211. številka. Ljubljana, soboto 17. septembra. XIV. leto, 1881.
SLOVENSRT NAROD.
Izhaja mak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prcjenmn zn avatro-o gersk e dežele za celo leto lt> #1., za pol leta 8 gl.f ca četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., ?n četrt leta .'1 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za goBpodo učitelje na ljudskih šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta ii gld. 50 kr.. po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiristopue petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiši ^gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, jo v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiil.
Castitim našim čitateljem!
Včerajšnjo Številko našega lista je slavno c. kr. državno pravdništvo dalo predsinočnjim zapleniti zaradi dveh odstavkov političnega razgleda, katerih prvi je razpravljal Zadrške do-godjaje, drugi pa potovanje barona Lapenne v Bosno in Hercegovino, in zaradi obširnega dopisa iz Dolja poleg Borovnice, ki je kaza! tamošnje občinske zadeve. Vfiernj dopoludne pa je slavno državno pravdništvo po vrhu dalo zaseči še kratko notico mej domačimi stvarmi o nekem izreku tukajšnjega gimnazijskega vodje g. šolskega svetnika Smoleja I
Shod v Gdanskem.
Mej tem, ko novinarji o političnej suši tožijo in sem ter tja ugibljejo, kakov predmet bi zapletali v uvodne članke, ne miruje neutrudni duševni boj onih mož, kutere je osoda izbrala voditelji državam. Skrivaj za kulisami se kleplje, pretehtuje, primerja in študira in sto-prav, ko je izvršil skrivni generalni Štab svoje načrte, razpošlje svoje poslance z ukazi v javnost, ki po bliskovem potu razširijo srečne ali nesrečne ideje državnikov na vse svetovne strani.
Takovo nenadno objavljeno, a gotovo ziste-matično pri zelenej mizi izvršeno dejanje je prehvapilo najbolj premetene politike 9. dan tega meseca, ko sta se objela v Gdanskem dva najmogočnejših suverenov evropskih, carja Aleksander in Viljem.
Politiki se prepirajo še vedno po listih, ali je ta uenadejani shod vladarjev dveh ogrom nih, po mišljenji in naravi najbolj različnih narodov naslonjen na političen program; ali je združilo le osobno sočutje dve sosedni kronani glavi.
..Slovanska jeka.
Moški in ženski četverospevi in zbori.
Slavnemu gospodu dr. Janezu Blei\veiau, očetu slovenskega naroda, posvetil Fran Grbič. Z veliko radostjo pozdravljal bode slovenski narod novo zbirko GrbiČevih skladeb, katere so ne samo, kar se tiče melodije, temveč tudi glede pravilne harmonizacije izgledno lepo uglasbene. Fran Grbie, čegar čarobni glas občudovali so uže razen Slovencev tudi Hrvatje, Čehi, Nemci in Italijani in ki bode v kratkem razveseljeval v Lvovu naše brate Poljake s svojim srebrnim tenorom, on je izdal „sIo-vansko jeko", v katerej najdejo trije slovanski rodovi, namreč Čehi, Hrvatje in mi Slovenci skladbe zložene na besede v svojih na-
V resnici težak je odgovor v takej nenavadne) situvaciji, ko se govori le o prijateljstvu, le o novih zvezah, le o miru zagotovljenem vsej Evropi za deceuije.
Tako bi govoril pošten optimist in državljan, ki v lastnej domovini ne mara in ne želi političnih prememb niti predrugačenja razmer na zunaj. Vender nam Slovencem, ki dekla-mujemo, pojemo in sanjamo o boljšej, o kras-nej bodočnosti svojega naroda in domovine, ne pristaje zdaj še optimizem Ako hočemo doseči svoje idejale, vemo dobro, koliko trnja, kame nja nam je prehoditi, koliko sprememb se mora Še izvršiti, predno si priborimo svoj cilj; predobro nam je znano, da brez truda ne delo nebesa niti izgubljenega, niti pričakovanega raja.
Zaradi tega mora zanimati slovanske narode vsak videzno še tako nepomenljiv prizor v politiki, kajti iz vsacega se razpleto lahko važni svetovni prevrati; kakor rodi lahko oblaček vihar, pogubijivo točo, — ali pa tudi težko pričakovan ploden dež.
Ako je shod dveh vladarjev politično brez pomembe, kakor trdijo posebno vsi ofici jozi, se nam dozdeva vender neumevno, da se v ta prijateljski pozdrav meša tudi železni Bismark, o katerem vemo. da premisli vsak svoj korak in da je vse njegovo mišljenje in govorjenje le politika, nič druzega, da je sle-kel uže davno svojo meščansko togo in se zavil od glave do nog v palijum neutrudnega državnika.
Nasprotno zopet, Če ima shod kronanifa glav eminentno političen pomen, kje je ostala potem Avstrija, o katerej se vedno trdi, da ima povsod jednake politične interese z Nemčijo, da sta poslednji državi naslonjeni jedna na drugo, kakor otroka jedne matere, jedino izveličalnega nemštva! Pojasnila o tej uganki
rečjih. Glasba je ravno umetnost, ki veže vse narode sveta, glasba je jezik, katerega razumejo in govore povsodi in tako nas veže muzika zopet v slovanskem narodnem smislu, kar nam pričajo n. pr. pesni: „ Naprej zastava slave", „Kje dom je moj". „Hej Slovani" in dr., katere prepevajo vsi Slovani.
Žalibog, da še nijmamo redno izhajajočega muzikalnega lista, ki bi prinašal v vseh slovanskih narečjih zložene kompozicije in spise o slovanskej muziki. Tak list bi nas seznani 1 s slovansko glasbeno literaturo in zgodovino ter bi pospeševal bratovsko zvezo. Pa kaj hočemo, počakati je treba!
Za naše slovenske skladatelje je pač malo izpodbudljivo, izdavati svoje kompozicije na lastne stroške, kajti vsak ima pri tem le materijalno izgubo, ker ne speča toliko iztisov, da bi pokril velike tiskovne stroške. To britko izkušnjo je naš vrli Grbič tudi uže imel, a
nam niti naši najbolj navdušeni nemški propagandiste dati ne morejo, ti si ne upajo de-mentovati, da nij bil zadnji shod sosednih cesarjev zistematično osnovan.
Prijatelji nemški, tu imate zopet dokaz o famoznej nemškej zvezi in njenej odkritosrčnosti. Kadar nas bodo potrebovali Nemci, se uže oglase; doklei se jim smehlja sosed na levej in desnej, smo jim nadležni.
Vender, ako si natančneje ogledamo evropski položaj, se nam pokaže naposled skrivna nit, ki nas vodi iz zdanjoga političnega labirinta. Pozabiti ne smemo, da so nemški državniki vedno najbolj marljivi, kadar ima njih zapadni sosed količkaj zvezane roke, in da preže, kedaj bi ga prijeli naj'ažje brez prove-licega hrupa in brez žalostnega imsledka.
Francoska ima obrnen zdaj svoj pogled na airikansko obrežje, kamor škili tudi Italija. — Če bi se hoteli sprijeti poslednji dve, bi bilo, mislimo, Bismarku najbolj po godu se ve da, ko bi se posrečilo irredenti zaplesti še nas v svoje mreže. Nemci bi imeli potem prosto roko, Busija bi lehko prestopila Še jedenkrat Balkan in Anglija bi ost iK popolnem izolirana in brez vpliva.
A naglašati moramo, da velja v svetovnej politiki gasio: „Dolce ridentem amabo, non dolce loquentem." To mi razumemo tako, da se v politiki nijso sklepale še nikdar osobne prijateljske zveze, da ona ne pozna idejalov, temveč le goli realizem in dobiček. Državnike moremo primerjati istim slabim prijateljem, ki te obiskujejo, kadar jim zmanjka „nervus re-rum", sicer te komaj poznajo. Takove so naše misli o prisrčnosti Nemčije in Rusije. Podobni sta magnetičnim jednakim polom, ki se združita le, kadar jih prisili zunanja sila, sicer sta si nasproti, kakor noč in dan; jedna se umika
vender ga to nij plašilo in z rodoljubno svojo požrtvovalnostjo podaril nam je zopet novo zbirko v čast sebi in narodu. Na 43. straneh obsega ta zbirka: a) Četverospeve za moške glasove: 1. „Pred slovesom", besede Iv. Resma-nove; 2. „Ljubici pod oknom", besede dr. Vošnjakove; 3. Najlepši", besede V. Kurni-kove; 4. Ukazi", besede I'n sirnove; 5. „#elja Slovenca na tujem", besede V. 1'rbasove; 6. „Lahkji noč", besede Iv. I.Vsmanove; 7. „Pod prozorom", besede Iv. Zaharjeve, (hrvatsk t.-kst); H. „Mila si mi", besede I. Sundečičeve (hrvatsk tekst); 9. „Na lipici zelenej", besede Iv. Resmanove;
it) Četverospeve za ženske glasove: 10. „Slavčku", besede SI. Janžkove; 11. „Bčelar" /
c) Zbore; 12. „Na vvsosti hve«iy sviti",  basen od.
drugej. Položaj Avstrije v denašnjej situvaciji pa zaznamujemo najbolje z besedami: Gorje nam, kadar se nasprotni elementi brati jo!
L-s.
Politični razgled.
Votruu e dL«*žele.
V Ljubljani 16. septembra.
Predsednikom upravnega sodišča je ime novan tajni svetnik Richard grof Belcredl, nekdanji ministerski predsednik.
Naš presvitli c«'*ar je v Miskolczu, v Ogrskej, kjer je navzočeu pri manevrih, pri dvornej pojedini napil ruskemu carju: »Danes praznujemo rojstni dan mojega izvrstnega prijatelja, cesarja ruskega; jaz izpraznim kupico na njegovo zdravje." S temi besedami je pokazal naš presvitli cesar, da je Avstrija prijateljica Rusiji, in ostaneti še dalje zaveznici.
13.   t. rii. sta pričela gališkiin šta-jarski deželni abar svoje zasedanje.
L6, t. m. uže smo poročali na prvej strani, kako so izpale prve volitve v IlrvataReJ; neugoduo za neodvisno narodno stranko. „Obzor" toži, da so činovniki iz vseh kotov privreli k volitvi, da so oddali glas vladinemu kandidatu. Pri agitaciji se je godilo po „Obzoru" takole: „Ti su činovnici, imajuči sveze sa gradjanstvom, te rodbinske, to poslovne, to službene, upotrebili te sveze, sapeli pojedine gradjane uza sebe, nekoje za vladu predobili, nekoje od glasovanja uzdržali." Tako je bilo mogoče, da je od 33 volitev dobila vlada 20 in opozicija 13 mest.
Vnunfe drzuve.
Shod ruskeisra in nemškega cesarja v Gdanskem, ki je izbudil v avstrijskej žur-nalistiki toliko hrupa in šuma,  daje tudi ruskim listom povod, da pišo o tem shodu. Ruski listi pravijo,  da ta shod  nijma druzega pomena, nego samo prejšnje prijateljstvo mej Rusijo in Nemčijo se je še bolj utrdilo. Pri tej priložnosti govore ruski listi tudi o ščuva-nji od strani nekaterih dunajskih in peštanskih žurnalov. To ščuvanje jih prav nič ne žali, jim čisto nič ne vnema krvi, tako piše popolnem hladnokrvno „Novoje Vremja":   „Pri   nas se nihče ne zmeni za ščuvaine članke šovinističnih avstro-ogrskih žurnalov: ti članki morejo le v Avstriji napraviti kak vtis, a tudi tu le neugoden. Kričanje rusohobov ne napravi rusko avstrijske vojske; nasproti pa je mnogim to ščuvanje povod, da si predočijo opasnosti, katere bi  pretile Avstriji vsled protislovanske politike . . . Avstrijska politika je dozdaj izbu-jala nezaupanje vseh balkanskih narodov, in menda so si zdaj posebno ogrski   isti postavili nalogo, da to nezaupanje še netijo. Rusija tu lehko mirno gleda. Ruski vpliv mej narodi na balkanskem poluotoku je tako velik in tako neupogljiv, da se ne bode posrečilo nobenej sili, da bi jih odvrnila od Rusije, katerej se zahvaljujejo za zdanjo in bodočo svobodo in samostojnost.   Oemu torej ničevna agitacija nekovin avstro-ogrskih sovražnikov Rusom V" Mi mislimo, da je naša vlada previdna in modra
dovolj, da se takim protiruskun agitatorjem ne bode dala zapeljati in ohranila popolno spora-zumljenje z Rusijo.
„Kuryer poznanski" priobčuje okrožnico papeža Leona XIII, ki jo je poslal vsem poljskim nadškofom, škofom in prelatom, ki ao se udeležili romanja v Rim. V okrožnici tej hvali stanovitnost Poljakov v veri in jim obeta boljšo bodočnost. Konec se pa glasi: „Ne upade naj vam srčnost, če nij za vas prišel še dan miru; kakor je pustil izveličar najprej umreti Lazarju, ki ga je potem zopet oživel, tako pusti tudi včusik čakati z usmiljenjem, da v trenotku največjega obupa prinese pomoč in pokaže svojo previdnost in moč v svitlej luči". Potem pa še opomina Poljake naj ne obupajo, „če jih cel svet pozabi in zapusti, Rim jih ne bode zapustil".
O vstaji v 14.«|iri poročajo natančneja poročila, da je včeraj teden več kot 4000 mož s 30 kanoni obstopilo Abdinovo palačo, rezidenco kediva, in zahtevali so, naj se odpusti ministerstvo Riaz in naj se pomnoži vojska na 18.000 mož. Kedive jim je moral dovoiiti, kar so zahtevali. Ko se je to zgodilo, so odšli. Vodje te vstaje so izdali okrožnico na vse tuje konzule in zagotavljali, da ne mislijo sovražno postopati proti Evropejcem.
Dopisi.
Bol. Jablonskeho, pohrvatil M. Golovič, (česk hrvatsk tekst);  13. „Zdravljiea", besede
in
Preširuove; 14. „Zdravljica", besede dr. L. Tomanove; 15. „Kolo", spjevao Gj. Kovačevič, jako originalna in prav v narodnem duhu zložena sladba; 10. „Zagrebu", spjevao Avg. Še-noa, majestetična, izvrstna skladba; 17. „Kdo mokym je", besede J. Nernde, jako efektna skladba; 18. „Dijaška", besede E. Volčičeve, vrlo lepa skladba; 19. „Slovanski brod", besede Grbieeve, veličastna skladba, katera mora dopasti, ako jo poje močan moški zbor.
To vam je lepo število prelepih kompozicij in želeli bi le, da bodo naši rojaki prav obilo kupovali to zbirko, da najde naš neumorno delujoč Grbie vsaj toliko podpirate-Ijev, da se mu vrnejo Btroški. Bog nam ohrani še mnogaja leta tega odličnega in trudoljubi-vega slovenskega umetnika. V. V.
Zagreba 15. septembra. [Izv. dop.] Dozdaj je znanih 49 volitev; od izvoljenih spada 32 k vladnej stranki, 8 k neodvisnej narodnej stranki, 6 k stranki prava, 2 k srb-skej neodvisnej stranki in 1 (Arnold v Belo-varu) ne spada k nobenej stranki.
Od vladne stranke so nadalje i?voljeni: Miškatović, Poli, Kraljevič, baron Ožegovič, dr. Spevec, dr. Subotić, M. Sladović, Bartolović (dvakrat), Peršić, Janković, Tito Babić (v Klanjci proti Sladoviču od stranke prava), grof dr. Teodor Pejačevič (banov sin), Thaller, Lončarje, Stekovič; od neodvisne narodne stninke : Mrazovie, Crnadak, Reiser, Matorovič; od stranke prava: dr. David Starčević (v Čabru), Pisačič (t sv. Križi proti vladnemu Iv. Kukuljevieu-Sakcin-skemu), odvetnik Tkalčic v Virovitici. Dr. Ante Starčević je voljen tudi v Krasici, tedaj dvakrat. Od srbske opozicije je voljen dr. Dimitrijević. Brez virilistov šteje hrvatski sabor 75 izbranih zastopnikov. Vladi je gotova velika večina.
Dr. L. Vidrie kandidira v Velikej Gorici proti vladnemu Seitzu.
1* Tr»<a 12. septembra. [Izviren dopis.] („Triestcr T a gb lat t".   Nuova Anto-logia.  List in društvo „Edinost" pa volitev v V. okraji naše okolice. Veselica.) Zadnjič je tukajšnji „Tagblatt" prijavil članek o imenitnosti slovanskih narodov za obstanek  našega  cesarstva ter je v njem posebno poudarjal, kako neuspešno, kako nespametno je zatirati Slovane, ki bodo prej ali slej  pririli  prav po naravnem  zakonu na vrhunec političnega življenja.   Ist članek obsega tudi nekaj mej nami uže davno znanih resnic, ki pa še nij so prodrle v naše vladne in uradne kroge.   In res se ne bode ustanovil prej notranji mir mej narodi, dokler poudarjane resnice ne obveljajo v javnem življenji. Zato naj čitateljem „Slovenskoga Naroda" tu poslovenim  par najimenitnejših  stavkov iz rečenega članka. „Narodi, pravi „Tagblatt", posebno poudarjajo pravico, po katerej smejo ohraniti in gojiti svojo zgodovinsko preteklost, svoje šege in običaje,   svoj  jezik in svojo naobraženost. Kdor jih ne moti pri uživanji te pravice, ki jim je kot prirojeno in zgodovinsko zagotovljeno pravo sveto,  storil je uže premnogo za razvoj   svobodnega  državnega  življenja; gotovo je za to storil več, nego oni apostoli modernega liberalizma, ki s svojega narodnega
stališča mislijo le na  svobodni  razvoj ouega naroda, kateremu se  sami  prištevajo. Vsak narod prav naravno zahteva,  da bi uradniki in sodniki ž njim občevali le v njegovem jeziku, da bi vse  razsodbe  in  odloki prihajali mu lH v njemu  znanem  narodnem jezikn in pismu; vsak narod če. čuvuti, da se narastaj ali zarod njegov dobro privadi   jezika,  v katerem se je otrok obračal do svojih starišev. Kdor koli bi  narodu krat;l to sveto pravo, zadovolil ga nikedar ne bode, ko   bi mu tudi podelil čez mero drugih svobodomiselnih darov". Tako „Tagblt tt". Naj 'ni vender uradni ia vladni krogi na Primorskem slušali njegove besede ter se po njih ravnili. Zdaj pač nijmamo mi Primorjani dosta nade, da bi se uresničile uže tolikokrat nam storjene obljube; uresničile se ne. bodo nikdar, dokler so načelniki in druge merodajne osobe povsodi   nasprotniki   narodne ravnopravnosti. Ustavoverski liberalizem je pač povsodi skrbel le za se, za naroda pravice, za narodno ravnopravnost se nikdar  zmenil  nij.   Zato je ist ustavoverski liberalizem leta  in leta  po vseh vplivnih uradih  in  po  drugih javnih službah nastavljal le svoje najtoplejše privržence; prav naravno je, da vsi ti privrženci v svojih krogih najbolj zavirajo dejansko uresničenje narodne ravnopravnosti,  da  najbolj  zavirajo izvrševanje   namenov   in   sklepov premehkega TaarTejevega ministerstva. To se kaže povsodi po Primorskem,  a tudi po drugih slovenskih pokrajinah nij dosta boljše, po nekodi celo še slabše.
Primorjani se nikakor ne moremo sprijazniti z onimi politiki, ki bi radi zvezo naredili mej Avstrijo in Italijo.   Italijani so pri zdanjih razmerah in odnošajih naravni nasprotniki slovanskih prebivalcev Primorske dežele. V političnej revi in  stiski se Avstriji sladka navihana Italija, a komaj bi  zapazila priliko, zasadila bi brez pomišljeja smrtni nož našemu cesarstvu v srce.   Kako močno zdaj Italija nom prede in kako radi, preradi bi kot zavezniki se spravili z Avstrijo, priča zanimljiv Članek, ki ga je „ Nuova Antologija", najimenitnejša revija italijanska, ravnokar prijavila. Italija, pravi nekdanji diplomut, je zdaj osamljena mej evropskimi državami in  sicer vsled slabe, napačne notranje politike, po katerej se nje vojska ne more močno razviti.  Še več pa jej je škodila Irredenta, kajti Bismarkje Avstrijo porinil v Bosno, ter jej zagotovil, da se jej od laške strani nij bati najmanjše sitnosti. A irredentovci so dalje rogovilili ter so prouzročili toliko napetost, da so vsi merodajni diplomatje malo  pred padom ministra lorda Beaconsfielda   pričakovali  gotovo   vojno mej Italijo  in Avstrijo.   Bismark in Beaconsfield sta v onih dejanskih razmerah priznala Avstriji pravico, z Italijo začeti vojno. Le Gladstonovo ministerstvo je zavrlo to vojsko, za katero se je Italija uže oboroževala.   Potem pojasnjuje prebrisani diplomat razmere italijanskega kraljestva s sosednimi državami, posebno s Francijo, kako jo ta povsod pritiska in celo v Afriki odriva, kjer so se italijanski državniki nadejali obširnega pridobi tka.
V tej sili in stiski iščejo zveze z Avstrijo. A te zaveze nij moč skleniti, dokler se Italiju ne odpove onim avstrijskim pokrajinam (Primorskej in južnej Tirolskej), katere bi jej irrendentovci radi priklopili. Bismark to zahteva, a zahteva tudi, da Italija Avstriji prizna vse pridobitve in prenaredbe v orijentu ter tudi Francozom pripušča svobodno postopati v severnej Afriki. Prevažno je tudi, da dobro podučeni diplomat in pisatelj onega članka pri-
javlja, k* ko je uže minister Andrassy pri shodu cesarja Frana Josipa in kralja Viktorja Eroa nuela v Benetknh svaril, naj bi Italijani opustili vse   težnje  in   svrhe napetih irredentovcev. Toliko „N. Antologia". Tako se očitno priznava, da je italijanska vlada bila v ozkej  zvezi z ir redentovei ter je pospeševala njih namere. Kar se je godilo za pokojnega kralja Viktorja Eraa-nuela, godilo se je tudi po njegovej smrti ter se že zdaj godi. Zato se irredentovci zdaj očitnejše, zdaj pa pohlevnejše kažejo na površmi državnega življenja v Italiji,  prav  tako, potrebuje za svoje namene nasproti inostranskim državam,   zlasti   nasproti  sosednjej Avstriji. Naše cesarstvo v teh razmerah ne more nikdar dosta vaino postopati; najvarnejše bi pač bilo, ko bi mi v Primorskej dobili namestnika odločnega kot je baron Rodić v Dalmaciji. Tak namestnik bi v desetih letih  toliko prestrojil Primorsko, da bi jo celo irredentovci izbri-ali izmej nerešenih laskih pokrajin,  kakor so iz-mej njih uže davno izbrisali slovansko Dalmacijo.
Našim merodajnitn krogom tako nepričakovana volitev v V. okraji naše okolice je napravila neizmerno zmešnjavo v političnem društvu „Edinosti".   A skoro da bi o tej borbi, ki je prav naravni nasledek  nezdrave, prisiljene in osobne politike poklicanih in nepoklicanih matadorjev, ne  bode poročal „Slov. Nar.", ker je uže tako pristrigel moj dopis od 8. septembra, ki je omenil glavne stvari. Najbrže je si. uredništvo to storilo, da se ne bi „Slov. Narodu" in njegovemu toliko iskanemu dopisniku potikalo, da sejeta razpor mej tukajšnjimi Slovenci ter  tako  škodujeta narodnoj stvari v Trstu.   A, za Boga! če dopisnik le objektivno poroča o razponi v društvu „Edi-nost" in mej tem društvom  pa listom »Edinost", reči se pač ne more, da seje razpor. Lepa jedinost taka, Če jedinostarji odborniki delajo ravno narobe, kot so prej z drugimi v odboru sklenili! In to iz gole trmoglavosti, da ne bi se uresničilo prorokovanje tržaškega dopisnika v „Slovenski Narod" ! A s tem ne bodo ti veliki politi ki prav nič dosegli, pokazali bo le, da jim nij za stvar, za narodno stvar, ampak le za osobnost.   Tako ravnanje bode le odbijalo prave narodnjake, kakor je ta pot odbilo dva  najodličnejša zastopnika g. N. in g. M.   A ker očitneje  nečem govoriti, postavim naj tu sem Je nekaj fakt, ki sama za se govore. „Edinosti" štev. 36. s svojim volilnim pozivom na prvej in dopisom na drugej strani: pa vender je 14 zbranih odbornikov soglasno sklenilo, katerega kandidata bodo priporočali! Volitev sama: Dr. Bizjak je dobil 102 glasova, druge (po „Tagblattu": 52 glasov) je dobil g. Malalan, domač posestnik in trgovec na Op-činah; nekaj jih je  dobil   tudi Burgstaller. Tako se zdaj začno nove zadrege, moje besede se bodo pa vender izpolnile, ravno tako, kot so se izpolnile one o moledovanji kumice in pokrovitelja delavskemu podpornemu društvu Nr. I.   Gorje narodu, katerega vodita kratkovidnost in slepa strast!
V nedeljo popoludne co Openci bili napravili kaj lepo narodno veselico. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Posebno pohvalo moram zapisati pevcem in predstavljavcem vesele igre, ki ima polno res smešnih prizorov. A poslušalci in gledalci so bili tudi prav zadovoljni ter so svojo hvaležnost izražali z obilnim ploskanjem.
■ ■/. Spodnje Šiške 12. septembra. £Izv. dopis.] (Posojilnica.) Ravnokar razposlal je ustanavljajoči odbor „kmetske poso-
jilnice za ljubljansko okolico" županom in drugim odličnim možem vabilo k večjemu shodu, katero se glasi tako-le :
„Odbor za ustanovljenje hranilnega in posojilnega društva za ljubljansko-vrhniški okraj se je posvetoval iu sklenil, da se naj napravi kmetska posojilnica, ki bo imela pravico, kakor hranilnice, denarje sprejemati na obresti in posojevati kmetskim posestnikom na osobni kredit brez vknjiženja ali tudi na hipoteke.
Odbor je določil pravila in se pri tem oziral na krajne razmere in potrebe.
Uljudno ste tedaj vabljeni, da pridete k shodu, kateri bode v nedeljo 18. septembra t. 1. ob 9. uri dopoludne pri županu gospodu Janezu Knezu v Šiški.
Tačas se bodo pravila potrdila in izvolilo ravnateljstvo in nadzorstvo, da se potem posojilnica vpiše pri c. kr. trgovinskej sodniji in lehko začne svoje delovanje. Odbor za „kmetsko posojilnico ljubljanske okolice".
Županje: Martin Bavdek v Udmatu. A. Galo, graščak v Zgornjej Šiški. Janez Knez v Spod-njej Šiški. Tomaž Ločnikar na Viči. Anton Mazik v Šmarji. Luka Strah v Polji. Peter Lenassi na Vrhniki." Pričakovati je, da se bodo povabljeni v polnem številu udeležili tega shoda in s tem dokazali, da jim je tudi v resnici mar, da se našemu kmetu po mogočesti ceno pomaga s kreditom in da se tako kmet obvaruje pred oderuhi.
Dovolite mi, gospod urednik, da pri tej priložnosti omenim še neko drugo zadevo, ki je tesno zvezana s kreditom — da, na katero se prav za prav opira našega kmeta po ceni kredit, naj o tej zadevi spregovorim nekoliko z željo, da bi pri shodu zbrani možje se o tem posvetovali in storili tudi v tej smeri potrebne korake. Mnogoznslužni gospod dr. Voš-njak, kateri tolikanj deluje in vzbuja, da bi se hranilnica ustanovila, bode gotovo rad pripomogel, da se stvar na pravem mestu v pretres vzame.
V vašem cenjenem nedeljskem listu bral sem članek, v katerem pisatelj mej drugim izraža misel, da posojilnice, kakor so koristne, vender „ n a j p o t r e b n e j š i m " ne dajejo kredita, ako nij za posojeni znesek polne varnosti. Resnično je sicer to, ali od kod izvira, da posestnik, ako ima na primer uže nekaj dolga, njegovo posestvo pa je vendar še veliko ▼eč vredno, ne dobi denarja, če ga potrebuje ali pa le proti oderuškim obrestim? — To izvira odtod, ker upniki do takih dolžnikov nobenega zaupanja več nemajo, ker jih uči skušnja, da so le v premnogih slučajih prišli ob vse svoje premoŽenje. Zato naš premožni posestnik veliko rajši nosi svoje novce v ljubljansko hranilnico, akoravno dobi le 4%, kakor da bi jih posodil po 5 ali 6% svojemu sosedu. Pa zakaj to V Le zaradi tega, ker dolžniki, ako pride do prodaje, uničijo in pokončajo imenje, ne da bi branila gospodska in ne da bi se mogel upnik temu početju kaj ustavljati. Mirno mora gledati upnik, kako se mu ropa njegov pošteno posojeni denar, kako razdira dolžnik hišo, prodaja streho raz pohištev, vrata, okna, kako poseka hrib do golega, da, še celo sadno drevje, češ da bode upnik opeharjen in da bode premoženje menj vredno; dan prodaje pride, a ostalo nij nič druzega, nego razvalina prej včasih lepega posestva, ostalo nij drugo upnikom, kot gola zemlja, a zemlja le zaradi tega, ker je dolžnik pokončati in opustošiti nij mogel.   In to stori brez vsakega strahu, ne
brani mu nihče, ne kaznuje ga nihče! Žalostne bo res te razmere, a resnične. V kratkem času prigodila so se tri taka brezvestna dejanja v ljubljanskej okolici in sos»*bno neko jako lepo posestvo z dobro urejenim mlinom (nekdaj „Tomaževo" v Dolu) razdejal je gospodar tako, da je res bridko gledati čin tolike hudobnosti, katerega je pa izvršil dotični brez vsake kazni, kakor vsi drugi! In koliko je njemu to koristilo ? Kiti deseti del tega, kar je naredil škode, nij sebi stržil, svoje upnike pa je pripravil ob velike svote. Nij-li to prav rop na premoženje drugih pri belem dnevi, v zasmeh vsake pravice! Vprašam, kdo bode Še hotel posojati svoj težko prislužeui denar, dokler dolžnik brez vsake kazni sme tako delati?!
Nujno potrebna bi bila tedaj  ostra postava zoper taka dejanja, uže v interesu na-posodojenialcev, kajti  ako bode premožnejši gospodar vedel, da posojene svote ne bode izgubil, rad bode posojal za nizke obresti svojim bližnjim, rajši ko denar nosil v ljubljansko hranilnico. Da se mi pa ne poreče, da je malo takih posestnikov, ki bi bili v stanu posojati, rečem le to, da je v ljubljanskej hranilnici naloženih do sedemnajst milijonov gol dinarjev večinoma samo iz Kranjske in od teh n. pr. pride do tri milijone samo na loški okraj, ker so večinoma poljedelci. Ali ne govore tukaj številke dosti jasno?!
Storite tedaj, vi možje, ki se boste zbrali jutri v našej prijaznoj Šiški, storite potrebne korake v ta namen, volite odbor, kateri bi izdelal prošnjo do deželnega zbora ali pa do ministerstva, in videli boste, da bode še najbolj pomagano našemu kmetu in da bodfe še najceneje in najhitreje dobival denar na posodo od svojih premožnejših sosedov, kadnr ga bode potreboval, — če se upnikom da poroštvo, ki postavno varuje njihovo premoženje. *)
P.
Doumfce si vari.
— (Sedeži) za g. Hribarjevo predava« nje o zgodovini češkega narodnega gledališča v Pragi (jutri ob 11. uri dopoludne) so na prodaj pri blagajnici banke „Slavije", pii g. Kolmanu, pri g. Gebi in pri čitalničnem kustosu.
— (Javna tombola.) V g. Karin-ge rje vej prodaja lnici na mestnem trgu so uže izloženi v originalnoj, jako ukusnej uredbi dobitke velike tombole, ki bode prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoludne poleg Zvezde na korist požarne naše brambe in ljubljanskega glasbenega društva. Denarji za dobitke so vsi spremenjeni v svitle zve/de, in glavna dva dobitka kažeta celo podobo re-patic.
— (Umrl) je v četrtek po dolgem bo-lehanji vsej Ljubljani poznati nekdanji učitelj c kr. normalke, g. Martin Ivanetič v 8G letu svoje starosti. Pogreb bode danes popoludne ob 1/a5. uri.
— (Slovenske gimnazijske abi-turijente) opozarjamo, da bode začetkom prihodnjega semestra razpisana studijskega fonda ustanova z letnimi 252 gld. za medi-cince slovenskega jezika zmožne. Škoda bi bila, če bi se nobeden slovenski dijak ne oglasil za to ustanovo, kakor se je uže zgodilo.
— (Zborovala) sta sinoči ljubljanski mestni odbor ob 5. uri in kranjska trgovinsko-
*) Taka postava je uže izddana in potrjena od poslanske zbornico in leži zdaj v gospodskoj zbornici, katera jo bode menda v prihodnjem zasedanji obravnavala. Ur.
obrtna zbornica ob 6. uri. Obširneje poročali bodemo v prihodnjih številkah.
— (Iz Cerklja) se nam od 15. t. m. poroča: „Včeraj ob Va 10. uri zvečer gorelo je zopet na Zgornjem Brniku. Pogorela je jedna sama hiša, katera je bila pri banki „Sla-viji" zavarovana. Sreča za celo vas, da nij bilo vetra. Ljudje so vsi prestrašeni, posebno Cerkljanci, ker vedć, kaj je ogenj. V našej fari je letos uže v petič gorelo. Bog pomagaj!"
— (Kobaridska čitalnica) -prireja za jutri v nedeljo 18. septembra v Žganovej dvorani besedo po naslednjem vsporedu: 1. „ Hercegovska", zbor s četverospevom, J. Haj-drih. 2. Govor. 3. „Danici", samospev z zborom. 4. „Pevčeva kletev", deklamacija, Cegnar.
5. „Venček narodnih pesnij", J. Kocijančič.
6. „Gospod Čapek", veseloigra v jednem dejanji. Po besedi domača zabava. Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina 20 kr. Čisti dohodek je namenjen čitalničnej knjižnici.
Dunajska borza 16. Beptembra. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   .   76 gld. 55 kr.
Enotni drž. dolg v srebru   ...   77    „40 „
Zlatu renta.........94    „   — „
1860 drž. posojilo......130    „   50 „
Akcije narodne banke.....828    „   — „
Kreditno akcijo.......                           353    „20 „
Londo«..........117    „70 „
Srebro..........—    „   — „
Napol...........9    „   35 „
C. kr. cokini........5    „   56 „
Državnu unuke.......                              57    -   50 „
Zahvala.
Za obilo sočutje mej boleznijo in ob smrti naše ljubo hčere, oziroma soBtre
Marije Tavčar,
kakor tudi za obilo udeležbo pri »provodu in za darovano lepe vence, izreka dotičnim najsrčnejšo zahvalo
(528) žalujoča rodbina.
V L j u b I j a n i, 15. septembra 1881.
Dva dijaka
se sprejmeta v popolno oNkrb v hiši 1 v Kle-rialiMkcj siolbi. prvo nadstopje (521—.'J)
Šolske knjige
za vsa tukajšnja učiteljišču, kakor tudi za kranjski gimnazij, najnovejše izdaje in antikvarne, trpežno vezane po najnižjih cenah imam v zalogi in ob jednem zalogo soNUiii pol robsčin priporočam
T- O-Iorrvtlrn.!,
(510—6) Mestni trg št. 17.
N. B, Kupci vseh knjig za jeden razred dobijo „knjižico za učence v Ljubljani" zastonj.
aOOO gldL "
lehko na leto zaslužijo gostilničarji i u kupčovalci.
Brošurica tabrikaoij velja .'1 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Schlosser, Trat. (419—14)
Hiša na prodaj.
V 1'rusiili pri Krunji na prodaj je li'sa wt. kjer je zdaj gostilna in prodajalufoa, obo-
kana. Ulov močno zidan. Zraven hiše velik sadni vrt; k hiši pripad ti dve njivi 0 mernikov posetve. Hiša stoji pri cesti. Cena liiši je HJOO gld. — Več pove Jož«' \ rimu« «   v U raiij^lii j  -ori. (524—1)
H. Ničman,
tt I_ij-UL"bljsixiI, Stari trgr,
ima v zalogi vbo (529—1)
šolske knjige,
kakor tudi vse druge KolNke i>otr«l»N*ine ter jih
pr.poroča p. n. roditeljem, učiteljem in dijakom.
Gostilna
z vsemi potrebnimi prostori, posodo in orodjem ter tudi nekaj zemljišča se odda s 1. oktobrom pod ugodnimi pogoji za tri leta v najem. Gostilna obstoji užo 20 let in leži v vasi tik okrajne vozne ceste. Natančnejše ie zve pri lastniku
Iflatevži Grudnu
(527—1) v Hotedršici.
Podpisani učitelj plesu naznanja čestitemu občinstvu, da uči na svojem
ir plesišči,
Stari trg; it. 15, I. nadstropje,
poleg mnogo drugih plesov tudi „Kolo" in „Slo-van^o". Za otroke odprem poseben kurz ob vtorkih in četrtkih od 5. do 6. ure zvečer.
(516—2)
Z odličnim spoštovanjem
Kajc»taii Doli,
učitelj plesu.
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci
in nepresežno zoper ne-alast do jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo,   naplhnenje, klalo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pšeno in alez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodoi, pre-obložcnjo želodoa z Jedjo   ali    pijačo, črv o,   oper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. O1: i vini Knlojfu: Lekar C* Itrmlj, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane £j*fr .v.» naj
IPrave ima sslxtxo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prešimovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. liizzoli; lekarna J o s. Bergmann. V Postojni: Anton Lcban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna M i e h. G u g 1 i e 1 m o. Celje: lekar J. K u pf e r-schuiiiul; Kranj: lekar Drag. Šavnik; K v m n i k : lekar Josip Močnik.
W Svaritev! Ker se v zadnjem času
naš Izdelek poanonilje in ponareja, zato prosimo, naj so kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljicu za želodec morajo iimui v sklenico vtisneno besede: Echte Maria-aeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apo-thoker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na kuteivin je podoba Marijinceljske matere božjo, mora biti poleg te podobo utis-neno soduijsko spravljeno vamtveno /na-iiMMijc in zavoj mora biti zapečaten z našim \»*i-m< ««"■*■ sit ziiiuiieiijein. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—3)
Fin med v satovji
dobiva se pri (526—2)
Proslavu Dolenci v Ljubljani.
Dr. Sprangerjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno feber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo so hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnosl in vročino, če se zaviivajo po žličko viiko uro, ter varujejo nalezljivosti. Človeku diši zopet jed, če jo imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. Nvsboda v Ljubljani, a flaeon 30 in 50 kr. av. velj. (247—33)
PREVIDNOST!
D. R. P. St. 14.120. je Jedini putentirani prepisovalni aparat s pomočjo tiskarsko barve.
Ta izdeluje po suhem potu brez tiskalnico skoro neomejeno število jednako ostrih, globoko črnih (tudi pisanih), nespremenljivih pesnetkov, ki t udi ./.-//m* v celem svetovnem poštnein društvu uživajo poštno prednost.
CiskAr** presoza za mnogo vse dozda-nje prepisovalne aparate: heeto-, auto-, polvgrapho etc., doseže autograph. tiskalnico glede izvrševanja, preseza pa to glede ostrosti posnetkov, glede pripro-stosti in cenote..
Kompl. aparate z dvema tiskovnima pločama: Štev. 1, "/„, cm.,   Štev. 2, 38/40 cm.,   Štev. 3, *°/ao cm*., a. v. gl. 9.—,       a. v. gl. 12.—,       a. v. gl. 18.—, incl. odpošiljatev. Prospekti, spričevala, otig. posnetki etc. takoj gratis in prosto. Liberec, Češka.
(467—5)
Steuer & Dammann.
NAJBOLJŠI
ZA CHU/fc^
LE HOUBLO
PRANZOSKI I / DELEK,
I! SVARI SE I!
PRED P0NA R BJE VANJEM.
Ta papir je pravi samo tedaj, oko ima vsak r^sr    list znamenje ll, B "HOTJBLON
in vsak karton spodaj stoječo varstveno JkJ znamenja in signaturo.
CAWLEY ct HENRY, jedili fibribilj« PARIŠ.
(153—12)
m*
i
mm
2
C #
z
I
"> 'S
»O
2 B
m m
O O
g 71
i o a » "o
5 'B
S
<u o
oj •
*t     "M  m> «41
đ o »
B?3
M O J* c3 9
> <U
M * a
Za jesensko saisono.
IX ajuo voj ne
dežne plašče za otroke, deklice in gospe, jaccpiete, paletote in manteauze
v veli kej izbirki po zelo nizke j ceni prodaje
Hugo Fiseher, C622_a)
Xj3vL"bljeuxiI, PTešimov trg--
Izdatelj in urednik Makao Armit.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1