PoStnlna platana v gotovini.
Leto. VII, St. 53. V Ifubljani, v Četrtek 8« m®?ca 1923. Pisarn« št. 1 DEn.
imu
GlasiSo Sodaiisfifne stranke Jugoslavile.
Letnik V., Stev. 10. Četrtkova Številka „NAPREJA“
izhaja kot tednik
LJUDSKI GLAS
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 1.68.
Tel. int št. 312. Ček. rač. št 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din.
Oglasi: prostor 1 X 55 inm i Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo ICmetsko-delavske zveze.
Stane letno V2r— Din, mesečno 3*50 Din.
Proti kapitalističnim hlapcem!
Dne 5. febr. 1923. je imela tržiška organizacija SSJ sestanek, na katerem je hotela sklepati o prestopu v enotno fronto in je zato poklicala poslanca Tokana, da brani tam zvezo Komunistov in Zarja-nov proti naši stranki. Želja po enotnem nastopu je bila pri zbranem delavstvu tako velika, da so pozabili na vsa načela socializma, predvsem tudi na načelo čistega razrednega boja, in sklenili iti v volitve skupno z enotno fronto z izrecno pripombo, da se s tem še niso odločili od stranke, češ, po volitvah se enotna organizacija zopet lahko ponovi.
Tržičani so s tem dokazali, da organizacijska misel tam še ni mnogo napredovala od 1. 1920, ko so na isti način zabredli v komunistične vode: namesto da bi se trdno držali svoje organizacije in se na organizacijskih temeljih med seboj Pričkali, kaj je prav, so poklicali proroke iz Ljubljane in šli za tistim, ki jim je več obljubljal. Da se pa ne bo treba zagovarjati pri eventualnem polomu, zato niso °bračunali nikamor. Obračunski nered so ohranili od 1. 1920. do najnovejšega časa — danes teden smo čitali v »Ljudskem klasu«, da so obračunali za december za 30 članov. Še slabejše je s tiskom. Pa tudi ni mogoče, da bi bilo drugače, kajti Posamezniki, ki hočejo voditi glavno besedo, nikjer ne marajo niti močnih organizacij niti razširjenega časopisja.
A. L.:
Zaplotnikov Francelj v službah Sherlocka Holmesa.
(Prosto po Hugonu Vavrisu-'* (Dalje.)
IzgoiČal je hitro in trdo:
»B-b-bravo — t-t-toreadore!«
Slovensko bi se reklo — v Ljubljani vsai — pravtako.
Fran celi se ie globoko oddahnil in oripel donu Diegu Rodriguezu jvelekriž ra Slavni bikoborec je pričakoval, da ka kralj počasti z daljšim nagovorom — t°da on je izgovori samo dve besedi. Seveda ie bilo jasno, da je bil kralj tako neizmerno g-jnjen< nj mogel več govoriti. zato so se tudi slavnemu toreru zasolzile oči.
_ . * u$. drugi navzoči so jokali. Don Pedro Miguei in seiior de los Pajdalos de la Zalaimanka sta kar tulila. Kralju so dr-čale do licih ogromne kaplje potu. vsi so pa mislili, da so to solze. No, če pa kralj
Tržič je bil pod dr. Korunovim vplivom. Kot pravni zastopnik predilnice je hodil tja in tudi sicer je imel velik vpliv na Fr. Padarja. Tudi na kongresu je imel ta kot delegat Korunovsko resolucijo in je zagovarjal Korunov nastop proti načelu javnosti. Vendar je Padar popolnoma molčal, ko je Tokan na Tržiškem sestanku dr. Koruna in njegovo delovanje tako nesramno napadel, kakor Di nihče ne pričakoval, kdor ve, kolikokrat in kako prebrisano je dr. Korun branil ne le vse štiri izključene poslance, temveč Zarjane sploh s Kocmurjevimi in Tokanovimi nagradami vred.
Tokan se je namreč opravičeval da stranki ni mogel plačevati pdslanskega davka, ker je komaj izhajal z dnevnicami (!), dočim je dr. Korun lahko plačeval, ker je delal za svoj »kšeft« za bel-grajsko advokatsko pisarno, n. pr. za Pollaka. ki ga je tx> več dni vodil po Bel-gradu. Sicer pa da je delal politiko za demokrate, da je n. pr. prišel I. 1921. h Kocmurju in rekel: »Kako bo z Mestno hranilnico ljubljansko? Nikar ne razganjajte demokratskega odbora, če ne vlada ne bo hotela potrditi s. Lozinška za ptujskega župana!«
Takrat smo o tem napadu takoj obvestili dr. Koruna in nam je odgovoril, da bo vse potrebno ukrenil, a mini! ie mesec, pa nismo ničesar zvedeli o obrambi,
pač pa čitamo zdaj v Korunovem »Rdečem praporu«, da agitira za enotno fronto in torej tudi za Tokana, ki kandidira na Štajerskem in tudi na Kranjskem, pa baš Tržičani bodo imeli priliko voliti tega ab-^ stinenta (ki je samo včasih pijan) in and-' militarista (ki ima le enega sina v oficirski šoli) in amsterdamskega strokovnega tajnika (ki ga kandidirajo komunisti) ter, antiklerikalnega agitatorja (ki so ga izvolili klerikalci v ljubljanski občinski svet). Kakšne misli jim gredo neki po glavi zdaj, ko čitajo, da agitira dr. Korun za tega antikorunovca?
Seveda so to »grde osebnosti« in »Naprej« je nesramen list, da piše o tem, namesto da bi vodil boj proti kapitalizmu. Tako bo trdila »Zarja« in »Rdeči prapor« in »Del. novice« in »Enakost« im »Volksstimme« in še pobožni in narodni in kaj vem kakšni drugi »socialistični« listi še.
Delavci iz tržiške predilnice, iz drugih tovaren v Tržiču in podrugod, iz gozdov in uolj in tudi vsi drugi in druge, ki delajo in trpe pod jarmom kapitalizma, bodo pa premišljevali o tem čudnem »socializmu« in o njegovi enotni fronti, ki je bila sklenjena pri zeleni mizi med kapitalističnimi hlapci z namenom, da nasuje delavstvu peska v oči.
Česa se boji kapitalizem, poslancev ali organizacij?
Recimo, da bi ta enotna fronta zmagala in dobila polovico Yseh poslancev.
joka, potem ne sme ostati podložnikovo oko suho. Dame so se čutile v desetih nebesih. razigranosti in ginjenta so omedlevale. Tri od njih se niso preje zbudile, dokler jih ni torero po kraljevem odhodu poljubil na čelo. Skratka vse se ie kopalo v solzah Samo Sherlock Holmes ni potočil nobene.
Ko so zopet sedeli v dvorni ekvipaži. se je obrnil Francelj k Sherlock Holmesu in naenkrat ie gladko brez najmanjše napake kakor po vrvici zdrdral ves govor, ki ga je imel pripravljenega za torera-Sedaj oa se te nehote nanj spomnil. Sherlock Holmes se je zasmejal in pripomnil:
»Sedaj je prepozno, mili gospod Francelj, senor Zaplotnik, ali pravzaprav Alfonz XIII. Bodimo veseli, da se je vse tako srečno izteklo.«
Resnično se je vse srečno izteklo. Vsi časopisi v Madridu so izšli drugega dne z mastno tiskanimi uvodniki. »Kralj in slavni Diego Rodriguez«. »Kralj ginjen do solz«, »Barvo toreadore!« itd., to so bili naslovi. V člankih je bilo obširno po-
pisano, kako je kralj napeto sledil krasni borbi, kako je bil globoko ganjen, kako ni mogel radi solz več govoriti kakor edini besedi, slavni starošpanski besedi kralja Karola V-: »Bravo toreadore!« (V no-vošpanščini pravimo namreč »torer« In »treadore«). Tudi republikanski časniki so pisali: »Dolžni smo priznati, da se Alfonzu XIII. pretaka po žilah čista španska kri. Ni mogel oddeti dojmu sijajnega junaka Diega Rodrigueza. Seveda moramo pristaviti, da je slavni torero po svojem političnem mišljenju naši stranki najh bližji.«
Zadeva je imela seveda tudi politično poigro. Ganjen visokega odlikovanja se ie hotel Diego Rodriguez kralju nekakv zahvaliti, zato je povabil k sebi na večerjo gospoda ministrskega predsednika in vse njegove ministre- Ob tej priliki je prijateljsko potrepljal ministrskega predsednika po ramenu. Gosposka in poslanska zbornica sta to pravilno razumeli In sprejeli državni proračun gladko in brez debate.
da bi imela večino v parlamenta. NI vam
treba praviti, kaj bi se zgodilo s takim parlamentom . . , »Pa ljudstvo bo protestiralo!« I, seveda bo protestiralo, kakor je protestiralo na Zaloški cesti, gg. voditelji pojdejo pod posteljo in v gozdove in v tujino, za prihodnje volitve pridejo delat nove »enotne fronte«. In takrat bo enotna fronta še bolj potrebna in zaželjena, ker delavstvo ne more iti v tujino, ampak mora tu ostati in trpeti za grehe svojih voditeljev •..
Toda enotna fronta bo dobila kvečjemu par poslancev na Slovenskem, drugod v Jugoslaviji pa nič, ker drugod ni enotne fronte, samo na Slovenskem je ta nestvor. Ni je obsodil samo komunizem v tujini, tudi hrvaški in srbski komunisti so jo obsodili z vso odločnostjo, enako jo je obsodil pa tudi Glavni odbor naše stranke in kdor čita »Radničke novine«, ta ve, da so na jugu razen Orjune najhujši nasprotniki na socialističnih shodih baš komunisti. V kateri poslanski klub vstopijo cnotnofrontarji, v socialističnega ali neodvisnega? Kaj bodo delali v enem ali drugem? To, kar so delali dozdaj! Ne eni ne drugi se za proletariat ne bodo brigali, če ne bodo stale za njimi organizacije, ki vedo, kje delavstvo čevelj žuli. Tem organizacijam pa morajo poslanci res biti v oporo in na razpolago, ne pa tako, kakor dosedanji, ki so šli eden v Be-lje, drugi v Ameriko, štirje so delali sploh samo zase in niso hoteli niti prispevka plačati stranki, kaj še, da bi se držali drugih strankinih navodil — Samo eden je bil stranki res na razpolago in je ves čas delal tisto, kar je stranka sklenila, zato pa vsi lenuhi in koritarji danes kriče nanj, da je lenuh in koritar le on. Vse te ljudi §e vzela enotna fronta v svojo SSDL ln na vodilna mesta in jih tudi tepenemu proletariatu predlaga za kandidate U Samo največji duševni In telesni revčki morejo imeti hrepenenje po taki enotni fronti, vsi razsodni ljudje pa vedo, da je taka enotna fronta samo kapitalistična past Kajti tudi če bifril izvoljen kak pameten in zmožen človek, ga bodo kapitalisti bodisi z zlatom bodisi s prebrisanostjo ovili okoli prsta, če ne bodo stale za njim organizacije in če nimamo iz njegovega dosedanjega delovanja zadostnih dokazov, da bo delal po volji in v soglasju s tem organizacijami.
Zato se kapitalizem poslancev prav nfc ne boji, pač pa se boji organizacij. Za-
Od tega dne le gospod Francelj često nadomeščal kralja Alfonza XIII. Tu ln tam se mu je pripetila kaka nezgoda, bodisi da se miu je zmešal govor, ali da je pozabil na svojo vlogo: tedaj se je obna-;šal kakor vsak navaden smrtnik. Toda vedno je bil pri rokah Sherlock Holmes, preoblečen enkrat za oobočnika. drugič za lakaja, pa zopet za dvornega lovca, ali za osebnega zdravnika. Kadarkoli je bila kritična situacija, rešil jo je Sherlock Holmes s svojo iznajdljivostjo, prisotnostjo duha in s svojim ostrim dovtipom.
Nekoč je napravil g. Franceljnu veliko presenečenje. Vstopil je v njegovo sobo vodeč za roko krasno damo.
»Gospod ZatPlotnik, dovolite, da vam predstavim gospodično Luizo Renkovo iz New Vorka.«
Zaplotnik se je priklonil in zamrmljal Svoje ime-
»2 njo bosta skupno nadaljevala študije.«
Začudeno je pogledava! Zaplotnik zdaj gospodično Lulzo. zdaj Sherlocka Holmesa...
»KaJ, gospod Smith.. «
to tudi vse poslansko delo v parlamenta
ni nič pomagalo in 8urnik imajo samo tam, kjer imajo organizacije, drugod, posebno pa na kmetih, je pa proletariat tako tepen, kakor še nikdar.
Tisti, ki se čudijo dr. Korunu, da se je tako izpremenil, naj se pod tem vidikom vprašajo, kaj je delal za organizacije! Našli bodo, da nič, še več, da je organizacijsko misel ne le zanemarjal, ampak celo podiral. Ker je pa bolj prebrisan, nego drugi poslanci, je izvrševal formalno dolžnost, za strankinim hrbtom pa je hujskal poslance, da jim ni treba ukloniti se stranki in na sejah je priporočal, naj jih ne izključujemo. Hotel je, da izgube organizacije pri ljudstvu kredit, in zato je tudi pripravljal svoj puč in zato govori o naših organizacijah, da so odrekle pokorščino, in zato molči, ko Tokan razbija tržišlco organizacijo s Korunovimi grehi! Kajti namen je le ta, da se organizacije razbijejo.
Kaj je naša naloga? Tudi pri volitvah moramo misliti na organizacije! Pa če bi dobili samo dva poslanca, bomo več dosegli, če ta dva delata za organizacije in v soglasju z njimi za ljudski blagor, kakor pa če bi jih dobili 20, pa bi vsi delali samo zase in se dajali od kapitalizma podkupovati.
S tem zamašite usta vsem kori farjem, ki so se združili, da sl razdele med seboj plen, ki ga upajo dobiti z glasovi nezavednežev. Ce bodo pa trdili, da delajo tudi oni za organizacije, jih postavite na laž s tem, da naj v svojih časopisih objavijo organizacije tako, kakor to delamo ml! Niti tržiška organizacija še ni prestopila, ker se boji Padar tržlškega delavstva!
Objavijo naj tudi, odkod imajo denar! Tisk je drag, razpošiljajo ga pa zastonj kar vsem! Dr. Korun je sicer denar kazal, ko je hotel naše zaupnike z njim pridobiti, ni pa povedal odkod ga ima. Morebiti mu ga je res dala kaka organizacija — kapitalistov. »Rdeči prapor« piše, da so zbrali denar »pri raznih požrtvovalnih sodrugih« — zakaj pa ne napiše imen teh »sodrugov«. Na ta način lahko tudi »Trboveljska premogokopna družba« ali pa »Industrijska zveza« kar sama tudi ustanovi posebno »socialistično« in »revolucionarno« stranko, in bo lahko napisala v svoj časopis, da Ima 100 proletarskih organizacij s 20.000 člani, ki so zbrali milijon Din za tiskovni sklad!
T~Timir~iii''iini   r ii muii ''mi'»igMCJMirifiTut:
»Ne. gospodična vas ne bo namesto gospoda Smitha učila angleško. Toda ka-kOT vi kralia Alfonza, tako bo ona zastopnica kraljice Viktorije. Tako ste dobil! družico.«
Obraz gospoda Zaplotnika se je razjasnil v blaženem nasmehu. Saj je bilo to večno učenje z donom Pedrom Migue-lom, sehorem de los Pajdalos de la Zala-manka, mojstrom Smithom in monsieurem Lafreurem že kar dolgočasno.
Podal je gospodični Luizi roko. pogledal ji v oči in rekel vroče:
»Pozdravljena — kraljica!«
Četrto poglavje. -
Zaplotnik zboli. — Tajinstven sen. — Sherlock Holmes pridigar. — Presenečenje v parku. — Dogodbica s španskimi muhami. — Izdajska vonjavka- — To Je lepa reč. — Drugi slučaj s španskimi muhami.
Tudi manj izkušenemu očesu kakor je bilo Holmesovo, ne bi moglo uiti. da so se od onega trenutka dalje, ko je prestopila prag krailjevske palače zastopnica
Da, da, g. Korun, zastonj ste se borili
proti javnosti — z javnostjo bo zmagala vera v organizacijo, z vero bo raslo članstvo, s članstvom moč in s to močjo bo proletariat zmagal nad kapitalizmom in njegovimi hlapci.
Tedenski pregled.
Nedelja, 25. februarja: Polnearč Izjavlja, da se Nemcem ne ukloni.
Ponedeljek. 26. febr.: Državnim nameščencem sporočajo, da dobe 1. marca dosedanjo plačo, ker se niso mogli zedl* niti glede draginjskih razredov. — Kralj podpisal svetomargheritske dogovore. Naša in laška delegacija odpotovali v Opatijo. — Francozi zaprli Bochum radi napovedi protestne stavke. — Pričetek ankete o delovnem času v Belgradu.
Torek. 27. febr.: Pašič in Stojadino-vič sta se vendar odločila obiskati slovenske kraje. — Nadaljevanje ankete o delovnem času. — Lahi niso še zapustil' Sušaka. kakor bi ta dan morali. — Nemški nacionalci napadli z bombami uredništvo socialistične »Milnchener Post. —" Izšel nov »socialistični« disidentski list. Korunov »Rdeči prapor«. Okrog njega so ljudje, ki so se najbolj borili proti izdajanju separatističnih »Zarij« in »Enakosti«.
Sreda. 18. febr.: Glavni odbor detno-kraške stranke se bavi z demokraškiml kandidaturami. V nekih okrožjih je vlo*. Ženih po več list te stranke. — Nadaljevanje ankete o delovnem času- — Uvrstitev krajev v draginjske razrede izvršena. Vsa mesta in sedeži okrajnih glavarstev na Slovenskem uvrščeni v II. razred, ostali kraji v III. — Rimska konferenca razpravlja o podržavljenju južne železnice. — Bonar Lavr napada v parlamentu Francoze. — Amerika odklonila udeležbo na haaški mirovni konferenci. — V an-gorski narodni skupščini se še niso sporazumeli. ali naj sprejmejo zavezniško mirovno pogodbo ali ne-
Četrtek, 1. marca.:	Ministrski	svet
dovolil 2 milijona kredita za brezobrestno posolilo revnim slovenskim občinam. —* Kronski svet v Belgradu zahteva brezpogojno Izpraznitev Sušaka. — Sestanek naše in bolgarske delegacije v Nišu za ureditev raznih obmejnih vprašanj in ko-mitaiškega vprašanja.
kraljice Viktorije; dogajale v notranjosti Zaplotnikov! sumljive, čudne reči.
Alfonz XIII. 2. izdaja je bil vzdržema molčeč in je posedal najrajše na samotnem kraju v parku, kjer je težko, pretežko vzdihoval. — Učitelji so imeli ž niim velike nadloge. NI pazil, pri razkladanju važnih državnih zadev je buljil pred se, na francoska vprašanja odgovarjal an, gleško, na angleške francosko, največkrat pa slovensko. Vse je mešal; namesto da bi spregal: jaz grem. tl greš, on gre, ie dosledno ponavljal: jaz ulica, ti ulica, on ulica: z najnedolžnejšim obrazom je rekel tisti koza. tista drevo, tisto voda in sploh ni kazal pred slovničnimi zakoni nobenega spoštovanja, pozabil je celo, da je slovnica vzvišena nad kralje.
Toda Francelj je tudi sam pri sebi čutil da ni v svoji koži. Ni imel terca, ustavili so se mu še celo pehtranovi štruklji, ki se jih je z največjo težavo naučil kuhati kraljevski kuhar, ood lopatico ga je zbadalo in hujšal le vidno-
čestokrat ga je dobila gospodična Liriza sedečega v kakem kotu in to>PO zročega pred se. »Qu*est ce que avez
Pete#. 2. marca-; 'Jugoslovanske ča* tfe zasedle Sušak. — Ekrazitne bombe so našli na treh mestih češkoslovaških železniških prog. Sumili so in aretirali nekaj madžarskih nacionalistov. — S. Serratija, Klavnega urednika »Avantija«, fašisti aretirali. — Zastopniki vseh železniških organizacij v Sloveniji se sporazumeli v Ljubljani za skupen nastop proti izmoz-gavanju železničarstva-
Sobota. 3. marca.: Dr. Perič še ni potrjen, kot ljubljanski župan, kakor bi moral ta dan biti. — Minister Stojadino-vič prispel na agitacijo v Maribor. — Ministrstvo za socialno politiko sklenilo podaljšati delovni čas. — Govore, da bo vojni minister Pešič odstopil, ker je brez uspeha zaprosil millardne kredite za vojsko- — Italijani počasi izpraznjujejo III. dalmatinski pas. — Sporazum, ki sta ga naša in bolgarska delegacija že skoro dosegli. ogrožen radi zopetnega krvavega napada »makedonstvujuščih« na naše -ozemlje. — Amerika odklonila interven-oifo v francosko-nemškem sporu. — Francozi zasedli Karlsruhe. Darmstadt in Mannhelm.
Nedelja, 4. marca.: Minister Stojadi-novič doživel v Mariboru fiasko. — Radičev shod v Otočcu končal z novim krvavim pretepom.
Politllne vesti.
+ »Rdeči prapor« se pomišlja verjeti, da so Golouhovci v resnici napisali in našim organizacijam razposlali sramoten dokument, ki smo ga v zadnjem »Ljudskem glasu« priobčili na uvodnem mestu. Mi smo se tudi pomišljali verjeti, da so Koruni in Uratniki napisali in našim organizacijam razposlali popolnoma enakovreden dokument. Dobro, da imamo obojno sorto z originalnimi podpisi shranjeno v arhivu za tiste čase, ko nam bodo novi diplomati prihajali pihat na srce, da bistvenih razlik in prepadov med nami ni, da se naj torej kar združimo 1
+ »Orjuni« je ministrstvo dovolilo posebno monturo. Cez prsi jermen za orožje. Izmed orožja ji je prepovedalo edino »uma svetli meč«.
-1- Konferenca v Opatiji, ki naj končno uredi razmejitev z Reko, ne more preko mrtve točke — Baroša in Delte.
Vous?« (Kaj vam je) ga je vprašala sočutno.	,	-
Francelj bi ji rad odgovoril nekako primerno, toda njegova diplomatska francoščina ni bila pripravna za razgovor z nežno Luiza Zato je žalosten potegnil iz žepa besednjak, listal trenutek, dokler ni našel besedo »bolan«.
»Malade,« je odgovoril šepetaje, je »8uis malade«.
»Ah, moj dragi -prijatelj, ali Vam je zelo hudo?«
Francelj pa je skomizgnil z rameni, £eš. sam ne vem. kaj ml je pravzaprav. V resnici ni vedel, kai mu manjka, šele sčasoma in slučajno je prišel na to-
Našemu Franceljnu se Je namreč če-sto, neobičajno živo in divje sanjalo. Največkrat je imel sanje, da ga zasleduje četa divjih bikov. Proti njemu je pri tem drvel baskorvilski pes, z ene strani piskal avtomobil, od druge ga je zasledovalo budno oko detektiva, od zgoraj se le spuščala nanj ploha bomb, tako da ni vedel, kam bi se obrnil Toda vse sanje so se končale tako. da ie bike poklal psa zadavil, oko pohodil; bombe pa so raztrgale avtomobil	(Dalje	prih.)
Italijani trde. da spadata Baroš ta Delta k Reki naša delegacija Pa je naziranja, da o njuni pripadnosti sploh ne more biti spora in se sklicuje pri tem tudi na tolmačenja rapallske pogodbe po bivšem italijanskem zunanjem ministru Sforzi, ki je priznal Baroš in Delto Jugoslaviji. Reška vlada je predlagala nekak kompromis: Baroš in Delta naj bi prišla za 99 let Pod upravo mešane jugoslovansko-italijanske komisije. Dr. Rybaf, predsednik naše delegacije, je izjavil poročevalcu »Piccola«. da se naša delegacija strogo drži rapallske pogodbe, ki določa pajprej izpraznitev nam določenega ozemlja, torej tudi Baroša in Delte, potem razmejitev in nato ureditev prometnih in ostalih vprašanj. Italijansko časopisje piše zelo odločno proti izročitvi Baroša in Delte Jugoslaviji. — Konferenca bo imela malo uspeha, če bo pa prišla do kakega zaključka. bo morala gotovo -popustiti naša vlada. Italijanski imperializem se pač ne bo oziral na to kaj bi bilo pravično.
-f Fašisti na Reki ne morejo preboleti izpraznitve Sušaka. Včeraj smo poročali, da so iz osvete napadli par gospodičen, naknadno pa so dospela še poročila, da napadajo dijačke, ki so doma na Reki, a obiskujejo šole na Sušaku. Baje hočejo izzvati s temi napadi odpor Jugoslovanov. No. naša Orjuna teh napadov tudi ne bo prenesla mimo. le tega ne vemo, ali se bo maščevala v Mariboru, ali Ptuju, če celo ne v Ljubljani.
-f Češki parlament bo z večjo težavo sprejel zakon o zaščiti republike, kakor ga je naš. V torek popoldne se je pričela debata, pa so komunisti takoj začeli tako hrumeti, da poročevalca ni bilo slišati. Nastopila je parlamentarna straža, ki ie nekaj od seje izključenih komunističnih poslancev odnesla iz dvorane. Ostali komunistični poslanci so nato zapustili dvorano. Ko so komunisti odšli in se je seja zopet nadaljevala, so začeli s hrupom poslanci slovaške ljudske stranke. Pp poročilu o zakonu so so prišli v dvorano nemški nacionalistični in nemški socialistični poslanci. Vodja nemških socialnih deino-pratov Czech je silno ostro govoril proti zakonu. Izjavil je, da se poslanci njegove stranke nadaljnih sej ne bodo udeleževali. Prav take izjave so podale vse oioo-zicionalne stranke. — Podrobnejše bomo še poročali.
-f Nemški državni kancelar Cuno je v torek otvoril izredno zasedanje nemškega državnega zbora radi dogodkov v Poruhrju z že napovedanim govorom. Opisal je natančno francosko nasilje in poudarjal, da bo razoroženi nemški narod premagal oboroženo nasilje s svojim moralnim odporom- Zavračal je očitek, da Nemčija ne Izpolnjuje svojih obveznosti, saj Je vendar nudila jamstva. Izjavil je. da je nemška vlada pripravljena za pogajanja. da pa Nemci ne pričakujejo tuje pomoči, temveč se zanašajo na svoje lastne moralne sile, ki jih krepi zavest, da se bore proti krivici.
+ Francozi nadaljujejo z zasedanjem nemških mest. njihove patrulje krožijo že okoli Frankfurta ob Mainu. Baje nameravajo zasesti tudi Miinchen, bavarsko glavno mesto- — Francozi postajajo blazni.
Dnevne vesti.
Vse sodruge dopisnike prosimo, da se v svojih dopisih omeje na najpotrebnejše, ker nam primanjkuje prostora. S
tem nočemo reči, da ne vidimo radi, če nam pridno dopisujete, o, ne, čimveč dopisov in iz čimveč krajev, tem boljši bo list. Samo na to opozarjamo, da bo moralo sedaj pred volitvami marsikaj izostati, kar se ne bo odlikovalo s kratko-čo. Naš list je majhen. Skrbite za to, da se razširi, ker tako postane večji in tudi dopisi bodo lahko večji. Pišite s črnilom na eno stran in ne pregosto zaradi lažjega in hitrejšega popravljanja!
Zadnje potrdilo o prejetih odgovorih na vprašanje pokrajinskega odbora SSJ z dne 4. februarja 1923 (Razpis častnih
nagrad):
75. P- B., Trbovlje.
76. A. K.. Ptuj.
77. S. R.
78. N. V., Ponikva ob juž. žel.
79. J. P., Ljubljana.
80. F. K., Rogatec.
81. »Enakopravnost«-
82. H. R„ Ljubljana.
83. »Moč zavednih«. Hrastnik-
84. K. K.. Ljubljana.
Volilni in tiskovni sklad. V zadnjem »Ljudskem glasu« je bilo izkazanih Din 6313.70. Dalje so darovali: blok št. 281 78 Din, Ferdinand Oberster iz Crmošnjlc 20 Din, Gašper Jerina iz Cerknice 106.50 Din, na račun bloka št. 149 Din 20. Franc Crnologar z Jesenic 10, Franc Južina iz Zgornje Šiške 41, Gašpari iz Ljubljane 5, Fr. Kosec iz Ljubljane 5, krajevna organizacija v Zgornji Šiški 12 Din. Ivan Knr šič 44, J. Jeram z Jesenic 28, Martin Jeram z Jesenic 31, Jože Sitar z Jesenic 3^ Al. Leskošek iz Celja 100, sodruž- Pečnikova 243.25 Din. sodr- Bučar na shodu v Grižah 52 Din. Ivan Žaler 22, A. PetriS v Laškem 40, kraj. org. v Oplotnici 96 Din, kraj org- KDZ v Brežicah 42, Janko! Cvainer iz Medvod 10 Din, skupaj 1008.75 Din z zadnjim izkazom skupaj 7322.45 Din. — Zaupnike in krajevne organizacije, ki nam obračunavalo za volilni sklad po bloM kih, naj navedejo pri obračunu številko bloka, ki je napisana na ovitku.
Hinavstvo »Rdečega prapora«. Dr, Kortin se hoče lepo počasi prebroditi iz SSJ k enotni fronti, da bi mu ne mogli delavci očitati izpreminjanja barve. Za to piše njegov list o »Zarji« kakor da bi ji bil nasproten, vendar pa zelo prikup* no. Da pa izgleda še bolj nedolžno, oči« ta »Zarji« osebni boj in pravi, da nima pravice odkrivati rodbinsko življenje političnih nasprotnikov. S tem hoče pa seveda reči, kakor da bi bilo v tem rod« binskem življenju res kaj takega, česar javnost ne sme izvedeti in tako daje napadom od strani »Zarje« še poseben poudarek.
»Naprej« si lasti zaslugo za raz* krinkanje »pariških večerov«, ne samo zaradi morale, temveč predvsem zato, ker plačujejo take večere proletarci s svojim delom in krvjo. Kadar bo soci* alizem zmagal, bodo taki večeri p op ob noma nemogoči. Zato morajo biti soci* alisti že v sedanji družbi proti takim večerom, če ne bi bili prav taki hinavci, kakor »pobožni« kapitalisti.
Zato izjavljamo, naj nas »Rdeči prapor« ne brani tako hinavsko, tem* več naj i on i »Zarja« pove o vseh so* cialistih tudi iz njih rodbinskega živ* ljenja vse, kar je obsodbe vredno. A’ pove naj tako, da bomo vedeli, kdo je grešil in kaj je zagrešil, da se izve res* n i c a, ne pa sama hinavska sumniče* nja.
Zanimiva ugotovitev. Neki dumaj* ski list je pred par tedni priobčil par za* nimivih številk. Tako n. pr. tudi da je bilo v bivši kraljevini Srbiji od L 1914
in v kraljevini SHS do konca lanskega leta razdeljenih nad štiri milijone raz* ličnih odlikovanj.
Odlikovan je bil okrajni glavar v Črnomlju, prej v Prevaljah, g. Matija Kaki z redom sv. Save 4. razreda. Česti* tamo!
Glavni volilni odbori. Dne 19. marca 1923 ob 9. dopoldne začnejo poslovati glavni volilni odbori za volitve v narodno skupščino, in sicer:	1.	za	volilno
okrožje Maribor-Celje v Mariboru v veliki dvorani mestnega magistrata; 2. za volilno okrožje Ljubljana-Novo mesto v veliki dvorani na mestnem magistratu; 3. za mesto Ljubljana s Spodnjo Šiško v Ljubljani v mali dvorani na mestnem magistratu. Vsi predsedniki volilnih odborov morajo prinesti zapečaten zavoj, v katerem se nahajajo volilni spisi, 19. marca svojemu glavnemu odboru.
Poročilo o shodu v Sv. Lovrencu na Pob. danes radi pomanjkanja prostora zopet ni moglo priti. Upamo, da pride v soboto zagotovo. Do taktraf naj »Enakost« in »Volksstimma« potrpita.
Delavci! kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko„ Tržič, ki so najboljši in najcenešf. Glavna zaloga na drobno in debelo. Ljubljana. Breg 20.
Cehe,
3.	marca smo pokopali sodr. K. Lešnika, ki ga je zadela zla usoda od zavratne bolezni jetike. Dragi tovariš, dragi so-idrug. tudi Ti si nas zapustil tako nenadoma ter se ločil za vedno od nas. Toda Ostal si v naših srcih kot pošten sodrug in spomin na Te ostane med nami.
:	Dne	3. marca so samostojneži sklicali
volilni shod v Spod- Hudinji pri Celju v gostilni Pobner. Toda imeniten je bil ta shod. Gosp. Eduard Kukec iz Žalca je imel cela dva (2) poslušalca, ki sta mu verjela, da ima prav. Predsedstvo tega Shoda je vodil sodr. Anton Šmerc. Za socialistično stranko je govoril sodr. Čebular. Pa tudi g. dr. Novačan se je naenkrat znašel tam in je tudi on nekaj povedal o autos-nomos — amen. Tako. gospodje samostojneži, le delajte reklamo in prirejajte shode, govorili bomo pa mi in pri volitvah bodo še bolj na gosto letele volilne kroglice v 8. skrinjioo!
Volilni shodi.
V nedeljo, dne 11. marca se bodo vršili sledeči shodi:
Na Bizeljskem ob 7.
V Sv. Petru pod Sv. Gorami ob 14. (2. popoldne).
V Podsredi ob 18. (6. zvečer).
V Sevnici ob 7. zjutraj.
V Št. Janžu pri Radečah ob 9. dop. Na Brunišku pri Rad- ob 14.
V Podkraju pri Rad. ob 9. dop.
V Vrhovem pri Rad. ob IS.
V Dobravi pri Rad. ob 19.
V Rajhenburgu ob pol 9. v gostilni g. Franca Vranetiča.
Na Blanci ob 14. (2. popoldne)
V Begunjah pri Cerknici ob 11. dop. v »Stari šoli«.
V Cerknici ob 15. v hotelu gosp. 2u-merja.
Na Dobravi pri Ljubljani ob pol 16.
pri »Velkavrhu«.
V Zgornji Piški ob 15. pri »Birtu«.
V Črmošnjicah ob 9. dopoldne.
V Semiču popoldne-
V Metliki po prvi maši v gostilni'g. Korena.
V Črnomlju po drugi maši v hotelu Lakner.
V Dragatušu. popoldne v gostilni g. Stepaniča.
V Grosupljem ob pol 10. dopoldne pred Hudetovo hišo.
V Dravogradu ob pol 11. pred hotelom »Korotan«, (pri slabem vremenu v dvorani).
V Prevaljah-Lešah popoldne.
V Guštanju na predvečer.
Več na lepakih.
Vsi ki živite od dela. udeležite se shodov polnoštevilno!
IZJAVA KRAJ, POL. ORG. SSJ IN KDZ V ČRNI.
Na javnem volilnem shodu v Črni dne 4. marca zbrano članstvo SSJ in KDZ izjavlja, da se popolnoma strinja s sedanjim delovanjem strankinega načelstva in odobrava njegovo taktiko kot edino pravo in pošteno, ki bo izčistila delavski pokret. Stati hočemo vedno ob strani strankinega načelstva ter ga podpirati v njegovem delovanju. Kdor naše taktike v stranki ne priznava za pošteno in zdravo, dokazuje s tem, da mu ni za zdrav delavski pokret, temveč za osebne koristi. Proč z osebnim koristolov-stvom, proč z omahljivci in z »revolucionarnimi« bogovi! V stranki mora zavladati red, v znamenju katerega se združuje revno delavstvo, ki se ne da reševati z mandati posameznika, temveč je potrebna predvsem čista stranka in idejno, pošteno delo.
Živela čista, zdrava socialistična stranka!
Črna, dne 4. marca 1923.
Zakal? Zato!
Golouhovci in drugi »voditelji«, ki so se v boju proti naši stranki pobotali med seboj in s komunističnimi »voditelji« ter Kocmurjevimi nagradarji iz bolniške blagajne, so si razdeliil pod imenom SSDL mandate in se predstavili ljudstvu kot »enotna fronta«. Ta enotna fronta se je sicer kmalu nato razbila, ker čeprav so spor med nosilcema Golouhom in Fava-jem poravnali vsaj za silo s tem, da je bil Tavaj zadovoljen tudi s srezom, vendar je bilo tudi srezov premalo, Nachtigal in trboveljski Miha Koren nista dobila nič — zato sta šla k srbskim radikalcem. Vendar govore o enotni fronti še naprej in pravijo, da je samo »Naprej« proti njej. Dne 18. marca bodo zvedeli, koliko vo-lilcev bo proti njim!
Najbolj pa skušajo begati javnost s tem, da oficielna stranka baje ni hotela, da bi nastopil proletariat enotna Našim čitateljem je znano, kako samozatajeval-no smo se udeleževali dela za zbiižanje in da je kongres izvolil v dotično komisijo samo take sodruge, ki so res bili za skupni nastop. Vendar vse skupaj ni nič pomagalo, niti Uratnikovi kompromisi jim niso bili dovolj, zahtevali so naj se stranka popolnoma ukloni njim, ki so dve leti podirali njeno delo! Pogajanja so pa zavlačevali tudi namenoma, da bi SSJ ne imela nazadnje niti časa več vložiti kandidatne liste, še 8. februarja je bila na Pragerskem skupna konferenca, ki Je predlagala sporazumni predlog. Na tega so Golouhovci odgovorili tako-le (dopis Celjanom 10. febr.):
Z ozirom na predlog odposlan s Pragerskega 8. t. m. izjavljamo definitivno:
1. Vsi sklepi našega oblastnega zbora so neizpremenljivl. 2. Kandidatna lista, katere nositelj bo s. Golouh, bo vložena prihodnji teden za cek) štajersko volilno okrožje.1 3. če hočete kandidirati na tej listi z Vašimi srezkimi kandidati, javite nam najkasneje do torka zjutraj, 13. fe-
bruarja. če ne dobimo 3o tega dne odgovora, in sicer jasnega in definitivnega, bomo smatrali to kot odklonitev. 4. Vsako nadaljno razpravljanje je odveč; odgovorite z da ali ne. Če pristanete javite imena Vaših srezkih kandidatov in pošljite izjave, da sprejmejo kandidatura 5. Ta naša beseda je zadnja in neizpremen-ljiva, kakor so neizpremenljivi vsi omenjeni sklepi. 6. V slučaju pristanka ne morete postaviti kandidata za Laški srez.
7.	Priznati morate v celoti volilni pakt s Socialistično stranko delovnega ljudstva, kakor smo ga mi že sklenili. — Golouh,
1.	r.; N. Zivkovič, 1. r.; Staudinger, L r. e
Torej Golouh mora biti nosilec, za Trboveljski revir (Laški srez) mora biti njih kandidat, ker je tam največ proletariata, in SSJ mora priznati volilni pakt a SSDL. to je s komunisti in Kocmurjevcf
— češ, umaži se, da boš tudi tl tako umazana. kakor smo mi...! In s tem dopisom v roki je dr. Korun 11. febr. hotel * pomočjo Čobala in še nekaterih ubiti našo stranko: silili so na njenega predsednika s. Frana Korena, da samo njegova kandidatura brani enotnosti proletariata
— in ker s. Fr. Korenu res ni za mandat, ampak za napredek proletariata, je izjavil, da ne bo kandidiral Toda takoj nato je bila sklicana seja načelstva SSJ, kakor mora biti v vsaki organizirani stranki, in ta je soglasno odklonila Korunov puč. In tako bo tudi v bodočnosti vselej, dokler bodo odločevali odgovorni odbori, ne pa mešetarije posameznikov.
Ta dopis Golouhovcev naj si pa posebno Mariborčani dobro ogledajo, da bodo videli, kdo je bil res za enotni nastop in kdo samo za svojo kandidaturo!
Iz stranke.
Za december je naknadno obračunala krajevna organizacija SSJ v Slovenski Bistrici za 12 članov. Skupaj torej za ae*1 cember 1916 članov.
Za januar so obračunale še sledeče organizacije: 26. Slovenska Bistrica 12; 27. Ljubljana I. 40; skupaj za 52 članov, dozdaj objavljeno za 709 članov, skupaj torej v januarju 761 članov.
Za februar so obračunale sledeče organizacije: 1. Staravas-Videm 17; 2. Dravograd 40: 3. Križe 39; 4. Ebensfeld 9; 5- Zgornja Šiška 27; 6. Velenje 28; 7. Jesenice 53; skupaj za 213 članov.
Nekatere organizacije so oprostile. V volilnem boju se zamudam ne moremo čuditi. Pride pa čas. ko bodo tudi v najhujših bojih storile organizacije vsestransko svojo dolžnost — torej tudi pravočasno obračunale — saj je pravzaprav baš v najhujših bojih red najbolj potreben!
Štore. Vse člane poživljamo, naj plačujejo redno in pravočasno svoje prispevke. tako tudi vsi naročniki »Napreja« hi »Ljudskega glasu«. Naročnino je treba plačevati za naprej, torej mora vsak San, ki je naročnik prinesti blagajniku svoje prispevke za tekoči mesec že prve dnt. Tisk je drag. Centrala potrebuje ogromne vsote za redna plačila, zato vršite svojo dolžnost. Plačujte redno, zbirajte za volilni sklad in pridobivajte nove člane in naročnike. — Odbor.
Roeaška Slatina. Odbor kral ndL organizacije SSJ in KDZ v Rogaški Slatini vabi vse ss. člane, na svoj, za dan 10. t. m. točno ob 5. popoldne v gostilni so-druga Žomera — Rogaška Slatina, sklicani občni zbor. Udeležba članstva dolžnost. — Odbor.
, Volilni shodi za Maribor levi In desni Kreg, so se morali odpovedati, ker je naš kandidat štajerske liste SSJ in KDZ so-drug Leskošek, strokovni tajnik v Celju, zadržan radi nujnega opravka na enketi v Belgradu in mora stalno čakati na brzojavno vabilo.
Ce se izkaže, da ni treba odpotovati au pa, da se enketa preloži, v tem slučaju bo priredil volilne shode.. Sicer pa itak RK- G o 1 o u h in prof. F a v a j (zadnji je kontrakandidat) pridno agitirata za našo stranko, ker piše prof. Favaj v »Volks-s«*n*ne«, da so štajerski delavci trabanti. To reklamo, ki nam jo dela K. prof. Favaj v »Volksstimme« brezplačno. bodo štajerski volilci, zlasti delavci, prav lahko razumeli s tem. da bodo glasovali za delavskega tajnika v
8.	skrinjico, ki ima rdečo listo, profesorji in dohtarji pa za pobarvano Golo-uhiado in prof. Favajevo skrinjico.
POROČILO UNUSKEGA ZBORA.
V nedeljo 4. marca se je vršil IV-redni zbor Unije slovenskih rudarjev v gostilni Rak v Velenju.	*
Sodr. Cobal kot predsednik otvori zbor. pozdravi delegate, kakor tudi zastopnike Strokovne komisije iz Ljubljane sodr. Svetka, zastopnika kovinarjev sodr. Jankoviča iz Ljubljane, tajnika deL zbornice dr. Likarja in vse ostale goste, ter poda kratko poročilo o delovanju organizacije.
Sodr. Arh kot tajnik Unije poda tajniško poročilo, sodr. Ule kot blagajnik poda blagajniško poročilo, sodr. Jazbec poročilo revizorjev, nakar se vname živahna debata, v katero je poseglo več govornikov. Vodstvu se podeli absolu-torij.
1- Na predlog podružnice Trbovlje se soglasno sklene odprava bolniške podpore ter uvedba prostih znamk za obolele člane I. razreda.
2.	Na predlog podružnice Trbovlje se Sklene soglasno, da se sklep seje ožjega in širšega odbora Unije z dne 14. maja 1922 ne odobri v kolikor se nanaša na povišanje dajatev z dne 1. januarja 1923. Dajatve ostanejo iste, kakor so bile do-sedaj.
. 3. V principu se sklene regulacija prispevkov po progresiji, za kar naj novo Izvoljeni odbor izdela načrt, po katerem •e naj uvede plačevanje prispevkov
4.	Glede nastavljencev In premestitve centrale se prepušča novo izvoljenemu odboru, da celo zadevo preštudira in uredi po svoji previdnosti in v korist organizacije.
5- Referat sodr. Svetka o tarifni politiki se je vzel na znanje teT se bo skuhala uvesti enotna tarifna pogodba za vsa nnaairsloa podjetja v/ Sloveniji-
K referatu dr. Likarja o soc. zavarovanju rudarjev se je spreiela resolucija, katera se nanaša na enotno zavarovanje vseh delavcev v državi.
7. V centralni odbor so bili izvoljeni M. Iz raznih podružnic- Odbor sestoji sledeče:
Načelstvo: Iv. Krušič. Trbovlje; Fr. Tratar. Zabukovca; Ant. Verden, Hrastnik; Jurij Arh. Zagorje; Leop. Majdič. Trbovlje. — Širši odbor: Jože Ipavec, črna:	Martin Komar. Mežica;
Jože Rednah. Velenje: Jakob Petek. Store; Franc Dolinšek. Zagorje. — Revi-, z or JI: Franc Jndec. Zabukovca: Alojz Panšek, Hrastnik; Miha Jelenko. Leše.
Ker je bil dnevni red Izčrpan se Je zbor zaključil s pozivom na vztrajno delo
za organizacijo, ker sloga jaS, nesloga tlači.
Gospodarstvo.
— Znižano vozarino na avstrijskih železnicah (2a 25%) razen v luksusnih vlakih dobe inostranski obiskovalci dunajskega velesejma proti predložitvi izkaznice, če kupijo obenem vozni listek za nazaj in če odpotujejo 17.-—18. t. m. tja,
24.-25. marca pa nazaj.
Dopis«.
Medvode. Naš nedeljski volilni shod so morali obiskati tudi gospodje od »enotne fronte«, čeprav so z velikimi rdečimi plakati oznanjali svoj shod, ki bi se bil moral vršiti ob isti uri kakor naš pri »Stari pošti«. Na njihov shod namreč ni prišel nihče. — Na našem shodu je poročal sodr. Kisovec iz Ljubljane. Pojasnil je splošni položaj proletariata in ga opozarjal, naj ne puste, da bi se vzgnezdili v našem pokretu zopet kaki trgovci proletarskih interesov in farizeji. Med govorom sodr. Kisovca je do skrajnosti pijani predsednik samostojnežev v Medvodah delal hrup, zborovalci so postali razburjeni in zahtevali, da se odstrani. Sodr. Cvajnar je poklical orožnike, ki so pijanega razgrajača postavili na hladno. Za sodr. Kisovcem je govoril g. profesor Fabjančič o razkolu v soc. dem. stranki, razpustu komunistične stranke in izrazil željo po enotni fronti. Sodr. Kisovec mu je odgovoril, da naša stranka ne more tako dolgo hrepeneti po enottni fronti kakor on, dokler sedanja SSDL ne bo izčistila iz svojih vrst vse ljulike. Po 18. uri, sodr. Kisovec se je moral, žal, radi službe odpeljati, je nastala prav živahna debata. Zastopnik demokratov in orjunaš je povzdigoval g. dr. Žerjava, a je dobil od sodr. Cvajnarja in g. Fabjančiča tak odgovor, da je moral takoj utihniti in se pobrati. Nato sta debatirala sodr. Cvajnar in g. Fabjančič, ki je dokazoval svoje proletarstvo z raztrganimi podplati. Pa mi imamo več vere v proletarsko prepričanje in delo delavca Cvajnarja, ki ima žuljave roke, kakor v raztrgane podplate in gladke roke profesorja Fabjančiča. Nekdo med zborovalci je pripomnil, da bi g. Fabjančič lahko nataknil nove čevlje, ker ga je spremil v Medvode novo izvoljeni ljubljanski župan g. dT. Perič. Glede enotne fronte pa je sodr. Cvajnar povedal g. Fabjančiču, da pojdemo skupaj, kadar bodo on in njegovi za progresivni davek in kadar ne bodo imeli v svojih vrstah ljudi, ki smo jih mi izključili. G. Fabjančič je tekom debate izdal tudi svoje mnenje o g. Mihevcu: Mihevc je siromak. — Sodr. Cvajnar je shod zaključil z zagotovilom, da bo v slučaju izvolitve pošteno zastopal koristi proletariata. Zborovalci so se mirno in zadovoljno razšli.
Ribice se smejejo. Čudno, pa resnično! Poglejte si ga. no, čudaka. Hahahaha! — je rekla najstarejša — tako predrznega ribolovca kakor je g. Golouh, dosedaj Voglajna v Štorah oa še ni videla. Ta nas želi poloviti že kar na tisti polomljeni okvir in si misli, da za enas paše in niti mreža, da ni potrebna. Ne. ne, g. Golouh, tako debele Da še nismo. Poslužite se dobrega nasveta, g. Golouh, katerega vam daje najmlajša: Ko bo sneg kopnel, bo Voglajna zopet kalna. In če bi se vam. g. Golouh, slučajno zopet poljubilo naše sladke pečenke vam priporočam, da nas zooct obiščete. Pa na nekai vas moram opozoriti: da ne pozabite prinesti»s seboj na okvirju precej kompletno spleteno
mrežo, ki mora biti spletena iz nitk vašega najbolj čistega parlamentarnega poročila! Takrat pa vam zagotavljam, da odnesete vi. kakor tudi vaš pomočnik vsak svoio do vrha enabasano košaro, ravno tako. kakor jo je pred par dnevi nabasal sodr. Fr. Koren. V nasprotnem slučaju pa. če bi ne uvaževali mojih nasvetov se vam lahko zgodi kakor sedaj: da odidete brez luskine in da boste imeli za večerjo zopet same sline. — Gnezdo ribic v Štorah.
Vojnik. Prejeli smo: Tu v hiralnici nas je okoli 200 oseb. Zal, da nimamo volilne pravice, če bi jo imeli, bi tudi mi oddali kroglice za SSJ in KDZ. Smo reveži delavskega stanu, hlapci, rudarji in rokodelci. Prebivamo v zgradbi, ki je bila zgrajena z delavskimi žulji. Tu pre-' bivamo mutasti, slepi, gluhi, božjastni, hromi, kruljavi, mrtvoudni, z odprtimi ranami in starčki do 90 let. Slava davkoplačevalcem in svetim delavskim žuljem, ki so sezidali palačo za nas reveže. — Imamo pa tudi redovnice, ki se imenuje* jo usmiljene sestre. Ce so res? Vprašajte bolnike, ti vam bodo povedali resnico. Imamo marsikako pritožbo in prosimo, da bi naredil Zdravstveni odsek za Slovenijo red. — Več bolnikov.
Brežice, 24. febr. je imel bivši samostojni poslanec Drofenik v Brežicah shod, ki mu je prisostvoval tudi Ivan Urek iz Globokega. Ko je Drofenik videl, da je navzočih samo majčkeno število ljudi, si je hotel pomagati z izgovorom, češ. da je itak samo zaupniški sestanek. Da, da, gospodje eskaesovci. saj bodo na koncu ostali v resnici sami zaupniki oziroma generali brez armade kakor nemški cesar Viljem brez nemškega ljudstva! Vsaka demagogija traja le kratek čas.
Bizeljsko. Kar štirje shodi so se vršili
25.	februarja pri nas. Kaj takega ne pom« nimo. Buržoazna gospoda kar ne ve, kako naj bi »popravila« statistiko zadnjih državnozborskih volitev, ko je imela SSJ in KDZ med Bizeljčani absolutno večino. — Prvi je prišel stari mešetar za človeške duše, bivši narodni poslanec za SLS Škoberne in nam poudarjal, da bo edino tista politika rešiteljica ljudskega gorja, ki jo ljudstvo vsak dan težje prenaša. Kakor vselej do danes, tako se ni Ško* bernetova barantija-tudi tokrat obnesla, ker pri nas pa nismo pozabili, kako so nekdanji usmiljeni gospodarji skoro vse Kranjske in Štajerske blagoslavljali oi ožje, s katerim je laški katoličan klal slovenskega. slovenski laškega itd. — Drugi je bil Drofenik od SKS. Ljudstvo je tola--žil, da bo bolje zanj. ko pridejo samostojni veljaki zopet do korita v Belgradu. na* ravnost v deveta nebesa' pa pridemo, ko se otvori nova železniška proga iz Prekmurja, kjer zanjo že poje lopata. Ta železnica je baje zasluga gospodov samo-stojnežev. Kakšne namene pa imaio ti gospodje s to svojo zaslugo, smo takoj lahko pogruntali. ko je govoril g. Drofenik o bodočem popolnoma prostem izvozu žita. praset in živine. Ej, v Prekmurju je mnogo tega in beneški in samostojni Judie komaj čakajo, da si s temi zakladi naberejo nekaj novih miliaru. S tem jo je g. Drofenik polomil. Nič se nam ni prikupil. ko je ljudstvu obljubljal kruha! Ljudstvo potrebuje kruha vsak dan in ne samo tik pred volitvami, kadar mu ga taki ljudje — obljubljajo. Zakaj pa niste Slovenile preskrbeli z žitom in nam pocenili življenje, ko ste bili v vladi, to je takrat, ko ste lahko nemoteno izvrševali blagoslov prostega izvoza? Da nimajo gospod-
ie samostojni posland Ciste vesti. le razvidno že iz tega. ker si ne upajo z go\ or-nikj drugih strank v razgovor iz obraza v obraz pred javnostjo. Navzoč je bU namreč na tem shodu naš sodr. Umek. ki je prosil za besedo a mu je Drofenik v nesramnem tonu prošnjo odbil. češ. da na samostojnih tleh socialist nima prav,ce govoriti. Ko ie ljudstvo to slišalo, je vstalo kakor en mož proti temu. da bi si samostojna prilaščala Bizeljsko. S. Umek je ljudstvo vprašal, če je za to. da otvori on nov shod v imenu SSJ in KDZ. Vse je bilo zato- Njegov govor je poslušalo z velikim odobravanjem in se nato mirno razšlo. G. Drofenik pa je s par kmetskimi in delavskimi izkoriščevalci žalostno gledal pogorišče svoje slave na »svojih« tleh. — Tretji meščanski demagog je prišel v osebi dr. Novačana prodajat nam svojo meščansko republiko. Ljudstvo mu je pokazalo, da tudi v brežiškem srezu ne mara za njegove Ume, kakor jih ne mara v njegovih domačih krajih. Ne demagogija, ampak resno delo vodi k uspehu- To je edino načelo pri nas doma.
Volilni shod Socialistične stranke Jugoslavije in KDZ v Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 4. marca se ie vršil pri nas volilni shod v hotelu »Ncuholdu«. na katerem je poročal v nabitopolnih prostorih kandidat oficielne nekompromisarske SSJ in KDZ sodr. Leskošek iz Celja. V jedrnatem, nad dve uri trajajočem govoru je orisal program ter razjasnil namene drugih strank in strančic, ki prihajajo ob času volitev v narodno skupščino pred kmetsko in delavno ljudstvo da bi ga zopet prevarale za njegove pravice, priha-. Jajo z raznimi obljubami brez vsakega programa, ali pa prihajajo s programom, ki so ga sklenili pri zeleni mizi v krogu svojih ožjih prijateljev v svrho, da dosežejo svoje osebne koristi na škodo izkoriščanega in zatiranega delavnega ljudstva. Na tak način so delale dosedaj vse meščanske (gosposke) stranke in skušajo še naprej delati tako. radi tega imamo tudi samo v mariborski oblasti 10 volilnih skrinjic od desetih političnih strank, med njimi so tudi take. ki niso pri nas nikake stranke, temveč kandidirajo kupljene delavske izdjaice. To je storila predvsem radikalna stranka z dvema izdajcama Miho Korenom in Jožo Nachtlgalom, ki nima v Sloveniji nobene zaslombe In ne pristašev, temveč le plačane agitatorje, da agitirajo za izrazito militaristično, velesrbsko radikalno stranko, ki se opira na vojaško moč, to je na militarizem, ld šteje danes v ponosni Jugoslaviji 6066 častnikov in 144 223 vojakov na 12 milijonov prebivalcev 1 K temu je treba prišteti še orožnike in obmejne čete, ki štejejo 700 častnikov in 31.200 moštva: poleg tega imamo še vojno mornarico, ki ima 242 častnikov in 4194 mornarjev In dva polka garde. Poleg tega ogromnega števila je še 3500 uslužbencev. Častniki In voini uradniki staneio 380 milijonov K; za reprezentanco izdaja komandantom 4 milijone kron in še 30.000 dinarjev v zlatu. Za potne stroške za leto 1922. 128 milijonov kron. Za tajne cilje so izdali 300000 dinarjev v zlatu in 2 milijona v srebru. Za živež 1 miliardo kron in za nabavo živine 196 milijonov kron. Za obutev 1050 milijonov (čeprav so vojaki še danes raztrgani). Za vzdržavanle avtomobilov 40 milijonov kron. Zandarmerija pograbi 382 milijonov, obmejne čete 227 milijonov kron: mornarica pa 252 milijonov K. Take kredite in izdatke ie dovoljevala radikal-no-demokratska koalicijska vlada na ra-
čun davkoplačevalcev. Sodeloval! so tudi gospodje pri SKS. ki so prodali slovenske kmete izrazitemu centralističnemu, birokratskemu centralizmu zato. da so dobili mesto v vladi in dr. Vošnjaka za poslanika v Pragi. Nič manj nas ni opeharila dr. Koroščeva klerikalna SLS, ki irna 3 penzionirane ministre, ki dobivajo iz belgrajske kase mesečno 300.000 kron pokojnine. Najbrže zato. ker so bili dobri centralistični hlapci, ker so v svoji katoliški liubezni do bližnjega ood ero g. dr. Korošca odpustili 5000 železničarjev ter Dahnili v zapore čez 2000 delavskih zaupnikov leta 1920. (V času. ko ustava še ni bila sprejeta) in dali ustreliti 14 oseb na Zaloški cesti. To je stranka farških parazitov in krščenih in nekrščenih kapitalistov, ki nas je pod ero dr. Šušteršiča prodala pokojni Avstriji, ki je glasovala v Avstiriji za takozvano »Kriegsleistungsge-setz«, stranka, ki danes neiskreno agitira z avtonomijo za Slovenijo. To je stranka, ki pomeni reakcijo; v vseh deželah, kjerkoli pride do moči. tam tudi vislice za proletariat ne izostanejo. Narodna socialistična stranka komaj še životari po imenu. odkar sta gg. Deržič in Brandner glasovala za zakon o zaščiti države. Več o njej ni treba povedati, čeprav pravi v svojem manifestu, da »ta plava je ta prava«. mi papravimo »ta plava naj splava«. — Republikanska stranka je manj pomembna, ker ima okrog sebe samo nekaj ljudi, ki se hočejo maščevati nad SKS, katere člani so prej bili. Demokrati so spremenili svoje napredne sile v kmečko obrtniško zvezo katere predstavnik je g. dr. Kukovec, ki skuša svojo srečo pod tu-io firmo. Najnovejši odrešenik proletariata in kmečkega delavnega ljudstva so gg. bivši komunisti in iz naše stranke izključeni poslanci, ki bljujejo svoje bratomorne fraze v »Volksstimmi« in »Enakosti« pod imenom SPJ in KDZ ter razlagajo. da so socialisti. V programu, ki ga pošiljajo volilcem. praviio. da so za pro-gresicni davek v državi, to se pravi v družbi, sami med sabo ga pa ne priznajo 1 Zagovarjajo na vse mogoče in lažnive načine potrebo gnilega kompromisa, katerega so napravili zato. da pride iz stranke izključeni poslanec Golouh zopet do mandata poleg njega pa še par komunistov, ki so cele dve leti razbijali naše strokovne in politične organizacije in kričali, da ne maraio političnega boja. Vsi skupaj so pobijali progresivni davek, katerega smo mi pred dvema letoma s sklepom strankinega zbora vpeljali na ta način, da plača vsak socialist svoje prispevke do svojih dohodkih. To pa gg. Golouhu in prof. Favaju. ki tudi kandidira, ni bilo po volji, da bi delavec vedel, koliko plače ima gospod profesor kot profesor in kot urednik pri »Volksstimme« še posebej. Razumljivo je. da je bilo popolnoma pravilno, da smo kompromis odklonili ter šli samostojno s čisto socialistično idejo v boj proti vsem meščanskim in umazanim kompromisarskim strankam s svojo lastno listo katere nosilec je sodr. Franjo Koren. Naša lista je na vsakem volišču 8!
Rogaška Slatina, V nedeljo 4. t. m. se je vršil pri nas dobro obiskan shod. Nakane mariborskih socialističnih separatistov so se ponesrečile in naša stvar ie brez nadalinega uspela. To je bil gotovo prvi shod, na katerem se je stvarno obravnaval socializem in njega pomen. Delavstvo in kmetje si prav iskreno želimo. da nam večkrat oridete razlagat čisti socializem, Razlago, kako duhovniki Izrabljajo vero, —- ter stremljenje vseh
ostalih Buržujsklh In kapitalističnih stfanR, do onega najogabnejšega, ki izrablja socialistične nakane v svoje zasebne svrhe, je sodr. Meznarič imenitno utemeljil. To spoznanje nas je privedlo, da bo treba našo organizacijo vzbuditi, zato smo sklenili iti takoj na delo. V soboto, dne 10. L m. se bo vršil v gostilni pri sodr. Zumerju — Rogaška Slatina občni zbor naše krajevne organizacije. K občnem zboru vabimo vse, ki delajo in trpe, da uredimo našo organizacijo, od katere edine moremo pričakovati rešitev. Vsi na delo, odločujmo, sklepajmo in izvršujmo, svet nam bo hvaležen! — Zavedno združeni kmet ta delavec.
Zakaj so nam zakoni? 10. decembra 1. 1. so bile v Črni občinske volitve. Proti pričakovanju združenih klerikalcev ta sokolašev je zmagala naša lista skoraj * dvetretjinsko večino. Oblast pa občinskega sveta in socialističnega župana še danes ni potrdila! Nuš g. pokrajinski namestnik res imenitno čuva svetost zakonov, kakor je poudarjal lani ob priliki svojega poseta v Mežiški dolini. — Delavstvo se je na shodih 25. februarja v Mežici, Črni in Lešah ogorčeno zgražalo nad takim teptanjem ljudskih pravic. V Belgrad je bila poslana ministrstvu za notranje zadeve resolucija, ki jo priobčujemo spodaj. — Da smejo nekateri podrepniki napraviti vsako lopovstvo, dokazujejo sledeča dejstva: 1. v občinah Mežica in Prevalje bi se bile morale vršiti občinske volitve 10. decembra 1922, ki so pa bile tik pred volitvami preklicane z motivacijo, da okrožno sodišče v Mariboru ni pravočasno rešilo reklamacij. Doslej g. pokrajinski namestnik še ni kaznoval nobenega odgovornega uradnika, čeprav je to svečano obljubil. Nihče nam ne more zameriti, če nam prihaja 'na misel: roka roko umiva. 2. Med volilno agitacijo se je neki orožnik v Črni tako P<>" koril klerikalcem, da je protizakonito zaplenil iz izložbe prodajalne konsumnega društva reklamnega Miklavža, ker so ga božji namestniki smatrali za bogoskrun-stvo. Tudi na to se oblast ni ozirala, do-tični »vneti« orožnik službuje še vedno nemoteno v Črni. 3. V občinah Črna, Mežica In Prevalje pašujejo še danes občinski gerenti, ki so v službi klerikalca in razpolagajo s premoženjem občanov po svoji mili volji: lahko ga tudi zapravljajo, če hočejo... Vse te nerednosti bo morda znal pojasniti g. pokr. namestnik, mi Jih pa pojasnjujemo ljudstvu na naših shodih. — Resolucija: Delavstvo, zbrano 25. febr. 1923 ha shodih v Mežici, črni in na Lešah, protestira proti tistim odgovornim funkcionarjem.k i teptajo voljo ljudstva In njegove zakonite pravice. Dne 10. decembra 1. 1. so bile v občini Črna občinske volitve, pa še danes, ko so pretekli žes koraj 3 meseci, izvoljeni funkcionarji niso dobili gospodarstva v občini v svoje roke in vlada v občini še danes klika, ki dela proti ljudski volji. Ugotavljamo, da pomaga oblast s tem neki stranki in kliki, da si krepi svojo moč, a tepta voljo ljudstva in svetost zakona. Zahtevamo, da se takoj — še pred 11. marcem! — preda občinsko gospodarstvo občine Črna 18. dec. 1.1. od ljudstva izvoljenemu občta-skemu svetu.	  _
Kdor pomaga organizirati proletariat. sl pridobiva večje zasluge kakor tisti« ki ga hujska. Socializem predpostavlja znanje in razumevanje. Iz samega srca se ne zajema. Študirati ga je treba. In kdor tega ne stori, nima pravice, govoriti ▼ njegovem imenu.  _______________________...
NAROČAJTE »KRES«!
I* BrežIC. Volilni boj se stopnjuje
mrzlično. Sedaj je Radič raztegnil svojo agitacijo preko !'»«t “ in njegovi dobro plačani agitatorji obiščejo vsako vas. Njih bi morali naši delavci in mali posestniki posnemati, ampak namesto da bi prirejali shode in sestanke ter poklicali. ob delavnikih zvečer zaupnike na pogovor o tem in onem, rajši sami letajo za Radičevo demagogijo. In vendar vedo, da je Radičeva republika precej daleč od uresničenja in od prave republike, ker Ima samo ta namen priboriti Stipici zaže-ljeno mesto. Tudi vedo, da ni Radič delavca nikoli poznal in bi ga še manj, če bi prišel do odločilnega upliva. Ljudstvo, pazi torej, kaj delaš! — Poleg Radiča, Novačana, Drofenika in Korošča je postal naš Mesija tudi dr. Kukovec s svojo zveriženo »napredno« kmetsko-obrtno zvezo. Nje največji apostol je dr. Stiker v Brežicah, ki je še pred kratkim izjavljal, da se mu politika gabi in da ne more pripadati nobeni stranki. Poleg njega pa se poteguje zanjo tudi Kukovčev kandidat za brežiško-sevniški srez, fanatični frizer Holi. Oba gospoda lovita sedaj kaline med delavstvom, ampak ljudstvo še ni pozabilo, kako Je Kukovec v obrti in industriji uvedel lOumik in da frizer Holi osemurnika sploh nikoli poznal ni. Tudi se zdi ljudstvu malo preveč, da bi ga kdo po svoje raziral, če ne bo pridno.
Teharje. 2. t. m. so imeli samostoj-neži volilni shod pri nas. Sklical ga je kandidat, g. Piki iz Žalca. Ta shod je bil pa tako žalosten, kakor ga ljudje pri nas še ne pomnijo. Prišlo je namreč vseh skupaj 8 (osem) ljudi na shod: trije socialisti,
4 klerikalci in 1 narodni socialec. S Pi-klom je prišlo 5 ljudi iz Žalca, saj še enega več bi bil vzel s seboj, 13 je pomenila zanj smolo. G. Piki je skrivaj zvedel, da se njegovega shoda ni udeležil noben njegov pristaš. Opravičeval se jc, češ, delavnik je, pa ljudje niso utegnili. No, na Teharjih ne bo g. Piki nikdar nič dosegel s samostojno. — Popihal jo je g. Piki prav na tihem in na skrivnem. — Pri zadnjih volitvah so samostojnežl še nekaj dosegli. Letos pa uvidevajo tudi zadnji zapeljanci, da se je samostojna prodala za korito na vladi. Je torej prav razumljivo, da se je ljudje izogibljejo. — Ne pozabite: 8. skrinjica je prava!
Falirani shodi NSS v Šmartnem in Litiji. Glasilo narodnih socialcev »Nova Pravda« poroča v nedeljski številki pod naslovoin »Tedenski pregled« o NSSar* skih shodih. Poroča tudi o shodih v Li» tiji, Šmartnem in Hotiču, ki so pa zelo slabo uspeli Boljše bi bilo če bi bil go* spod Rupnik s svojim gardistom — Lu» ko Bizjakom lepo doma ostal in kadil pipico. G. Bizjak je znani voditelj NSS v Litiji in vodja delavstva v predilnici. V Šmartnem je torej on naznanil lju« dem shod NSS, njen govornik pa ni imel mnogo časa ponavljati obljube in laži, kajti ljudem se oči odpirajo, zboro* v*lci so se začeli oglašati Prav neprijaz* *jo: Dol ž njimi Tiho! Laž! Ker se pa dolgo časa ni pusti! motiti v obljublja* nju. ga je ljudstvo spodilo, nakar sta 8g. Rupnik in Bizjak poiskati za* vetisca v šoli. Primarširala sta nato v Litup, kjer ju je čakala zopet polomija. Ob 10. je o. Bizjak otvoril shod v Obla« kovi gostilni. Zborovalci, večinoma so* cialisti m klerikalci so zahtevali volitev predsednika. Izvojen je bi sodrug Gaj* šek, ki je hotel shod pravilno otvoriti, Rupnik pa tega ni hotel in i<> odgovoril: Po buči Zborovalci so ZačeIi ogorčeno prote?^rati in hoteli govornika spoditi, je par s drugov in župan so ga rešili. Po razhodu ljudstva so morali Rupnik in
njegova kompanfja poparjeni oditi. — Delavci in kmetje, če vam že na shodih obljubljajo »po buč«, kako bi neki po* udrihali, če bi jim ljudska neumnost res pomagala do mandata. 18. marca torej vse kroglice v 8. skrinjico Kmetsko*de* lavske zveze!
Radeče pri Zidanem mostu. Delav* ci, kmetje! Vsi se še spominjamo, kako so se po prevratu trkali na prsa in kri* čali razni komunistični elementi: Živio komunizem! Živela republika 1 Delavec in kmet, oba izmozgana in izstradana od po krivdi kapitalizma in klerikaliz* ma povzročene svetovne vojne, sta šla v boj, da vržeta ob tla za vedno sedanji reakcionarni, kapitalistični družabni red in si priborita svobodo in pravič* nejši družabni red. Pri zadnjih parla* mentarnih volitvah je delavstvo tudi pokazalo, da se zaveda in da ni več da* leč čas, ko bo kapitalizem ležal potep* tan od zavednega proletariata na tleh. Ali, koliko časa je držal delavec in kmet svojo obljubo? Nekaj mesečev po kon* čanih volitvah smo videli, da so najbolj radikalni komunisti delali klerikalcem pri procesijah štafažo in pobirali denar za nove zvonove. Tako je šlo naprej. Njihovi voditelji se pa tudi niso več bri* gali za delavca in kmeta ter so iz oseb* nih koristi šli k drugim strankam. Tako smo doživeli, da sta pri ljubljanskih ob* činskih volitvah šli dve najbolj naspro* tujoči si stranki v kompromis, v Rade* čah pa 'tudi niso zaostali, rekli so, če v Ljubljani gredo komunisti s klerikalci, zakaj ne bi šli pri nas v Radečah JDS, NSS in SKS? Kdo nam kaj more, samo da dobimo stolček! še sram nas ni, pi» kal Sedaj pa pride znani komunist, ki je nad vse druge najbolj radikalen, tako radikalen, da, če ne veruješ, delavec in kmet, potem se lahko prepričaš in videl boš na radikalni Usti Nachtigala in še drugega takšnega radikalnega komuni* sta vseh barv. Tudi v Radečah smo imeli nekaj časa znanega komunista Šuntajsa, kateri je bil iz Trbovelj izgnan! Ko pa je lansko leto prosil, da bi smel za bo* žične praznike obiskati svoje stariše v Trbovljah mu oblasti niso dovolile. Ker je pa vsak človek najrajši pri svojih sta* riših, je zvedel tudi Nachtigal za Suntaj* sa in prišel v Radeče, ter takoj dal po* velje, da mora Šuntajs iti v Trbovlje ter pridno agitirati za radikalce, predno je odšel, pa mu je stisnil 1000 Din v roke ter rekel: to še ni vse. Če kaj rabiš, boš še dobil. Denarja je za sedaj 6 milijo* nov dinarjev za agitacijo, drugo pa še pride, mi radikalci moramo zmagati, če ne drugače, pa z vojaško silo! — Torej radikalno dovoli, kaj ne, delavec in pa kmet, ali boš sedaj veroval? Potem pa naj kdo še reče, da to niso radikalni komunisti? Sedaj je torej šuntajs v Tr» bovljah brez vsake prošnje na oblasti in agitira radikalno, ter uživa Nachtiga* lovo svobodo. Delavci, kmeajel Sedaj poznate radikalne odrešenike, kateri so vam obljubovali in hodijo še med vas obljubovat, da vas bodo rešili izpod kapitalističnega jarma. Ali jim boste še sledili in verovali? Vsak zaveden dela* vec in kmet bo rekel: Ne! Ali boste ve* rovali klerikalcem, ki so va9 farbali in vas še vlečejo za nos? Ki imajo sedaj pred volitvami polno objub, kakor so jih imeli pred vojno, ko je šlo za man* date, po volitvah pa so vam obrnili hr* bet in če ste bili lačni, so vam dali na* mesto kruha svinčene krogle na Zaloški cesti, in to iz krščanske ljubezni do bliž* njega za časa krščanskega ministra dra. Korošca? Rekli boste: Ne! Nič več se ne bodemo dali speljati od njih, zato bomo vrgli kroglice dne 18. marca v ti*
sto skrinjico, ki Ho Imela napis SSJ v od* govor vsem demagogom in raznim Na* chtigalom. Naša skrinjica je osma!
Črna. 4. t m. se je vršil kljub skraj* no slabemu vremenu lepo obiskan shod SSJ in KDZ. Glavni poročevalec je bil s. Pastorek iz Ljubljane. Zborovalci so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri o* dobravajo taktiko sedanjega strankine* ga načelstva. (Op. ur.: izjavo priobču* jemo na drugem mestu.) Tudi protest* na resolucija proti zavlačevanju konšti* tuiranja novoivoljenega občinskega sve* ta je bila po predlogu s. Moderndorfer* ja soglasno sprejeta. — Naj omenimo še, da so ob isti uri napovedali shod tu* di klerikalci. Čakali so pol ure, tri četrt ure, pa so ostali zmiraj še sami, namreč g. župnik, g. kaplan in še nekdo. Končno so morali »shod zaključiti«, ker so ostali sami. SLS, se ti kujajo tudi že Sokoli?
Iz brežiškega okraja. V nedeljo 25, febr. so se vršili trije shodi naše stran* ke in sicer ob 9. dopoldan v Sromljah, ob 11. v Artičah in ob 14. v Stari vasL Omeniti je treba, da sta se vršila v Sromljah in Artičah v istem času shoda SKS, ker je v teh dveh krajih samo ena maša v nedeljo dopoldne in tako ni pre* ostalo drugega, nego da sta se naša in samostojna dioda vršila skupaj. V obeh krajih se je zato naš govornik s, Baraga takoj opravičil radi te skupnosti, da se stranka zavaruje pred morebitnimi na* adi v javnosti. — V Sromljah jo il shod dobro obiskan. Besedo je naj* prvo dobil g. Mermolja, nad katerim, oziroma nad katerega stranko se je ho* telo ljudstvo očitno maščevati, ker ga ni pustilo niti ene besede mirno spregovo* riti. V dvorani je bilo takšno ogorčenje, da je imel g. predsednik Kos in drugi veliko težavo s pomirjevanjem. Medkii* cev pa ni bilo ne konca ne kraja. Oipe* niti treba, da je bil čas za shod v Srom* ljah zelo kratek, ker se je govornikoma mudilo v Artiče, zato sta se pred sho* dom sporazumela, da bosta vsak četrt ure govorila. G. Mermolja se dogovora ni držal, ker je govoril celih 35 minut, Po njem je dobi besedo s. Baraga, ki se je čutil prikrajšanega da sme govoriti samo četrt ure. Ko je on nastopil, se je ljudstvo takoj pomirilo in čimbolj je govoril, tem pozornejše je postajalo. Na shodu je bilo mnogo Marijinih de* vic in klerikalne mladine za razbijanje. Kakor vidite, je ta aparat samostojne* žem tudi shod v resnici razbil — to je zasluga tamošnjega učitelja klerikalca. Lep vzgojitelji Neki čevljar je samo* stojnežem očital razne grehe, ko so ga pa pozvali, naj jih dokaže, pa ni mogel ničesar dokazati. Taki backi so gospod* je iz klerikalnih vrst. Obregnil se je tudi ob našo stranko, češ, da delavstvo trpi in plačuje, gospodje socialisti pa njegov denar po bolniških blagajnah zaprav* ljajo. To, gospodje »socialisti« iz Koc* murjeve klike, je bilo namenjeno torej vam. S. Baraga je tudi zahteval dokaze z ozirom na ljudi, ki so v naši stranki. Tudi tega ni mogel bacek dokazati. N« to je s. Baraga v par minutah, ki so mu bile še na razpolago dokazal, da tistih »socialistov« ni več med nami, ker jih je delavstvo samo vrglo iz stranke. Na to je predsednik zaključil shod, ki je bil precej buren. — V Artičah se je shod vršil pod milim nebom. Najprej je šlo približno enako kakor v Sromljah, samo za samostojneže, ki so jim kleri* kalci pripravili razbitje, še hujše. Mer* molja sploh ni prišel do besede, takšen halo je bil med večstvoglavo množico in tudi vladm zastopnik ni nič dosegel s svojim pomirjevanjem. Ko je g. Mer* molja videl, da ne opravi nič, je vprašal
MLINAR
srednje starosti, 12 let že nad-mlinar, dobro verziran v umetnem ter štolmlinarstvu, v poslovodskem in samostojnem obratu. Razume se tudi dobro v ekonomiji in vrtnarstvu, zanesljiv ter trezen delavec, išče službe takoj ali pozneje. Naslov pri upravi *Napreja“.
frankov mstctai
zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem ' pri neki
holandski firdki.
Zahtevajte vzorce in brušure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri: E. Bock, Wien, VI., Gumpendorferstrafie Nr. 109/14.
Najboljša sladna kava je
ŽIKA
Sladkor je drag, mleko je drago, najdražje pa je zdravje!
Z ihteva te Ž1KO povsod!
+ Žene +
pomirite ee, če vam mesečnlred zastaja ali izostaja. Pomorem vam, zaščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno In za dobro spoznana Obrnite se takoj na naslov:
Pridobivajte naročnike!
K. Fesci
Hamburg B. 156. PapenstraBe 95.
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“)
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni - - - —---------- izdelki.----------
Telefon 866. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun štev. 10.473.
s. Barago, če bo oh nastopil. Ta je se* veda takoj pritrdil in dobil od predsed* nika g. Molana, župana v Artičah, be= sedo. Tudi tukaj je postalo ljudstvo pre* cej mirno, Samo sredi govora je nastal med pristaši SKS in SLS naenkrat taks šen prepir, da je g. Mermolja predlagal, naj se shod za SKS otvori posebe. Kar se je v sosedni hiši tudi zgodilo, nakar je predsednik burni shod pod milim nebom zaključil. Zelo značilno je, kako se je množica za samostojneži vsula pred tisto hišo in se je gospodar posta* vil na vrata, pa ljudi delil: ti smeš no* ter, ti pa ne itd. Kako se je zaključilo, je čisto irelevantno, ker je s. Baraga od* šel naprej v Staro vas pri Vidmu, v kar ga je siliia že precej pozna ura. Pribiti
1>a je treba, kako žalostno je, da se da judstvo po strupeni pisavi klerikalnih listov, kakor »Straža« in »Gospodar« tako enostransko nahujskati. Klerikalci imajo danes interes na tem, da samo* stojneže najbolj napadajo. To je sicer njihova stvar, a mi bomo gledali, da se jim nad našo stranko ne bodo takšni napadi posrečili, kakor so hoteli že leta 1907. in 1911. Iz vsega pa je videti, da je SKS v Posavju odklenkalo, kar smo mi prorokovali že leta 1920., ko se je rodila kot stranka brez načel — Shod
v Stari vasi pri Vidmu je bil za ta* mošnje razmere prav dobro obiskan. Predsednikom je bil izvoljen s. Ponde* lak, s. Baraga pa je v enournem govoru točko za točko razcefral sedanji poli* tični položaj. Zanimivo je, da ljudstvo že precej bolje razumeva socialistična načela tam, kjer je socialistična organi* zacija blizu. Na shodu je bilo tudi par pristašev SKS in SLS, ki so odobravali izvajanja s. Barage. Po govoru se je pa vnela živahna debata, v katero so po* segli s. Pondelak in g. Sotler od SLS. Ta je med drugim dejal, da milijonarji mo* rajo biti in tudi on da bi bil milijonar, če bi prodal svoje posestvo. S. Baraga ga je poučil, da je njegovo posestvo nje* gov obstanek in da mora zanj trdo de* lati, dočim so milijonarji, ki pasejo le lenobo. Če bi g. Sotler tako delal, bi bi* lo njegovega milijona vsak dan manj, ne pa več, kakor pri tistih, ki iz poklica pasejo lenobo in znajo bolj nego on z milijoni manipulirati. G. Runovec od SKS se je popolnoma strinjal s s. Bara* go in tudi priznal, da je sedanji položaj nevzdržen. Prisotnih je bilo tudi nekaj žensk, kar je hvalevredno, zakaj kadar se bodo tudi ženske zanimale za socialni položaj človeštva, bo v marsičem bolje. Po dve in polurnem lepem shodu in po
končnem govoru s. Barage ga je s. pred*
sednik zaključil. V teh krajih se bo na* ša 8. skrinjica dobro odrezala.
Izdajate!] in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
PERILO
za dame. gospode io otroke
v veliki Izbiri pri
A. ŠSNK&VIC nasl*
K. SOSS,
Ljubljana, M«stn| trg 19.
IS BiHUHlSlHH 3
mr Na;bol<še peči sedanjosti so emajlirane
LUC-ove peči.
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za
I	Slo venijo in južne kraie pri
F« P. Vidic & Komp.,
I	trgovina stavbnega materijala
S Pralernova ulica LJUB HANA PralarnoM Mllca
mmmzmiammdss: avimsiS
Kous. društvo za Slovenijo
Poštni predal št 13.	I |g B 9% S 9 n Sl Pošt. ček. rac. št 10.532.
Telefon inter. št 178.	ILJ Ul KZ IJ Cl Si Ci m Brzoj. nasl. ,Kodes Ljubljana.
Hranilni oddelek
naznanja, da je s 1. novembrom 1922
zvišal obresti in sicer
za navadne hranilne vloge..na	6®/«
za vloge proti četrtletni odpovedi . . na 6Va°/0 za vloge proti polletni odpovedi. . - na 7°/0 SPB9* Hranilne vloge sprejemajo in izplačujejo vse prodajalna naie zadruvol
Vladajta vse s vele prihranke v lastno hranilnico!
TRADEMRRK C