Srečno novo leto 1962 Gradbena podjetja kot proizvajalci stanovanj v T začetku leta 1961 so perspektive za gradbena podjetja izglodale povsem drugače, kot so se Pa tekom leta izkazale. Nastopila ie omejitev finančnih sredstev, katera je najbolj prizadela gradbena podjetja. Investitorji so z | °ziirom na zmanjšana sredstva *Wnjšali investicije, zmanjšali t'ekonstrukoijo tovarn in gradnjo PaoVih stanovanj; predvsem zato da sp s sredstvi, katera so jiim Ostala, zagotovili nemoteno last-n° proizvodnjo. \ Zaradi omejitve sredstev za ! Sradn j o smo bili prisiljeni, da tanjšamo letošnji proizvodni I 1 Plan na 2,8 milijarde, kar je po-I Panočilo tudi odpustitev ca. 300 fizičnih in umskih delavcev, tako da se je stalež zaposlenh v podjetju zmanjšal od 2400 na 1700, kolikor nas je bilo v mesecu decembru. Iz gornjega sledi, da so se izvršile v podjetju bistvene spremembe. Stalež zaposlenih se je tthanjšal skoraj za tretjino, mehanizacija pa je ostala. Tudi Struktura del ni bila v tem letu dobra, saj je pri zelo majhnem I Številu novogradenj nastal velik I Problem izkoriščanja težke in la-| tike mehanizacije. Zelo malo so i tiilj izkoriščeni žerjavi, katerih Phamo 5, žerjav Wolf pa celo leto sploh ni obratoval, ker nismo toleld zanj primernega objekta. Prav tako so bili slabo izkoriščani tiagni, buldožerji, kompresorji, valjenji, vibratorji, betonski mešalci itd. Veliko težave nam je povzročita nepopolna tehnična dokumentacija. Saj smo imeli primere, ko Sfho z investitorji že imeli sklenjene pogodbe za izgradnjo, pa tudi finančna sredstva so bila za-sigurana, toda hitrost izvedbe nam i® zaviralo pomanjkanje načrtov, detajlov, instalacijskih načrtov *td. Ta problem je bil zelo velik Pa naslednjih objektih: Cementarna Trbovlje, Hotel in Delavska Pestavracija, Osemletka na Dečkovi cesti, Sodišče, Upravno poslopje narodne banke. Prav tako Pa tudi na večini stanovanjskih °bjektov. Načrtno in sdnhronizi-ramo delo je bilo nemogoče, zakadi vedno drugačnih zahtev in Potreb investitorja so nastopila razna nezadovoljstva v delovnem kolektivu samem, prav tako pa tudi pri investitorjih. Zmanjšan plan na 2,8 milijarde din bo v letošnjem letu po vseh predvidevanjih izpolnjen, prav tako bo tudi v roku dograjenih večina objektov. Kakšna pa je naša perspektiva v letu 1962: Praviloma in najidealnejše bi bilo, da bi že sedaj imeli pogodbena vsa dela, katera naj bi gradili prihodnje leto. Vendar lahko ugotavljamo, da imamo zasigura-nih komaj četrtino del, ki bi jih z ozirom na razpoložljive kapacitete in lastno mehanizacijo lahko opravili v prihodnjem letu. Tako stanje nam zelo otežkoča normalno nabavo materialov, saj bi morali že v tem mesecu sklepati pogodbe za dobavo glavnih gradbenih materialov za celo prihodnje leto. Merodajni forumi so mnenja, da se bo finančno stanje finansiranja izgradnje v letu 1962 popravilo, da bodo imeli investitorji več sredstev za izgradnjo in tako gradbena podjetja dovolj dela. Perspektivni načrti predvidevajo v nekaj letih celo tak porast investicij za gradnje, da bo potrebno obstoječe gradbene kapacitete povečati. Kaj pa nam bo prineslo prihodnje leto v notranji organizaciji podjetja? 1. Predvsem predvidevamo bistvene spremembe v sami organizaciji in načinu dela. 2. Za stanovanjsko izgradnjo pripravljamo lastne načrte in lastne standardne konstruktivne elemente. 3. V industrijski izgradnji bomo izvršili prve objekte iz prednapetega betona v montažni izvedbi. V ta namen tečejo zelo intenzivno vse priprave, da bomo že v začetku prihodnjega leta začeli z deli. 4. Ze v letošnjem letu zgrajeno maltarno in betonarno v Celju bomo dopolnili s silosoma za rin-fuzo cement in rinfuzo elektrofil-terski pepel iz Šoštanja. Vršijo se priprave za še boljšo izpopolnitev gramoznice z novimi — boljšimi stroji. Dokončno je rešena lokacija za naše centralne obrate, kateri bodo locirani v neposredni bližini gramoznice v Medlogu. Stari o-brati na Lavi se bodo uporabljali še naprej toliko časa, da bo možno podjetju zgraditi v Medlogu nove objekte. V prihodnjem letu nameravamo zgraditi nove ob- jekte za proizvodnjo betonskih elementov lin v najkrajšem času preseliti celoten obrat za proizvodnjo gradbenega materiala v Medlog. Ta obrat ima do sedaj najbolj raztresene svoje delavnice na vseh delih mesta. S preselitvijo tega obrata bo dana možnost za intenzivno proizvodnjo standardnih elementov tako_ za stanovanjsko kot industrijsko gradnjo. Poleg gornjih operativnih nalog moramo nujno že v začetku leta popraviti in dopolniti pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Pravilnik o osebnih dohodkih uporabljamo pol leta, vendar so se pokazali nedostatki in nepravilna razmerja, katera moramo popraviti. V pravilnik moramo vnesti tudi sankcije za neizvrši-tev posameznih nalog, plana, kvalitete dn drugo. Izpopolnitev organizacije podjetja je nujna inaloga, katero moramo z vso resnostjo nadaljevat’. V ta namen bo še v letošnjem letu sprejet poslovnik podjetja kot važen pripomoček pri organizaciji podjetja. Uvesti moramo dosledno operativno planiranje tako iv gradbeni operativi kot na področju zaključnih del. Uvesti moramo povsod najmodernejše dosežke in pripomočke na vseh poljih naše dejavnosti. Z nekaj naštetimi nalogami poleg mnogo drugih bomo dosegli viden napredek podjetja in opravičili tudi predvidevanja ob priliki združitve podjetij. S tesnimi sodelovanji s Komuno, zavodi oz. skladi za stanovanjsko izgradnjo nam bo ob pomoči celotnega kolektiva moč reševati še tako težke problo Predvsem bodo morali tehnični strokovnjaki v podjetju dati če več od sebe kot dosedaj, ker le z njihovo pomočjo in naprej pripravljenimi študijami bomo zagotovili celotnemu kolektivu viden napredek. Celotnemu kolektivu se za težko in nesebično delo in tovariško sodelovanje v letu 1961 najlepše zahvaljujem in želim ob novem letu 1962 vsem članom kolektiva, kakor tudi njihovim svojcem srečno in zadovoljno novo leto z željo, da s skupnim sodelovanjem dosežemo čimboljše uspehe v izgradnji socializma, kakor tudi samega podjetja. Jeras Venceslav V dobi povojne izgradnje so se oblike finansiranja stanovanjske izgradnej večkrat menjale. Že nekaj let nazaj, v glavnem pa po večjih središčih kot so Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj itd. obstojajo biroji oziroma zavodi za stanovanjsko izgradnjo. Delo teh zavodov je, da zbirajo sredstva skladov in neposrednih interesentov — investitorjev za gradnjo stanovanj. Zavodi nadalje skrbijo za načrte, lokacije, vršijo nadzor nad izvajanjem del, itd. Ako pogledamo dosedanje delo teh zavodov, lahko ugotovimo, da so v tej prehodni dobi napravili neko pionirsko delo pri gradnji stanovanj, predvsem glede Zbiranja sredstev, toda tempo gradnje stanovanj zahteva še več, zahteva večji napredek v načrtovanju in sami izvedbi. Če pogledamo dosedanji način sodelovanja z birojem za stanovanjsko izgradnjo, moramo ugotoviti vrsto nenormalnosti, ki zavirajo dobro organizacijo dela v podjetju. Naročila ža stanovanjske objekte smo dobivali največkrat ločeno za vsak stanovanjski blok, brez sinhronizacije z ostalimi objekti, največkrat z nekoordiniranimi robi izgradnje, brez upoštevanja želja in zahtev izvajalca. Poleg tega je imelo podjetje ogromne težave z pripravljanjem začasnih in končnih situacij, da ne govorimo o kolovdaciji posameznih objektov. S takim načinom prevzemanja del je podjetje ostalo nemočno, ni moglo plansko razvijati svoje operativne in kadrovske zmožnosti, živelo in delalo je takorekoč od danes do jutri. Pri takem načinu gradnje ni mogoče govoriti o proizvodnji stanovanj temveč le o individualni izgradnji več stanovanj pod isto streho. Ako hočemo, da bomo resnično začeli s proizvodnjo stanovanj, potem mora imeti izvajalec več svobode pri organizaciji operativne in kadrovske službe ter več lastnih konstruktivnih elementov. Poleg tega bi morali biti upoštevani naslednji faktorji. 1. Organizacija finansiranja bi se morala spremeniti in sicer tako, da bi se poverilo to funkcijo le enemu organu, lahko bi bil to sklad za stanovanjsko izgradnjo. Ta sklad naj bi zbiral vsa sredstva za stanovanjsko izgradnjo, tako sredstva sklada, kot sredstva investitorjev oz. naročnikov stanovanj. Na podlagi zbranih sredstev bi sklad planiral perspektivno izgradnjo stanovanj. 2. Urbanistični urad Obč. ljudskega odbora bi moral skrbeti, da bi imel pravočasno pripravljene zazidalne površine z urbanističnimi projekti. 3. Organizacijo izgradnje bi moral izključno poveriti gradbenemu podjetju kot proizvajalcu. Gradbeno podjetje kot proizvajalec bo prav gotovo zelo zainteresirano, da bodo načrti izdelani najbolje, ker jih bo samo izdelalo in po njih izvajalo. V projektih izdelanih v projektivnem biroju gradbenega podjetja kot izvajalca projekta, bodo upoštevani vsi napredki doseženi na tem polju. V projektih bo upoštevana uporaba tipskih elementov, katere bomo proizvajali serijsko na industrijski način. Prav tako pa bi bili upoštevani tipizirani izdelki tržišča kot n. pr. okna, vrata itd. V dosedanjih projektih ti elementi niso bili povsod uporabljeni. S takim načinom gradnje bi odločno presekali s klasičnim sistemom. Projektivni oddelek našega podjetja dela že od spomladi na izpopolnjevanju nekaterih detajlov klasične gradnje, ki bi jih u-poštevali pri projektiranju najrazličnejših stanovanjskih objektov, to so predvsem montažni stropi, stopnice, preklade, sanitarni vozel in podobno. Že v letu 1962 nameravamo začeti z izgradnjo za tržišče na podlagi lastnih načrtov in s svojim lastnim nadzorom. Uspehi pri takem načinu gradnje bodo lahko še večji, če bodo to akcijo podprli vsi odgovorni in merodajni faktorji, ki so resnično zaiteresirani za hitrejšo, boljšo in cenejšo gradnjo stanovanj. Jeras Venceslav PROIZVODNJA V LETU 1962 Proizvodni plan podjetja za leto 1962 je postavljen v višini 3,3 letošnjega plana. V gornji vrednosti je zajeta sama eksterna realizacija, ki je zaračunana neposredno investitorjem. Obrtniške storitve lastnih obratov, ki jih izvajajo na objektih, ki jih gradi naše podjetje, v tem znesku niso upoštevane (dvojno), (ker te zaračunava investitorjem gradbišče preko mesečnih situacij. Kot sem že uvodoma omenil, je plan za naslednje leto večji za 10 %. Ta plan pa moramo doseči z istim številom delovne sile oz. z minimalnim povečanjem. To bo pa možno doseči samo z boljšo organizacijo dela in z maksimalnim izkoriščanjem mehanizacije. Z mehanizacijo, s katero razpolaga podjetje in ob njeni pravilni in smotrni porabi, bi si lahko postavilo podjetje še veliko večje planske naloge. Naj navedem samo en primer praktične in ne teoretične zmogljivosti enega stolpnega dvigala. Za 32-stanovanjski blok (severno Dečkove ceste v Celju) je teža celotnega objekta do III. faze 2.700 ton. Pri storilnosti žerjava 10 t na uro, kar je postavljeno realno, je za dviganje vsega materiala potrebno 270 ur. Vzamemo, da o-bratuje žerjav efektivno 6 ur na dan. Če 270 delimo s 6, dobimo, da je lahko objekt pod streho v 45 delovnih dneh. Po tem računu bi se lahko žerjav, ki bi gradil samo 32-stanovanjske bloke prestavil letno najmanj 6 krat, t. j. zgradil v enem letu (6 X 32) 192 stanovanj. Podjetje pa razpolaga s petimi stolpnimi žerjavi. Ako bi se mehanizacija tako racionalno izkoriščala, potem ne bi bila izrečena na zasedanju DS pripomba, naj bo mehanizacija vškladiščena na SIP-u, ker na ta način ne bo bremenila samo njihove ekonomske enote, temveč celotno podjetje. Pri takšnem načinu uporabe mehanizacije bi delavec dobil zavest, da mu korist, da opravlja zanj najtežja dela in mu kljub visoki posojnini še povečuje njegov dohodek. Za takšen način izkoriščanja mehanizacije je pa nujna kontinuima gradnja objektov skozi celo leto. Predvidene gradnje v letu 1962 V Ljubljani se bo začela drugo leto gradnja Trga revolucije in mora biti dokončana do leta 1966. Vrednost vseh del je ocenjena na 9,5 milijard. Za izgradnjo Trga revolucije je že konstituiran investicijski zavod. Za izvršitev te naloge bodo prišla v poštev vsa večja podjetja v Sloveniji. Investicijski zavod je že razposlal večjim podjetjem ankete, ki imajo namen, da zberejo podatke o oceni sposobnosti posameznih podjetij, ki naj bi sodelovali pri tej izgradnji. Tudi mi smo že poslali podatke o sposobnosti podjetja, s kakšno delovno silo, kadri in mehanizacijo podjetje razpolaga in kolikšne kapacitete bi lahko zaposlili pri izgradnji Trga revolucije. Nadalje se predvideva v naslednjem letu rekonstrukcija Železarne Store. Prva ponudba za dostavo ponudbenega predračuna za kanalizacijo desnega pritoka Voglajne, je že prispela. Za Polzelo se pripravljajo projekti za izgradnjo nove standardne pletilnice. Projekt izdeluje naš projektivni oddelek. Dvoetažna hala bo izvedena v celoti kot montažna, nosilci in stropne plošče pa bodo iz prednapetega betona. S pripravljalnimi deli za ta objekt smo že pričeli. Prav tako pripravlja naš projektivni oddelek projekt hale za »Metko« v Celju. Hala se bo gradila v Kozjem. Industrijske gradnje se predvidevajo tudi v Zrečah za Tovarno kovanega orodja, v Žalcu za Kovinsko podjetje Žalec in v strojni tovarni Trbovlje. V Celju se predvideva za stanovanjsko izgradnjo 250 novih stanovanj, nadalje Palača družbenih organizacij in srednja tehnična šola. V začetku decembra je bilo na Biroju za stanovanjsko in komunalno izgradnjo odpiranje ponudb za zazidavo vrzeli v Miklošičevi ul. (6 stanov, blok s petimi garsonjerami in v pritličju s poslovnimi lokali) ter dveh stolpičev severno Dečkove ceste v Celju. Naše podjetje je bilo najugodnejši ponudnik za vse tri objekte. Tokrat smo kot alternativo ponudili investitorju, da smo pripravljeni prevzeti objekt za fiksno ceno. Odločitve investitorja, na kakšen način oddaje del bo pristal, po enotni ceni predračuna ali za fiksni znesek, še ni. Vrednost vseh del je 170 milijonov din. Predvidena je.tudi večja gradnja stanovanjskih blokov na Pru-lah v Ljubljani. Pogodbeno že prevzeta dela, ki ostanejo za dovršitev v 1. 1962 Vrednost pogodbenih del, ki bodo ostala za dovršitev v letu 1962 znaša 630 milijonov din. Po sektorjih je stanje naslednje: Sektor Celje: 1. Sodna palača 2. Hotel 3. Delavska restavracija 4. Narodna banka Glasilo »Ingrad* izhaja enkrat mesečno Naklada 1500 izvodov Izdaja gradbeno industrijsko podjetje »Ingrad« v Celju Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Franc Vi ta n c Tehnični urednik Darko M a Ligo j Tiska ČP »Celjski tisk« v Celju LETNIK X — ST. 12 December 1961 5. Vrtnarska šola 6. 32-stanovanjski blok (Cinkarna) 7. Rekonstrukcija TEP 8. Zadružne vrstne hiše 9. Stolpiči pri 107-stanov. bloku 10. 2X +5 stanovanjski blok sev. dečkove ceste 11. Osnovna šola 12. Četverček 13. 6-stanovanjski blok Sektor Žalec: 1. Adaptacija barvarne Polzela 2. Kotlarna Polzela 3. LIN Nazarje Sektor Slov. Konjice: 1. 30-stanov. blok v Celju 2. Adaptacijska dela v Konusu Sektor Ljubljana: 1. Sušilnica premoga Trbovlje 2. Dovršitev klinker hale Trbovlje 3. Stanovanjski blok B-7 Ljubljana 4. Stanovanjski blok B-5 Ljubljana 5. Otroška ustanova Ljubljana Ing. C. I. Organizacijo EE je treba izpopolniti V preteklih letih je podjetje uvedeni sistem poslovanja in nagrajevanja po ekonomskih enotah stalno izpopolnjevalo, vendar so se še v letu 1961 pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti in to še pred pričetkom poslovanja v letu 1962. Pomanjkljivosti, ki so se pokazale v letu 1961, so predvsem v naslednjem: Z uvedbo obračuna po internih situacijah v gradbeni dejavnosti so bila potencirana stremljenja za doseganje večjih osebnih dohod- kov med ekonomskimi enotami, dočim ni bilo istočasno pokazano stremljenje za povečanje produktivnosti, racionalnejšim koriščenjem sredstev, izboljšanjem kvalitete in doslednostjo obračuna napram naročnikom oz. investitorjem. Ker s takim načinom ni bila povečana masa razpoložljivih sredstev, je prišlo do tega, da sredstva, ki so bila na razpolago iz čistega dohodka, niso zadoščala za pokritje rezultatov, izkazanih v obračunu proizvodnje. Razen tega so ekonomske enote pri postavljanju letnega proiz-vodno-finančnega plana nerealno in preširoko planirale normative za odvisne stroške, t. j. za režijo. Ker čisti dohodek iz periodičnih obračunov podjetja kot celote takšnih širokih normativov ni prenesel, se je primanjkljaj sredstev za osebne dohodke še povečal. Iz teh vzrokov kolektivi ekonomskih enot v letu 1961 niso prejeli osebnih dohodkov v taki višini, kot bi jim pripadali po njihovih obračunih. Da se takšno stanje ne bi ponovilo v letu 1962, je treba predvsem : a) Z letnim planom določiti normative za dejansko potrebne stroške na podlagi dejansko porabljenih zneskov v letu 1961 ir. predvidenega obsega proizvodnie v letu 1962. b) Ves sistem obračuna mora bazirati na izvršenih in realiziranih, t. j. prodanih količinah proizvodov, da bi bili normativi za notranjo delitev res pokriti z realizacijo in dohodkom po periodičnih obračunih. Da se to doseže, se predlaga za leto 1962 naslednji sistem: 1. Eksterni predračuni : V gradbeni dejavnosti se za vsak objekt izdela realen predračun, ki bi zajemal vse potrebne stroške za določen objekt, t. j. z upoštevanjem vseh del, tržnih cen materiala in prevozov za dotično področje potrebna pripravljalna in zaključna dela itd. Pri tem se izdelavni osebni dohodki kalkuli-rajo po stalnem, enotnem ceniku. Tak objektiven predračun bi nudil enakost vsem ekonomskim enotam glede osebnih dohodkov po enoti proizvoda, kakor tudi enake pogoje za doseganje prihrankov. V kolikor se pri določeni licitaciji s strani podjetja daje licitacijski popust, se ta daje iz skupnega sklada in vpliva na delitev. Na podlagi realnega eksternega predračuna se za vsak objekt izdela interni predračun, s katerim se vsem gradbenim ekonomskim enotam daje enako startno osnovo. 2. Interni predračun : Na podlagi eksternega predračuna se za vsak objekt sestavi interni predračun, ki služi kot o-snova za obračun proizvodnje in je sestavni del interne pogodbe, ki jo pred pričetkom gradnje skleneta podjetje in ekonomska enota. V interni pogodbi in njenih prilogah so podani vsi potrebni normativi glede materiala, prevozov, pripravljalnih in zaključnih del, uporabe mehanizacije, režijskih stroškov. Z interno pogodbo se pred pričetkom del predaja ekonomski enoti tudi vsa potrebna tehnična in ekonomska dokumentacija. 3. Obračun proizvodnje: Vse nagrajevanje in delitev sredstev v okviru podjetja, kakor tudi v okviru vsake ekonomske enote se vrši na podlagi obračuna proizvodnje, ki se sestavlja mesečno in v katerem se izkažej5 doseženi (realizirani) zneski posameznih vrst atroškov, porabljeni zneski za iste vrste stroškov S’, doseženi prihranki. Osebni dohodki se izplačuje)1 izrecno le na podlagi izvršene i” . realizirane proizvodnje in sice’’’ a) po enoti proizvoda, t. j. izde-lavni OD za izvršene in realizirane predračune in eksterne situacije, v obratih pa iz realizirani)’ faktur in nedovršene proizvodnje; b) Udeležba na prihrankih E® j po pravilniku o razdeljevanju sebnih dohodkov za prihranke, dosežene in izkazane v obračunu proizvodnje. Glede stroškov so značilnosti v naslednjem: — materialno knjigovodstvo W obremenjevalo ekonomske enot* s cenami iz eksternega predračf na in bodo tako služile kot osnova za izplačevanje prihrankov lc dejansko prihranjene količin6 (nabavna cena materiala in prevozni stroški), ne pa tudi razlik6 ] v cenah; — prispevki na osebne dohodke bremenijo dotično enoto, ki j6 osebne dohodke porabila; — prispevki za režijo sektorjev, uprave in sklada bodo odvajale vse ekonomske enote z odstotki iz internih predračunov dejansko izplačanih OD vseh članov kolektiva dotične ekonomsK* enote; — ekonomske enote bodo plačevale obresti od obratnih sredstev in bodo tako zainteresiran6 na čim manjših zalogah materiala in inventarja; — posebna sankcija se izvaja za držanje prekomernih zalog le" sa in sicer s tem, da bodo obremenjeni objekti s kalkulativn”” odpisom lesa ne glede na to, al’ ga uporabljajo na objektu ali Pa ga imajo v skladišču. Vse gradbene enote bodo s tem zainteresirane, da obdržijo le res potrebne količine lesa. Vsi ti ukrepi so usmerjeni na to, da se doseže čim večja in čin1 kvalitetnejša proizvodnja na e" I nega zaposlenega, da se čim racionalnejše gospodari z materialom in da se uporablja mehanizacija povsod, kjer je to le mogoče. 4. Obveščanje : Po preteku vsakega meseca (v 20 dneh) bo prejela vsaka ekonomska enota poročilo o doseženih rezultatih, ki ga obravnava ves kolektiv dotične ekonomsk8 enote. Na enotah, kjer je velik0 število članov, si kolektiv lahk0 izbere določeno število svojib predstavnikov, ki podrobno pregledajo tak obračun in o tem seznanijo vse člane svojega kolektiva. S tem bodo vsi kolektiv’, ekonomskih enot do podrobnost’ seznanjeni s problematiko svojega področja, po drugi strani Pa bodo s tem tudi neposredneje sodelovali v vodenju in gospodarjenju na svoji enoti. Organi delavske uprave podjetja (DS, UO) bodo prav tako obravnavali obračune proizvodnje ekonomskih enot in bo tako prišla do izraza povezava med neposrednimi proizvajalci, vodstvo”1 podjetja in organi delavske U-Prave. Ludvik Aro”* V Ipavčevi ulici smo v letošnjem letu zgradili objekt, v katerega pritličju je dobil svoje prostore Zavod za rehabilitacijo invalidov Poslovili so se Težko je pričeti z naštevanjem imen članov kolektiva, ki so dokončali aktivno delovno delo v naših vrstah. To so nam dobro znana imena starejših sodelavcev in večletnih članov kolektiva. Zanimiva je ugotovitev, da so vsi, razen enega, invalidsko upokojeni, kar nesporno dokazuje izredno težke pogoje dela gradbenega delavca, ker so morali zaradi izčrpanosti in obolelosti predčasno v pokoj. Do 1. 11. 1961 so bili invalidsko upokojeni naslednji: ŽEZLINA DOMINIK, roj. 6. 8. 1901, kvalificiran šofer, pri podjetju od 1. 2. 1953. DREGLEJ EDVARD, roj. 26. 6. 1905, gradbeni delavec pri podjetju od 17. 3. 1958. POLŠAK ALOJZ. roj. 4. 8. 1909, kvalificiran zidar, pri podjetju od 18. 4. 1958. VALAND JERNEJ, roj. 2. 8. 1901, polkvalificiran gradbeni delavec, pri podjetju od 5. 6. 1958. KRANJC FRANC, roj. 18. 3. 1905, kvalificiran tesar, pri podjetju od 10. 7. 1952. JECL JANEZ, roj. 22. 7. 1908, gradbeni delavec, pri podjetju od 10. 4. 1956. ŠKVORC VINKO, roj. 21. 1. 1934, kvalificiran zidar, pri podjetju od 9. 1. 1959. VRBEK JURIJ, roj. 4. 4. 1901, gradbeni delavec, pri podjetju od 23. 9. 1952. JAMNIŠEK IVAN, roj. 26. 3. 1900, visokokvalificiran železokri-vec, pri podjetju od 1. 11. 1955. KOLAR FRANC, roj. 2. 12. 19U-kvalificiran zidar, pri podjetju 12. 3. 1957. Redno — starostno pa je t”* upokojen: PREVORŠEK JOŽE, roj. 13. 3; 1904, polkvalificiran skladišči” delavec, pri podjetju od 1. 1. 1948- Našim upokojencem želimo, da bi še mnogo let zadovoljni, v krogu svojih družin, znancev in prijateljev uživali pokojnino. Upokojence vabimo, da dopisujejo v naše Glasilo, da nam pišej0 o svojem življenju in spomin”1' ko so še bili na delu v kolektiy”' Na ta način bodo še vedno aktivno povezani z življenjem in delom kolektiva. Problemi Podjetje »Ingrad« je bilo ustavljeno z namenom, da združi Sa večja gradbeno-proizvajalna Ndstva na območju občine Celje ,n da uvaja moderne metode de-a v gradbeništvu. Polmontažna in montažna gradite je v vrsti držav že preizkusa oblika industrializacije grad-.^ištva. Vzroki za opustitev klanega načina gradnje so bili e-?6domski momenti in zahteva po 5'trejši gradnji. .Puzionirana podjetja, iz katerih rtiastal »Ingrad«, so imela le Vjše obrtne delavnice, raz-j,°Pljene na raznih krajih me-v katerih ni bilo mogoče or-Sizirati industrijske proizvodne. I Novo podjetje je takoj pristopi-k izdelavi elaborata za izgrad-J.° centralnih obratov, ki bi tvo-'*> temelj nadaljnjega razvoja J?djetja. Prvotni načrt je pred-, de val razširitev obstoječih o-ratov na Lavi. e Po prejemu gradbenega dovo-Mja dne 7. 3. 1960 smo takoj V'eli z gradbenimi deli. Stroški j? Ureditev zemljišča so znašali ,>910 din in vrednost krovnih katere še vedno ležijo na Mbišču 2,872.040 din. Sredi de-pe Občinski ljudski odbor dne d' 4. 1960 ustavil vsa nadaljnja J*3 na tem terenu. Vzrok ustave del je bil v zaščiti kmetij- L obdelovalnih površin, katere H zajel nadaljnji razvoj obratov o? tem področju. Vse obstoječe ( iekte bi morali v najkrajšem Ju prepustiti tovarni »Žična«. *Wa lokacija na nizko ležečem V Jeuu ob gramoznici v Medlogu l’ fadi poplavnega področja ni bi-odobrena. , so ovire, ki že 20 mesecev j ^ržujcjo gradnjo temeljnih ob-.ktov, v katerih bi proizvajali >tažne polizdelke. Osvojitev tjhiontažne gradnje nam je tako ^ onemogočena, kar pomeni izgradnje centralnih obratov ogromno škodo za podjetje. Ostala večja podjetja so ta čas dobro izkoristila in z novimi proizvodi in hitro gradnjo osvajajo naše tržišče. Dne 23. 11. 1961 je okrajna komisija izvedencev ponovno proučila naš predlog in odobrila lociranje objektov v Medlogu in sicer na višje ležečem terenu med Savinjo in Ljubljansko cesto, Ta lokacija je ekonomsko utemeljena, zato ker se nahaja neposredno ob surovinski bazi. Obstoječa gramoznica v Medlogu črpa in predeluje gramozni nanos Savinje. Letna količina prodnatega materiala znaša 30.000 m3. Regulacijski načrt predvideva na tem mestu usedalnik in se bodo vsled tega gornje količine še povečale, kar pomeni, da bo dobava osnovne surovine neizčrpna. Trenutno gramoznica daje premalo drobnih frakcij in moramo to uvažati iz Kresnic in Frankolo-vega, kar pa zelo podraži finalne izdelke. Z opremo gramoznice z dodatnimi drobilci, bo tudi ta ne-dostatek odpravljen. Zemljišče je zelo obširno in v perspektivi predvidevamo preselitev vseh obratov na ta teren. Koncentracija obratov je potrebna zato, ker daje možnost boljše organizacije dela in zmanjšanje režijskih stroškov. Montažna izgradnja zahteva čimveč finalnih proizvodov, izdelanih v delavnicah in tako bodo obrati koncentrirani na enem mestu pri tej izdelavi lažje sodelovali. Perspektivni program izgradnje predvideva naslednje objekte: 1. Proga za prednapeti beton objekt vel. 6,40X110,00 m2 740,00 2. Proizvodna hala za izdelovanje montažnih izdelkov vel. 20,00 X X 100,00 m2 2000,00 3. Proizvodna hala za izdelovanje cevi in votlakov na štor j ih Rosacetetta vel. 20,00X100,00 m2 2000,00 4. Obrtna hala za ključavničarstvo, kleparstvo, elek-troinstalaterstvo, vodoinstalaterstvo slikopleskarstvo in servisno mizarsko delavnico vel. 20,00X100,00 m2 2000,00 5. Mehanična delav- nica za remont strojev vel. 20,00X100,00 m2 2000,00 6. Garaže za avtomo- bile in remize strojev vel. 20,00X100,00 m2 2000,00 7. Garderobe in sanitarije — laboratorij vel. 2X26,00X10,00 m2 520,00 8. Obratne pisarne vel. 30,00X10,00 m2 390,00 9. Centralna kurjava m3 37.730 10. Kanalizacija m 1.400 11. Dovozne poti in utrditev dvorišča m2 45.000 Gornji program je precej obširen in bo zahteval precejšnja sredstva. Objekti se bodo gradili postopoma po potrebi in finančni zmogljivosti podjetja. Najpotrebnejša objekta, katera moramo zgraditi že v prihodnjem letu sta kot sem že navedel: a) Proga za izdelovanje prednapetega betona b) Proizvodna hala za izdelavo montažnih polizdelkov To sta ključna objekta, ki nam bosta odprla pot k polmontažni in pozneje k montažni gradnji. Vložiti moramo vse sile, da bomo s požrtvovalnim delom nadoknadili zamujeno. Ze prihodnjo pomlad moramo priti na tržišče z novimi izdelki. P. C. Temeljni zakon o graditvi investicijskih objektov N'Ovi zakon je bil objavljen v i^dnem listu FLRJ št. 45/1961 Ijgk pričel veljati 15. decembra samo dejstvo, da so razpravi 111 priprave za ta zakon tra-skoraj 3 leta, ikaže velik po-jj.h tega zakona, ki je važen zla-nas gradbenike, graditvijo investicijskih ob-•dov so mišljena vsa dela pri t^unji in rekonstrukciji objek- 'tNločbe tega zakona se nana-n ia tjdbene objekte in dela, napra- i, na pripravljalna in razisko-N dela, Mber na projektiranje, tfhiontažo opreme in hidroteh->e melioracije. S[j a novi zakon je značilno zla-$ij to, da odpadejo razne komi-ekv ki so dosedaj ugotavljale homsko upravičenost, funkcio-(ddost ter tehnično zamisel bo-J^ga objekta. Ch ° sedaj je bil n. pr. investi-it{slti program podvržen reviziji v Potrditvi. Revizijo je opravila je ebna komisija, potrditi pa ga t^Paoral Okrajni ljudski odbor, t^ovem zakonu pa vse to od-t)t^° in sklepa o investicijskem v, Sramu delavski svet, če je in-^ht°r gospodarska organizacija. nodajni organ je izhajal iz Vlsča, da naj o investicijah od-lčW Listi, ki daje za bodoči ob-■ finančna sredstva. Tr; ; Jnv tako odpade tudi komisi-V? revizijo projektov. Ko za-investitor za dovoljenje za iev, predloži pristojnemu l^jnskemu organu nerevidiran ■'«r.k'kt. Jasno pa je, da mora ih6ho nekdo pregledati projekt Prepričati o tem ali so upo-H>i veljavni tehnični predpisi ‘armativi in obvezni standardi, dani dokazi za stabilnost i(J6ktiranega objekta in za var. glede požara, življenja, itd. To tehnično- kontrolo investicijsko tehnične dokumentacije bo o-pravil isam organ, ki je pristojen za izdajo dovoljenja za graditev. V kolikor pa občinski organi ne bodo imeli na razpolago dovolj strokovnjakov, bodo za to delo poklicali zunanje delavce. Tehnični pregled objekta ostane. Vendar se bo na tehničnem pregledu ugotavljalo samo ali je objekt izveden v skladu z investicijsko tehnično dokumentacijo glede stabilnosti objekta in njegovi varnosti glede požara, zdravja, prometa itd., ter ali je objekt izveden v skladu s predpisi, normativi in standardi. Ni pa več v pristojnosti te komisije, da ugotavlja kvaliteto del in išče praske in madeže, kot je to delala do sedaj. Vprašanje kvalitete je izključno stvar investitorja in izvajalca ter njunih pogodbenih odnosov. Komisija za kolavdacijo in su-perkolavdacijo objektov odpade. Novi zakon pravi, da morata investitor in izvajalec v šestdesetih dneh od dneva, ko prejmeta uporabno dovoljenje, opraviti prevzem in dokončen obračun zgrajenega investicijskega objekta, razen, če ni v pogodbi drugače določeno. Važna novost v novem zakonu je določilo, ki pravi, da mora za pomanjkljivosti in nepravilnosti v investicijskem programu, oz. v tehnični dokumentaciji (projektu), zlasti pa, če zgrajeni objekt nima pričakovanih proizvodnih, oziroma eksploatacijskih značilnosti, organizacija, ki je program, oziroma projekt delala, povrniti investitorju škodo, če so pomanjkljivosti, oziroma nepravilnosti, nastale po njeni krivdi. Vsi vemo, da so bili do isedaj projekti večkrat zelo površni in smo imeli zaradi tega pri izvajanju veliko težav in je nastajala občutna škoda. Nihče pa za tč ni bil odgovoren. Projektant se je izgovarjal na revizijsko komisijo, češ saj je komisija projekt pregledala in ga potrdila. Revizijska komisija je pa trdila, da tudi vsega ni mogla videti. Sedaj je pa jasno povedano, da nosi vso odgovornost projektantska organizacija, kar je tudi razumljivo, saj ne more nihče, ki pregleduje projekt samo nekaj ur, videti več kot projektant, ki je tudi po več mesecev delal na projektu. Razumljivo je, da se mora zaradi raznih sprostitev in poenostavitev, ki jih predvideva novi zakon, na drugi strani poostriti s strani inšpekcije. Gradbeni inšpektor ne bo kontroliral samo izvajanje del, ampak tudi, kako se izvajajo določila novega zakona. Organ, ki je pristojen za inšpekcijo sme nadzorovati celo proizvajalce gradbenega materiala. Naj opozorim še na to, da se kršitev zakona ne smatra samo kot prekršek, ki ga bo obravnaval sodnik za prekrške, temveč bodo kršilci zakona preganjani po javnem tožilcu. Temu primerne so tudi višine kazni. Z zgornjim sestavkom smo želeli opozoriti samo na nekaj važnih sprememb, vsekakor je pa nujno, da se vsak interesent z novim zakonom temeljito seznani. Ing. Z. D. SODELUJTE V GLASILU KOLEKTIVA! V našem kolektivu avtoparka imamo večino dobrih šoferjev. Nekateri so bili že večkrat nagrajeni za pravilno in vestno upravljanje vozil. Pred kratkim se je tem pridružil nov nagrajenec, tov. Marjan Krošel, šofer kamiona TAM Pionir. Za prevoženih 102.300 km brez generalnega popravila ga je tovarna nagradila z diplomo ter zapestno uro. Prostovoljno delo v korist stanovanjske gradnje članov našega kolektiva V letu 1961 je delavski svet sprejel sklep, da se pristopi v o-kviru stanovanjske zadruge h gradnji dvojčkov za naše člane kolektiva. Finansiranje je obstajalo iz 3 virov: 1. iz sklada skupne porabe, 2. iz stanovanjskega sklada komune in lastne udeležbe graditeljev. Stanovanjski sklad je v celoti izpolnil svojo obvezo, prav tako so bila sredstva iz sklada skupne porabe dana na razpolago. Pri lastni udeležbi pa je stvar drugačna. Nekaj graditeljev je svojo lastno udeležbo izplačalo, tako v gotovini, kakor tudi v materialu. Kaj pa je s tistimi, kateri nimajo ne denarnih sredstev, ne materiala, pa isi ravno tako želijo dobiti lastno stanovanje, katerega so nujno potrebni. V kolikor bi postavili kriterije za vse enako, bi gradili samo tisti, ki imajio denar ali material, tisti pa, ki tega nimajo, ne bi mogli. Vendar je delavski svet že spomladi sprejel sklep in dal priporočilo, da vsak član kolektiva prispeva v korist stanovanjske zadruge 20 prostovoljnih ur. Za izvedbo te akcije so bili postavljeni štabi po vseh ekonomskih enotah. Sindikalna podružnica je nakoli-lcokrat razpravljala o prostovoljnem delu za zadrugo. Nekatere ekonomske enote so svojo obvezo opravile, tudi dosti tovarišev je direktno pomagalo graditeljem na samih objektih, vendar večina se vabilu ni odzvala in obveze ni izpolnila. Toda pri tej akciji ne gre toliko za pomoč tistim našim graditeljem stanovanj, ki imajo najpotrebnejša finančna sredstva, kot tistim našim sotovarišem, ki prav tako nimajo stanovanja, pa nimajo zadostnih sredstev za iz-izgradnjo tega. Ti ljudje so največkrat pripravljeni mnogo žrtvovati, so dobri in pošteni delavci in radi priskočijo drugim v pomoč. Toda mi smo jim samo obljubili pomoč, kot da je to že dovolj, kot da je obljuba že tudi dejanje. Z večjo gotovostjo in smelostjo bi tudi graditelji stanovanj v bodočem letu začeli z gradnjo, ker bi vedeli da imajo za seboj 1600 članski kolektiv, ki jim bo pomagal, ki jih ne bo pustil na cedilu, prav takrat ko so v naj-hujših težavah. S takim načinom pomoči in sodelovanja bi resnično lahko zgradili vsako leto desetinam naših delavcev stanovanja, lahko bi vedno bolj zmanjševali število tistih, ki so brez najosnovnejšega za zdravo in srečno življenje — lastnega doma. Člani kolektiva, obratni delavski sveti, pododbori sindikata, štabi za prostovoljno delo, mladinska organizacija in osnovne organizacije ZK, ali smo res tako prostodušni do najosnovnejših problemov naših sodelavcev, ali nam je res vseeno privatno življenje sotovariša, pa čeprav mogoče živi v nemogočih razmerah, ali nam je res vseeno, če ostane naša obljuba in obveza neizpolnjena? Jeras Venceslav Kako izboljšati nabavno službo Da bi pravilno gospodarili z dodeljenimi obratnimi sredstvi pri nabavi gradbenega in ostalega materiala, je potrebno, da vsak sektor umno gospodari z materialom. Predhodno je potrebno, da gradbišča in obrati pravilno izpolnjujejo obrazec PL-4 »mesečni plan materalov«. Pri planiranju mesečnih potreb po materialih je važno, da je zahtevek pravilen tako po količini in času dostave. Važno je, da material prihaja pravilno časovno na gradbišča in v skladišča. S planiranimi mesečnimi količinami materialov morajo biti seznanjeni vodje gradbišč .obratov, delovodje, skladiščniki in vodja transportne brigade, da ne pride do nepotrebnih premikov ter do zavračanja, oziroma neprevzema materialov, kakor se je to sedaj dogajalo. Le na ta način poslovanja in planiranja bo material pravilno količinsko in časovno izkoriščen, ne bo odvišnih zalog in težkoč pri poravnavi računov dobaviteljem. Za pravilno nabavno službo je potrebna večja povezava med nabavno službo direkcije, vodji gradbišč ter delovodji. Nabava kritičnih gradbenih materialov v lanskem in letošnjem letu: Opečne izdelke smo zaradi premajhnih količin v Opekarni Žalec, Ljubečna in Celje v letu 1960 nabavljali še iz ostalih republik. SEKTOR ZAKLJUČNIH DEL Člani kolektiva lesnih obratov na Gomilskem Sektor zaključnih del 2,1 Slavko Kukovec šef sektorja zaključnih del 2.1 Travner Ivan — eden izmed najstarejših in dobrih članov. — Kljub mehanizaciji ne gre brez ročnega dela DELAVNICE Z VRSTO PROIZVODNJE IN ŠTEVILA ZAPOSLENIH Mizarska delavnica, Gomilsko Tesarstvo Žaga s sušilnico, Gomilsko Mizarski servis, Celje Sliko-pleskarska delavnica Uprava z mojstri obratov 2,11: 2,12: 2,13: 2,14: 2,15 38 pomoč. + 3 vajenci 14 pomoč. + 1 vajenec 15 pomoč. + 2 čuvaja 7 pomoč. : 32 pomoč.+ 11 vajencev 14 oseb Tek Obrat Plan za leto 1961 št. realizacija Od tega tujih storitev 1. 2,11 87,000.000 12,000.000 2. 2,12 53,000.000 1,000.000 3. 2,13 94,000.000 — 4. 2,14 14,000.000 2,000.000 5. 2,15 37,000.000 5,000.000 Skupaj: 285,000.000 20,000.000 Realizacija sektorja se predvideva ca. 300—320,000.000 din, s tujimi storitvami, pri letni zasedbi ca. 120 ljudi, kar znaša ca. 1 desetino celotne proizvodnje »INGRAD« Celje. 1. Mizarska delavnica Gomilsko 2,11 Njena produkcija krije v glavnem vse potrebe naših gradbišč v Celju in izven Celja. Izdeluje vse vrste oken, dočim vrata samo vhodna. Izvršena je zamenjava z LIKO vrati, katere direktno nabavimo v Borovnici in jih po do- bavi sami montiramo. V letošnjem letu je v prvih mesecih primanjkovalo dela, toda s pridobitvijo naročil (4 stolpiči in en 32-stano-vanjski blok) se je sezona odprla in traja z močno napetostjo vseh sil neprekinjeno do konca leta. Pregled del za tekoče leto je naslednje: 1. Groba in fina montaža oken in vrat:..................... 2. Groba in fina montaža oken in vrat:............ 3. Izdelava oken, groba in fina montaža:..................... 4. Izdelava oken, groba in fina montaža: . f.............. 5. Izdelava oken brez montaže: 6. Izdelava oken brez montaže: 7. Vsa mizarska dela: 8. Del mizarskih del: . 9. Del mizarskih del: . 10. Del mizarskih del: . 11. Del mizarskih del: . 10 stolpičev = 210 stanovanj 1 stolpnica = 46 stanovanj 2 stolpiča = 42 stanovanj Samski dom 2 stolpiča 32. stan. blok Sodna palača Tovarna nog. Polzela Železarna Štore Hotel Celje Družb, restavracija Celje Skupna vrednost ca. 90,000.000 din pri zaposlitvi 38 pomočnikov. Vrednost realizacija na 1 mizarja znaša ca. 2,400.000 din s tujimi storitvami. Zmogljivost obrata pri serijskem delu — 500 stanovanj tipa Stonliči Malo je gradbenh podjetij pri nas, ki bi imela tako močne obrate za zaključna dela in servisne delavnice kot jih ima naše podjetje. Obstoj teh opravičuje predvsem neodvisnost podjetja od zunanjih obrtnikov ter možnost hitre intervencije z lastnimi obrati v nujnih primerih. Drago Žlajpah glavni inženir zaključnih del Vsa dejavnost je združena v štirih samostojnih sektorjih: 1. Sektor zaključnih del 2. Sektor kovinskih obratov 3. Sektor za mehanizacijo 4. Sektor proizvodnje gradbenega materiala. Sektorji so pa zopet razdeljeni na posamezne delavnice in obrate, ki iso samostojne ekonomske enote. Trenutno je na obratih 20 ekonomskih enot. Povprečno število vseh zaposlenih v letu 1961 je znašalo preko 500 delavcev in uslužbencev. V letu 1960 so imeli obrati 976 milijonov realizacije. V letošnjem letu pa je znašala realizacija do 31. oktobra že 850 milijonov in se pričakuje, da bo do konca leta znašala preko 1 milijarde, kar je tretjina celotne proizvodnje GIP »Ingrad«. Nedvomno je izpolnitev in celo prekoračitev letnega plana velik uspeh, ki so ga v letu 1961 dosegle naše delavnice. Nikakor pa že ne moremo biti zadovoljni s kvaliteto nekaterih delavnic, številne reklamacije investitorjev in obširni zapisniki o tehničnih pregledih nam povedo, da smo premalo naredili za zboljšanje kvalitete lin bo to v prihodnjem letu naša največja naloga. Zaradi nekvalitetnega dela In nesolidnih cen so nekatere delavnice že izgubile na ugledu. Konkurenca na tržišču je vedno večja, investitorji iso pričeli sami oddajati zaključna dela na podlagi licitacije in bo lahko uspeva-vala le tista delavnica, ki bo solidna v izdelkih in konkurenčna pri cenah. Že letos je uspelo nekaterim delavnicam, da so v kritičnem trenutku, ko v podjetju ni bilo dovolj dela, poiskale delo izven podjetja. Cementninarski in tera-cerski obrat sta razširila svojo dejavnost od Maribora do Kopra. Velika ovira pri raizvoju obratov je bila raztresenost delavnic in pomanjkanje obratnih pros/ rov. Z vselitvijo v novo »Obrti halo«, se je stanje nekoliko *J'( boljšalo, vendar je za prehod ’ polmontažni sistem nujno potre"' na predvsem še hala za izedDv montažnih elementov in steza ** prednapete konstrukcije. Dve k1' že prosimo za lokacijo novih ratov. Sedaj imamo izglede, bomo dobili zemlj išče v Levcu j" bomo takoj pričeli s postavitvi najbolj potrebnih objektov, k? sta že zgoraj omenjena hala ™ steza, ter lopa za izdelavo betof1" skih votlakov in cevi. Ostale dfj lavnice pa bodo lahko ostale Jf nekaj let v dosedanjih prostoi in se bo vršila postopna preše?’ tev. V prihodnjem letu moramo P^ svetiti več pozornosti tudi izp° . njevanju pogodbenih rokov pravočasni oddaji objektov inv£ stitorjem. Nepripravljenost objet' tov nam je povzročala zmedo * onemogočala načrtno delo obr^ tov. Zaradi neenakomerne razp°' reditve so bile delavnice tudi P več mesecev nezasedene, ali Pa s" jim je nabralo toliko dela na#* krat, da ga niso uspele pravo#"' no izvršiti. Skrajni čas je, da ^ ostrimo vprašanje planiranja. dobrim perspektivnim in op«1*!; tivnim planiranjem bomo usP^‘ bolje izkoristiti svoje kapacit®1. povečati produktivnost i.n s kjj seveda tudi standard naših lju° 2. Tesarstvo 2,12 Obrat je izključno zaposlen s konstrukcijskimi — tesarskimi deli, le ob pomanjkanju navedenih se priključi v pomoč gradbiščem. Ekonomičnost, da je obrat na Gomilskem se zagovarja s tem, da je v sklopu žage, katera mu ob vsakem času izdela potrebne dimenzije lesov, vse priprave so na mestu samem, štednja lesa in prihranek na prenosih je zagotovljen. Poleg tega so člani kolektiva domačini, iz soseske Go-milskega in se s tem prištedi na potnih stroških in terenskih dodatkih. Vezava konstrukcij zahteva 78—85 % uporabe časa, na-pram montaži. V letu 1961 je obrat izdelal ca: ca. v m! 1. Strešne konstrukcije 7.100 2. Napušči 1-400 3. Letvanje 8.300 4. Strešni opaži 3.300 5. Predalčni nosilci 680 6. Ladijski pod 380 7. Razne plošče, montažne barake, ograje in slično v skupni vrednosti 13,000.000 din Tovariš Kraševec Ivan, je dva*tr‘l mesečno tudi naš blagajnik Predsednik ODS in mojster obrata mizarstva. Korošec Miran je tudi dober delavec Skupna vrednost del bi znašala ca. 60,000.000 din pri zaposlitvi ca. 15 tesarjev. Vrednost realizacije na 1 tesarja znaša ca. 4,000.000 din. okroglega lesa, t. j. žagovceV ^ dolžinskega lesa, dočim je bU° j grobo uporabo — podpore in U/ loti — uporabljeno le ca. 12° i«) "D vi rmm in i n CO rlo ia \t lotil * . Pripominja se, da je v letu znižana uporaba podpor za 3. Sušilnica in žaga Gomilsko 2,13 200%, kar služi kot dokaz, da i je pričelo delno štediti z *#jji in da podjetje nima industrij5*,- gradenj. Razrez, z ozirom na u^. Proizvodi žage so izključno ko-riščeni za lastno predelavo in to za gradbišča, za konstrukcijsko tesarstvo in mizarski obrat. Izde- luje se v glavnem deske, plohe, letve, morale in konstrukcijski les. V letu 1961 je uporabljeno, oziroma razžagano ca. 3.800 m:1 Delavnica je opremljena delno s starejšimi stroji. Kolikor se posreči nabava novega 4-stranskega skobelnega stroja, bi delavnica lahko še dvignila svojo proizvodnjo. rabo surovine, je znižan %a 1,8% nasproti drugim sorod" obratom. v Pni gradnji, kakršna je bi*9^ letu 1961, zadostuje obrat žala^/ vse letne potrebe matičnega P^ jetja. Žaga je obratovala sal ■' 2 meseca v dveh izmenah, t. L aprilu in maju, ko se pravil^, prične naenkrat gradbena sez Poleg obrata žage je v f^o' še sušilnica lesa z dvema konc^. rama, kjer se je letos posušile^ 860 m3 rezanega lesa. Na9" «^ potrebi preteklih let se je sUvg< nje v letu 1961 povečalo za ^ kot 250%, kar daje dokaz, da ^ trgu ni več naravno osušenega j Skupni a vrednost realizaciji ,, ca. 100—105,000.000 din P prečni zaposlitvi 16 ljudi. v nost realizacije na 1 žagarja | ša ca. 6,200.000 din. Najstarejši (Rovšnik Karel) in najmlajši (Kos Alojz, vajenec) član tesarskega obrata Člani kolektivov sektorja zaključnih del Leto X — št. 12 Glasilo kolektiva »Ingrad« V SLIKI IN BESEDI Na proizvodnem sestanku v obratu 2.11-mizarstvo 4. Mizarski servis, Celje 5,14 Z ozirom na velike potrebe raz-malih popravil lastne komu-in izdelave modelov za po-'febe sektorja PGM, se je podjet-» odločilo obdržati na sedežu v jel ju lastni mizarski servis z za-Mbo 6—8 mizarjev. V kolikor ni .''Volj popravil, prevzema delavca tudi manjša mizarska dela [J* Mizarstva Gomilsko, katera potijo serijsko delo naše delavce na Gomilskem. Servis je tudi ?Soden pri delih večjih adaptacij, ^kor konkretno v letu 1961 Ka-j?rna »Jože Menih« v Gaberju, p* je stanje sedanjega objekta-J^avnice zelo slabo, se bo delavca preselila z novim letom v "^V objekt na Lavi. Skupna vrednost del v letu 1961 bo znašala ca. 12,000.000 din pri povprečni zaposlitvi 7—9 ljudi. Od tega odpade: a) na razna popravila 17% b) na izdelavo modelov 40% c) pri adaptacijah 30% d) manjša nova dela 13% Vrednost realizacije na 1 mizarja znaša ca. 1,700.000 din. Tujih storitev obrat ni imel, čeravno je bilo planiranih 2,000.000 din, to pa iz razloga, ker se je računalo, da bi servis Celje bil delno montažna grupa, kar pa je v glavnem izvršil obrat mizarstvo Gomilsko. X Sliko - pleskarska delavnica 5,12 v^iko-pleskarska dela so se izzvala pretežno v Celju samem V va (.Potrebe matičnega podjetja. O-t išče delo izven podjetja, če v K v^bieru večjih zastojev lastnih *adb in preko zime, ko gradhin-|i,v glavnem mirujejo. Zaradi iz-«y°vitvenih rokov posameznih laktov, ki so običajno zgoščeni spalke intervale, namesto konični ,se mora obrat poslužiti a^kordantov in to tistih, ki so Krajno ob takšni potrebi, prosti. Hi^stantno delo je mogoče pla-V.ati, tudi roki se vedno odmi-na daljšo dobo tako, da se hra obrat zelo prožno zanimati Sestoj. V letu 1961 se je, z ozi-na zgoščenost rokov posa-bih objektov, koristilo več kot Vseh izgotovljenih del s sub-jfdanti, d oči m se je prevzelo pleskarskih del izven pod-8;',a le ca. 15%. Po tem prikazu •k^aš obrat lahko prevzel skoro ■K sliko-pleskarska dela matič- I /« v fd. ljja podjetja (brez “Ijana, Trbovlje). V letu 1961 je izvršeno ca.: m2 1. Beljenje 46.000 2. Slikanje v apnu 43.000 3. Slikanje v kredi 73.000 4. Ploskanje mizarskih izdelkov 23.000 5. Pleskanje ključavničarskih izdelkov 12.000 6. Pleskanje radiatorjev 2.800 7. Pobarvanje napušča 500 8. Lakiranje hrastovih izdelkov 1.500 ter razna druga dela: napisne plošče in slično. Iz gornjega sledi, da lahko o-brat izvrši 18 stolpičev na leto, brez subakordantov. Obrat bo dosegel v letu 1961 realizacije ca. 50,000.000 din pri povprečni zaposlitvi 32 pomočnikov in 11 vajencev. Vrednost realizacije na 1 slikarja znaša ca. 1,000.000 din brez subakorda. Šef sektorja zaključnih del Kukovec Slavko Proizvodna problematika se rešuje kar v obratu Sektor za mehanizacijo Navada je, da ob koncu leta delamo najrazličnejše statistične preglede in zato skušajmo v kratkih obrisih pregledati stanje in razvoj sektorja za mehanizacijo. Rastoča gradbena mehanizacija ter obdelovalni stroji močno razvitih obratov kot so mizarstvo in žaga Gomilsko, obrati PGM, separacija, maltama, betonarna, itd., so narekovali razvoj dobro organiziranih in opremljenih servisnih obratov z nalogo, da nastale okva- Tovariš Hudomal je šef sektorja za mehanizacijo re v čimkrajšem roku odkloni in s tem zagotovi normalno proizvodnjo. Te službe se delijo v mehanični, elektro in strojni servis ter avtopark. Številke kažejo, kako je sektor za mehanizacijo od svoje ustanovitve oziroma cepitve od ostalih kovinskih delavnic razvil dejavnost in s tem povečal proizvodnjo. Obenem z razvojem Predno zapusti delavnico se mora stroj dobro preizkusiti Glavni napetostni razdelilec GNR-01 nam kaže uspeh kolektiva sektorja za mehanizacijo. Razširitev proizvodnje v zadnjih letih pa je zahtevala tudi organiziran isistem dela. Ker osnovni ekonomski princip proizvodnje temelji na načelu s čim manj energije izvršiti čim več koristnega dela, to se pravi, čim manjša poraba delovne sile, sredstev (orodje, stroji), in materiala na eni strani in čim višjo- proizvodnjo in boljšo kvaliteto na drugi strani, se je kolektiv lotil številnih izpopolnitev proizvodno-teh-noloških postopkov, vzgojo kad- Detajl žlice skreperja ostalih gradbenih in industrijskih panog ter z naprčdkom celotnega razvoja gradbeništva, je bilo pač nujno, da tudi na tem področju okrepimo lastne proizvodne možnosti in s tem osamosvojimo v pogledu obdelave različne strojne opreme. Napetostni podrazdelilec NP-OL/I Skladno z doseženo stopnjo mehanizacije gradbeništva je naš obrat prilagodil svojo dejavnost in kapacitete, ki v celoti odgovarjajo zahtevam in karakteristikam sodobne gradbene mehanizacije. Naj navedem nekaj najvažnejših podatkov o delu in razvoju: Indeks proizvodnje leto z ozirom na 1958 78,430.000 100 % 1959 137,160.000 175 % 1960 173,700.000 220 % 1961 235,000.000 300 % ra, ‘izdelavo normativov, konstrukcijskih realiziranih izboljšav, ureditev delavniških prostorov, itd. Konstrukcija in izdelava glavnih napetostnih razdelilcev GNR-91 ter podrazdelilcev NP-OL/I., ki so nadomestili lesene el. omarice in stene, je podjetju prištedilo veliko sredstev. Prihranek je tudi v tem, da obvlada sedanje priključne instalacije na novih objektih namesto prej zaposlenih 8 do 10 električnih monterjev, skupina 2—3 KV delavcev. Z uvedbo normativov za popravila različnih gradbenih strojev so se stroški popravil znižali za ca. 25 % kar predstavlja pri sedanjem strojnem parku približno 4—6 milijonov din. Delavniške prostore z ozirom na tehnološke faze dela nam je uspelo urediti, da je strojna obdelava pod nadzorstvom odgovarjajočega kadra dobila lastne prostore, kar je trenutno nedvomno najnujnejše glede kvalitete in tehnološkega postopka. Vsekakor pa se bodo prostori do kraja uredili, čim bo to izvedljivo. Za čim racionalnejše izkoriščanje prostih kapacitet je sektor razširil svojo dejavnost po vzgoji lastnega strokovnega kadra in kadra, ki smo ga uspeli pridobiti na I. Osnovno dejavnost: sem spadajo generalna in srednja popravila vseh vrst gradbenih strojev in naprav, vključno mehanično delo. ŽELIMO VSEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1962 II. Izdelava po lastnih načrtih in projektih: a) skreperje — vitlje (z daljinskim upravljanjem) tipe VIT-OI — slika 1, 2, 3. b) konzolne stabilne vitlje tipa (pritlikavec 150-250). c) transporterje za sipne materiale (različnih dolžin). d) vibracijskih sit za malto in pesek tipov Vipe Ol, Vivra 01-03. e) dodajalne naprave za sipni material. Doma izdelan skreper VIT-01 f) polno avtomatske opreme za gramoznice — peskolome in kamnolome. g) transportne vozičke, samokolnice, japanerje z gumi kolesi. h) električne razdelilne omarice tipa GNR-9- in tipa ND-OL/I. III. Izdelava vseh vrst konstrukcij in naprav iz profilnega jekla in pločevine; IV. Izdelava vseh vrst orodij in stanc (rezilna, krivilna, vlačilna in orodja za plastične mase); V. Izdelava čelnih zobnikov do 0 350 mm in reduktorjev; VI. Previjanje vseh vrst električnih motorjev in naprav za izmenični in istosmemi tok; VII. Izvedba industrijskih inštalacij za moč in razsvetljavo. Vse to je le kratek pregled dejavnosti obrata za mehanizacijo, ki pa bo moral premagati še mnogo ovir, da bo s pomočjo in razumevanjem celotnega kolektiva tudi uspel. Glavni napetostni razdelilec (GNR-01) ■v Se nekaj o našem izobraževanju Oktobra in novembra letos je bil pri našem podjetju tečaj za kvalificirane delavce člane ZB. Obiskovalo ga je sedemdeset slušateljev. Pet ur smo delali praktično na delovnih mestih, tri ure pa teoretične snovi, ločeno po poklicih s svojimi inštruktorji. Tečaji so se vršili za strojnike, zidarje, skladiščnike, žagarje, tesarje in cementninarje. V času od 20. do 25. novembra je bil skupen tečaj vseh strok pod vodstvom tov. Kotnika, šefa izobraževalnega centra, na katerem smo predelovali splošne snovi iz družbene ureditve, socialne zakonodaje, matematike, HTZ predpise in pravilnike podjetij. Navzoč je bil tudi direktor splošne službe tov. Vitanc, ki se je predvsem zanimal za uspeh tečajnikov in za način predavanja inštruktorjev. Dne 26. novembra dopoldne je določena komisija obiskala naša delovna mesta, kjer smo izdelali praktične naloge in jih ocenila. Popoldne smo v sindikalni dvorani polagali pred okrajno komisijo teoretične izpite, katere smo vsi uspešno opravili. Za uspeh se moramo predvsem nahvaliti podjetju, ki je tečaj organiziralo in dalo gmotno pomoč, kakor tudi inštruktorjem pri obdelavi snovi iz posameznih strok, predvsem pa tov. Kotniku za različna in jedrnata predavanja iz splošnega družbenega znanja. čujež — Humer Preklic Podpisana DRVODERIČ Bariča, delavka v centralnih obratih GIP »Ingrad« Celje, preklicujem, kar sem nedoločenega dne, v kovaški delavnici, govorila glede dodelitve družinskih stanovanj pri našem podjetju v navzočnosti tov. Ojsteršek Alojzija, češ da se stanovanja dodeljujejo le' tistim, ki »mažejo« ter s tem neresnično blatila UO in stanovanjsko komisijo DS podjetja. Te moje besede, ki so bile s pričami dokazane, so imele namen namerno škoditi UO in stanovanjski komisiji podjetja. Izjavljam, da ne vem za noben primer podkupovanja, svoje zlobno dejanje pa obžalujem in prosim, da se mi oprosti. Zahvaljujem se obenem vodstvu podjetja, da je odstopilo od sodnij -skega postopka. Drvoderič Bariča, 1. r. Centralni obrati GIP »Ingrad« Celje Nagradna križanka »Novoletna želja" 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 1 17 © 18 08 19 20 © 21 22 23 © 24 25 © 26 OD 27 28 © 29 50 © 31 © 32 33 © 34 © 35 m 36 © 37 38 08 39 (D 40 © 41 © 42 43 08 44 © 45 16 47 © 48 49 9 6 2 50 51 08 52 ■ 53 © 54 55 30 m 57 58 © 59 60 61 © 62 63 i64 © 65 © 66 © 67 68 69 © 70 71 © 72 © 73 08 74 75 © 76 © 77 © 78 © 79 80 © 81 © 2 © 83 © 84 85 08 86 © 87 88 Vodoravno: Pod 1, 48, 50 in 88 novoletna želja; 17. d.ivjii sadež; 18. vrsta papige; 19. srečelov; 20. moško ime; 21. švic. znamka ur; 24. ptica pl-ovka; 25. oblika nem. pomožnega glagola; 26. deli teniške igre; 27. ločilo; 29. A var (narobe); 50. štev ni k; 51. teža embalaže; 52. priroda; 54. zver; 55. vrsta peciva; 56. sorodnica 57. Tovarna nogavic Polzela; 59. solmizacij-ska nota; 40. letev; 41. naslov Seli-škarjeve mladinske povesti; 42. z rogovi; 44. nastane pri miljenju; 46. fran- coski slikar, predstavnik impresionizma (1/860—1920); 52. »Sončni splav«; 55. kazalni zaimek; 54. veznik; 55. ital. spol ni k; 57. hrvaško moško ime; 59. prevozno sredstvo; 62. oblika glagola »mešati«; 65. gozdni sadež; 65. začetek ueroplunu; 66. nemški zdravnik, ki je odkril povzročitelja kolere; 67. sultanova palača; 68. riževo žganje; 70. vrtni sadež; 72. del imena ital. režiserja in igralca (fonetično); 75. predlog; 74. začetnica iinena in priimka slov. pesnika (1869—1910); 76. tropski gnu (kokain); 77. postava, telo; 78. grška črka; 79. pritisk, vrsta tal; 81. različna soglasnika; 82. država v Indokiini (Vietnam); 85. bolečina; 84. težko, z muko; 86. velika žival; 87. vrsta blagu. Navpično: 1. ptič; 2. antično mesto v Dalmaciji: 5. subtropsko drevo; 4. glodalec; 5. del trupa; 6. fotografski aparat; 7. časovni prislov; 8. dobe, veki; 9. evropsko pogorje z nuj višjim vrhom Gerluihovku; 10. Odisejeva domovina; 11. domača žival. (hrv.); 12. UML; 15. reku v Srbiji; 14. iznajditelj dinamitu; 15. grapa — soteska; 16. oseba iz Finžgurjevcga romam a; 22. ime prve slovenske filmske igralke; 25. izviri; 26. islandska junaška pripovedka; 28. samodejni aparat; 51. ime potniške ladje, ikii se je na prvi vožnji potopila; 52. predlog; 55. država v jugozahodmi Afriki; 55. naša žitnica; 56. živalski glas; 38. čebelji dom; 40. oblika vode; 43. vrsta ukvurel-ne barve (m = n); 44. prebivalci evrop. gl. mesta; 45. starogrški junak; 47. okrajšamo žensko ime; 49. glavno mesto afriške države; 51. deli motorjev (narobe); 56. glasbilo 58. ozek kos blaga; 59. pralno sredstvo; 60. okrajšano srbsko moško inne; 61. začetnici priimku in imena ustanovitelja Slov. gl od. v Mariboru; 62. moško ime; 64. egipčansko božanstvo; 66. vrsta premoga; 67. država v Indokiini; 69 model; 71. obolel za kužno boleznijo; 72. moško ime; 75. oznaka na ekspertnem blagu: 77. materija; J8. pesnik; 79. industrijska rastlina; 80. isto kot 66. vodoravno (piši fonetično); 82. medmet; 83. južnjaška rečenieu; 84. zaimek; 85. kemični znak za molibden; 86. kemični znak zu kositer; 87. začetnica priimka in imena predsednika LS Makedonije. »Novoletna želja«: 1. nagrada 2000 din; 2. nagrada 1500 din; 3. nagrada 1000 din. 4? Prijateljsko srečanje z ekipo »Celjskega tiska« / Odbojka - ženske Rešitve nagradne križanke pošljite najkasneje do 15. 1. 1962 odgovornemu uredniku. Višina nagrad zu nagradno križanko žol Praksa nam pove, da se mlademu človeku posveča dovolj pozornosti povsod, kjer živi in dela. Posebno se skrbi za športno izživljanje mladine v raznih panogah, saj so zato dana tudi precejšnja sredstva. Pri podjetju sicer obstoja od-bojkaška ženska ekipa, vendar ni čutiti njenega delovanja. To pa zaradi tega, ker našim mladinkam ni mogoče vzbuditi zanimanja za športno življenje. Cesto se dogaja, da si moramo tik pred tekmo »sposojevati« odbojkašice iz drugih kolektivov, kar je ob tako velikem številu zaposlenih žena v našem podjetju in to predvsem mladih, zelo žalostno. Ko ob zaključku leta pregledujemo športne uspehe ženske odbojkaške ekipe, se pogosto vprašamo, kaj mladina počne v svojem prostem času. Mnogo je še mladine, ki se nikjer ne udejstvuje. In tako jo je nujno vključiti v razne športne panoge, da vsaj nekje aktivno dela in koristno uporabi svoj prosti čas. Športno izživljanje mladine je v duhu mladosti in mlad je tisti, kdor se ukvarja vsaj z enim športom. Želimo, da bi to načelo upoštevale tudi naše mladinke in se vključile v športno dejavnost. Ženska odbojkaška ekipa se je v letošnjem letu udeležila samo občinskega prvenstva v odbojki. Tekma s »Partizanom« Gaber j e se je odigrala z zmago istega in tako nam ni bila dana sreča, da bi se udeležili še okrajnega prvenstva. Bolj aktivna je bila ekipa v letu 1960. Udeležila se je večkratnih prijateljskih srečanj s Celjskim tiskom in s »Partizanom« Gaber-je, s »Partizanom« Gomilsko ter športnih iger gradbincev v Piranu. Želimo, da bi pri podjetju obstojala res kvalitetna ženska odbojkaška ekipa — dani so vsi pogoji — s katero bi lahko gostovali pri sorodnih podjetjih, kjer se ne bi borili samo za visoke rezultate, kar je seveda karakteristično za šport, temveč v nič manjši meri SESTAVLJALNICA Rešitev nagradne križanke iz. tl. štev. Glasila: Iskrene čestitke vsem čitnteljem Glasila. norica: era; Varteks: grom: retorta; falot; RTV; oeta; kino; nebo; an; trio: barake; sen; d; kras; Tisa: T.V1; cs; Iran; pakt; karan; k; prag; h; Ho; kpa; raketa; opera; e; idol; ma; USA; SO; Ikona; kota; Amin; epi; O za; most; glava; Rank; »nest; krati; r; el; ur; ežu; Gruz; sli; n; arak; pa; fruin; uti; Planica; Lvov; opij. Rešitev križanke »gradbeni material«; Parket; feferon; us; kc; I.ea; FFO; akt; TAM; I>S; ue; trapist; cement. Rešitev »velike križanke«: Izžrebanj so bili: t. nagrada 1500 din tov. Dob rib a Zlatu; 2. nagrada 1000 din tov. Sturm Jelku; 5. nagrada 800 din tov. Šimenc Erna. Železo; lesonit; elita kc; spopi; Lina; sapa; oreh; oda; Danica; ura; da; A rauI; gu; i; e; otok; obirati; cinobcr; Elan; n; d; ne; Ester; SV; brz; ciklon; slu; riva; etan; apel; ojesa; op; anodi; Maribor; Madrid. G A L E L O K N O G U E T K o A R L J A s U B E E Č N J N K V O L E O T 1 T A 1 Č R M S K K 1 S ... Č — T — O — Rešitev enačbe: Povsod lepo — doma nuj lepše. Plošče s črkami prestavite iz prvega v drugi lik, kjer imajo isto obliko in lego. V pomoč je za medsebojno povezanost del0*0! nih kolektivov. Koristno bo tud' napovedano športno srečanje gradbenim podjetjem »Banat« Zrenjanina. Tekmovanje, ki porodi ob taki priliki in je prav'*' no usmerjeno, ima brez dvoib vsestransko pozitivne rezultate. ^ Mladinke — športnice! Udek žujte se zimskih treningov v boj ki, ki so vsako sredo ob 19.* v telovadnici »Partizan« GabeiT’ ker bomo le tako tehnično usP^' šobili svojo ekipo za tekmoval* v bodočem letu, istočasno se v® pa nudi možnost, da uživate V *e potah, privlačnostih in koristl športnega boja. Gorjup Štefka (Nadaljevanje s 3. strab Opeka je bila nekakovostna de trdote in dimenzij. V letu se je kapaciteta in kakovost dv*g nila tako, da smo krili doba opečnih izdelkov iz domačih opf kam v Ljubečni, Žalcu in CeD Pri dobavi cementa smo se Pr usmerili na Cementarno Trb0'', lje, kjer prejemamo dovoljne ličine cementa suksesivno za rate, gradbišča in betonarno. Apnenice v Kresnicah, žag0*!/ Pečovniku in Šmartnem ob imajo na zalogi apna v dovoU1^ količinah, tako da prejmemo ^ kadar želimo. Za nabavo mivke smo se P1 itf usmerili v glavnem na Kom*1*1, no podjetje Sevnica za mah®1 L« in Komunalno podjetje Litija vodno mivko za betonarno. ke je dovoljne količine, sam0 potrebno pravočasno naročil® radi naročanja vagonov in preme. Betonskega železa načeloma primanjkovalo, ker je poleg bav iz Železarne Zenica bil 0 , žen uvoz betonskega železa iz \‘e. lije. Težkoče pri nabavi beto®®^, ga železa 0 8, 20 in 22 smo ib1 zaradi nepravilne politike trg0 nja grosista in maloprodajalc®'^ Bitumen, strešno lepenk0,^- *y tovarne »Izolirka« iz Ljub*], i ostali izolacijski material, it> ima konsignacijsko skladij .g-Celju, tako da je izolacijski ' terial po tovarniški ceni ved**0 tv razpolago v dovoljnih koli01’ f Kritična dobava je bila nekaj materialov in to za Pravočasna dobava keram’ ^ ploščic se ni izvršila, ker sta vami v Zagrebu in Titovem lesu montirali nove stroje za za izdelavo keramičnih P iTviS Problematična je bila b® »a' raznega kotnega železa, P°°', i1! ne pločevine, pocinkane p® ^ električnih bojlerjev. Ce bi usy zaključiti pogodbo direktno varnami, bi ne bilo direktno » * težkoč pr.W .... bavah, tako smo pa za kovati materiale vezani na grosisti® detajlno trgovsko mrežo. Načelo vseh gradbišč in naj bi bilo, pravočasno jav potreb po materialih, P® ^ t*’ nekaj črk že vpisanih. V drugem liku dobite voščilo. gradnje in montaže, ker 1° način ne bo zastoja Prl j0g. njaih, niti ne