja je dahnil hliden veter in mu oblaži! razbeljeno čelo. Krog ustnic mu je zaigral porogljiv nasmeh. 1 Kakor bi se sramoval samega ».obe. Tak nemir, razburjenost za prazen privid! Čemu se je dal strasti preslepiti, da je pisal Iieni pismo, kjer ji prisega ljubezen, leži pred njenimi nogami in jo prosi, naj mu dovoli, via poljubi vsaj pesek, katerega se dotakne njena noga! to svoje nadoblasti skoro da niso hvnševali, tako da je postal Dubrovnik zarc pi- Z naraščanjem turške moči koneana ze v juniju 1942, ni ta! „fa^ T , , . j. , v . t. . j -lii -i« sateljica Olga Lanu? m sicer ----.--t ^-j--- ^ aiiEba izdelala niti enega> • v . , , . TT . bombnika, ki bi bil uporaben,'^ovjeUki mladini. Vs, do oktobra lanskega leta in na-id^rodo8h- ~ 0d^r-roeilo, ki ga je imela za om'en-jeno dobo, ne bo dovršeno do prihodnjem decembra — torej je družba zavlekla izdelavo naročila za celih 16 mesecev. je postal tudi položaj Durovni-ka težavnejši. Ko so se turške eete utrdile po albanskih, srbskih ter bosanskih zemljah, so tudi napadi na dubrovniško ozemlje postajali vedno pogostejši. To stanje se je spremenilo šele, ko se je I>ubrovnik. po mohački katastrofi podal( Pito porabno bombno letalo, pod vrhovno oblast turškega ki ga je družba izročila morna-sultana. |rjcit v>I1o dostavljeno šele v( Kolikor bolj je ra>tlo blago-1 juniju letos, z desetnsesečno za stanje republike, toliko bolj se mudo Podtajnik je rekel, da 4° večalo tudi v teritori- mornarica potrebuje bombnike jalneir. oziru. Do 13. stoletja tipa, ki jih izdeluje Breswter se je mestna oblast končevala1 družba in radi tega je investi-že ob mestnem obzidju; mestni J rala vlada v to podjetje deveti vinogradi na primer so ležali milijonov dolarjev ($9,000,000)1 če na ozemju Trebinja tez Za-jza potrebno opremo in instala hunrja in T>ubro\Tiik je mora cijo ali montiranje strojev, itd zanje plačevali mejašem pose- I>ružb: je bilo tudi obljublje PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE SIX)VENSKE rESMI Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matira v Clevelando. Cena — S !-&# Emil Adaml6—16 JLUOSMJt ANbKllt NAKODNlll PESMI ra moški «b®r......................... m SEST NARODNIH l*E8Ml ca m- 6kl zbor .................... J« SEST NA KODNIH 1'ESMI za mr ianl zbor .................. M Moški zbori OMKAlc DB\ Barflc«; OJ. moj fc>eel j* 60*; tsm ml. fantje, di** » raa poj- lemr . ........................JO 1'SKAK I»B\ •Srečno IjulM-a mojo. Ko ptill Ul na t oje gre; Hočl; Moj n^ks o>» tonjl^ka (Its ; Dmerlftka slovenska lir«, 'Holmar «» iHovakr himne fVAHnplvee) It -lovrnskl akordi. ZZ me&mnik la uoftklb »bor«* (Kari Adami«) 7» mje meAanl zbari (Glasbena Ma lira)____________Jt > peftelnMnl nrrfl, kanfata ta sale, tbor In orkester. (Hattner).... M lUadiol, pesmi za mladina a klavirjem (E. Adami«) __________ M Ove resml, (Prelovee) ta aoikl ■bor la Ml« NaAI himni, dveelaan«________ ulorskl odmevi, (Lataaraar), IL M CA TAMBUBICBi v A UOKEMJSKEM JJfi FLETNO, podporni slovenskih narodnih pesmi za tambarice, zložil Mar ko Bajuk...............7» -lovenskr narodne pesmi za tamba raikl zbor (Bajnk)____ tom M na plMilnra, (Bajuk), ' New York 11 .71 »odnk za eitre. — « zvmfct — CKoielJskl)_______ 4 KI.AVIB: tnrl pride)«. - Horatolca — — ti KNJIGARNA Slovenic Publishing Co. 216 West 18th St., New York 5353532348484853535323484823