Oar Write U« Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3-1242 lift, INI * the PmI OffiM U Hmr lark. N. I. Ad itn. No. 221. — Stev. 221. jNEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 22, 1939-PETEK. 22. SEPTEMBRA, 1939 Volume XL VIL — Letnik XLVIL ROMUNS PREMIER VSTREUEN DEVET MORILCEV JE BILO JAVNO VSTRELJENIH — KRALJ KAROL TAKOJ IMENOVAL AGRESANA ZA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA BUKAREŠTA. Romunska, 22. sep. — Romunskega ministrskega predsednika Armanda Cali-nesca, je včeraj ob 1.30 popoldne vstrelilo na na jbolj prometni ulici šest članov Železne garde, ko se je iz svojega urada z avtomobilom vračal na svoj dom Ta umor naj bi bil uvod za splošno na-cijsko vstajo na Romunskem, toda morilci niso našli nikakega odziva in podpore ter je vstajo policija takoj zadušila. Policija je kmalu po umoru prijela 9 zarotnikov, ki so bili takoj javno vstreljeni, dva pa sta se sama usmrtila. Kralj Karol je takoj imenoval za novega ministrskega predsednika generala Jurija Argesana, poveljnika drugega armadnega kora. General Ion llcus je bil imenovan za vojnega ministra. Novi ministri so takoj zaprisegli kralju; pozno v noči je bil sklican ministrski svet. LONDON SE PRIPRAVLJA NA ZRAČNO OBRAMBO Posadka protizraene baterije .se pripravlja na napad v nekem londonskem parku. Vežbanje gledajo radovedneži, ki stoje v primerili oddaljenosti. Rooseveltova poslanica PREDSEDNIK ZELI PRAVO, TRADICIJONALNO NEVTRALNOST.—PRIPOROČAL JE PREKLIC EMBARGA 6,000,000 Francozov Mobiliziranih PARIZ. 22. sep. — Francoska imoblizacija je bila v 20 dnevih končana. Francija ima sedaj pod o-rož jem 6,000,000 dobro izvežbanih rezervistov, ki so razpostavljeni na razdaljo 100 milj, zroči proti nemški meji. To je največja koncentracija vojaške sile v zgodovini sveta. Vsi Francozi so temeljito izvežbani vojaki in so prepričani, da bo treba enkrat za vselej napraviti mir v Evropi. Morala francoskega vojaka je na najvišjem stadiju. FRANCOZI NAPREDOVALI NA SEST MILJ DOLGI FRONTI SEVERO OD REKE HORN PARIZ, 22. — Vojaška poročila pravijo, da franooska armada (prodira proti severu ob rekah Horn in ttiekenalbe iu vojaki ie vidijo Zweibruecfcen, ki se nahaja med najmočnejšimi utrdbami Siegfried obrambne črte. Francozi so s tem prodiranjem dospeli prav blrzu javnih utrdb netnške "za-padne Mene". NEMŠKA ARHLERUA STRELJA NA FRANCOSKO FRONTO Ves dan je nemška težka artiJerija streljala na francosko boj-no črto od Rene pa do Mozele. Postimo so Nem<* bombardirali železnice in ceste za fran^orfko črto. ANGLE2I NEPRESTANO PRIHAJAJO Angleški vojaki v veKki množini prihajajo v Francijo ter *<» odpravljajo na fronto, poseboo na severni konec M>urino-tove obrundbne črte, ki teče vzporedno ob belgijski meji. • POLJSKI VODITELJI INTERNIRANI NA ROMUNSKEM BI KARBŠTA, Romunska, 22. sep. — Uradni viri pravijo, da je romunska vlada oklenila, da internira za čas vojno poljskega predsednika Ignaoija Mosoickega, vnanjega ministra Josip« Becka in .vrhovnega poveljnJka poljske poražene armade maršala Edvarda Sniigly-Rydza. Hmigly-Ryds je bil poelan v Craiovo ob romunsko-bolgar-hki meji, Mo>čieki v Bicaz, kjer je bil nastanjen v 'lovskem gradiču kralja Karola, Beck pa je bil interniran v Slanicu, severno od Bi&areste. . Kranooaka vlada je proala romunsko vlado, naj Mosčicke-mu, Becku m Hmigty-Rydzu dovoli, da odidejo, kakor žele, tods vk*ia j« ugodila nemški vladi, ki je predla, da bo vsi trije internirani na Romumfccsn. BKR&ZJO, Poljska, 22. sep. — Ostanek poljAe armade se m t* tno brani n« Mirih krajih, med njimi v Varšavi in okoli Lvovm* Hmvxlia t«M pa je za Nemce vojna na Poljskem kon- A V ASH ING T O X, D. C., 22. septembra. — Predsednik F. D. Rosevelt je s svojo poslanico, katero je osebno prebral, priporočal kongresu, da takoj prekliče embargo na orožje za vojskujoče se države ter se naj dežela vrne k pravi, tradicijo-nalni nevtralnosti in k mednarodnemu pravu, kar bo najgo-tovejše jamstvo, da se Združene države ne bodo zapletle v novo svetovno vojno. Predsednikovo poslanico j*i 500 senatorjev in poslancev sprejelo z mešanimi občutki, ker tšo prejeli že celo povoden j pUem, v katerih so jim volilci naročali, da naj p rekli če j o sedanje nevtrainostne postave, drugi pa so jim zo$»et naroc-ali, naj jo obdržijo. Visi kongresni ki pa so molče poslušali, 'ko je predsednik rekel: 4'Žal mi je, da je kongres sprejel takoiineiiovano nevtral nostno .postavo, Ravno tako pa tudi dbžalujem, da su ter pri tem rekel, tla je njegov namen in ge.-lo: 44DRŽATI AMERIKO PROf1 OD VOJNE!" K tem njegovim besedam »vsi k on grešniki živahno ploskali. Kongrt-s je |x» p red sedi i iko-vetii govoru takoj šel na tlele. Predsednik senatnega odbora za v n an je zaduve Key Pittiuan je sklical sejo odbora za v soboto ter zagotovil, da bo storil vse, tla bo senatu v 3 dneh predložil svojo predlogo. Voditelj poslanske zbornice so svojim tovarišem rekli, da so "prosti" do prvega novembra. ker pričakujejo, da bo senat o nevtralnosti predlogi debatiral pet tednov. Proti koncu svojega govora je predsednik Roosevelt pozival ameriški narod, da kot dedič evropske kulture, obdrži na zapattlni polobli trdnjavo, kjer l»o mogla civilizacija živeti dalje. Delavske vesti Iz Kapitola: Nad&ljni vojaški ataiej WASHINGTON, D. C., 20. sep. »— Ameriški vojni department je ojačil svoj štab vojaških opazovalcev v Evropi. Za pomožnega vojaškega atašeja v Londonu je bil imenovan kapitan 6. Bryan Conrad. Doslej so bili v Londonu pod vodstvom brigadnega gen. Sher-mana Mileea štirje oficijelni a-meriški vojaški opazovalci. Roosevelt bo posredoval pri poravnavi WASHINGTON, D. C'., 21. sep. — R.ooseveltova administracija izdeluje načrte za mirovno kampanjo, čije smoter naj bi bilo pobotanje Ameriške delavske federacije in kongresa za industrijalno organizacijo. Kampanja se bo vršila pod geskmi, da je v>ded vojne v Evropi potrebna sloga me i delavstvom ter da je sloga med delavstvom bistveni del narodne edinosti. Predsednik je rekel včeraj časnikarjem, ua bo poslal c sebno poslanico konvenciji De lavske federacije, ki se bo začela dne 2. Oktobra v Cineina-ti, O. V poslanici bo najbrž priporočil mir oziroma slogo meti delavstvom. Konvencija Lewisovega Kongresa se prične dne 10. oktobra v San Franciscu, Cal. Tudi tej konvenciji bo poslat predsednik slično poslanico. Delavska tajnica Miss Perkins je rekla: — V teh časih je največje važnosti, da se a-meriško delavstvo sporazume. WPA bo pomagala narodni obrambi WASHINGTON, D. C., 2J. sep. — Works Progress Admi- nistracija se bavi z načrti, kako bi se dalo najuspešneje pomagati narodni obrambi tei popraviti škodo, ki jo bodo i-mele ameriške industrije vsled vojne v Evropi. Državnim administratorjem je bik> naročeno, posvetiti največjo pozornost načrtom, ki i-tnajo obrambno vrednost. Pred vfceiu bodo gradili občinske airporte, mostove, ceste in vojašnice. Meseca januarja bo zaposlenih pri WPA nad dva milijona osetb, dasi jih dobi vsak teden iprecejšnje število delo v »privatnih industrijah, |K>sebno v industriji jekla. Parniki so zadržani vsled stavke Vsled stavke mornarjev je v new^onškem pristanišču zadržan parni k Washington United States parobrodne črte. To je največji ameriški pamik ter je pripeljal domov večje število Ainerikaneev, ki so bili vsled vojnih zmed v Evropi zadržani. Washington je že sedmi a-meri3ki pamik, ki ne more odpluti vsled stavke mornarjev, kaiteri zahtevajo posebno plačo oziroma nagrado , za vožnjo po ogroženem vodovju. Nekatere druge družbe so sicer ob- Kaj se misli in govori po širokem svetu ... AVSTRIJA BAJE NI V VOJNI Na zborovanju avstrijskih društev v New Yorku je bila sprejeta resolucija, v kateri je rečeno, tla je Avstrija prisiljena uieležiti se vojne .proti državam, napram katerih goji odkritosrčno prijateljstvo. Resolucija je podpisalo t več odličnih Nemcev iz avstrijskega ozemlja in se glasi: — Mi Avstrijci v Združenih državah Amerike dvigamo svoj glas v imenu zatiranega in k molku prisiljenega avstrijskega prebivalstva ter protestiramo, ker je bila Avstrija prisiljena udeležiti se vojne proti državam, napram katerim geji odkritosrčno prijateljstvo. •— Odločno ponadrjamo, dn so Avstrijo v mirnem času zasedle nemške čete in jo anektirale proti njeni volji. — Svečano izjavljamo: tla Avstrija ne bo nikdar priznala upravičenost tega nasilnega dejanja; da bo Avstrija vedno vztrajala pri svoji pravici sainoodločevanja; da bo Avstrija vedno zahtevala nvobodo in državno neodvisnost; da se avstrijski narod, četudi so njegovi vojaki prisiljeni se boriti ob stran1 Nemčije, ne smatra za zarveznika Nemčije % ~**ju proll Angliji, Franciji, (\dioslovaški in Poljaki. — Avstrija ima samo enega sovražnika: zatiralca avstrijske svobode in neodvisnosti. # • • ITALUA JCOT POKROVITELJICA BALKANSKIH DRŽAV RTM, Italija, 20. -ep. — Italija se (pripravlja na bodoče dogodke s tem, tla namerava prevzeti pokroviteljstvo med skupino nevtralnih držav, ležečih med Atlantikom in Črnim morjem. Poročila iz balkanskih prestolic naznanjajo, da so začete balkanske države smatrati Italijo za svojo pokroviteljico in -za-zaščitnico. Med te države spada tudi ftpanska, ki se skuša čimprej odpomoči od posledic dolgotrajne državljanske vojne. •— Itali ja želi utrditi svoje stališče kot voditeljica evropskih nev-tralcev. Co ji l»o le količkaj mogoče, se ne bo vmešala v vojno. Zaenkrat skuša Italija izkoristiti vsako trgovsko priliko. Njene ladje plujejo po vseh morjih. Imenovanje Giuseppa Bastianinija, dosedanjega podtajni-ka v ministrstvu vnanjih zadev, za »poslanika v Lcr.donu, priča, da Italija ne pričakuje vojne z Anglijo. • * • ARMADA NI ZADOSTNO {OPREMLJENA WASHINGTON, I). C., 20. sep. — Visoki armadni častniki so mnenja, tla bi bilo treba najmanj 550,000,000 dolarjev za popolno opremo ameriške armade, ako bi se Amerika vmešala v vojno. &oglasno z mobilizacijskim načrtom, ki ^ta jih sestavila skupni armadni in mornariški odbor, bi bilo mogoče postavi4! na bojišče v teku 90 dni milijon ameriških vojakov. Oprema, ki jo ima sedaj armada na razpolago, je zelo pomanjkljiva. To se tiče predvsem tankov, letal in težke artilerije. • • v KANADA NI PRIPRAVLJENA TORONTO, Kanada, 20. -sep. — Kanado ogrožajo združene sile nacijzma in fašizma. Dežela ni bila še nikdar tako malo pripravljena kot je »sedaj. — V tem smislu se je izrazil danes ministrski predsednik Mitchell F. Hepburn ter pozval zakonodajo province Ontario, naj kaj stori v tem ožini. — Anglija je pritisnjena danes s hrbtom ob zid, — je dejal Hepburn, — Kanada je pa brez moči. To je slehernemu znano in sleherni bo moral doprinesti svoj delež. Zakonodaja bo uveljavila petnajst strogih vojnih odredb iu v deželi bo proglašeno nekakšno vojno stanje. • • • TROCKI OBSOJA RUSKI VPAD MEXICO CITY, Mehika, 20. sep. — Leon Trocki, svoječasni boljševiški vojaški komisar, pravi, da je bil ruski vpad v Polj-s&o nadvse sramoten in kriminalen. V času, ko so se Rusi posvetovali s Francijo in Anglijo, kako bi bilo mogoče Poljsko najuspešneje zaščiti, so razpravljali t Ud i z zastopniki nemškega generalnega šta"ba, kako bi bilo Poljsko najuspešneje razkosati. • • • "SOVJETI SO IZDALI PROLETARJAT! PARIZ, Francija, 20. sep. — Več komunistov, Članov poslanske zbornice, je izstopilo iz komunistične stranke. Francoska generalna delavska konfederacija, ki se je bila pred leti zvezala s komunističnimi strokovnimi unijami, je pozvala voditelje in delavce, naj prekinejo stike z Moskivo. V resoluciji, ki jo je podpiral izivršilni odbor Konfederacije, je rečeno, da sc rudci z napadom na Poljsko nesramno izdali svetovni prole-tarjat. ljubile podpisati z mornarji tozadevne pogodbe,, .sporazum med unijo mornarjev in American Merchant Marine Institutom ipa še ni dosežen. Stavke «o udeležujejo tudt mornariški častniki, ki zahtevajo 50 odstotni bonus in deset tusoe dolarjev zavarovalnine. Danes se bo nadaljeval pie< res proti posadki parnfta A-merican Trader. Mornarji se niso hoteli pokoriti kapitano-vemu povelju, naj spravijo parnik iz pristanišča. Angleške in francoske paro« 1 rodne družbe eo izjavile, da bodo konci oktobra izstopile is Transatlaatske konference. Friday, September 22, 193§ SLOVENS (YUGOSLAV) DAILY f I 46th Year »Al HGlrt WiSAU AMD HOUDilB VE2BANJE V UPORABI-PL1NSKIH MASK i počasno umiranje v konoent rajski h I pretvezo, da jo hočeta "aedaj Hit- lerieva Nemčija in Stalinovi 1 ■. .1 1 ' ' RUSIJA Ko je Rusija napadla Poljsko, je zagrešila sličen zločin kafcor Hitlerjem Net»uija. , .. Hitler je zahteval Gdansk, koridor in druge dele Poljake, ki so pripadali ipred svetovno vojno. Nfeinčiji, dočim se je Stalin iznenada spomnil svojih beloruskih in ukrajin«ki4i bratov.,. • i *« Nemški diktator se je psogla.*U za zaščitnika vseh Nem cev, živečih izven Nemčije, dočim smatra njegov ruski kaine-rad za svojo sveto dolžnost pomagati poljskim narodnostnim manjšinam. ... Oba se poslužujeta lepih fraz, da pokrijeta ž njim svoje imperialistične namene. V bistvu pa ni nobenega razločka med Hitlerjevo brutalnostjo in Stalinovo hinavščino. Hitler je dal pomoriti «v Nemčiji več tisoč komunistov in rveč tisočih jih je obhodil na taboriščih. To »bo podel tudi volj vzroka biti Stalinu hvaležen. Brez takoimenovaiie nenapadalnc pogodbe s Sovjetske unijo bi si nikdar ne upal napasti Poljske. Stalinom pohod v poljsko ozemlje je z veseljem pozdravil kajti Nemčija potrebuje ^voje vojake na zafiadni fronti iu mora zaključiti svojo kampanjo na vzhodu. Da sta se oba avtoritativne vladarja sporazumela glede razdelitve Poljske, je jasno. Razkosanje poljske republike je le prvi korak v programu nadaljnih ^napadov. Nemčija se bo zavzela za svoje "manjšine" na Romunskem. Madžarskem, v Latvi, Letonski, Estonski, v severnem Alezviku in Danski. Sorjeti se bodo "zadovoljiti z Belo Rusijo, Ukrajino, Besa rabijo (na Romunskem) in s Finsko. V nemSkem programu sta uajbrže tudi Alzacija in Lotarinska ter razni drugi deli Evrope, kot naprimer Švica, Luxenburg, Liechtenstein, Holandska in nekaj delov Belgije. Stalin je za spoznanje še bolj nesramen kakor Hitler. Ko je poslal rdeAo armado v poljsko Ukrajno, je proglasi! nevtralnost, kar je »pravilo Anglijo in Francijo y nemalo zadrego. Ker ju veže s Poljsko pogodbo, bi morali takoj napovedati Rusiji 'vojno. Zadovoljita se pa tudi lahko z nazori bolj-ševiškega vn a njega komisarja Moiotova, ki pravi, da je poljska vlada prenehala ctostojati in ker (poljske vlade ni več, \7-gubi tudi nenapadahia pogodba me«) Rusijo in Poljsko svoj pomen in svojo veljavo. To bi pa ne bilo v soglasju z angle-Ško-francoskiin stališčem, ki sta ga bili zavzeli napram <'eho-slovaški. Beneševa vlada je že pred letom dni odstopila, navzlic ti,-mu pa nočeta Auglija in Francija priznati nemškega pie-tektorata nad češkim m Tiiorirv-kim ozemljem. Kaj bosta storila London in Pariz? Nujne obveznosti napram Poljski so jasne. Rusija je rawio tako napadalka kakor Nemčija is istotako ogroža Dvropo in njene demokratične' ustanove, Anglija in Francija sta izdali Čehocdovaško in Špansko, v slučaju Poljske sta pa zgrabili za orožje- Tega pa nista storili vsled kakšne posebne naklonjenosti ali prijateljstva napram Poljski, pad pa zato, Ver sta slutili, da utegneta postati žrtev Hitlerjevega stremljenja po svetovni nadvladi. RUSI GREJQ SE DALJE — VJELI SO NA TISOČE POLJAKOV MOSKVA, 21. Mg* '—- Rusko vrhovno vojaško pveljstvo nzi-znanja, da ruska amiada 4coraka dalje v Poljsko in da je zajedla prest Litov.sk in Orodno v severovzhodni Poljski blizu litvfcske meje. Prej pa ao Rusi zasedli Vilno, ki je bila nekdaj prestoKca Litvinnke. Na jugu pa »o Husi nasedli Kowel, 100 milj neverno od Lvova. Rusko vrhovni vojaško -poveljst\x> naznanja, da so Rusi v štirih dneh ivjeli 60,000 poljskih vojakov in da so razorožili to poljske infanterij;&e divizije, dve kavalerijški brigadi1 in več manjših vo^a&ih akuptin. Mnogo tolpo v, drugega orožja in m&nicije ,»o Bu*i zaplenili v Vilnl, RaranOvičih, Molodecznu in Sancynyjik Med drugi« je padlo Rusom oročnik Otto Seherini, ki stoji na sredi. Peter Zgaga PRED DVAJSETIMI LETI ŽGANJE Samo pivo, posebno pa pivo, ki so ga rojaki doma izdelovali, pa ni ustrezalo svojemu ua-jnenu. Grla je bilo treba popraska- obrambni pas Tedenski kotiček Piše L BITKO VINSKI,- Pittsburgh, Pa. Dva volkova. — Kaj bi rekli o dveh volkovih, ki napa deta in raztngata mirno ovco pod lerjeva i^emtuja Rusija z uibogo Poljsko. Kako fcfiii se motil pred tednom fle' ko sem zapisal, da Rusiia bi itak ne napadla Netilki j**, ali kake druge dežele, O, p«'zna-ino mi take diktatorske * osvo-jevalce." Italija je svoj čas o-svdbodila pol milijona Hrvatov in Slovencev, Mn»-olini je "osvobodil" Ab^iinci- in Al- listi smrt 77-letnega jeklarskega mojstra Charles M. Schwa-ba, ustanovni ka Beth!ehem Steel Corp. Slavili -o f«a kot velikega phi lan t ropa (človekoljuba). ki j«' zidal sole, crk w, saiuohtane, in slične zavode. To je vse lepo in pravdno, saj o mrtvih moramo samo dobro govoriti (iker se ne iinr>*-ejo braniti). Za časa Be!oru- letno plačo 1 milijon dolarjev, sov. Ako ni to od strnili Hu- najvišje plačani uradnik med sije podlo bratuvsko iz lsja!-( vsemJi korporaci jami. Njego-stvo,-potem ne vem. ka.i bi bilo.jvo osebno (premoženje znaša * * * j450 milijonov dolarjev. Lira so naznanili r,ko dela^kega potu in \-rya- jvih žuljev se i je pognal kroglo v glavo, ki }ki ni bila smrtonots-na." Mad j ari še zdaj barbari. — George Dozs, ogrški revolucionar, c>e .je po-tavil pred 300 le: ti na čelo vstaške vojske zatiranih kmetov, jo vodil (proti njihovim ijrajAčin^kim tlačiteljem ta la končno so ga vjeli in obsodili na strašno počasno smrt: loosadili so ira na želeani razbeljeni prestol, pritisnili na glavo razbeljeno želraio krono in dali mu v roke razbeljeno železno žezlo,, poilobno. kakor lirvat1 kemu uiporuilcu in na-mlnp-nra mučen i ku Matiju Ou-bcu v Zagrebu. In glejte, nedavno je dala ogrska vlada tis-kati fw*štne znam/ke v opomin tega neeloveško krutega bar-barrtkega dogorlka.. i*stt|||||«||ti*Mft|||.-a|g|ivvtti|||-r||ll>Hag||||a||ltlll lHHll|M|il»IIHHi,!l|«i»!flH«^'•||»IMIII«»!,,»»IIIII y * ♦ ♦ Dajte prečrtati današnjo število svojemu prijatelju, ni narodni* '4 Glasa Naroda ". Ce ga pridobite za na-boste v stregli njemu, dosti pa tudi koristili trume kot izdajatelji tujejezičnega časopisa bori-ia v sedanjem času s precejšnjimi teikočami. Da bo tist odgovarjal svoji »vrbi, K temo hp HAte psi vsaki priliki'priporočate, mora od dne d Se Va^adTtV pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za f 2.30 ....................Dill. 1« $ 4.50 ....................Din. 2C0 f 6.60 ....................Din. 340 $10.25 ....................Din. 000 920.— ....................Din. 1000 $3»,— ....................Din. 2000 V Italijo: f 6-30 f 12.— » f ST .— 9112 JO 9167.— • • * • • ............Lir 100 ...... lir 200 ............Lita 60O ............Lir 1000 ............Ur 2000 KBK 813 CENTS SEDAJ HTTBO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PGDVS&ENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ' S L VENI C PUBLISHING C O M A H Y (rtAfu umiD) >flH V. Udi Zavidanja vreden. — V ruskem samostanu na sveti ajori dnevno fM> 12 ur pri razbelje Abho« jo uunrl preamo dolar in pol. le^ni mož Mihajlo Toloto. ici nikoli v življenja ni videl ženske. Ko mu je mati umrla ob njegovem rojstvu, je bil pre-m*sen v samostan, kjer se ne Hvalevredni čin. — Ko mejM1IO nobena ženhka prikazati, je pred kratkim zanesla pet na | bil tairt \-a^ojen in postal me-veeernem spreho^lu na malo,njh. ^Srečen, zavidanja vre-4. Avenue i{x>stajo Penn K. K^lden elovek!" je vridihnil marši kjer se ustavljajo samo rlelav- kateri mož, ko je to ix>roeilo ti z močnejšo tvariao, kajti navada je železna srajca, in česar se Janezek v mladosti nauči, bo Janez v starosti pogrešaj. In tako je postal bakren kotel bistveni del domače upre -me. Kotli so bili spočetka pretirano dragi: po petindvajset ('o petintrideset »tolarjev. Saj je samo sklepa na bakrena kapa veljala petnajst dolarjev. Značilno je bilo pa to, da dva kotla ni«ta bila enaka, pa najsi sta prišla iz iste tovarne ali naj ju je delal isti mojstei. Pri naših ljudeh v New Yor-ku nisem videl večjega kot -za petnajst salon. Toda taki so bili že izjema. Najbolj prilični bili po -pet galon. Vklel sem take z dvojnim dnom ; visoke in ozke. ter nizke in debelušaste; z ročaji in brez ročajev; z zavito In ravno cevjo za odtekanje bera&e koraj-že. Hladilniki so bili leseni, ko-šitrnasti; podolgasti ali visoki, kot je pač nanesla potreba. Koj prva leta po uveljavlje-nju probibieije so imeli neka -teri gospo«larji precej sitnosti. > TJ - —- t f. . Politika nec»lvisnosti, pi£e lt Manchester Gnardian'*, je naložila Belgiji ogronma bre-nvena. Ker ni-ma vojaških po-SJpod'b z drugimi državami, mora Belgija sama skrbeti za varnost svojih mej. V primeru vojne laluko postavi Belgija na bojišče 800,000 mož. Belgijska vo>ka je dobro opremljena in motorizirana. Toda oboroževanje je bilo zelo drago. Dokler je bila v veljavi franeosko-ibel-gi.ptka vojaška pogortba je belgijski generalni štab vztrajal na tem, tla se zgradi vadolž belgijsko-neni^ke kajti stana^nja s kuhinjo, v meje trvlnjavski pas, ki je v kateri je bila plinova [>eč ob bistvu nekakšen (podaljšek Ma- eni steni, sink pa ob drugi, ni-ginciove linije. Po t«+lanjem so mogli zarentati. ministru, ki je dal pobudo za r> - - - , , , 4 • . v- . i . 111 »»ik sta mora a utrjeni na> —----- bi se morala bel- biti skupaj ob isti gijska obramba imenovat! I)e- ™' kaJlA ^ veze jeva linija. Ta Devezeje. Ce.r. Je4 U,° treba napeljat, gu-va linija se močno razlikuje od L^*'* ^ Preko vse kuh, Maginotove linije. Predvsem nI tako globokih po4hw*n&=iki'h jarkov in tu: li ne tako jakih o- v^ki lokalni vlaki, sem bil pri ča nenavadnemu dogodku. Vlak je prisopihal in t*e ustavil samio za «lve minuti, da je poibral (krdelo čakajočih delavcev. Naglo se je *=pot jel premikati, in ko je bil že v polnem i-aziitahu in en streljaj daleč od postajališča, smo zaipazili v teku proti 'postaji ženo z malim otrokom v naročju in moža zraven, v eni roki velik zavoj, z drugo pa je s klobukom mahal proti odhajajočempi vlaku. Sprevodnik pa, mudeč se še od zunaj na vratih, to videvši, da koj signal strojevodju, ki ni železno kačo samo nemudoma ustavil, amipak jo celo nazaj pognal do postaje, da sta zapoznela pot-nika vsa ve9ela lahko stopila. • • * Iz moje. zbirke. — Jaz imam pri rokah vedno tri knjige s praznimi listi, takoev. "serap-books" za lejpit izrezke iz raznih časni k m*, tednikov in me* sečnikov. Ena je za slovenske stvari, druga za angleške, tretja ;pa samo za slike. BtekajOc zadnjo nedeljo popoldne po teh G9birkah,>o mi oči obstale pri sledečih stvareh i* "kPrevetS srečen* 'd« bi -.živel. Teofil Sanchez iz Mehike si je hotel končati življenje, .ker _je preči tal. * * * Sladko zadoščenje. — Vsi ti <-ti, ki ste zadnjo »pomlad dne 30. aprila godrnjali radi izgube ene ure spanja, boste v soboto ponoči dne 23. septembra cidSkoidovani, amtpak le, če ne boste pozabili o'polnoči kazalce na časomerih pomakniti za eno uro nazaj. 'Prvi jesenski pozdrav! NAJ SE OGLASI Prosim rojake v Ameriki, ako kdo ve, kje se nahaja Franc Zupane, podomače Prelesnik, doma iz Podgorja, pri Kamniku. Ako kdo ve za njega, naj mi sporoči njegov naslov, ako pa čita sam ta ogias, naj se mi oglasi; imam mu poročati va£-ne i stvari iz starega kraja Zadnjih par *iet je menda, bil v Clevelandu, zato se posebno priporočam elevelandskim rojakom za uslugo. Moj naslovi Valentine Jagodic, Box 4, Np-randa, Quebec, Canada. (3x) nje, kar je bilo precej nero«lno. Žganje so kuhali naši rojaki iZ vsega mogočega uiaterjala. klopnih stolpov. Xavzlic temu ^ailireJ so ^^^ na vrsti rozi se je Belgija do leta 103« obdala .< tninjavskim pasom, ki obsega katošnih 300 utrdb. Ta pas sega od francoske meje do meje T,nk.senibuiiske, prav do taim, kjer se začne holandska meja. Belgijski stolpi so dotoro prikriti. CfKtc, ki drže iz Nemčije v Belgijo, so podminirane ter vsebujejo žeb«ne ovire in zobe iz betona. Belgijska vlada je posebno ojačila nekatere odseke meti Arlovain in Vise-jein. Tnlnjavo Liege so mo-demiziraii, takisto tndnjavo Nanmr, ki je i-grala v svetovni vojni veliko vlogo. Med Arlo-nom in Vi.^ejem je se več vzporednih ^obrambnih pasov. Druga obran^bna črta Belgije sega od £»t:' Huberta do Neafrfia-teauja in Virtona. nadaljuje pa se vzdolž doline Meuse <>d Liegea proti Namurju in Di-nantu. . ADVERTISE iN?'' Belgijski utrjeni pas ni tako močan ka njegovih trepalnic, dalje neke plaAiie ilo z ras tlo obenem s sluhom ali vidom. Daleč za mojim hribtom je zvenel i mnogimi odmevi glas trdbentevki je na®mtii^lTo>ki4ee«e.i kaipa, aato mu ni mogoče čm pokoja. Djoniislil sem se na svojo Bobo. na lue na mizi, opominja pri njem na %oj-jna knjigo in videl sem *e na- *ko. To «o spomini, ki ho se zagrizli v živčevje. Teh se ne iznehi vež. t. Velik je, črn in bled. zobe Miia bleščeče bele in zdrave. Vča^iti kadar se zaenneje, sine iz teh zob za hip sirov, živalski /arek. V«e je kak^r orln-reu bi trik. Tud» to je ostalo iz voj^kinih gcocot. Sam je doživel trenotke, kjer ga j«» pre t resa! tak igrozan smeh.. Njegova tpovest je bila približno taka: Tkatano mi je bilo, da dražim na bobnu.'1 Eden tistih gričev je bil, ki so ležali po o-grotnni ravnini, vb« enaki, ne-nadotibu butajoči iz tal, knkor l»i jih nariK ogromni krti. ČMo-ve.i«iieuja, pa se je oe za»bli»ne, v notri-rri praskne in naJo'hko zadiši po smodniku. Mesečina krog mene se znaša z rahlim dimom, ki se naglo razkraja »n razgub- Ija. Moj sovražnik kleči dalje in meri vame. Pričakovati je, da; sjToži \>uk treimtfk in posledica takega hipa bo, da se mi -kloni obraz na mrzlo rosno travo. Krogla se mi zabdde *ko«i teme in vrat v notran-jcfct. Takoj agiibim zavest in v nekaj minutah me ni več med živimi. — Kdo je, — zakričim rezko in divje, da me zaboli- gTlo. f'akaj, vraga l— Vnovič namerim in naglo sprožim- Spet koncem cevi blisk, ki zmeša pogled. rahla meglica pred menoj ki »se raqgublja, . in • vonj »po smodniku. Zrak je naenkrat čist in pred sabo, dvajset korakov od mene« vidim vojake, klečečega tesno dh defolih, pri-slanjajoce^a poško na lice, neizprosnega, strastnega. To je gotovo sovražna straža, si mi-Blim. Med tem, fko sem se jaz raatresel v svojfh mislih, ko bi .puško, pomerim in ustrelim. Prisegel bi. da sem ga zadel Zdaj se aval i na kup, jaz čakam. Roke mu odnehajo, ž njimi pu3ka. Ali ne zgodi se, kar pričakujem, on se ne zvali na kupo, roke mu ne omahnejo, puška nra sloni ob licu. So-vrag meri najprej, torej Še ni iprteV. Ali živini v sanjali, se SLOVESNE {YUQOSLiV) DAILY V VOJNO BI RADI VICTORIA, B. €., 20. sep. — IMmistrski predsednik te ta nadske- preivinoe, T.; D. Pattullo, »prtfvi, da dobiva vsak dan cele kupe vprašanj glede vstopa v kanadsko armado. Vprašanja oziroma prošnje prihajajo večjidel iz Združenih držav. — Kanada zaenkrat še ni mobilizirala in ne potrfebtije tujerrem-skih prostovoljcev. * • • ZDRUŽENE DRŽAVE SO PROTI VOJNI * ST. PAULy Minn., 21. sep, — Predsednikova žena je rekla dane- časnikarskim poročevalcem, da so Združene države oJ-ločno proti ivojni. — Nespametno bi blo, — je izjavila, — že vnaprej govoriti, kakšno stališče naj 'zavzamemo v bodočnosti. Zaenkrat še ne vemo, kaj bi napravili, lahko pa rečem, da nas je pr«4ežna večina proti vojni. DRAGO POPRAVILO prijel kamen: hladno je in tr-*lk>. Streseni še enkrat, primera za vrat, pomikastim, in ,PORTSMOUTH N H °1 vse se zamaje kakor lesen panj _ AJ ^cKee, častnik v — a vrat >e ne uda. To je nir-r .... , , . , i - - mzmirskem departmentu tu lic, me strese skozi možgane in , , j i i ,i .. Ikajsnje ladjedelnice, ie rzraeii- naenkrat pokleknem, prižgem J ' J žvefplenko in mu posvetim pod kapo. Oči napol odprte, l>eie, brra punčic, celo večkrat prestreljeno, a brez krvi, ustne nekoliko odprte, lica rumena, vprašujem in potipljem z levi- prebodena od krogel, brada in co oko', ki je odprto in gleda vrat enako* Potujem roke, in vidi. Preipričam se, če res vidi. Pogledam kvišku v oblake, ki plavajo in vidim, kako se gi'blje. Torej to niso sanje. Jaz čujem, ležim v travi in streljani na sovražnika, "ki kleči ob deblih. Mogoče je torej to, da več ne zadenem, dasi vom, kako doher strelec spm. Prime me .srd, tisti t*>pi. hladni sni, ki se ne briga več za lastno nevarnost. VManein, stopim tri korake naprej in namerim. . nja te velike zverinsko-pošast-.sem videl samega se4>e,'idočega i e oblake, ki se plazijo na jugt|zvečer po,ulici, in pred sabo ti in vso to ogromfto črno nebo, ki se pne v temi nad nesrečno krajino.. Vse je molčalo, ptičev ni bilo več. Gluha temina je za-grinjala vso daljavo iti gredi nje je šumel še nepretrgano dalje grom topov in prasketanje pušk, ki se je naselilo v ušesih s tasko stanovitoNtjo, kakor ► T : ^ I ' - AKO NIMMIiAia OBISKATI SVET8VNO*AZSTAVO boste nabili* MAPO " M<*Ua na >tvan. Zdaj .ie za103 stopinje. Po zatrdilu vremenskega urada ni bilo že 22 let take vročine. nal, da bi veljalo popravilo submarina Squalus $1,400,000. Squalus se je bil potopil, pa so ga pozneje z veliko težavo dvignili iz globine 250 čevljev izijioil površino morja. MEHIKA BO NEVTRALNA MEXTOO CITY, Mehika, 21. pri sebi, ustrelim potem sko- ...... , ... • , ___ r^ sep. — Mehiški predsedni»c eim nadenj s kopitom. Teko . . , ., • i j Cardenas ie veeraj .proglasil nu divje nepoznane sekunde. * J J sto zame tako usodepolno žensko, ee je *pri,pl«2ila straža po hoknu navzgor, pokleknila oib' deblu in namerila. Počutil sem ve, kakor bi n\e zavili v ledene šivanke, ki me »badajo od vseh M rani a h i/p nato me je tagalo, kakor bi me potakni-li v krop. Zolbje eo mi šklepetali in v divji zmedenosti sem ttflrričal: Zakaj ne streljaš? Streljaj vendar! , -Nič! On kleči in meri. Z esnico pritiskam na pjiško, i počiti noče. Vidim, naen-rait, da sem že toliko zmeden, a grabim in tlačim na nepra-em mestu. Primem prav in sprožim dvakrat zapovrstjo, ed aienorj se dvigne oblak di-a kd mi odtisa izpred oči rašnef^a sovraga. Ko se raz-ladi, je tenia ^ostejSk, »drevje v njej akoro iflgfaej. Le ^ vr- hovi s^ kaaejo t negotovi slutnji t debel n i, Preko neba se Za mano v daljavi se odbija jo odmevi trobente. Mojo vojsko bude že na noge, kaj se že nagiblje noč. Ustrelim nenadoma, prej kakor sem mislil. Vidim, da je strel tbrez utspeha. Sovražna .straža kleči in meri. IZdaj se«n hladen, zdaj bi se lutetal s simrtjo. Vstanem, obrnem ipufko narobe, dvignem jo in »planem k deibk>m. Letim nekoliko v ovinku, ker se mi mešajo noge- meitl visoko travo in nizkim grmičevjem, zamahnem nanj od strani, a pri-držim udarec: on aneri mimo mene naprej. Zgrabim ga za ramo in čutim tako, kakor bi nevtralnost mehiške vlade. PREVEČ ZAHVALNIH DM ELKADER, la., 20. sep. — Vse kaže, da bodo prebivalci tega mesta praznovali lete s več zahvalnih rtitf Predsednik Roosevelt je določil, naj bo Zahvalni dan 23. novembra; governor George A. Wlson je mnenja, da mora pri starem o-stati in naj bo Zahvalni dan 30. novembra; okrajni urad sn-pervvjaprjev se noče zameriti niti predsedniku niti gover-nerjn ter je proklamiral dan 16. novembra za Zahvalni dan. Afestni uradniki pravijo, da bo najbolje praznovati Zahvalili dan 2. novembra. Brook Ivn, N.Y. Minilo je že deset let, odkar je nafctopil zadnjikrat s popolnoma samostojnim koncertom med nami naš operni in koncertni pevee Anton Subel. Takrat je namenil ves dobiček koncerta za Dom.slepcev v k>v. Na.r Do-nM v Brooklvnu, kateri ra>bi pomoči naroda. . Začetok koncerta bo ob 4. popoldne. Po koncertu je prosta zabava in ples. ' Slovenski Nar. Dom vam kliče: Na svidenje! Poročevalec. DVE -SESTRI — DVA BRATA. ŠVICA IMA MORNARICO PATMZ, Francija, 21. sep.— Motorni čolni švicarske vlade patmlirajo po jezeru Con-fitanee. Izza izbruha vojne se naše narodne pesmi, kar so že Naš pevec se je teion povabilu rade-olje odzvai in tako nam bo zapel celo vrsto naših lepih pesmi na koncertu v nedeljo dne 1. ok'^.iT; 1039.' Vsakdo ve, kyko je Anten Subel poživ-l na.-", naroino pesem v SJrlrnženih državah. Cstanovi! je mladinske zbore z namenom, rla na.-a pesem ne bi umrla. Da ie v Clevelandu toliko mladinskih zborov, je saiiko zasluga nagega pevca Anton Snbelja. Tudi odrasli pevski zbori so poživili gojitev je jezerski promet z Nemci io j ako zmanjšal. mognokrat .priznali razni dopisovalci v slovenskih časopisih. Edinstveni primer spremembe psola so imeli na Angleškem, kjer -sta dve sestri, ki nista bili niti dvojčici, istočasno postali moška. Pred štirimi leti sta iz Var-moutha iaginili sestri Marjorie in Daisy Ferow. Starejši je bilo tedaj 13 let, mlajši 11. Navzlic vsema iskanju, ju niso našli. Sedaj sta se vrnili kot — mladeniča domov. Marjorie je mddteiii postala Marc, Daisy pa se je spremenila v Davida. Pod moškimi imeni sta r»lužili kot mornariška vajenca. Me*licinslka preiskava je ugotovila, da sta postali v resnici dva popolnoma nor-jmalna mladeniča. . JSK lamin in ca: Gledam oči me peče-Po^omi ee odmetava tik S^P seivea denarja v dolarjih- oWmo rninpi trd TIpaiimiW •»'' « ' ■ * POSIHJATEUEM DENARJA Zaradi političnega položaja v Evropi naznanjamo onim, ki so nam poslali denar, da ga pošljemo v stari kraj, da' ga za~ časno držimo, dokler ne prejmemo zagotovila, da bo izplačan brez vseh težkoč. - V tem -ožiru smo se že obrnili na pristojno mesto ter upamo, da bomo mogli v nekaj dneh sporočiti, da bo zopet mogoče normalno pošiljati denar. t>enar v Italijo je , mogoče pošiljati ravno tako kot prej. Ne sprejemamo pa denarja izk posiljatve v Nemčijo in na Poljsko. drisava ne izplačuje Polagoma [Arris, čoka*, r težek ,nj. To je sovražnik. "Tru^ dim se, da fct t>il mpren. Ho^ SJfeem, da mi bodi roeefto. Paško jolozna v trm in ee ogU^im. — He, pravitn; he, k4o si, od-Ebvi eel Akp nočeš t; strelja, to^i jaz ne Ixmu Cioviet , tudi v vojski. Čemu kW-naprej, .Qemor-htfdirjar me-T Poglej! Jaz* settrVrgri tfpaino, da boste to upoštevali in se boste ' prepričali, da to: delamo iz previdnosti, da obvarujemo svoje, rojaka pred kafco Sko«©. Zahvaljcjemo se za dosedanjo i p se priporočamo še aa nadaljno naklonjenost. . Potniški Oddelek, Slovenic Publ. Co. Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padiiahovi sen- ci" pri "Oboževalcih ognja,y, "Ob Vadarju": kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rikju in njegovi poslednji' poti"? — Kdo bi me hotel spoznati "Winnetova'\ idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? p» IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, a slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu s Goropa. — Družba En Naat. Cena $1.50 KR12EM PO JUTROVEM' 4 knjige, 598 strani, s slikami- VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Klin. — Kak4 sem v Mekko romaL — Pri jamu rib.— Mad J«UL Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: An&adija. — Beg iz Jede. — Krona sveta.— Med ' dvema ognjema. Cena 41.50 PO DEŽELI SKJPETARJEV1 4 knjige, s slikami. 577 strani VSEBINA t Brsta AtedHja. — Koča v soteski. ^ Miridit. — Ob Vardarju. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ftimen. — Zaroka s zaprekami — V golob-niakiL — Mnh am ed an 8ki svetnik Cena $1.50 SATAN !N ISKARIOT 12 knjig, s slikami, 1704 strani VSEBINA: Ineljcnsi. — Tarna Setar. — Na slada — Nevarnosti nasproti —» JUmaden — V trah delih sveta* — Isdajaiea — Na lova. — Spet nai divjem- zapada. — Rešeni milijoni.Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami. 1753 strani VSEBINA: . Prvikrat na divjem sapadn. — Za življenje, —t Nšo-či, lepa Indijanka. — Pzeklestvo slata* — Za detektiva. — Med Kfrmanči in Apsči — Na nevaiidk potib. — Winnetovov roman. — 8ans Ear. — Prt KomanHhV — Wfcmetova smvk — Winnetova oporoka. - ^ , Cena $£&) 2UTI 4 knjige, s •Hkami,:597 strani Boj s medvedom. — Jama draguljev. — Končno-. — Bib in njegova posledsgs »oV- Com $1.50 Slovenic Publlsfiin« Company 216 WEST i dth STREET a" " 1 • • 1 1 1 KIEW YORK. N. Y: I 'GLIB VXBODP>H«fM * Friday, Septemter 22, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILU iiiiViNr.liiiilll iiiiiii^ je si bil tako dolgo ( Soman U fivljenja. — Za "Olu Naroda" priredil L H. 30 "Dovolj, ako razumem svojega brata," odgovori Truda tiho. "Prerevni urno pač, da bi ei mogli prilaščati pravico do ljubezni!" Oharlee ee nejevoljno vzravna.. "To je vendar neumnost! Kaj pa ima opraviti ljubezen z bogastvom in revščino?" "Več, kot »»i mislite. Ako 'bi bila Iduna ostala revna, bi jo mogel lian dobiti." "Iduna vašega brata ni v resnici ljubila in naj jo samo pu-ti, da gre, kamor hoče. Nič dragega, kot grda koketka je in hoče vue moške vaditi za nos. Ha! Toda čudila se bo! Z njo aem enkrat za vselej gotov!" Pri teh besedah jo izzivajoče pogleda in ko ojpazi, da so ji ot-i z&žarele, glafbcfko dihne in nadaljuje: "Tako sanio xla to In vaš brat naj napravi isto kot jaz in «e naj prisrčno zaljubi v kako dnu go. Jaz sem namreč sedaj v tem" In Oharlee jo tako žareče pogleda, da Truda ne more niti najmanj dvomiti, katera bi bila ta druga. Njeno srce ji bije do grla; .<4clene roke in jfti tesno stisne Charles to opazi in jo naenkrat z negotovim glasom vpraša: "Kaj pa delate?" ** Molim," odgovori tiho. To ga »tre^e.. 44Kaj pa molite*" 44 Da — da bi b'di prav «elo srečni in da bi na'3i ženo, ki bi vas ljubila tako iskreno, kot zaslužite." diaries nekaterifcrat požre slino, ker ne more govoriti. Slednjič pa pravi hripavo: NAJMOČNEJŠA RADIO ODDAJNA POSTAJA V EVROPI. — na pogled tudi nisem lep. v katero zaljubim — kdo ve. Osrednja francoska državna rsfdio postaja je bila doslej radio Pariz, ki je oddajata svoja poročila na A alu 1648 m. Ta postaja ečjak. .1.55 SVETA URA (živ. 408) 416 strani; velike črke SVETO PISMO________________ L50 $3.— KATOLIŠKI KATEKIZEM „.. M Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Kcj of Heaves fino vesano ....................JS v usnje vezano ......... .75 CATHOLIC POCKLT MANUAL v fino usnje vezano......1,— Slovenic Publishing Company ■ 21C WEST 18th STREET NEW YORK, X. Y. MEHKO VEZANE KNJIGE KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalo iztekla. Andrej Hofer Tirolcev (Juna&ki vodja RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITI PRI KNJIGARNI "GLASNARODA" SI« WEST 18th STREET NEW YORK 85 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH, PREDSTAVLJAJO-ČIH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE SOc Vsoto lahko pošljete v anamkab po 2 oil roma i«o 8 centa ««HI|||||,||l»i»l||!t|,.||Bni»|||.i,,|ilili||,| .,,|li .................................................. Parišiki "Excelsior" so je pozanimal za vrprašan je, kdaj je legalo (ne zrakoplov) izvršilo prvi napjul iz zraka. List u^otaivlja. da >e je zalilo to v turško-bolgarski vojni 1. 1912, in njegov sofi.iski dopisnik je nato o-hiskal moža, ki bombardiranje \7, zraka del. To je bolgarski Častnik Mil-kov, ki je napravil :>voj pi'ot-1 3ki ijspit v Parizn in je 1. 1912: n*?d balkansko vojno, pilotiral) letalo Famvanovejara tipa. Ta-! krat je pri letalih slo še za brzine 100 km na uro. Milkovu so naročili, naj napravi izvidni polet nad (Vlri-nom. Ugotovi naj položaje tiomkih trdnjavs«kih baterij in jih zariše v karto ibol^arskeara generalnega štaba. Ce bi bilo mogočo, naj bi pri tem metal nad Odrin letitke, ki naj bi prebivalstvo pozivali, naj se vda. Milkov je naročilo dobro Izvršil. Njegov aparat je letel tako nvako, da so ga dosegale eelo krogle vz samokresov, katerimi so streljali nanj turški vojaki. Čeprav dotlej še ni .bilo ndbenega letalskega napada iz zraka, je prebivalstvo bežalo s ceet. — Letala dotlej še ni bilo nikoli videti in prebivalstvo se je na smrt prestrašilo. Pravi napad je bil po tem uspešnem poiskusnetn poletu dva dni pozneje. Na letališču, navadnem travniku, ki so mu bili pokosili travo, so se zbrali k iitartu Milkova francoski, ruski in neiiuški vojaški atišc. kakor tudi številni vojni poio-('evAIei. "Bon^be" ^ta predstavljali dve granati, ki so jih naložili na letalo v zaboju. Milkov je moral granati odvreči lastnoročno in je to stori! v bližini železniške postaje. Slišal je pa samo en razpok, druga granata je odpovedala. Psihološki učinek tega bombardiranja. ki se mu moramo danes naravnost smejati, je bli silovit. Prebivalstvo .ie zračne .i*1 to boinibe nazvalo z imenom "Al-lzve- Jahove strelke" in je videlo v njih znamke neizogibnega poraza. bon zgodovinar. Šol« je jK;htal to„ kar je ji smrti: največji •poljsko svobodo. STRELSKI JARKI V LONDONU. ]K)znoje, 7. bil ob s v o-bonxr za jj] 12. 14. 15. 16. Kako poroča ^Politiken'* izJ17. POKLICI VODITELJEV POLJSKE. Poljaki vodili možje, ki so po svojih poklicih \ro drugo prej kakor vojaki. Maršal Smigly-Ry«Lz je po poklicu umetnostni zgodovinar. Londona, kopljejo tam podnevi in (ponoči v parkih ter na cest ali v središču mesta ;n na periferiji strelske jarke, hišne zidove pa oblagajo z vrečami peska. V provinci so mnogoštevilne želoanlške postaje i>ono-či zavite v temo, cestne svetilke v provincijalnih mestih so zamenjali 7. rdečimi svetilkami na olje mdolž pločnikov. Kinematografe in gledališča so doklej v glavnem zaprli ramo v Londonu. ; 18. PES, URADNI VREMENSKI PREROK. Državni vremenoslovni vod v Hartforrd. Conn., psa, ki je kot vremenski 19. 20. 21. 22. 24. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 135. za-1 ima 37. pre- Svoj prosti čas jeiporaibil za to, rok, kakor ipravi vodja tega da je obiskal muzeje in proučeval stare rokopise. Ministrski predsednik ŠkaHkovski je zdravnik (in general). Za svojo življenjsko nalogo smatra izboljšati poljsko zdravstvo in higieno od Varšave tja do zadnje v?pi. Polkovnik Beck, zunanji minister, je po poklieu ekj-sportni trgovec. Polkovnik Koc je bankir, general Dluaro-stzowski, eden najvplivnejših vojaških činiteljev v državi pa literait. V ostalem je značilna neka'šele tedaj, če jih potrjuje ve-f^kupna poteza današnjih vodi- denje zani-mivega psa. Do da-teljev poljske države. Skoro nes se ni niti enikrat zmotil, vsi so nadarjeni za književnost tega zavoda, nepogrešljiv. Več mosecev so opazovali, da se pes kakšni dve uri pred vsako nevihto skrije v svojo hišico. Na dan pride spet šele tedaj, ko je nevihta mimo. Nekega dne se je J>es umaknil, ne da bi najmanjši znaki kazali na nevihto. Ko je nevihta vendarle nastala, so oklenili. da se bodo v bodoče zn-■našiii pred vsem na 7»sa V Hartfordu izdajajo s oda.i v resmici napovedi o nevihtah in se udejstvujeio v literaturi in umeftnosti. Piltsudski na pr. je bil velik ipL'satelj in pomem- ADVF.RJ I S F -"GLAS NARODA" V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še VI. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — . L ' 5» r». - «.-•■' V . K *» > KNJIGARNA "GLAS NARODA' I 1 216 WEST 18th STREET, NEW YORK 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 61. 62. OS. 64. Belgrajski Biser (VltoJ Jelene) Beneška Vedeievalka Boj in Zame« (Juuef .SiifllmaD) Boiični Darovi (Hudult V rabi) Burska Vojska Cvetke (H. Majar) Dedek ie pravil (Julij Slu psa k) Devica Orleanska Dve sliki (Ksaver Megko) Duhovni boj (I^ovrenc SkupoU) Fra Diavolo Fran Baron Trenk (Gjuro Paudurlc) Goxdovnik, 1. zvezek Gozdovnik, II. ivezek (M. Majar) Hudo Breidno (Fr. Erjavec) Humoreske, Groteske in Satire (Azov in Tettl) Korejska Brata, trtira iz misijo-nov v Koreji (Josef Hpilimau) Krvna Os veta MesUa (I)r. JegliC) Mladim Srcem, povesti za mladino (Ksavov MeSko) Maron, k rižanski de^ek z Libanona Musolino Na Indijskih Otokih Ob 50-Letniei dr. Janeza Ev. Kreka Parižkl Zlatar Patria, Povest ii irske junaSke dobe (H. Fwl"rerk Paberki iz Roža (Ivan Albreht) Popotniki, novele in Mire (Milan Pub^U) Požigalec Pravljice (H. MaJ?r) Pravljice in pripovedke za mladino (S. KoSntnlk) Povesti in Slike (Ksaver Mesko) Ptice Selivke (Tagore; Praski Judek (Josip Vole) Pred Nevihto Prapre^anove Zgodbe, Povesti (Anton Stražar) Prihaja?, povest (Fr. Detela) Prst Božji, I. zvezek Prst Božji, II. zvezek (Anton Keller) Preganjanje Indijanskih misijonarjev (Josef Splllman) Rdela in bela vrtnica (Anton Huonder) Revolucija na Portugalskem S'sto s Šesto (H. Federer) Skozi Airno Indijo Spisi Krištofa Šmida Študent nai bo (S. FinXgar) Strahote vojne Suneški Invalid (S. KoSutnlk) Sveta Notburga Tri Indijanske povest (Josef Splllman) Večerna pisma (Marija Kmetova) Vrtnar (Ta gore \ Volk Spokornik In druge povesti za mladino (Ksaver MeSko) Vojnimir ali Poganstvo In krst (Josip Ogrlnec Zadnja Kmefka vojska (August Šenoa) Zadnji dnevi nesrečnega kralja S. KoSutnlk Zbrani spisi za mladino (Engelbert Gangl) Zbirka narodnih pripovedk sa mladino (J. Planinski) Zgodovinske anekdoto (Dr. Sar«bon) Zlat okopi (Josef Splllman) Zmaj iz Bosne, povest iz' hosan-ske zgodovine (S. KoSntnlk) (Vezava nekaterih knjig je od nja nekoliko Izkaiena.) leža- Ako ima fcaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR! Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročila več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 316 ffMI ttth STREET HEW YOBK