Političen list za slovenski narod
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačaa 1,5 gl(l., za pol leta 8 gld., za četrt leta
i gld., za en mesec 1 Rld. 40 kr T administraciji prejeman, valja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta ($ gld., za četrt leta I gld.. za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vee na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicij«, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanj&a Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednifitTO je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dau, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne.
V Ljubljani, v soboto 2. julija 1892
Vabilo na naročbo
S I. julijem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
SLOVENEC
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Vse leto 12 gld. Četrt leta . 8 gld. Pol leta 6 „ Jeden meseo 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, Po pošti velja:
Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4gl. — kr, Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „
TJpravništvo „Slovenca".
Katoliški shod v Ljubljani.
Zadnja „Edinost" je priobčili na prvem mestu nastopno izjavo :
„Prejeli smo poziv pripravljalnega odbora za katoliški s hod s prošnjo, da ga prijavimo. Shod se bode vršil v Ljubljani koncem meseca avgusta.
Z mirom na ta p oži v izjaviti nam je — v sporazumljenju s predsedništvom političnega, društva „Edinost" ter po vestnem posvetovanju z nekateritai razsodnimi možmi, vršivšim se v soboto dne 25. t. m. — nastopno:
Kot verni sinovi sv. katoliške Cerkve pozdravljamo z veseljem vgak !okrep, ki utegne krepiti mej natiri krščansko morilo. Zato bi tudi radi in z ve- j seljem priobčili poziv na katoliški shod v Ljubljani. ! A za sedaj ne ttoreino storiti tega radi mnogih ' tehtnih pomlsltkov. Ti bi bili:
kajti vsakdo ima pravico do dela. Iz tega je nastalo v kruti zimi pomanjkanje premoga, po stanovanjih se ne kuri, temveč samo v skupnih prostorih.
Delavske razmere se v novi državi dosti zanimive; poslušajte: bivši mizarski pomočnik in bivši njega gospodar Žid cedita zdaj kanale, bivši banker je pisar, bivši restavrater je drvar . . . krade in pobija se dalje, kajti vzlic temu, da ni osebnega imetka, se ni predrugačil ljudski značaj, ječ in kaznilnic ni, temveč — šole.
Kedor se hoče zabavati, iti sme v jednega štirih družbenih zabavnih ustavov: bodisi v pivnico ali plesalnieo, v gledišče ali v koncertno dvorano. Država pozna svoje ljudi, kajti zvečer ob desetih zapro se vsi javni skupni prostori, za vsako mizo v pivnici sedi paznik, ta določa obilico piva, pijance kaznujejo, kdor pa ni poslušen, narede mu zareze v obličje; tri take zareze spravijo ga na vislice.
Pleše se pa v bivši cerkvi, altar postal je biro za sklepanje zakonov; zakon mora trajati najdlje 30 dnij, žene si same izvolijo svojega moža, krepost in dostojnost sta kot stara predsodka odpravljena.
Deca se vzgojeva v državnih ustavih, toda nekatere matere niso mogle zatajiti hrepeuenja do svojih otrok, nasilno se polaste ustavov ter odneso otroke svoje.
„Kavnopravnost vsem!" in na vozu se je torej peljal samo prasec. Iz mesta baš peljajo voz poln mrtvecev, in ker je po načelu „imetek je tatvina", torej veliki zločin v novi državi, peljali so na morišče mater, katera je ohranila po svojem detetu zlato verižico . . „Vse je vseh", oklicuje komisar, takoj so obkolili vse hiše, ter spraznili zaloge jedilnic in kletij. Podgorec se je moral, ker je prišel pozno, zadovoljiti s prenočiščem — v hlevu s koščekom kruha. Toda komisarju je bila všeč njegova žena — „živela svobodno ljubezen!" — pozval je Podgorca v mestno svetovalnico; kmet ubije komisarja s sekiro, mož in žena pobegneta iz mesta na svojo kmetijo, ondi ja zgrabijo in obesijo.
V štirih letih se je nov „red" popolnem udomačil med ljudmi; stanujejo po samih skupnih vojašnicah, in da bi veljala ravnopravnost za vse, menjajo si vsako četrtletje gostači posamična nadstropja. Vsi delujejo za državo, ogromna je množica nadzornikov, kateri čuvajo, da se dela, kajti prostovoljno 'bi nihče ne delal za državo, in tako velja zdaj gSslo: „Boga se več ne bojimo, pač pa svojih nadzornikov!"
Pripeti se državi tudi nesreča: štrajk! Premogo-in rudokopi so naznanili, da za svoje težko delo pod zemljo zahtevajo večjo plačo, — tej terjatvi so nasprotovali krojači in črevljarji; ker se ne sme ni-
LISTEK
Nebesa na zemlji leta 2000.
Pišemo leto 1901. Končno smo dočakali novo uredbo rečij: v novem, povsem socijalistiškem parlamentu (med 492 ¡poslanci je 399 socijalistov) bile so vsprejete terjatve občne ravnopravnosti, osebno imenje je odpravljeno, uvedena je svobodna ljubezen, država je brez Boga in vere! Nebesa na zemlji!
Po groznem prelivanju krvi zveste vojske in „sumljivih" življev zasnuje se nov red, ustanovi se stalni parlamentarni odbor 30 mož z neomejeno oblastjo. Komisarji, poslani v raznotere dežele vspre-jeli so v last države vse zasebno imenje, ter se očistili družbe reakcijonarskih življev, imeli so pa tudi povelje: „Zatrite krvavo vsak odpor!" — „Na posestvih pustite samo to, česar trebajo najnujneje!" . . . in dogodi se, da neki zelo marljiv komisar pobere možem oelo — hlače!
Žrtev novega reda bili so: duhovniki, plemstvo in 'kraljevi pristaši.
Nabiralnik vsega imetka bila so večja mesta, v mesto peljal je tudi kmet Podgorec z žeuo in otrokom svoj imetek: pernice, prasec, starega očeta niso
mogli vzeti seboj.
Toda pod mestom morala je žena z otrokom zlesti z voza in peš iti, ker so pešci nanje kričali i
kogar siliti k delu, saj je popolna osebna svoboda, v podzemeljskih rovih opustili so delavci delo in so dobili delo na polju, katero se jim je moralo dati,
Dasi imajo zdaj ljudje nebesa na zemlji, vender se muogi z žalostjo spominjajo starih časov, neza-
shod v Ljubljani. V ponedeljek pa zaupni možje v Mariboru. Kakor se nam poroča, sklenili so gospodje v Mariboru važne resolucije in nasvetovali premembe, ki bodo gotovo zadovoljile narodne kroge v vsakem oziru, če jih odobri pripravljavni odbor, kar ni dvomiti." —
„In merito" seveda o tej stvari za danes ne moremo ničesar reči, ker nam te resolucije niso znane, mi le konstatujemo, da je to jedino mogoča in poštena pot, ki vodi v prepornih vprašanjih do sporazumljenja. Želeli bi bili, da bi se bila tudi „Edinost" poprijela tega pota.
Na razpotju.
Trinoga večina državnega zbora se ruši. Nemški konservativci preti, da ne bodo dalje podpirali sedanje vlade, ker se je že preveč približala levičarjem in „konservira" le ono, kar so zgradili nemški liberalci.
Dr. pl. Plener je v imenu svoje stranke zastavil besedo, da bode glasoval za vravnavo valute, a v zadnjem treiiotku se je premislil, obšla so ga opozicijska čustva, da zahteva za „usluge" nasproti vladi tudi primerno „odškodnino". Češko - nemška sprava, ki je bila načrtana na korist nemškim liberalcem, je splavala po vodi, in grof Schonborn se premalo ozira na levičarske želje pri imenovanju pravosodnih uradnikov.
Ker je vlada takorekoč zastavila svojo besedo, da dožene vravnavo valute, hoče levica porabiti to priliko ter si jo izkoristiti v svoje politične namene, dasi je ravno to vprašanje, kakor je Plener vedno naglašal, strogo gospodarsko.
„Največji nasprotnik vravuavi valute je — tako piše včerajšnja „N. Fr. Pr." — grof Schonborn; on je prouzročil veliko nevoljo, ki se je polastila (nemškoliberalne) stranke; on je s svojimi imenovanji pri združeni levici vzbudil strah, da se utegne izrabiti za vlado ter propasti, kakor so propadli Staročehi, ne da bi obdržala veljavo in posest nemškega prebivalstva.
Ostalo bode vedna uganka, zakaj si je grof Schonborn izvolil ravno ta kritični trenotek, da je udaril po obrazu združeno levico, katere podporo potrebuje vlada. Njegovo delo je v treuotku, ko vlada bolj kot kedaj potrebuje levičarskih močij, prouzročilo parlamentarno krizo. . . . Grof Schonborn povsod prekriža račun nemških poslancev. Ko so Cehi sprožili zatožbo proti njemu, da je z ustanovo okrajnega sodišča v Teplicah prekršil ustavo, zagovarjal ga je Plener, a grof Schonborn je s svojim govorom razžalil nemške poslance. Pričetkom zasedanja je grof Kuenburg obljubil, da bodo predloge o razdelitvi okrajev po narodnosti na Češkem predložene prihodnjemu deželnemu zboru, tedaj več mesecev je že preteklo, in dotična komisija še ni imela seje. Vpliv grofa Hohenwarta, katerega politika izvira iz največjega sovraštva do levice,čuti se skoraj pri
dovoljneži z novim redom beže v gozde in delajo zarote zoper novo državo. Vera ni izginola, toda — kakor v dneh rimskih cesarjev in francoske revolucije — ona ima tisoč in tisoč navdušenih, bojnih privržencev, duhovniki po hišah opravljajo službo božjo, vera je globočeja in iskrenejša, vse hrepeni, koprni po Odrešeniku, po starem redu . . .
V parlamentu je mnogo strank, katere se vzajemno ljuto napadajo.
„Kaj še", kriči neki govornik, zdaj mora vsak delati! Ni li to največje suženjstvo, da se mora delati ? Živela svoboda brez dela!"
„Cemu naj bi živela dva zakonska 30 dnij vkupe! Živela svoboda! Naj imajo pravico, da se ločita, kedarkoli jima drago!"
Poleg teh notranjih bojev nastala je v državi slaba letina. Denarja ni, sosedne države, v katerih vlada še doslej stari red, na nakaznice nič ne pro-dajejo, in dne 24. oktobra 1. 2000 objavijo oblasti, da bodo žitne zaloge v osmih dneh prazne.
Nastala je zdaj strašna lakota, obupneži lakote jedo že človečko meso, država ne more pomagati; uname se vseobčna vstaja, in na razvalinah bivše sove države zgrajeno je zopet poslopje starega reda . . .
„Bile so to strašne sanje, strašna duševna bolezen", pravita dva delavca, gredoča iz tovarne leta 2020.
vseh vladinih ukrepih... Pravosodni minister je raztrgal pogodbo, katero sta bili po zadnjih volitvah sklenili vlada in levica, prekršil je nevtralnost, iu ker ga ne moremo ločiti od skupnega ministerstva, razvija se položaj, ki sili levico v opozicijo."
To so torej vzroki' levičarske nezadovoljnosti. Gospod pl. Plener in tovariši so računali, da v kratkem postanejo neomejeni gospodarji, in ker vlada ne ustreže vsem njihovim zahtevam, preti z opozicijo. Valutno vprašanje jim daje ugodno priliko. Glavno levičarsko glasilo pa brez ovinkov prizna, da se levica boji za svoj obstanek. Nemški nacijonalci delajo jim hudo konkurenco, nemško-nacijonalne agitacije na Štajerskem in Koroškem so jih prisilile, da pritiskajo na vlado, naj jim izpolni želje ter zavozi državni voz na levičarsko pot.
Včeraj se je grof Taafle vrnil na Dunaj in že dopoludne se posvetoval z ministrom Kuenburgom; popoludne je bilo ministersko posvetovanje o parlamentarnem položaju. Grof Taaife je sedaj na razpotju, on ima v rokah ključ ooložaja.
Vravnava valute.
Z Dunaj a, 30. junija.
X.
Kakor sem v zadnjem dopisu poročal, napravila je nemška liberalna stranka „eksodus" in tudi v večerni seji valutni odsek ni imel časti, videti to gospodo v seji. Ker ni bilo nekaterih členov z desnice na Dunaju, bila je sila, zbrati potrebno število Členov za sklepčnost odseka, ter se je zbralo ravno 25 členov, in toliko jih mora biti v odseku 48 čleaov, da je odsek sklepčen.
Pri nadaljevanju razprave o posojilu oglasil se je prvi češki poslanec Eim, kateri izraža svojih somišljenikov nezaupanje do vlade, katera prezira pravice osobito češkega kraljestva, katera razpušča shode, če kdo zakliče: „Živio kralj češki!" Če tudi preverjeni o koristi, da se stalno vravna vrednota našega denarja, nočejo dati vladi toliko moč v roke, ampak smatrajo za svojo dolžnost, taki vladi z vsemi postavnimi sredstvi protiviti se in prisiliti jo, da odstopi.
Poslanec dr. Ebenhoch izreka v svojem in imenu svojega somišljenika poslanca bar. Morsey-a, da ona glasujeta sicer proti celi postavi, toda ne iz politiških ozirov, kar mora in hoče toliko jasneje poudarjati, ker se je nekemu liberalnemu dnevniku zljubilo trditi, da tudi onadva po vzgledu liberaleev izpodkopavata mogočost sklepčnosti odseka.
Po kratkem razgovoru je bilo glasovanje in je za posojilo glasovalo 17 poslancev, 8 proti.
S tem je bil rešen zakon V. o posojilu 183 milijonov goldinarjev, potrebnih za nakup zlata v svrho izkovanja novega zlatega denarja.
Razprava o poslednjem zakonu VI., po katerem se pooblašča vlada, da konvertuje obligacije pet-
„Ne motite se! Bogu se ne sme rogati", tako završuje knjižurica „Nebesa na zemlji", katero je ravnokar izdal Emil Gregorovius in katere vsebino smo tu tesno opisali.
Socijalistiških romanov je že veliko število *) in nekatere novejše marljivo prebirajo; v enem oziru zatirajo s tem krvave romane vsaj na Nemškem in v Ameriki.
Ti romani zlasti vplivajo na živo domišljijo, slikajo bodoči raj s takimi barvami, da ni čuda, ako navadni delavec ali rokodelec z izobrazbo ljudskih šol prisezata na nov „evangelij", ker se jima dozdeva, da ju od te obljubljene dežele deli le še kratka döba in da bode bodoče dvajseto stoletje prineslo obema zlatega sadja.
Na gorko glavo tacega razburjenega čitatelja treba spustiti mrzle vode, razum jame pojmiti, premišljati, utopije se razkadi; taka škropilnica so zopet tendecčni spisi protivne smesi, kateri v obliki romanov jasno in poljudno poudarjajo, da ni možno izvesti socijalistiških teorij in njih posledic. Takih Richterjevih brošur je doslej izšlo na Nemškem do 200.000 izvodov; kakor pišejo socijalistiški listi sami, škodovale so jim bolj, nego vsa ta raznotera aka-demiška predavanja antisocijalistov. Napominana Gregoroviusova knjiga v slogu in gledi na vsebino prekaša Richterjeve spise, in nekatera poglavja vplivajo na čitatelja z elementaruo silo.	A. S.
') Die Staatsromane von Dr. F. Kleindiichter, Wien 1891.
odstotne papirne rente iz raznib železniških za-dolžnic v štiriodstotno novo zlato rento, bila je kratka, ker je finančni minister naznanil, da hoče on s konvertovanjem postopati jako previdno in polagoma in bo to izvršil le tedaj, če bo za to javni denarni trg (borza) ugoden.
Obžalovati je le, da se že ni vsaj petodstotna renta konvertovala. ker skoro za trdno se sme izreči, da bi jo lahko bili že vsaj v 4 i» pol odstotno prodali.
Za ta zakona glasovali so skoro vsi poslanci iu s tem je bil tudi poslednji VI. zakon dovršen.
Potem se je volil za poročevalca poljski poslanec Szczepanovski, mož, ki je temeljito izveden v denarnih stvareh, katere vednosti si je nabral kot bivši uradnik v angleškem ministerstvn, in sicer v oddelku za indijske zadeve.
Glasoval je odsek takoj o celem zakonu tudi v tretjem branju, tako da je s tem odsek dovršil svoje delo in bo sedaj poročevalec izdelal poročilo'v imenu odseka za zbornico, ki bo v petek pričela generalno razpravo o novi valuti.
Do petka pa se bo politiško nebo, katero je sedaj precej oblačno, zjasnilo, bodisi že tako ali tako, ali nam v korist, bi pač dvomil. Nemška liberalna levica ima jutri z ministerskira predsednikom razgovor, in od tega bo odvisno, ali bo glasovala za prehod v specijalno razpravo predlogov o vrav-navi valute, ali se bo protivila. Ker so Mladočehi, antisemitje in nemški nacijonalci nasprotni iz političnih ozirov, je tedaj sprejetje valutnih vladnih predlogov odvisno od glasov nemških liberaleev. In prav to je vzrok, da se ne moremo nadejati dobrega iz te parlamentarne krize. Kako se bo ko-nečno še vsa stvar zasukala, ni mogoče danes za trdno izreči, smem pa izraziti, da se bodo še marsikatere nepričakovane razmere pokazale, kakor sem že pred tedni trdil, da bodo v odseku vršile se premembe, kakeršnih ni bilo pričakovati. Valutno vprašanje je po dolgem času rešeno z jako pičlo večino v komaj sklepčni seji, ali bo večjo večino dobilo v zbornici, ne morem trditi. Toda bodočnost bo to tudi pokazala, da tedaj treba potrpljenja, da se zjasni, kar je sedaj temno.
S tem končam svoja poročila iz valutnega odseka in bodo osobito v razvoju parlamentarnega položaja Vam dohajala poročila od Vašega poročevalca, ki bo Vam imel dovolj novic poročati. __—e.
„Matica Slovenska".
92. odborova seja v četrtek 23. junija 1892. I.
(Konec.)
Predsednik se zahvali za zaupanje, izjavlja, da po odklonjenih nekaterih pomislekih izvolitev sprejme, prosi pa odbornikov prijazne in čvrste pomoči, kakor doslej, in predlaga, da odbor potrdi tudi vse ostale upravitelje. Le mesto g. Praprotnika, kateremu naj se zarad njegove bolehnosti prizanaša s posebnimi opravili v Matici, izvoli naj se kot drugi ključar novi odbornik g. dr. Janežič. Odbor soglasno pritrdi temu nasvetu. Predsednik tudi ponovi, kar je povedal že v občnem zboru, da so vsi letos priporočeni gospodje izvoljeni, pa da se zaradi nujnosti posebno pismo pošlje samo novoizvoljenemu odborniku; navzočni se povabijo tukaj, vnanji pa izvedo svojo izvolitev po časnikih.
Nato se odbor posvetuje o diplomi, katera naj se novoizbranemu častnemu članu o svojem času primerno izroči. V ta namen se voli poseben odsek.
Zapisnikar poroča potem o došlih ku-rentnih dopisih in povi, kako so bili rešeni.
Nove poverjenike so dobili ali jih imajo dobiti: Zgornji Rož, Komen, Konjice in Ziljska dolina spodnja.
Knjižnici je prirastlo od zadnje odborove seje 89 knjig, zvezkov in časopisov, namreč ruskih, čeških in slovenskih, nekaj pa tudi sicer slovanskih^ nemških, angleških iu latinskih, 58 od društev, s katerimi je „Matica" v književni zvezi, v zameno, 31 pa vsled daril.
Ravnatelj Senekovič opozori na to, da se bo po novem učnem načrtu rabila botanika že pri pouku v I. razredu, da bo torej treba veliko več knjig.
Predsednik opazi na to, da se bode dalo to doseči le po časnikih, morebiti tudi po dijakih, katerim naj bi se pred odhodom dalo kako naročilo.
(Dalje v prilogi.)
I
Priloga 14:8. štev. „Slovenca" dn6 2. .julija 1892.
Odbornik dr. P
i a r priporoča naposled še
skrb ta tretjo zabavne knjigo, in predseduištvo ob-
ljubi o potrebi popra okrožnici, ali pa pova
ti gospodov odbornikov po ti j h še v skupno posvetovanje. — Na to se ojior poslovi.
Za lansko leto jp vplačalo udnino 1754 let-ij 937. Od zadnje odborove seje pristopilo je „Malci" 81 letnikov iu 1 usta-novnik (izmed letnikov namreč:
A)	Kot ustanovnjc:
Zimida Matija, deželni svetnik v Ljubljani.
B)	Kot letniki: j
Albrecht Luka, ^itelj pri Sv. Ani nad Tržičem. Aplen Andrej, župnik v Št. Jakobu na Koroškem. Balon Mihael, oskrboit v Brežicah. Bauer Karol, župnik v Št. L'pšu rit Koroškem. Berlec Ivan, c. kr. žand. vodja v Novem Mestu. Bozeušek Ant., realski profesor itd. v Plovdiu. Brovet Rupert, c. kr. dav, pristav v Brežicah. Bitora Ivan, klerik v Zagrebu. Ebner Ivan, bogoslorc v Celovcu. Frančiškanski samostan v Brežic»!. Germ Matej, bogoslovec v Celovcu. Giontiui J. {S, trgovina v L:ubl|ani. Go-milšek Franc, abitirijtnt v Mariboru (2 iztisa). Gradišnik Lenart, undnik v Celovcu. Gregorič K., merosodnik v Brežicih. Havliček Franc, bogoslovec v Celovcu. Horvat Dragotin, klerik v Zagrebu. Hutter Vekoslav, bafoslovec v Celovcu. Jakelj Val., kapelan v Senožečat Jereb Josip, administrator na Dravi. J. A., dijak v Ljubljani. Judnič Davorin, nadnčitelj v Košanii Kausky Janko, kapelan v Mv kolah. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki. Kene Franc, posestnik v Piršenbregu. Kessler Alojzij, c. lr. sod. pristav v Metliki. Kindelmann Jakob, kaaelan na Fari (Koroška). Krejči Vojteb, kapelan v ¡Št. Jakobu na Koroškem. Lavtar Valentin, kapelan \ Kranju. Lovšin Ivan, kapelan v Mokronogu. Mali Anton, kapelan na Blokah. Ma-rinič Ivan, dekan na Lipi (Koroška). Matevžič P., kapelan na Fari (Koroška). Medved Matija, trgovec in posestnik v Zagorji. Mešiček Josip, kapelan v Brežicah. Milavec Josip, trgovec in posestnik v Cirknici. Modestin Josip, profesor v Zagrebu. Oblak Anton, župnik v Oozdanjah (Koroška). Pire Ciril, trgovec in poiestn;k v Kranji. Planinec Franc, načelnik železnične postaje v Brežicah. Plesničar M., učitelj na Reki (Primorska). Pogačar Josip, c. kr. sod. kancelist v Mokronogu, pl. Pohl Josip, župnik v Pišecah. Poljaušek Ignacij, pek in posestnik v Brežicah. Postružnik Gustav, trgovski pomočnik v Brežicah. Postružnik Rudolf, c. kr. dav. pristav v Brežicah. Rauter Franc, učitelj v Brežicah. Rojina Frane, učitelj na Dobravi. Rotner Ivan, kapelan v Rogatcu. Rupnik Ivan, učitelj pri Sv. Florijanu (Štajerska). Sebenikar Matilda, poštarica itd. na Rakeku, „Slovenija", akad. društvo na Dunaji. Stajnko Ivan, župnik v Tinju. Stante Jakob, učitelj v Dobovi. Stres Anton, bogoslovec v Celovcu. Strmšek Vekoslav, učitelj pri Sv. Petru (Štajerska). Suwa Ivan, tovarniški delovodja v Spodnji Šiški. Svatoft Josip, bogoslovec v Celovcu. Š»vbah Franc, župnik na Domačalah (Koroška). Šircel Rozalija, trgovca soproga v Mokronogu, šola dekliška osem-razredna pri sv. Jakobu v Ljubljani. Šubelj Ivo, atud. jur. v Velikovcu. Tomše Josip, c. in kr. stotnik na Dunaji. Trafen ik Luka, nadučitelj pri Sv. Florijanu (Štajerska). Dr. Treo Dragotin, odvetniški kandidat v Celju. Dr. Unterlugauer Josip, c. kr. san. načelnik v Sarajevu. Urbdnek Martin, kapelan v Šmihelu (Koroška). Vacovsky Vaclav, proviaor v Štebnu (Koroška). Valeš Vaclav, kapelan w Guštajnu (Koroška). Vidovič Anton, župnik v Kamanju. Vončina Josip, nadučitelj v Skočidolu (Koroška). Vrbič Mihael, učitelj v Ribnici. Wessner Marija, mestna učiteljica v Ljubljani. Zablatnik Iv., župnik v Št. IIju na Koroškem. Zabukovec Ivan, mestni kapelan v Metliki. Zechner S donija, hči graščinskega nadzornika v Brežicah. Zevnik Josip, trgovec v Brežicah. Zupanec Jurij bogoslovec v Zagrebu. Zwirn Franc, učitelj v Brežicah. Žak A., stolni vikar v Celovcu. Žekar Martin, kapelan v Manjšbregu.
Politični preg-ied.
V Ljubljani, 2. julija. Notranje dežele.
Češko. Več dijakov češkega vseučilišča je bilo poslalo v marcu brzojavno zahvalo pruskemu učnemu mimaterbtvu za pospeševanje prosiavljenja Komen-
skega v Nemčiji. Proti vsem tem dijakom je pa sedaj akademični senat začel pre skavo. O postopanju akademičnega senata ne izrečemo nobene sodbe, ali reči pa moramo, da je jako čudna in neuimstna bila omeujena brzojavna zthvaia. Cehi pač imajo najmanj povoda navduševati se za kakega ptusktga m nistra. V Nemčiji Komenskega tudi neso proslavljali kot sina češkega nareda. temveč kot zaslužnega Nemca in protestanta. Po vseh nunskih listih se je tedaj posebno naglašalo, da je Komensky največ časa deloval v Nemčiji in da je bil velik prijatelj Nemcev. Pruski učni minister pač proslavijo nje Komensktga ni pospeševal z druzega vzroka.
Čehi in grof Schbnbom. Kakor znano, je bilo več čeških okrajnih zastopov se izreklo proti osnovi novega okrajnega sodišča v Teplicah. Na-mestništvo je vse te sklepe okrajnih zastopov razveljavilo, ker so s tem ti zastopi prestopili svoj delokrog.
Vnanje države.
Bolgarija. Dva zatožeuca, Milarov in Konstantin Popov, sta pred sodiščem že priznala, da so je nameravalo umoriti kneza. Vojno sodišče bode gledalo, da se stvar hitro konča. Zagovorniki pa zahtevajo, da se obravnava še odloži. Ta zahteva pa ni opravičena, ker je sodišče itak namesto 24 ur jim dalo celih 14 dn j odloga, da se pripravijo za zagovarjanje. Večina zagovornikov ho častniki, ker mnogi civilni odvetniki zagoverništva neso marali vspreieti.
Bismarck in sedanja politika.. „Italie" dokazuje, da se z odstopom kneza Bismarcka odno šaji mej Nemčijo in Rusijo neso toliko shujšali, kakor on trdi. Nemška vlada je tudi pozneje vse storila, da carja pomiri. Anglija, Avstrija in Italija so pa podpirale v tem Nemčijo. Posebno Avstrija je pokazala veliko zmernost. Kraljica augleška povabila je rusko brodovje v Plymouth jedino zaradi ohra-njenja miru. Italijanski kraljevič tudi ni potoval v Rusijo samo za zabavo. Shod Rudinijev z Giersom v Monzi, ki se je vršil v sporazuml.jenju z Anglijo, Nemčijo in Avstrijo, je bil posledica političnega preudarka, katerega mora odobravati tudi Bismarck. V Kielu je cesar Viljem II. carja z vso prijaznostjo sprejel. Bismarck sicer več ne vodi politike, ali vsi prijatelji miru hodijo po potih, katere je jim on pokazal. Modro postopanje Bolgarov je le posledica prizadevanj vlastij, katere ne marajo za razpor z Rusijo. Bismarck se torej lahko prepriča, da se stvari neso dosti pre-menile, od kar je on odstopil.
Nemčija. Nemški vladni in svobodomiselni listi pišejo, da se je s svoj:mi izjavami knez Bismarck pregrešil proti § 92. kazenskega z»kona. Ta paragraf določa, da se nemški državljaui, ki nalašč razširjajo vesti, o katerih vedo, da blaginja nemške države zahteva, da ostanejo tajne, kaznujejo z ječo ne manj nego dveh let, ali pa pri olajševalnih okoliščinah z najmanj šestmesečnim zaporom. Pri Bis-mareku je to še oteževalno, da je uradnik v pokoju in poleg tega pa še vojak. Seveda še ni gotovo, če se bodo upali v Berolinu proti bivšemu kancelarju s tako odločnostjo postopati, kakor je on o svojem času proti grofu Arnimu. Ce tudi samo na sebi Bismarck ni priljubljena oseba, ali ozirati se je treba na njegove zasluge za nstanovitev nemške države. Ko bi ga poklicali pred sodišče, bi s tem le dali povod njegovim pristašem za agitacije proti vladi in cesarju.
Francija. V Parizu prirede baje svetovno razstavo leta 1900 in bodo torej ž njo poslavljali začetek novega stoletja. V kratkem se bode v zbornici stavil dotičen predlog.
Anglija. Gladstone je na svojem agitacijskem potovanju. Iz jednega njegovih govorov je razvidno, da on irske avtonomije nikakor tako ne misli, da bi angleški parlament ne imel nobenega vpliva več na Irsko. Irski poslanci bodo tudi še nadalje v angleškem parlamentu.
Izvirni dopisi.
Iz Gorice, 28. junija. Ni moja navada, da bi se pečal le količkaj z goriško „Novo Sočo", ali zadnja številka me je prav iznenadila, in zato drznem se malo izpregovoriti.
„Nova Soča" pravi: „Za nas ne velja ona prošnja (do slovenskih listov, da bi ponatisnili poziv na katoliški shod), ker kot pravi pravcati „liberilci", ki smo že živi v pekel obsojeni, nismo toliko vredni, da bi dobivali „Slovenca" v zameno, čitamo ga sčmtertja v čitalnici. Enaka se nam godi z vsemi takozvanimi katoliškimi listi slovenskimi."
„Nova Soča" zatrjuje vedno, da je katoliški list. Prav I Katoliškemu listu pa mora biti povsod glavui namen, zagovarjati katoliška načela in koristi, veseliti se vsakega katoliškega gibanja, ne glede na osebno mržnjo vrednikovo do kake stranke.
„Nova Soča" pa kaže že od rojstva svoje liberalno katoliško naziranje, in tako je tudi naravno, da jej „katoliški shod" ni po volji. Saj je kato-
liškemu shodu glavni n«tnen, poživiti versko življenje ter vaestrauski probuditi in okrepiti katoliško zavest v vernih Sovenc.b, iu tega se ravno „Nova Soča" bo i. Kot „katolišk," list morala bi „Nova Soča" z veseljem pozdravljati katoliški shod, kajti namen njegov je gotovo vzvišen in veliko važnejši za Slovence, kakor izlet MUdočehov v Nancy.
Kot katoliški list morala bi „Nova Soča" tudi objaviti poziv, saj katoliški shod se bo potezal za katoliške in ne osebne koristi.
Čudno je tudi, da katoliški list „Nova Soča" čila le semtertja „Slovenca", ko ga vendar njegovi nasprotniki priznavajo katoliškim in konservativnim glasilom. Čudno je tudi, da se za „Novo Sočo" tudi drugi takozvaui katoliški listi ne zmenijo. Čudno tudi, da katoliki list „Novo Sočo" prezirajo dosledno katoliški krog<.
V vseh točkah bi morali res priti do jasnega in potem bi nekateri ne tavali v temi.
Splošno se mi zdi, da bi gospodje pri „Novi Soči" radi videli, ko bi se njih list proglasil edino katoliškim.
Tudi posvetovanje glede katoliškega shoda dne 23. t. m. bi „Nova Soča" rada osmešila.
„Slovenec" je naznanil, da bo 23. t. m. posvetovanje ; toda kdor ga čita le semtertja, ne more vsega izvedeti. — Neresnica je, kar piše „Nova Soča", da se je zbralo kakih 25 duhovnikov z dežele, ko jih je prav dopisnik seštel nad 50, med njimi le 9 mestnih; res pa je, da so nekateri zapustili posvetovanje še pred koncem, ali „Nova Soča" naj pomisli, da v tesnej sobi so omenjepi štirje '.udeleženci pri taki vročini vendarle vstrajali skoro poldrugo uro.
Sicer bi bili pa res želeli, da bi bil navzoč i vrednik „Nove Soče", da bi se bil prepričal, kako vestno in vzvišeno znajo soditi katoliški krogi v Gorici o raznih potrebah slovenskega naroda.
Udeleženec posvetovanja.
Iz Zagreba, 29. junija. Kadarkoli branitelji današnjega našega položaja nasproti kraljevini ogerski navajajo koristi, katere po njihovem mnenju uživa kraljevina hrvatska, vselej je v prvem redu omenjen povoljni avtonomni proračun. Na prvi pogled je ta proračun zares prav zanimljiv, kajti od leta 1873, ko je bila nagodba premenjena, povečal seje od 2 935.155 gld. na 7,311.100 gld., tedaj v 19 letih skoraj za 150 odstotkov. Da so se ti dohodki povečali tudi od povečanih davkov, o tem seveda molče. Da je pa temu tako, dokaz so nam zopet številke. Ne samo da se k dohodkom Hrvatske prištevajo zdaj tudi vsi prihodki bivše Krajine, za katero se troši zdaj enako, brez ozira na njene manjše dohodke, povečali so se tudi davki od 5.875.682 gld. za leto 1874 na 15,734.581 za l<jto 1892, tedaj za 170 odstotkov. To se more trditi samo za one davke, ki se dado kontrolirati, so pa tudi še taki, o katerih v naših obračuuih ni nikdar govora, tn vendar se plačujejo, a Hrvatska nima od njih nobenega odstotka. Ce se je tedaj naš avtonomni proračun povečal, povečali so se razmerno tudi davki, kateri se morajo plačati, in pri tem nima naša nagodba zasluge, marveč oni, ki davek plačujejo.
Hrvatska po tem ni cd Ogerske dobila nobenega darila, nego je Ogerska vršila le 6Vojo dolžnost, ko je po odmerjenem postavku izplačevala primerno vsoto. Ob enem se s tem dokazom pobijajo tudi vsi oni, ki trdijo, da Ogeraka vzdržuje Hrvatsko. Številke o naših dohodkih najbolje govorč, koliko je istine pri teh trditvah.
Poglejmo še, kako se je naš avtonomui proračun razdelil na naše tri avtonomne oddelke. Za notranji oddelek se je Dotrošilo leta 1874 le ! 1,517.266 gld., leta 1883 pa že 2,159 584 gld., tedai za 12 6 odstotkov več. Za sedanje vlade pa je ta oddelek potreboval leta 1885 že 3,193.606, a leta 1892 calö 3,694.772 gld., ali za 15 6 odstotkov več.
To povečanje je na račun nove uprave, ki se ,pa po trditvi merodajnih krogov ni za toliko zbolj-šala, kolikor se za-jjo več troši.
Potrebščine za bogočastje in uk so znesle ,na proviLcijalno Hrvatsko leta 1884 prav zmerno svoto 393.883 gld., dočim se je leta 1884 povečala vsota že na 623.778 gld., tedaj za 58 3 odstotke. Leta 1885 potrebovalo se je za ta oddelek 1 117.111 gld., a za tekoče leto 1,341.338 gld., tedaj so se strofki pomnožili v osmih letih za 20 odstotkov.
Stroški za pravosodni oddelek so bili I. 1874 tudi še prav zmerni, v vsem le 624.006 gld., ali že leta 1888 so narasli na 1,260.494 gld., leta 1885 pa 1,984.177 gld., a za tekoče leto celó 2,164.187 goldinarjev. Za nekdanjo provincijalno Hrvatsko smo potrebovali tedaj za pravo'sodje le 628.000 gld. in morda toliko za Krajino, vkupe 1,250.000 gld. Potemtakem so se stroški za ta oddelek povečali v 18 letih za celih 75 odstotkov.
Posebno zanimivi so podatki za kulturna podjetja, ki so se v tem razdobju izdavali. Leta 1874 je bilo v to svrho v letnem proračunu odmerjeno 109.875 gld.; leta 1883 se je uvrstilo 195.940 gld., tedaj še ne celih 5 odstotkov od vseh letnih dohodkov; končno je leta 1892 namenjenih v gospodarske svrhe 283 364, tedaj čez devet let okoli 90.000 gld. več, vendar pa še zmeraj ne 4 odstotke od letnega proračuna. Io ravno s to vsuto se privrženci današnjega sistema ponašajo, da se toliko skrbi za gmotno stanje naroda.
Če po omenjenih številkah objektivno sodimo, moramo priznati, da se ves današnji avtonomni dohodek precej neracijonalno deli za pojedine oddelke, kajti notranji in pravosodni potrošita ogromno vsoto 80 odstotkov vsega našega dohodka, dočim se morata bogočastni in učni zadovoljiti komaj s 16 odstotki, če tudi zaostaje v mnogem pogledu, kakor je bilo v enem zadnjih dopisov dokazano. Za gospodarstvo pa se troši komaj 4 odstotke, kar je tudi gotovo premalo, če pomislimo, da vlada ogerska naših gospodarskih zadev niti najmanje ne podpira. Da naš položaj zares ni tako ugoden, kakor ga opisujejo mnogi, vidi se iz omenjenih podatkov, ki najbolje razjašnjujejo naše sedanje stanje.
Iz Prage, dnó 28. junija. (Dr. Edvard Herbstf- — Cesar v Brnu.) Dr. Edvard H e r b s t mrtev 1 Umrl je minolo soboto na Dunaju, a pokopali so ga včeraj. Kaj in kdo je bil Herbst, je v obče znano vsakemu čitatelju politiških novin. Pokojnik ni bil samo kolovodja Nemcev na Češkem, temveč po vsi Avstriji mnogo let in kot tak je bil sovražnik vsemu slovanstvu. S tem je v kratkem označena karakteristika rajuikova, in skoro nemožno mi je, da ugodim načelu plemenitosti, katero veli: o mrtvih naj se govori samo dobro!
Omenjam naj osobito dveh rečij; njega velike zmožnosti in udanosti do nemškega liberalizma. Slednja bila je pa toliko velika, tako neizmern», da je zapeljala tako eminentno nadarjenega moža na kriva pota in naravnost k nasilnostim zoper slovanske narodnosti; ta ljubezen učinila je moža brezčutnega, napolnila njega srce grenkim strupom sovraštva do vseh nenemških narodov.
•In tako se je dogodilo, da mož tako redkih in cenjenih zmožno3tij, neobičajne izobraženosti in bistrega duha, ni mogel koristiti Avstriji, koja je vendar zavetišče narodov, dasi bi bil lahko spoštovan od vseh, ako bi ne bil naklonjen samo jednemu rodu, nemškemu, kojega v škodo drugim je hotel tako povišati, da bi mu bili vsi drugi — podnožje!
Na Herbstu se je izpolnil rek: „Minister samo en čas, narod na veke!" Češka opozicija je porazila Herbsta in njega ustavaško mini-sterstvo, vladno krmilo prešlo je v roke Potockega, za njim v Hohenwartove, in leta 1879 prišel je Taaffe.
Tedaj je bila češka opozicija samozavestna, skupna, jedina, bila je to opozicija, v kojo je bil češki narod pritiran v svojem obupanju. V tej opoziciji se je narod spoznal, zavedal se je svoje moči in veljave, in Čehi so skoro Herbstu še hvaležni za njega pritiskanje, bolj nego Nemci. On je v njih zanetil ogenj one iskrene navdušenosti, koja je pro-šinjala tako češko opozicijo, da jo je občudoval in čislal ves tedanji omikani svet.
Vse te bratomorne boje, koji po raznih čeških pokrajinah zdaj razsajajo, prouzročil je v prvi vrsti — dr. E. Herbst. To so pa njega žalostne zasluge, in tem žalostnejše, ker bi si bil Herbst lahko stekel istinitih in častnih zaslug za državo in njene narode.
Tragična sodba zadela je pa tudi Herbsta, pre-ziran je bil od svojih lastnih ljudij. Se tragičnejša je misel: koliko blagra in blagoslova bi bilo pohajalo iz Herbstovega delovanja za Češko, Moravo iu vso Avstrijo, da bi bil postopal v duhu prave svobode in pomirjenja! Tako so pa njega največji ponos, svobodomiselne pridobitve, ostale oslabljene vsled notranjega odpora, in volilo, katero je zapustil, zove se: boji . . .
Brno in vsa Morava raduje se te dni, ker biva presvetli vladar v bogati, industrijski stolnici; Brno
plava v veselju noč in dan ter prireja cesarju sijajne slavnosti. Največja naudušenost pojavljala se je povodom cesarjevega prihoda; slavnostni vspre-jem vladarjev bil je sijajen, ganljiv in odkritosrčen, dasi so cesarja ogovarjali vsi javni dostojanstveniki samo — nemški, češčina bila je potisnena v kot. Toda baš ta vsprejem je najjasneje manifestoval značaj Brna in prebivalstva.
Povsodi, koder se je cesar vozil — tako pišejo vsi češki brnski listi — od kolodvora do namestni-kovega poslopja, pozdravljan je bil cesar naudušeno v češkem jeziku; naudušeni „Slava"-klici razlegali so se po Brnu tako silno in urnebesno po nemškem Brnu, da bodo trajno ostali ti vtisi impozantnega osvedočenja udanosti in zvestobe čeških stanovni-kov. Žal, da je v kupo občne radosti kanila velika kaplja grenkobe, o tem se bode nadrobno razpravljalo po cesarjevem odhodu; stvar je nastopni.
Hiše in stanovanja brnskih Čehov bila so povsem ukusno okrašena s češkimi in avstrijskimi zastavami (Nemcev z moravskimi: rdeče-žoltimi zastavami) ter z grbi češke korone. Najokusneje vseh hiš v Brnu bilo je okrašeno poslopje „Besedni dum", in sicer po vzoru cesarjevega paviljona na lanski de-želui jubilejski izložbi v Pragi. Na pročelju balkona bili so pripeti grbi češke krone: v sredi češki lev, na desno moravski in v levo šlezijski orel, nad vsemi pa svetovaclavska krona. Ti grbi so grbi Nj. Veličanstvu vedno udanih dežel in ae nahajajo v velikem cesarskem grbu. Ta dekoracija je bila vlani povodom cesarjevega prihoda v Prago nad glavnim vhodom kraljevskega grada na Hradčanih.
Nemcem se je pa razvrstitev teh grbov zdela nekako izživljajoča manifestac:ja pravega idejala vsega češkega naroda ter so zahtevali, naj se odstranijo ti grbi. Ugodilo se jim je. . . .
V	nedeljo, pol ure pred cesarjevim prihcuom, prišel je policijski komisar z dvema tajnima policajema v Besedni dom ; na njega povelje odpre ključavničar duri na balkonu ter sname in odtrga s pročelja grbe: Češke, Morave in Šlezije, ostala je samo krona sv. Vaclava.
Vsled tega nastala je med češkim prebivalstvom razburjenost in razdriženost. Ko se po vspre-jemu cesarja češka društva vračajo nazaj k Besednemu domu ia vidijo, kaj se je bilo med tem časom pripetilo, nastalo je med vsemi veliko razburjenje. Vsa društva udarijo pesem: „Hej Slovani!" Razburjenost je bila tem večja, ker so se pri cesarjevem vsprejemu dogajale mnoge reči, koje so morale užaliti vsacega Ceha. Zupan Winterholler pozdravil je vladarja samo nemški, napisi so bili samo nemški in celo češke šole bile so označene z nemškimi tablicami. Brno se je odlikovalo! Pokazalo je, da je vse nekaj druzega, nego stolno mesto Moravske.
Vsled tega se niso udeležila večerne baklade češka društva; pred Besednim domom so se pa dogajale velike demonstracije, zlasti proti ministru baronu Pražaku, kateri je bival lik Besednega doma.
V	nedeljo in ponedeljek je policija zaplenila vse tukajšnje dnevnike, razpravljajoče napominano od-stranjenje čeških grbov v Brnu. V tej zadevi so danes interpelovali v državnem zboru češki moravski poslanci ministerstvo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. julija.
(Dolenjski železnici.) Z Dunaja se poroča, da so kompetentne oblasti že pregledale in potrdile proračune za železniško progo Grosuplje-Novo Mesto in se bodo dela v kratkem oddala. Od mnogih stranij se čujejo pritožbe, da so delavci jako slabo plačani.
(Umrl) je v Cerkljah na Gorenjskem dn6 1. julija zjutraj g. Ivan Vavken, oče tamošnjega nadučitelja in župana g. Andreja Vavken-a. Star je bil 79. let. — Včeraj zvečer je v Smokuču pri Breznici umrl Alojzij Grom, lanski abiturijent, sedaj vojak na odpustu. — Na Raki je umrl dnd 29. junija umirovljeni stotnik-avditor in soposestnik grajščine g. Jakob pl. Lenk. Naj v miru počivajo!
(Prebivalstvo Ljubljane) šteje po izkazih osrednje statistiške komisije sredi tekočega leta 31.062 duš.
(Dve slavnosti.) Danes praznuje vodja tukajšnje c. kr. tabačne tovarne višji nadzornik g. K. Payer svojo štiridesetletnico. Tem povodom so mu uradniki s služabniki in delavci priredili ovacijo. — Včeraj je praznoval štiridesetletuico svojega službovanja Martin ZdoTjŠek, sprevodnik južne želez»
niče. Povodom te redke slovesnosti so se zbrali uradniki z g. inšpektorjem H a b i t o m ne čelu in velika množica sprevodniko ob '/»uri zjutraj na Rožniki! k slovesni sv. mti, pri kateri so peli in stregli sami sprevodniki. P> sv. maši je bil skupen zajutrek, med katerim so fcle razne napitnice. G. inšpektor Habit je napil junlantu in njegovi družini, naglašajoč, da malokaeri pri tem poslu učaka štiridesetletnico. Tovariši o mu dali v spomin lep dar, za kateri se je zahvali solznimi očmi. Gosp. oficijal S v e t e k je v sloveiskem jeziku napil jubilantu in njegovim tovarišen, poudarjajoč, da je v prvi vrsti zasluga ravnateljsva južne železnice, ki lepim ravnanjem podpira sližabnike pri težavnem poslu. Zdoljšek je prvi sprvodnik južne železnice, ki je v Ljubljani praznoval štiridesetletnico.
(Družba sv. Cirila in letoda) bo imela svojo letošnjo glavno skupščino v Postojini dne 28. julija.
(Kres) prižgš šišenška čitalnica v ponedeljek, . dud 4. t. m., zvečer ob i. uri na „Drenikovem vrhu" v čast sv. Cirilu in Ketodu. Prošli dve leti so zažigali kres na Stajerčem griču. Mešani zbor šišenske čitalnice bode ob jidnem pel več pesmij.
(Cepljenje k6z.) Tekom eta 1891 je na Kranjskem 33 zdravnikov stavilo kdze 11.803 otrokom, 2126 otrokom pa so jih pomvili. Troški so znesli 4410 gld. Zdravstveni 6vet zi Kranjsko je sklenil v zadnji seji, da naj se vpelje prisilno cepljenje kdz, da se spričevala dajejo le pri nviziji, da se pomnožč kraji za cepljenje in uvede bdj stroga kontrola cep-Ijencev deseti dan.
(Šentjakobsko-trnovska jodružnica sv. Cirila in Metoda) v Ljubljani ima jutri ob 8. uri zvečer občni zbor na vrtu pri V in n tu, o neugodnem vremenu v tamošnjih gostilniških prostorih. Po zborovanju je slavnostni govor, prosta zabava s petjem.
(Na zagrebškem vseučiliStu) je za prihodnje šolsko leto izvoljen rektorjem dr. Josip Pliverič.
(Iz Spodnjega Dravograda) se nam piše: Naša posojilnica dobro napreduje. Letos je imela v prvem poluletju prometa 44,270 gld. 19 kr. Vloženih je bilo 13.654 gld. 26 kr., posojil vrnjenih 2230 gld. 18 kr. — Posojil danih 8815 gld, vzdignjenih vlog tn obrestij 10.017 gld. 87 kr.
(V Slov. Gradci) je velika napetoBt. Županstvu se je odpovedal dr. Tomscheg, odstopili so tudi nekateri udje občinskega zastopstva. Razžaljenje časti je vzrok odstopa.
(V Krškem) je bil dne 25. junija za župana izvoljen meščan g. Karol Ženar.
(Umor.) Piše se nam: Grozno zločinstvo izvršil je v nedeljo, dne 26. junija 1.1., neki blazen človek blizu Rude nad Velikovcem na Koroškem. Neki delavec izpod Lisne je šel v Rudo po hleb kruha. Ko se je vračal domov, hotel si je narezati kruha, a oni blazen človek, ki se je že več dnij klatil po ta-mošnjej okolici, ga je napadel, izvil mu nož iz roke in ga strašno razmesaril. Neki fant, ki je vse to videl, tekel je v bližnjo, gostilno po ljudi, a ko so le-ti prišli na lice mesta, bil je delavec že mrtev, blazen človek pa je klečal poleg njega, na videz moleč. Blaznega 80 izročili sodišču.
(Uboj.) Minolo nedeljo so trije kmečki fantje v Leskovci do smrti stepli mesarskega pomočnika Huzarja.
(Pri občinski volitvi) v Kaplivasi v kamniškem okraji je bil izvoljen županom g. Andrej Mejač ml., svetovalcema pa J. Drešar in J. Lukanec.
(Varujte otroke!) Vsak dan se poroča o nesrečah, ki se gode vsled malomarnosti starišev. Tako je minoli torek neka mati z Ladije pri Medvodah pustila 11 tednov starega otroka samega doma v zibeli ter šla na polje. Ko se čez nekaj ur vrne, najde otroka mrtvega v zibeli.
(Na vinorejski Soli) na Grmu je bil od 21. do 23. junija učni tečaj, katerega se je udeležilo do 80 slušateljev. Na mesto g. Črnete je za tretjega učitelja imenovan gosp. Anton Lapajne, doslej učitelj v Ribnici.
(Ljutomerski krajni šolski svet) je odklonil darilo 3000 gld. štajerske hranilnice, ker je hotela dati ta dar le a pogojem, da bi bila ljutomerska šola nemška.
(„Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega") ima peto zborovanje v Rovtah dne 7. julija ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju. — Vspored: 1. Poročilo o društvenem delovanju in o 4. zborovanju „Zaveze slovenskih učiteljskih društev" dn6 4. in 5. junija t. I. v Kranju. 2. Poročilo blagajnikovo in volitev treh pregledoval-cev računov. 3. Volitev 5 udov v društveno vodstvo.
I
4. Določitev letneaadoneska za prave in podporne ude. 5, Volitev deltjatov. 6. O potrebi učiteljskih društev govori go»p V. R. 7. Nasveti iu želje. — Po zborovanju sküjp" obed. — Gdstje dobro došli;!
Ralnoterosti.
—	Ves mufciciplj so zaprli. V Mesini zaprli so župana, ¡fdžupana, ves mestni in občinski svet, tainika in no|rja zaradi sleparij pri volitvah pred dvema letoma. Vsi pr.dejo pred porotna sodišče.
—	Kako <■ Angliji spoštujejo škofe.) V Manc^stru je bil nedavno velik shod, na katerem so skleili soglasno, da se dosedanjemu katoliškemu škofu ' Salfordu, msgr. Vaughanu. ki bode Manningov ia*lednik, postavi spomenik v mestni hiši. i
Ponarejena ¿na svila.
takoj spoznaš ponaredjj. Prava, čisto barvana svila se takoj «kodra, hitro ugasne » pusti malo pepela prav svetlorujave barve. — Ponarejena* vila pa, ki se hitro umaže in zlomi, počasi gori, posebno ji dalje tie nekatere niti, če je blago zelo barvano, in pustj irnorujav pepel, ki se ne skodra, ampak zvije, če stareš (.epe prave svile, postane prah, ponarejene svile pa ne. Svilamioa O. HENNEBERG (c. in kr. dvorni založnik), Ztlroh razpošilja rada vzorce prave svile vsakemu in pošilja pc naročilu blago v hišo poštnine in carine prosto.	190 2 (4)
Telegrami.
Dunaj, 2. julija. Grofu Taaffeju so mnogi poslanci čestitali povodom njegovega ozdravljenja. Gbof Taaffe je izjavil, da je bil sekcijski načelnk baron Plappart pooblaščen za izjavo v obtaiem odseku, ker Zallingerjev predlog obseza pomislek za Najvišje potrje-nje. Dalje protistuje v imenu vlade proti neki izjavi v zadnji seji, češ, da se ministri zavedajo svoje odgovornosti, da pa so izključno služabniki cesarjevi. Živahna pohvala.
Celoveo,ji. julija. Deželni posl. Peter Lax je odložil1 mandat.
Gradec, 1. julija. Govori se, da gre deželni predsednik kranjski, baron Winkler, na jesen v pokoj. Kot njegovi mogoči nasledniki se imenujejo dvorni svetnik grof Chorinsky v Gradcu, baron Schwegel in namestniški svetovalec baron Hein.
Praga, 2j julija. Danes se je pričela obravnava proti štirim zatožencem zaradi pribramske nesreče.
Pariz, 1. julija. Deloncle je izjavil, da njegov predlog o razstavi leta 1900 ne meri proti Nemčiji, marveč je le dokaz francoske miroljubivosti.
Loches, 1. julija. Wilson se bode moral dnč 9. julija zagovarjati pred sodiščem.
Vsebina VII. zvezka:
Fraučišek Pustavrh, slovenski slikar. (Spisal Janko Barle.) — Sloveuskemu kresu. (Zložil A. H.) — Ljudska osveta. (Povest. Spisal Podgoričan.) — Spožnauje. (Zložil A. M ) — Kameleon. (Črtica iz sedanjega življenja. Spisal Tine Brdnik.) — Naša železnica. (Smsal Ivan Zupanec.) — Z gore. (Zložil Sovran.) — Zdaj in nekdaj. (Zložil A. M.) — Dia-bolus vagabundus [Peklenšček-Putepenšček]. (Kratko-časuiea. Po narodnih pripovedkah spisal Aut. Hribar.) — ,Pavel Butara'. (Zloži J. 0. Golobov.) — Na kresni večer. (Zložil J. 0. Golobov) — Rimsko mesto Virunum na Koroškem. (Suisal A. St.) — ■Grof Radecki, oče naših vojakov. (Sestavil dr. Fr. L) — Na jutrovem. (Potopisne in narodopisue črtice. Spisal dr. Fr. L.) — Slovstvo: a) Slovensko ; b) Hrvatsko. — Razne stvari. — Slike: Fraučišek Pustavrb, slovenski slikar. (Narisal Josip <3erm.) — Janeza Subica „Sv. Martiu" v šmartinski cerkvi pod Šmarno goro. (Po fotografij.) — Obrazi iz japonoKeg» življenja. (Po fotografijah.) B. V gostilni, 4 Pri nauku. 5. Obisk. 6. Kuhinja. — Maršal «rof Rid"C<i. (Narisal Jos. Germ.) — Pogled na Aleksandriio. (P« fotografi!.)
4 J mrli no:
28.	junija. Marija Premerle, mizarjeva hči, 3 dni, Gradišče 4, oslabljenje.
29.	junija. Frančiška Prešel, hči prodajalca moke, 4 mesece, Konjušne ulice 6, katar v želodcu. — Jožef Kosec, delavec, 40 let, Kravja dolina 11, se je zadušil vsled epilep-«ičnih napalov. — Frano Juvan, infanterist, 22 let, utonil je j.ri kopanju v Ljubljanic-i.
Tajci.
30. junija.
Pri Malliu: VVohlfart, trgovec; Recht, Leitner, poto-valca, z Dunaja.— Menasce; Rošič, zasebnica; baron Schmiedburg, major, iz Trsta. — Weiss, trgovec, iz Budimpešte. — Marquis de Tarezne z rodbino iz Padove. — Standohar, trgovec, iz Boziljevega. — Wagner, avskultant, iz Ljubljane. — Ranzinger, zasebnik, iz Kočevja. — pl. Sehwatten, zasebnik, iz Maribora. — Petrič, zasebnik, z Vrhnike. — Globočnik, notar, iz Kranja.
Pri tUonu: Fuchs, žurnalist; Hartman, nadzornik; Ko-minik, Stem s soprogo, trgovca; Epstein in Pam, potovalca, z Dunaja. — Uhrsprung, in Ochs, trgovec, iz Prage. — Baron Albert; Zimer; Palese, inžener, iz Trsta. — Zeisl, potovalec, iz Nemčije. — Cristofidis iz Zadra. — Trojan, trgovec, iz Gradca. — dr. Dolschein, graščak, iz Postojine. — Rossi, stavbeni mojstei, iz Gorice. — Sutter iz Konjic. — Maček iz Zagreba. — Pokorny, uradnik, iz Grosuplja. — Boncelj, trgovčeva soproga, iz Železnikov. — Hladek s soprogo iz Kočevja.
Pri Juinem kolodvoru : Högendörfer in Sehwarz z Dunaja. — Helmer, potovalec, in Benesch s Češkega. — Ivanau s hčerjo iz Gradca. — Brivat iz Maribora.
Pri avstrijskem čaru: Schriefl iz Gradca.
Pri bavarskem dvoru-. Kukman, pék, s soprogo, iz Ivnice — Piccoli iz Trsta.
TremenNku M|»oro«ilo.
Srednja temperatura 17-8", za 1'2" pod normaloin
t
307 1
Vsem sorodnikom, znancem in pnja-teliem naznanjamo tužno vest, da je £ g vsemogočni našega očeta
Ivana Vavken-a
po kratki mučni bolezni danes zjutraj ob 6. uri, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 80. letu dobe njegove k Srbi v boljše življenje poklical.
Pogreb predragega rajnkega bode duš B. t. m. ziutraj.
CERKLJE, dne 1. julija 1892.
Žalujoča rodbina Vavken.
Naznanilo.
Luskina voda in ,Esprit-Bérénice'.
Ima svojstev, ki zabranjujejo, da ne izpadejo lasje, ko bi se po vnanje na to vplivalo. To se doseže s tem, da se lasišče čisti, varuje bolezni, zabranjuje napravo luskin, lasem odpravlja tolščo in odpravlja kisline, ki nastajajo s potom. — Vsak večer predno se gré spat, pomoči se lasišče s to luskino vodo in zjutraj, ko se je lasišče skrbno izčesalo, udrgne se „Esprit-Bérénice", ki krepča lasne koronine. — Enkrat na ineseo naj se pa lasje in lasišče z mlačno vodo, v kateri je boraks raztopljen, umi-jejo in potem večkrat s toplo vodo splaknejo. — Raztopi naj 50 gramov botaksa v litru tople vode.
Steklenica luskine vode 60 kr. Steklenica „Esprit-Bérénice 40 kr.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Vnanja naročila se proti povzetju svote ( točno izvršujejo. (266) 2 J
loooooooooooooooooi
Ivan Kre«;ar,
pa s archín
izdelovatelj cekvenega orodja
LJUBLJANA,
Poljanska cesta št. 8,
poleg „Alojzije-višča",
opozaija in toplo priporo"» prečastiti duhovščini in slavnim cerkvenim predstojništvom svojo novonrejeno
pasaffsSs® delalaioe,
v kateri izdeluje v najraznovrstnejših oblikah iu slogih cerkveno orodje, kot: moštrance, ciborije, kelihe, tabernakeljne, svečnike, Ičstence itd. iz najtrše in najzanesljivejše kovine, lično in ceno po poslanih uzorcih ali lastnem načrtu. — Staro orodje popravlja in prenavlja, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. — Izvršeno blago pošlje dobro spravljeno in poštnine prosto.	1592 52—28



Vincenc Čamernik,
kamnosek,
v Ljubljani, Parne ulica .9,
se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
X cerkvenega umetnega kamno- X K	seškega dela,	V
kakor : altarjev obhajilnih miz itd.,
slav. občinstvu pa svojo bogato znl- so najraznovrstnejših po najnovejših obrisih prav lično iz različnih vrst marmorja izdelanih
305 3-3

Vezan kozolec s podom in šupo
prodi se prostovoljno takoj. Poljane št. 13 (krčma pri sv. Janezu).
nagrobnih spomenikov.
Vse na tukajšnjem pokopališču stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovolj-nega zidanega temelja nagibajo,p opravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer spomladi in pred Vsemi svetimi.
Tudi p n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna

&
stavbinska dela,
katera fino, trpežno in ceno izvrši. 252 12—7
Filijalo sem popolnoma opustil.
4VSTRIIA',
vzajemno zavarovalno društvo na življenje in rente
na Dunaju. Schottenring št. 8 v lastnej hiši. — Ustanovljeno meseca avgusta 1860.
Zcivnruje na Stoveiko življenje v vseh kombinacijah po najnižjih premijah
in pod najugodnejšimi pogoji. Zavarovane svote se točno Izplačujejo.
Pri „Avstriji" zavarovanih je že čez 34.000 oseb za 20,501 milijon goldinarjev. Poroštveni zaklad iznaša 2,918 milijonov goldinarjev.
Izplačala je „Avstrija" dozdaj že 7,444 milijonov goldinarjev.
Vsi načini zavarovanja za slučaj smrti veljavni so za one, ki spadajo še pod vojaško dolžnost tudi za slučaj smrti v vojski »11 njenih posledic, ne da bi bilo treba za to kaj doplačati.
Najvažnejše kombinacije zavarovanja na življenje so:
I.	Zavarovanje za slučaj smrti: Zavarovana svota izplača se, kadarkoli se smrt pripeti.
II.	Nasprotno zavarovanje pri zakonskih.
III.	Zavarovanje na doživetje in ob enem za slnčaj smrti: Zavarovana svota izplača se zava-. rovancu pri poprej določeni starosti njemu samemu ali pa njegovim dedičem, kadarkoli bi zavarovanec poprej umrl.
Niulzoriiištvo ,Avstrije' v Ljubljani: Ig. Valentinčič. Pisarna: Sv. Petra cesta štev. 73.
IV.	Zavarovanje z dvakratnim izplačilom zavarovane svote: Prvič i/,plača se, kadar zavaro-1 anec določeno starost doseže njemu samemu in drugič po njegovi smrti njegovim dedičem.
V.	Zavarovanje rent (penzije).
VI.	Zavarovanje z izplačilom zavarovane svote o naprej določenem času.
VII.	Zavarovanje na dožltje: Zavarovana svota izplača se o naprej določenem času; ako bi pa zavarovanec poprej umrl, povrnejo se vplačila s 5° 0 obrestnimi obresti.
VIII.	Zavarovanje dote otrokom: Zavarovana svota izplača se, kadar zavarovanec določeno starost doseže. Ko bi plačnik poprej umrl, odpade daljno vplačevanje, in ko bi zavarovanec pred določeno starostjo umrl, povrne se vplačani znesek.
Oglasila k zavarovanju sprejema ter pojasnila in tarif j brezplačno daje:	(32) 12-7
T
priprosta in lina, izvršena v vseh slogih, dobi in naroča se pri
Leop. Iratniku
v Ljubljani, sv.Petr oesta 27. 267 52-10
l BENI) IK-a v St. Valentinu
patentovana nepremočna mast za usnje

jn najbolje sreds vo v ohranitoV usnja z.i obuvala, konjske oprave itd itd., s ka:ero se lika usnje brez uporabo krtače. Bendikovo mast za usnje uporabljajo oesarskl zavodi in vojaška oskrbovališča /. ¡¿rednim uspehom in zadovoljstvom.	(279) (10—5)
V Ljubljani dobiva se pri terdki Schu.i.mig in 11'eber r Špitnhki ulici.
Pozor I Pri nakupovanji žalitev» naj so izrecno Bendi-kovo mast za usnje, ker le J1KNDIK je upravičen v Avstro-Ogrski v izdelovanje te masti.
< Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse Zobne operacije in zobna plombo vanj a
A. PAICHEL,
(i2) 47 zobozdravnik	(<?)
pri Hradeckega mostu I. nadštr.
Vozne zvezke
(Rundrisebillets), najpriprav-
nejše inluj enejšo vozne karte sedanjosti veljavne za vsaki vlak,
.....—— - ■■--- ------ r- - letne krte i 11 prirediteljst vo
posebnih vlakov priporoča «Jo>*.l?ifu.liii v Ljul»-ijtmi, mejnarodna potovalna pisari, kjer se tudi o poto-
vanju po celem svetu vse potrebno rezplačno pozvé, — Za» pismen odgovor nui so znamka vrilož	20(1 13
Izdelovatelja naj razno vrstnejših in raznobarvenih 239 15-10
peči iz glinaste snovi
in
kahljic za štedilna ognjišča
1 Uran in Večaj,
i v Igriški ulici štev. 8 v Ljubljani
(v hiši gdč. Seunlkove)
I	i
priporočata prečast. duhovščini in si. občinstvu v mestu in na deželi svojo bogato zalogo. Povabita tudi one, ki se zanimajo, na ogled svoje delavnioe in zaloge res izvrstnega, trpežnega v njihovo stroko vštevajočega se blaga.
Cene so jako nizke, ker se zadovoljiva z malim dobičkom.

Primerna daila!
prioroča uljudno
Frai Čuden,
lirar. ureie J. GEBA,
vljubljaniSlonove ulice št. II,
ter vabi ujudno preč. duhov-ščino'"in s1 občinstvo na ogled svoje velke izborne zaloge fajraznovrstnejših
žepnih ur, zlatih, srebrnih in njfclnatih, stenskih ur z nihalom, ur s stojalon in ur budilnio
(VVeckeruhren), ur z godbo in gslbenih valčkov
v ličnih politiranih omaricah, razpivrstnih verižio, prstanov in uhan>v.
Gene žepnim uram so nis.lednje: Najfinejše nilcelna'e ure . . . o<t;1.3. 3 S0 ilo 6<
Garantiram povsem za poštenost pri meni kupljenega blaga; za zanesljivost mehanizmi pa poldrugo leto jamčim. — Cenjeni naročniki se ia<go prepričati, da moje blago ni zamenjati z dunajskim to arniškim blagom, vz;ie temu. da prodajem dobro blago h res nizko ceno.
Popravila izvršujem točno in zaiesljivo ter jamčim za dobro izvršbo — Vnanjim naročniiom postrežem po
želji z obratno pošto.
17-5
205 38 13
atS"- llustrovani ceniki na željo gratis In franko.
ji	Prcèastitim gospoclowi	^
ft novomašnikom ft
priporočani najkrasnejše
308 3-1
(Sšopke in venceft
A	v veliki izbori po najnižjih cenah.	^
A Marija Podkrajšek ft
H v Jj)iil>l|;nii. Špitalske ulice štev. 9. ij
iCnnrv ni/o zdravstveno oblastveno preskušeno Odlg-UVU zobno čistilno sredstvo
i KAIODONf
1 Do' «MM
Dobiva se v lekarnah in parfumerljah itd. kos po 3?> kr.
■•ÉHeeai«.'»■••■•■MÍM
(1419) 20
Ph. Mayfarth & Co.,
tovarne za kmetijske stroje. l>unaj, TI., Taborstrasse 76.
Odlikovane s prvimi odlikami na vseh večjih razstavah. Izdelujejo najboljšo
Ustanovljene 1872.
pluge z jednimi, dvema, tremi in štirimi lemeži. — Brane in valjari za polje in travnike. Stiskalnioe za vse potrebe, tudi za sadje in grozdje. Sušilne priprave za sadje, sočivje in za vse industrijske rumene. Samostojni patent Škropilnice za trte in rastline.
Cenilci zastonj.
Zalogo ima v Ljubljani
JTOSp.
000 delavccv.
Mlatilnice, geple, rezil-nice za krmo. mline za phanje, rezilnike za repo, stiskalnioe za svežo kuno, Bluntov patent. Čistilnice za žito, robkalnioe za tur-šieo, prevažljlve peči s štedllniml kotli kot pa-rilki za krmo in industrijski aparati.
Kaotopnilci se žele. 171 10-3
ALBIft C. ACHTSCHIN.

Otvoritev kamnoseške obrti
^Ljubljani sv. Petra nasip 33 poleg mesarskega mosta.

Prečast. duhovščini in slav. občinstvu
HŠojam si podpisani javljati, da sem po dolgotrajnem praktičnem delovanji kot kamnoseški delovodja otvoril dne 15. t. m. svojo
'i • «
r»
v Ljnhljattl. Sv. Petra nasip, poleg mesarskega mosta, na
prostoru, kjer je deloval ranjki moj oče okolu 40 let, v katerej bodera izdeloval vsa v mojo stroko vštevajoča se dela
Prav posebej pa bodem posvttil svoje znanje umetnemu	268 6—4
cerkvenemu delu "Tp®
v vsakej obliki po poljubnih načrtih in obrisih. — Imel bodem v zalogi tudi naj-raznovrstnejše nagrobne spomenike iz finega in bolj navadnega kamna izvršene. Štavbihska dela izvrševal bodem solidno, natančno iz dobiega blaga. |JUT" Cena tode nizka, primerna povsem poštenemu, trpežnemu delu.
V nadeji, da se mi bode odzvala prečast. duhovščina in si. občinstvo s prav obilnimi naročili, beležim velespoštovanjem
lOiiACM iAIERMK, kamnosek,
Sv. Petra nasip štev. 33, poleg mesarskega mosta v Ljubljani.
♦J
D u n a j s k a 1> o
r z a.
Dne 2. julija.
Papirna fatata 5%,	davka . .
Srebrna renta 5%, 16% davka , . Zlivta renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akelie avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kred tne akcije, I6i> gld......
London, 10 funtov stri.....
Napoleondor (20 fr.)......
Ceaairski cekini......
Nemških mark 100
95 gld 40 kr.
Dné 1. julija.
Ogerska zlatli renta 4%.......HO gld. 45 kr.
Ogerska papirna renta h<%......100
4% držiivne srečke I. 1854., 250 gld. . .	—
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	151
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....182
Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 %	96
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,%	100
Kreditne srečke, 100 gld.......189
St. Oenois srečke. 40 «Id. . ...	63
o
ta
25
25 50
Ljubljanske srečke, 20 gld..............22	gld. 25
Avstr, rudečeg» križa srečke, 10 gld. . .	17	„ 45
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„ 50
Salmove srečke, 40 gld........63 ^ —
Windischgraezove srečke, 20 gld..........64	. 50
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	154	„ 75
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2945	„ —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	100	„ 60
Papirni rubelj ....................1„21
Laških lir 100 ..............46	„ —
kr.
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., VVollzeile stev^ 10. Najkulantnejše s* kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sredke, valnte in deviže.
w Razna naročila IzvrSč se na ¡točneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo : 4* galiike propinaoijske zadolžnioe. 4';,% zastavna pisma peitanske Ogerske komer-
oijonalne banke. 4\,% komunalne obveznice ogerske hipotedne banke z 10% premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
tj
lil
Jj
¡t
m
■■mi"
BI
cele gld. 14',,, petina gld. 4 in kolek 50 kr.
Glavni dobitek 300.000 gld. av. velj.
Žrebanje že dne 1. avgusta!
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovora i vréiiiaik: Ignacij litnlk.
Tisi „KatoliSkb T.sSaiu«" v Ljubliam