OPUSTOŠENJE ZA OK UPA TORJEM — Najhujši boji med enotami JLA in teritorijalci so bili konec minulega tedna na magistralni cesti 10 kilometrov iz Trebnjega proti Ljubljani na klancu Medvedjek. Šest vojaških tovornjakov in dvanajst transporterjev, polnih vojakov, se tudi po več neuspešnih pogajanjih ni hotelo predati enotam TO. V petek zgodaj zjutraj in dopoldan je prišlo do obstreljevanja, ki so ga s petimi napadi zaključila še letala Slednja so udarila tudi po civilnih ciljih. Izstrelki so ubili 58-letnega Toneta Kotarja in upepelili gospodarsko poslopje in kozolec (na sliki). Po boju, v katerem letala niso upoštevala ne gasilcev in reševalcev, so v no vomeško bolnišnico pripeljali osem ranjencev iz vrst TO St. 27 (2185) Leto XLII Novo mesto, petek, 5. julija 1991 Cena: 28 din 13 februarja 1975 je bil list odlikovan i redom zasluge za narod s srebrnimi žarki YU ISSN 0416-2242 ■ m DANES V DOLENJSKEM LISTU na 2. strani: • Kongres v viharju vojne • Prebeg pogumno, a tvegano dejanje na 3. strani: • Bo drama v Mokronogu le končana? • Novinarjeva zgodba o človečnosti na 4. strani: • Hitro in brez panike v zaklonišča • Gospodarska škoda bo ogromna na 6. strani: • Kako proizvajati, ko je vojna od 7. do 10. strani: • Posebna izdaja Dolenjskega lista na 16. strani: • S prizorišča vojne na Medvedjeku POZIV LDS NOVO MESTO JAVNOSTI NOVO MESTO — Občinski odbor Liberalno demokratske stranke Novo mesto je takoj v začetku agresije JA na Slovenijo sprejel izjavo za javnost. Izraža ogorčenost nad zadnjimi dogodki v Republiki Sloveniji, nad provokacijami in demonstracijo sile, s katero želi preživela j ugoslovan-ska unitaristična politika krojiti usodo samostojne države. Takšno vmešavanje v notranje zadeve suverene Republike Slovenije je v nasprotju z vsemi civilizacijskimi normami sodobnega sveta. Instrument te politike — JA — pa s svojimi aktivnostmi znova dokazuje svoj okupacijski značaj. Državljane Slovenije in druge ljudi dobre volje poziva, da se dostojanstveno in odločno upro vsem poskusom destabilizacije slovenske družbe. OBVESTILO Obveščamo vse vabljene in ostale občane, ki ste se nameravali udeležiti svečane podelitve priznanj in pohval članom ZB, ki naj bi bila, povezana s 50. obletnico OF, v četrtek, 4. julija, ob 14. uri na Rogu — Baza 20, da se prireditev prestavi na primernejši datum, o njem pa vas bomo pravočasno obvestili. Predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto seje odločilo, da sedanje vamostno-politične razmere v Republiki Sloveniji ne moralno ne politično niso primerne, da bi borci v teh tragičnih razmerah za Republiko Slovenijo prirejali take prireditve in proslave. Predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ;. CEIJ33E3ES3 i; nr I— — LU Namesto premirja novi letalski napadi Koliko žrtev je terjal krvavi obračun med okupatorjevovojsko in slovenskimi teritorialci v Krakovskem gozdu, do torka zvečer ni bilo E»lhjfci:«WEn ESU22S3ES1 ^ B3S32S2E33 S EMmffiEa NOVO MESTO — Ko zaključujemo redakcij^je torek, ura pa 15.00, ko naj bi po besedah Jelka Kacina, republiškega ministra za informiranje, začela veljati nova prekinitev ognja med enotami slovenske teriatorialne obrambe in pripadniki okupatorske JA. Namesto nje prihgjgjo iz vse Slovenije, predvsem pa z območja Krakovskega gozda, kamor seje po neuspelih pogajanjih že v ponedeljek zjutrgj prebila kolona oklepnih vozil z Medvedjeka, poročila o novih napadih agresoijeve vojske. Letala JA so v tem času bombardirala položaje slovenske vojske v vaseh Žejno, Mrzla vas in Čatež, zaradi pretrganih telefonskih zvez vesti o množici mrtvih in ranjenih ni mogoče preveriti.Dolenjska, jug Slovenije, koder seje minuli četrtek zjutraj s streljanjem v Pogancih uradno pričel okupatorski pohod na Slovenijo, postaja tako ključna točka tudi v razpletu vojne, ki traja že šest dni. PRISPEVKI ZA OBRAMBO SUVERENOSTI SLOVENIJE M . **°rožen napad na samo-jno in suvereno Slovenijo l "° vse bolj odmeva na vseh štpJ!n?.n,ih sveta- Na pobudo 0 '• slovenskih in drugih Jgani^cij^ posameznikov v tu-, W Slovencev, ki so na za-Slv"em delu v tujini je Ministr-lK>spt^f ^nance danes odprlo čil« ben dev«"i račun za vpla-ki l*rostovoUnih prispevkov, Poimenovali ZA OB-Ji: SUVERENOSTI SLO- . številka deviznega računa, ki dd .Plmi Ljubljanski banki ' I'123/!i °°-f>2()-133-25731 - Močno streljanje je prebivalce vasi ob cerkljanskem letališču in Krakovski hosti zbudilo v zgodnjih torkovih urah, hip zatem se je zvrstil prvi od šestih letalskih napadov, kolikor se jih je na položaje slovenske vojske in barikade na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom zvrstilo do popoldneva. Na srečo so krakovska drevesa teriatorialcem nudila dovolj zaklonov pred strahovito močjo odvrženih kasetnih bomb, mednarodno prepovedanega orožja, namenjenega uničevanju živih ciljev. Po besedah podpolkovnika Albina Gutmana, poveljnika Pokrajinskega štaba TO za Dolenjsko, naj bi imela slovenska Slovel® DRŽA VE — Nekaj ur, predno je prišlo do nečastne agresije na Sl°vini°’ so v parku Zdravilišča Dolenjske Toplice v prisotnosti številnih go-Posadii omačinov razvili slovensko zastavo in posadili lipo. Drevoje simbolično kotnQn nj)Jslarejši občan Oskar Klemenčič, blagoslovil ga je topliški župnik testni n.vč‘č. gostom je govoril direktor Zdravilišča Jože Plut, domoljubne tesje zapel gasilski pevski zbor iz Šmihela (Foto: T. Jakše) Kaj smo, kaj zmoremo Danes je naš veliki praznik. Želeli smo radost deliti z vsemi, tudi tistimi, ki so si tak dan že zdavnaj zapisali v svojo zgodovino. Zdaj vstopamo v družino svobodnih, samostojnih narodov. Ne tnoremo razumeti, kako bi moglo to koga motiti, ko velja vsem naše odprto srce in v pozdrav iztegnjena dlan. Skaljeno je naše veselje. Z neutemeljenimi prigovori drugih in z grožnjo represije Jugoslovanskih oblasti se naše dobre namere zavračajo. Je mogoče tako izbrisati iz spomina vse, kar je Slovenija v dobrem in slabem delila z drugimi, s katerimi smo živeli v skupni državi? Ive ogrožamo nikogar. Zato ni treba letal nad naša mesta ne tankov na naše ulice. Silo kaže tisti, ki mu manjka argumentov in trezne presoje. Nerazumevanje v nekaterih delih Jugoslavije in nasprotovanje uradne tujine nam nalaga docela trezno spoprijemanje s • Svoboda ni naprodaj niti za vse zlato sveta. (Napis na dubrovniški trdnjavi Lovrijenac) sprejeto odločitvijo. Iluzij tako nismo imeli velikih. Ostali smo sami s sabo. In s prijatelji, ki se niso prestrašili in nas ne bodo zatajili. Zdaj moremo pretehtali, kaj v resnici smo in kaj zmoremo. MILAN KUČAN ob proglasitvi neodvisnosti R Slovenije) vojska po dveh napadih le enega ranjenega, veliko več je žrtev in ranjenih v uničenih oklepnih vozilih sovražne vojske. Tako je vsaj moč razumeti iz pre-streženega sporočila, ki gaje po radijski zvezi v Karlovac poslal poveljnik enote major Prodanovič, govoril je o veliki škodi, mrtvih in ranjenih. Edini uradni podatek, kije tačas na voljo, smo dobili na novomeški UNZ. Ponoči do 6.ure zjutraj so na območju Dolenjske življenje izgubili 3 vojaki okupatorjeve vojske in en pripadnik teritorialne obrambe, ranjenih pa je bilo 7 teritorialcev in pet pripadnikov JA. Hkrati je bilo te noči ujetih osem vojakov, med njimi dva Srba ter po en Hrvat, Makedonec, Črnogorec in Albanec ter 2 pripadnika drugih narodnosti. Žal je moč dokaj zanesljivo reči, daje to le skromen del tragične inventure celodnevnih bojev ob magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Krakovskem gozdu. Tam obkoljeni oklepni enoti je namreč na pomoč prodiralo LETALSKI NAPAD PRI KOČEVSKI REKI KOČEVJE — Vse službe so še vedno v taki pripravljenosti, kot so bile v petek. Prišlo je le do manjšega letalskega napada pri Kočevski Reki, ki pa ni terjal človeških žrtev, raketi pa sta padli na nenaseljeno območje. Povzročena je bila le manjša škoda. S pobratenimi in prijateljskimi občinami v Italiji, Nemčiji, na Hrvaškem in drugod ni bilo uradnih stikov. Bilo pa je več telefonskih klicev iz Nemčije, Asirije, Italije in od drugod, v katerih so se posamezniki — tudi izseljeni Kočevaiji — vpraševali o položaju v Sloveniji in na Kočevskem ter izražali solidarnost s slovenskimi odločitvami. O pogovorih z vojaško enoto v Ribnici je predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič, kije sodeloval skupaj s predstavniki ribniške občine dejal, da je šlo za dogovor o medsebojnih odnosih, spoštovanju pogojev premiija ter mednarodnega humanitarnega in drugega prava. OBLETNICA ROGA PRELOŽENA KOČEVJE — Obletnica spravne svečanosti v Rogu, kije bila napovedana za 7. julij, je preložena. To smo zvedeli pri kočevskem dekanu Božidarju Metelku, ki je še povedal, da bo ta svečanost jeseni, predvidoma konec septembra ali v oktobru. V drugi polovici tedna bo deloma jasno vreme s popoldanskimi nevihtami. Topleje bo. 12 tankov z obmejne točke v Bregani, za njimi pa se je iz Jastrebarskega na pot proti Zagrebu in Ljubljani podala nova kolona oklepnih vozil. Zadnji podatek je bil, da je kolona dvanajstih tankov okoli 13.ure obstala pri Prilipah, zastoj je povzročil prvi tank, ki so ga enote teritorialcev zadele. V primerjavi z dogajanji v bližini krške jedrske elektrarne je drugod po Dolenjski sorazmerno mimo. V Črnomlju je prišlo do predaje vojakov v tamkajšnji kasarni, teritorialci pa so iz skladišča JA pri Vražjem kamnu odpeljali orožje. V metliški občini, na katero so po zadnjih vesteh poleg naperjenih topov v J uljevem brodu usmerjene tudi rakete iz Karlovca, so zajeli dva pripad- nika vojaške kontraobveščevalne službe. Razburjenje pa je tudi v Novem mestu, koder je že dve noči zapored iz Bršljina slišati streljanje. Zadnji zbrani podatki govore o tem, da streljajo oficirji in poveljniki straž v vojašnici, ki skušajo na ta način vojake prestrašiti pred pobegi. Prav o slednjih poročajo od povsod, za celotno Dolenjsko zbrani podatki govore o tem, daje do torka, 2. julija, do 6.ure zjutraj v zbirnih centrih za prebegle in zajete 11 starešin slovenske narodnosti, 5 Hrvatov, 2 Makedonca, 1 Albanec ter 5 oficirjev drugih narodnosti, poleg njih pa še 50 slovenskih vojakov, 13 Hrvatov, 2 Srba, 4 Albanci in 9 vojakov drugih narodnosti, med prebeglimi ali zajetimi civilnimi osebami v POSEBNA IZDAJA DOLENJCA — V petek smo pripravili posebno izdajo našega časopisa. V celoti in na hitro smojo pripravili v Novem mestu, od pisanja tekstov preko tehnične priprave in tiskanja v novomeški Tiskarni je poteklo le nekaj ur in tako smo za tisti dan res lahko prinesli in povzeli vse najpomembnejše stvari, povezane z brezobzirnim agresorskim napadom jugoslovanske solda-teske na samostojno državo Slovenijo. Še isto noč smo novinarji posebno številko našega časopisa tudi razpečevali Takole z zanimanjem so jo prebirali zadnji gostje na vrtu novomeškega hotela Kandija. Kot dokument časa to posebno izdajo prilagamo tudi današnji redni številki Dolenjskega lista. (Foto: A. B.) • Pred sklepom redakcije smo skušali tudi preveriti, kgj je z novico, da je bila okoli 11.30 pri vasi Globoko opažena skupina kakih 30 do zob oboroženih vojakov, šlo n^j bi za četnike. Do 16.30, ko so v Novem mestu znova zatulile sirene za nevarnost zračnega napada, nam te trditve na novomeški UNZ niso uspeli ne potrditi ne zanikati. službi JA pa je 31 Slovencev ter 10 Hrvatov. B. BUDJA Srečala v moji deželi ne bo Sovražna agresija preprečila srečanje roja-kov z vsega sveta DOLENJSKE TOPLICE — Za ponedeljek opoldne je Slovenska izseljenska matica sklicala v Ljubljani tiskovno konferenco, na kateri bi predstavili natančnejši program prireditve Srečanje v moji deželi, ki naj bi bilo v soboto, 6. julija, v Dolenjskih Toplicah. Konferenca je zaradi napada sovražne vojske na Slovenijo odpadla, kot nam je povedal direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice Jože Plut, pa je skoraj zagotovo za letos odpadlo tudi Srečanje v moji deželi, saj je težko pričakovati, da bi se že v kratkem razmere tolikanj normalizirale, da bi se lahko naši izseljenci množično pojavili na srečanju. Upajmo, da bo srečanje prihodnje leto v svobodni in samostojni Sloveniji toliko prisrčnejše. Po informacijah, ki smo jih dobili, se v Dolenjskih Toplicah tudi ni pričela slikarska kolonija naših umetnikov po svetu, ki naj bi trajala od 29.6. do 5.7. Ni še mogoče napovedati, ali se bo kolonija sploh pričela. V Dolenjskih Toplicah je ostalo samo še nekaj tujcev, drugi so zaradi nevarnosti odšli že prej ali pa odpovedali svoje aranžmaje. Vseh gostov je sedaj nekaj manj kot sto, tako daje zasedba zmogljivosti nekaj manj kot polovična. Ker komunikacije niso blokirane in so Dolenjske Toplice daleč od kriznih žarišč, se domači gostje zopet oglašajo in sprašujejo za zdraviliške aranžmaje. Pomembna pomanjkljivost Dolenjskih Toplic je le ta, da nimajo lastnega urejenega zaklonišča. T. J. vkati (o izgubah na strani JLA ni podatkov), pri tovornjakih pa je obležalo šest razmesarjenih trupel šoferjev. Več o dogodkih na Medvedjeku v posebni reportaži na zadnji strani Dolenjskega lista. (Foto: J. Pavlin) in* m in iimiiiiii milili m iihiiihi im mi mi um im iiiiiiiiiiii mi lini mi mi m mini iiii iiiii ih uh nit itn lii umili SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES Kongres v viharju vojne Svetovni slovenski kongres se ie konstituiral kljub težkim razmeram v domovini Ustanovno zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa, »nova kapljica v prizadevanjih, da bi slovenski narod razmišljal bolj povezano, bolj narodno in bolj državniško,« kot ga je označil eden od številnih govornikov v Cankarjevem domu, se je začel dan po slovesnostih, s katerimi je Slovenija dali delegati iz mnogih držav, ven- j dar je bil Svetovni slovenski kon-greš kljub vsemu ustanovljen in je j deloval v vseh svojih sekcijah, od \ kulturne, zgodovinske, pravne, j znanstvene, teološko—etnične, et- \ nološke prek sekcije za vračanje \ Slovencev v domovino, sekcije za \ Evropo, za slovenski jezik, za mla- i proslavila svojo samostojnost Če bi dino do zdravniške, geopolitične in E živeli v normalnem delu sveta, bi = kongres lepo zaokrožil slovensko §§ drža votvomo zrelost, tako pa sov is-|j tem času, ko so delegati z vsega sveži ta, domovine in zamejstva poslušali = pozdra vne go vore in sami go vorili o E velikih idejah, po slovenskih cestah |j rohneli tanki jugoslovanske arma-E de in mečkali pred seboj in pod se-= boj vse, kar so jim postavili v oviro. E Mlada slovenska država, stara koži maj en dan, je morala zagrabiti S orožje in se braniti pred okupatorji jem, ki je prihrumel z juga, da z og študentske sekcije. Slovenski sve- E tovni kongres se je konstituiral, iz- = volil svoje vodstvo, sprejel statut in E določil sedež, ki je zaenkrat v Trstu, = kar je zaradi razmer razumljivo. E Kongres se je potrdil kot skupna § organizacija vseh Slovencev, kot e združevalna moč raznolikosti poli- | ličnih in nazorskih prepričanj in v s dopuščanju več zgodovinskih res- § nic. Slovenstvo je postavil nad vse e tisto, kar je dolgo in v marsičem še |j zdaj razdeljuje Slovence. Kot naj- e bolj aktualna in nujna naloga iz = njem in mečem »pozdravi« dosežke programa delovanja Svetovnega bratskega slovenskega naroda. slovenskega kongresa so se seveda izluščila prizadevanja za mednarodno priznanje slovenske države, kar so skupaj z obsodbo agresije Zaradi hitro nastalih vojnih raz-E mer, je bil hudo okleščen sicer bo-i gat in pester program spremljajočih s prireditev kongresa, sam kongres je Jugoslovanske armade nad Slove- _ § trajal namesto načrtovanih štirih nijo in poskusa njene okupacije || S samo dva dni in vojni piš je spraznil slovenskega ozemlja vpisali v de- 1 | skoraj četrtino sedežev v dvorani klaracijo. S Cankarjevega doma, kjer so zase- M. MARKELJ E iiiuiiii...n...mu....i..............................im...i....m.... Le navaden požar V Suhi krajini zatulile sirene — Gorela zidanica ŽUŽEMBERK, ponedeljek dopoldne — Predsednik krajevne skupnosti Žužemberk Janko Skube je sporočil, da so v soboto popoldne sklicali enote civilne zaščite in ekipe prve pomoči, pregledali pripravljenost in dopolnili opremo. V nedeljo dopoldne so se ob nevarnosti letalskega napada zopet zbrali in ugotovili, da je pripravljenost dobra. Razšli so se s sklepom, da se bodo ob nadaljnjih alarmih za nevarnost, če ti bodo, zbrali na svojih mestih brez posebnih pozivov. Večje nervoze v Suhi krajini, ki neposredne vojaške agresije ne občuti, ob najavljenem letalskem napadu ni bilo, je pa prebivalce nekolikanj vznemiril alarm, ki se je oglasil v nedeljo popoldne. Izkazalo seje, da gre le za požar, ki je nastal v neki zidanici v Borštu pri Velikem Lipovcu. ALARM IN OKVARA USTAVILA VLAK TREBNJE — Motorni vlak, ki vozi med Sevnico in Trebnjem je v ponedeljek popoldne na progi zaradi alarma pred latalskim napadom zaustavil vožnjo proti Trebnjem. Ob odhodu iz Trebnjega sije taisti vlak popoldne pri vrnitvi proti Sevnici nabral še okrog 45 minut zamude zaradi okvare motorja. Vlakovodja in strojevodja nista hotela prepustiti ničesar slučajnosti, da ne bi vlak obtičal na proti kje okrog Mokronoga, kjer podoficir JA grozi, da bo pognal v zrak velikanska skladišča goriva. Zato so s pomočjo prometnikov s trebanjske železniške postaje problem rešili v prid, sicer maloštevilnih potnikov. CENTER ZA PREBEGE RIBNICA — V Ribnici so v torek organizirali center za prebegle vojake. Starši lahko pridejo ponje kar v Ribnico. Med prebeglimi je največ Hrvatov. Starše prebeglih so iz Ribnice že obvestili, zato niso potrebni klici staršev v Ribnico. Prebeg pogumno, a tvegano dejanje V Metliki sorazmerno mirno — Most na Hrvaško še zaprt — šest prebegov METLIKA, nedelja. — V Metliki dopoldne ni bilo alarma za letalski napad, kljub temu pa je velika večina prebivalcev, ki so seveda budno spremljali poročila po radiu in televiziji, upoštevala navodila, kaj naj ukrenejo v primeru letalskega napada po preteku ultimata generalov iz Beograda. Večje panike ni bilo, nastalo pa je nekaj gneče po blokih, kjer so se prebivalci težko znašli v večnamenskih kleteh, natrpanih z vso mogočo kramo. Kot primemo zaklonišče seje izkazala vinska klet, kamor delavci milice in civilne zaščite usmeijajo tiste, ki doma nimajo primernega zaklonišča. Po preklicu letalskega napada seje t opustelo mesto vrnilo nekaj življenja, V skladu z napeto varnostno situacijo je okrepljena posadka metliške poli- KORISTEN ALARM KOČEVJE — Alarm zaradi nevarnosti zračnega napada minulo nedeljo je bil prav gotovo v več ozirih koristen. Ljudje so se pozanimali, kje so zaklonišča. Ponekod so bile težave s ključi kletnih prostorov, kar bodo zdaj odpravili. Spoznali pa so še, kaj je najbolj nujno odnesti ob alarmu s seboj v zaklonišče. Tudi občinsko vodstvo civilne zaščite je poskrbelo za obveščanje, kje so zaklonišča in za označitev poti do njih. Gotovo pa je ob tem resnem položaju ugotovilo morebitne pomanjkljivosti, ki jih bo v okviru možnosti odpravilo. Žanimivo je tudi, da ob alarmu ni bilo nobene panike. Ljudje so odšli v zaklonišča ali kletne prostore in jih skušali urediti tako, da bi bili tudi v primeru bombardiranja kar se da varni. vendar v trgovinah z živili ni bilo nobene gneče. Prišli so predvsem tisti, ki so ugotovili, da jim za posebne razmere v primeru daljše prekinitve električnega toka manjkajo najnujnejše stvari, se pravi baterije za svetila in radijske sprejemnike ter vžigalice za prižiganje sveč. Enega in drugega pa je že zmanjkalo, kar kaže, da so se nekateri s tem blagom založili v večjih količinah. Zapeljali smo se do mejnega prehoda na Kolpi, kjer je most še vedno blokiran. Prehod je možen le peš. Nekaj prebivalcev z obeh strani je to možnost tudi izkoristilo. Obmejna postaja je bila videti neobljudena in nihče ni kontroliral mimoidočih, seveda pa je jasno, da nihče ni hodil tam v bližini neopazovan, samo da so bile budne oči stražarjev dobro skrite. Stotnija Moja dežela. Kdo bo povrnil škodo? Obvestilo zavarovalnice Triglav, d.d. 1. Z napadom jugoslovanske armade je v Republiki Sloveniji dejansko nastalo vojno stanje. Že doslej je bilo uničeno premoženje velikih razsežnosti; na obeh vojskujočih se straneh in tudi med prebivalstvom že imamo prve žrtve v Sloveniji. Prebivalci Slovenije se upravičeno sprašujejo, kdo in kako jim bo povrnil nastalo škodo. 2. Delavci Zavarovalnice Triglav — p.e. Novo mesto bomo vsem oškodovancem, ne glede na to, ali so zavarovani ali ne, pomagali tako, da jim bomo na njihovo željo ogledali poškodovano premoženje, kot so npr. avtomobili in druga vozila, stavbe, infrastrukturni objekti, poljščine in ostalo, ter ocenili nastalo škodo, kar jim bo lahko služilo pri uveljavljanju povračila vojne škode. To bomo storili takoj oziroma čim bodo dovoljevale okoliščine. 3. Glede na to, daje marsikatera žrtev vojaških spopadov in uničeno premoženje zavarovano pri naši za- varovalnici, dajemo tole obvestilo: Škodnih posledic vojnih dogodkov zavarovanje praviloma nikjer v svetu ne krije. Škode so namreč tako velike, da jih ne more prevzeti nobena, še tako velika zavarovalnica. Za odškodovanje prizadetih je potrebna angažiranost celotne družbe, običajno celo mednarodne. Tem načelom sledi tudi naša zakonodaja, ki iz zavarovalnega kritja izključuje vse škodne primere, nastale zaradi vojnih dogodkov. Zato tudi Zavarovalnica Triglav teh škod ne krije. Seveda pa bo Zavarovalnica T ri-glav plačnik za vse škodne primere, ki nastanejo v času vojne, pa niso v neposredni vzročni zvezi z vojnimi operacijami. 4. Oškodovance prosimo, da se za podrobnejše informacije obrnejo na najbližjo enoto Zavarovalnice Triglav. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. PE NOVO MESTO cijske postaje budno nadzirala tudi ves, seveda dokaj redek avtomobilski promet v Metliko in mimo nje. Komandir postaje Andrej Šenica je povedal, da je bila minula noč mirna. Poskrbeli so za šest vojakov, ki so prebežali iz jugoslovanske vojske na hrvašekm ozemlju. Vseh šest je slovenske narodnosti. Tri so • METLIKA, ponedeljek zjutraj — Do sedaj je preko policijske postaje Metlika zapustilo svoje enote na področju sosednje Hrvaške že sedemnajst mladih slovenskih vojakov. Domala vsi so bili napoteni v domače okolje, trije, za katere pa je pot zaradi oddaljenosti do doma negotova, so se javili za služenje tukajšnji TO. Prav sedaj se pripravljajo za odhod domov trije mladi Novomeščani. Komandir postaje Andrej Šenica je povedal, da so že vzpostavili stike s hrvaško MUP, kije obljubila, da bo pomagala slovenskim vojakom omogočiti varno pot od krajev služenja vojaščine do Metlike. Pravkar je prišel namreč klic iz nekega vojaškega skladišča na Hrvaškem. Večja skupina vojakov bi ga rada zapustila in sprašuje, kam naj se obrne. Metliški miličniki so jim svetovali, naj se obrnejo na MUP, ki jih bo napotil v Slovenijo. takoj poslali naprej proti Novemu mestu, drugi pa so ostali v Beli krajini. »Prebeg je zelo pogumno dejanje. Vojaki, ki so prišli preko Kolpe, so povedali, da je še veliko takih, ki bi radi zapustili jugoslovansko armado, a so vsi zelo strogo nadzorovani, zato je tako dejanje zelo tvegano,« je povedal komandir po- Še sreča, da je v Metliki vinska klet Z zaklonišči, za katera so plačevali, si ne bi mogli ________pomagati__________ METLIKA -— Medtem ko so ob alarmu za zračni napad in tudi še veliko prej ljudje po radiu lahko slišali navodila, kam naj se v nevarnosti za-klonijo, pa so morali Metličani spraševati, kam naj tečejo in kje so v Metlikijavna zaklonišča. Da teh sploh ni, so nekateri zvedeli šele v nedeljo zjutraj. Tej neobveščenosti je delno kriv optimizem prebivalcev, ki si niso hoteli priznati, da bodo zaklonišča tako rekoč sredi Evrope in na pragu 21. stol. sploh kdaj potrebovali, delno pa tudi to, da so bila zaklonišča dolgo v Metliki tabu tema. Še ne dolgo nazaj si je tisti, ki si je upal vprašati, zakaj ljudje plačujejo za zaklonišča in kjeje videti tudi učinek tega plačevanja, nakopal najmanj zamero vprašanega. Ljudje so morali biti torej tiho in plačevati In če je graditelj še pred manj kot desetletjem omenil, da bo raje, kot bi plačal visoko vsoto za zaklonišče, ki je takrat znašala kar nekaj povprečnih plač, zaklonišče zgradil v svojem domu, so mu odgovorni našteli toliko dodatnega dela, od dodatnih načrtov, obiska raznih komisij in ne vem še česa, če se bo spustil v to »avanturo«, da si je graditelj, zlastiše, če v gradnji ni bil preveč izkušen, raje premislil V strahu, kaj vse mu bodo naprtili na ramena in toliko časa bo vse to trajalo. Ob vprašanju, če je kakšno zagotovilo, da bodo zares zgradili zaklonišča ali se bodo šli ljudje lahko skrit le pod tiste banko vce, ki so jih za ta namen plačali, pa so odgovorni samo skomignili z rameni Kako so skomigali v nedeljo zjutraj, sicer ne vemo, da pa je bilo med Metličani veliko takih, ki so jim ob spominu na to iz ust ušle grde besede, je zagotovo. Metliška občina je ne nazadnje ena redkih, morda celo edina v Sloveniji, ki nima niti enega javnega zakloniščnega mesta Še sreča, da ima vsaj vinsko klet. M. BEZEK-JAKŠE VVVV\AAAA/WVWVVVVV' ic Naša anketa NI VRNITVE KOČEVJE — »S poti, na katero smo krenili, ni povratka... zgroženi ugotavljamo, da se v nekaterih glavah tudi po zlomu realnega socializma v tej državi ni nič premaknilo. Za ohranitev svojih privilegijev in nadvlade nad drugimi narodi podpihujejo in mobilizirajo pod krinko nacionalne ogroženosti dele svojih narodov in potiskajo državo na rob državljanske vojne,« je med drugim poudaril v govoru na svečanosti ob dnevu osamosvojitve v Kočevju predsednik občinske skupščine Mihael Petrovič in kritično nadaljeval, daje nova oblast dodobra izkoristila Kočevsko, da je razkrila grehe starega režima, storila pa za Kočevsko ni nič Svečanost se je začela že ob 17. uri 26. junija z nastopom ansambla Mak, se nadaljevala s koncertom Delavske godbe Kočevje in njenih plesnih skupin ter mašo za domovino v župnijski cerkvi v Kočevju. Osrednja prireditev se je začela ob 21. uri, na njej pa je predsednik občinske skupščine Mihael Petrovič posadil Lipo, ki jo je nato blagoslovil dekan Božidar Metelko. Sledilo je potrkavanje in zvonjenje. V kulturnem programu je nastopil še cerkveni zbor Cantate Domino in Pevski zbor Svoboda Kočevje pod vodstvom Melite Vulc. t > __________ Samos/o/na licijske postaje Metlika Andrej Šenica. 1991 LE NA VIDEZEN MIR — Takoj ko je bila oznanjeno prenehanje nevarnosti letalskega napada, so dvorišča pred metliškimi bloki oživela Otrokom res ne gre zameriti, da jim je več za sproščujočo igro z žogo kot pa za nerazumlji ve in ne varne igre, ki se jih gredo odrasli. (Foto: T. Jakše) Poti nazaj ne more biti! 26. junija je Slovenija še praznovala razglasitev samostojnosti, že naslednji dan je generalštab jugoslovanske armade, ki očitno nima več poveljnika nad sabo, ampak sprejema odločitve samostojno, nad mlado državo in nad njene prebivalce, ki preprosto niso mogli več dihati znotraj nekdaj (bolj kot ne prisilno) bratske Jugoslavije, poslal tanke in oklepnike. V njih so večinoma mladi fantje, tudi Slovenci, vsem pa so natvezli (tako vsaj pravijo srečniki ubežniki), da gredo branit zahodno jugoslovansko mejo pred tujimi vojskami. In tanki, ki so brezobzirno podirali vse pred seboj, so bili šele začetek. Že v petek smo prvič bežali v zaklonišča. V enotah zdaj samo še okupatorske in sovražne JA v Sloveniji prihaja do razcepov, vojaška vrhuška pa nadaljuje z vojnim ustrahovanjem Slovenije. Pri tem ji niso mar mednarodne konvencije, sporazumi, pravila obnašanja in navsezadnje osnovna vojaška čast. Slovenija je — v položaju, ko umika nazaj ne more biti — vsekakor na težki preizkušnji, za katero se imamo zahvaliti morilskim generalom in njihovemu prav takemu vojaškemu aparatu, pa tudi svetu, ki šele zdaj, ko nam grozi genocid, kaže očitne simpatije za Slovenijo, njene prebivalce in njihovo hotenje, ki so ga drugi uresničili že davno: samostojno urejati življenje v svojem domu. Upajmo, da bodo te simpatije dovolj velike, široke in močne, kajti nekaj je jasno: v bivši Jugoslaviji očitno ni prav ni kogar več, ki bi mu še lahko verjeli in se z njim o čem dogovorili. SLAVKO MATKO, šofer iz Gabrja pri Novem mestu: »Jasno je, daje do osamosvojitve Slovenije moralo priti in vsi smo zn samostojno, neodvisno in svobodno Slovenijo. Če je kdo prej še omahoval, je sedaj, ko so nas napadli in nas hočejo okupirati ter s silo zatreti našo samostojnost in svobodo, vsakemu jasno, da lahko preživimo le sa; mostojni in da seje za to sedaj treba boriti. Mi Podgorci smo trdni in odločni, vsi kot eden za samostojno, neodvisno in svobodno domovino in državo Slovenijo.« VLADO STAREŠINIČ, tajnik črnomaljskega Demosa: »Razglasitev samostojne Slovenije je formalno-pravna razglasitev države, marsikaj pa bo še potrebno urediti. Bivša Jugoslavija sije s posegom JA naredila medvedjo uslugo in je le še potrdila, kako prav smo imeli Slovenci, da smo se odločili za samostojnost. Zla nas poti nazaj ni več, saj je naša odločitev tudi posledica dosedanjega življenja v Jugoslaviji. Veijamem, da nas bodo druge države priznale, saj je naklonjenost precejšnja.« MARTIN MATJAŠIČ, mehanik iz Ro-salnic pri Metliki: »Samostojnost in neodvisnost bomo morali varovati in vztraja11 pri naši suverenosti. Slutil sem, da najbrž n e bo šlo vse gladko. Jugoslovanska armada je doslej seveda lepo živela in te lagodnosti noče kar tako izpustiti iz rok. Sedaj gre tudi za njeno preživetje. Mislim pa, da bo končno tudi svet spregledal, da tako kot doslejv Jugoslaviji ne gre več in daje Slovenija na pravi poti.« URBAN DOBOVŠEK, direktor Varnosti v Kočevju: »Po osamosvojitvi najprej slavje, nato pa zavzeto delo in bo boljše. Vsaka stvar pa terja svoj čas in bo treba veliko potrpežljivosti, da se bodo s tem sprijaznili doma in v tujini. Najpomembnejše je, da se ne bi pretrgali gospodarski tokovi. Letala, ki preletavajo, tanki in vojaki zbujajo skrb, a pričakujem, da se bo tudi to uredilo, saj si vendar noben pameten ne more želeti spopadov.« ALOJZ ANZELJC, upokojenec iz Sevnice: »Ves čas sem se nekako bal, slutil sem. da bi lahko jugoslovanska armada z oboroženo agresijo ogrozila samostojnost in suverenost Slovenije. Zdaj, ko si je vojaška vrhuška v Beogradu zares privoščila to drago avanturo, mislim, da moramo odločno vztrajati pri sprejetih odločitvah. Bomo pac morali s še večjim zanosom zgraditi čvfsl temelje našega gospodarstva, s tem pa lu0 mlade države.« MARIJA CUGELJ, upokojenka iz Trebnjega: »Vsekakor nam ne more biti vseeno, če bi ostali v samostojni in neodvisni Sloveniji brez tuje pomoči. Mislim predvsem na finančno pomoč, na tuja posojila, ki nam bodo zdaj še bolj močno potrebna, da bomo postavili naše gospodarstvo na bolj zdrave temelje. Sicer pa sem prepričana, da bi tudi brez te pomoči nekako zvozili. Zdaj želim le, da bi šlo brez večjih žrtev.« VINKO MAROLT, kmet iz Gornjih Ka-lišč pri Ribnici: »Vsi smo upali, da bo I* osamosvojitvi bolje, zato smo sc na rcier5-dumu tudi tako odločili. Enkrat tudi bo lje. Zdaj bo bolj pregledno, koliko v resni^ naredimo in veljamo in toliko bomo, uPa j tudi imeli. Tujina ima predstavo le o celo Jugoslaviji, ne pa tudi o posameznih de > kar se pa zdaj spreminja. Upam, da nam hodne države ne bodo delale toliko te ' kot so nam jih obetale pred osamosvojil > in posegom JA.« DRAGO SIMONIŠEK, upokojenec iz Armeškega: »Po osamosvojitvi bo očitno šlo z vsem bolj na tesno. Morali bomo pridno delati, kot vedno. Ampak tudi vodstvo Slovenije bo moralo biti zelo iznajdljivo. V takih razmerah mora skrajno odgovorno delati, da bo izpolnjeno, kar so napovedovali. Če bomo v prihodnosti res samostojni, se bo videlo, kako gospodarimo. Potem se ne bo več dalo izgovarjati na napake drugih.« SLAVKO PAIČ, obrtnik iz Krške m M «L iMirt SLAVKO PAIC, obrtnik iz K. . rajnO »Mislim, da bomo morali zdaj vsi s resno delati. Samo z delom se 'ah*0 P^o jemo skozi vsesplošno krizo, ko se (e. tanki umaknili. Vlada bo verjetno ltn^0 v žave, ko bo organizirala življenje m nC novi državi. Osamosvojitev tu ob m J ^ bo razdelila ljudi, saj so stiki med nj (U(jj do razaema ljudi, saj so sum - tu ni. S strani Hrvaške do Slovenije naj ^ njo ne bo gospodarske blokade, saj Je močno gospodarsko. sodelovanje.« A\\\\V\\VWVNAA/VV\V\NAAAAAAAAAA\\\VVVVVVVV^ ^ Nove slovenske zastave iz Novega mesta . NOVO MESTO - Ob progla-s,tvi samostojne Slovenije in po njej s° P° celi Sloveniji zavihrale nove s ?venske zastave. Marsikatera med nJ'mi je bila narejena v Novem me-slu> v firmi Matjaža Vodeba. Povpraševanje po slovenskih zastavah Je.?e sedaj tako veliko, da v tej firmi 'kakor ne morejo sproti zalagati rgovin, čeprav delajo tako rekoč nePrekinjeno. "Pravzaprav smo začeli zastave ,e at' Sele v sredo zjutraj, saj so novi "'ovenski grb, ki je tudi na zastavi, »a« sprejeli šele v ponede-st V k er smo časa v dobrih "kih tudi s poslancem Žagaijem iz "misije za državne simbole, smo koj dobili fotokopijo novega grba Slavnost z zastave, ki je visela v cpubliški skupščini, da smo lahko ganizirali tiskanje grba,« je pove-,al Matjaž Vodeb, ki ima svojo de-vmco v Dilančevi ulici v Novem estu. »Že dalj časa dobro sodelu-J m° z mariborsko firmo Svila in smo razvili tehnološke po-.. Pke za proizvodnjo blaga za za-ve. Naša slovenska trobojnica je ir i?re^ v enem kosu in ni sešita iz "e" trakov bele, modre in rdeče „ Ve- ta en sam trak, saj bi si-Tr:i?astay° P° šivih vleklo skupaj, arvni trak za zastavo je iz po- NE MOREJO NAREDITI DOVOLJ ZA STA V — Pri kooperantih in v Vodebovi delavnici v Novem mestu ne morejo narediti toliko novih slo venskih zašla v, da bi zadostili velikemu povpraševanju. liamida, barve so obstojne, tako da zastava ne obledi in je tudi na pogled lepa in sijajna.« Slovenski grb, kot rečeno, sedaj tiskajo posebej, potem pa ga na vsako zastavo posebej našijejo. »To vso stvar tudi precej zaplete in podraži, zato bomo kmalu, v kakšnih dveh tednih, tudi grb tiskali naravnost na zastave oziroma na trak,« obljublja Vodeb. Slovenske zastave so velike 3, 2 in 1 meter in glede na dolžino tudi različno široke. Največje povpraševanje je seveda po »hišnih«, dvometrskih zastavah. »Proizvodnja je organizirana preko kooperantov in naredimo lahko kakih 100 zastav na dan, šlo bi jih pa tudi po 200 ali celo 300 na dan. ^ g Bo drama v Mokronogu le končana? ___Podoficir JA Grujevič hudo ranil poveljnika posadke, prevzel komando in grozi s katastrofo MOKRONOG — Ali bo Slovenija ob agresiji okupatorske JA poleg vseh žrtev doživela še katastrofo neslutenih ekoloških, a tudi drugih razsežnosti? To se z veliko tesnobo v srcu sprašujejo zlasti ljudje, ki živijo v Mokronogu in njegovi okolici, potem ko je podoficir JA zagrozil, da bo spustil v zrak ogromna skladišča rezerv goriva, shranjenega ob vznožju Slančevega hriba in v okolici. Tod naj bi JA hranila najmanj 1,2 milijona litrov bencina in nafte, poznavalci, med njimi tudi taki, ki so več let delali v teh skladiščih, bodisi kot redno zaposleni ali v rezervni sestavi JA, pa domnevajo, da je tod od 8 do 15 milijonov litrov kerozina in različnih drugih naftnih derivatov. Če bi prišlo do eksplozije, potem bi ta ogrožala območje kakih 10 km naokoli. Seveda pa moramo takoj pristaviti, da nihče še ne more oceniti, kaj bi to pomenilo za onesnaženje voda in zraka. V bližini omenjenih skladišč namreč tečeta potoka Jeseniš-čica in Bistrica, ki se izliva v Mimo, ta pa bi lahko bila tudi neposredno ogrožena. Vse te skrbi bi bile seveda odveč, ako bi bil možen razumen dogovor s starejšim vodnikom Dragomiijem Grujevi-čem, kije nasilno prevzel oblast v svoje roke potem, ko je že kazalo, da seje posadka JA, ki varuje omenjena skladišča pri Mokronogu, s slovenskimi teritorialci že dogovorila, kdo bi hotel prestopiti k njim, kdo oditi domov in kdo ostati v postojanki. Poveljnika posadke, kapetana Branimiija Furlana iz Mokronoga, je Grujevič, po narodnosti Srb, po teh dogovorih zvečer v vojašnici Sef proti železniški blokadi časa Primc, njegov pomočnik Režek in razporejevalec Koželj. Le energičnemu nastopu in nepopustljivemu ravnanju pomočnika šefa bršljinske železniške postaje, vlakovnih odpravnikov in železniških delavcev se lahko zahvalimo, daje bila barikada na prehodu še pravi čas postavljena. »Takoj ko je ob 10.04 odpeljal vlak št. 3110, smo kljub nasprotovanju Stipanoviča prehod blokirali tako, da smo na manipulativni tir pripeljali kakih 10 visokih odprtih tovornih vagonov. To je izredno učinkovita blokada, vsak vagon je težak 22 ton, speti skupaj so nepremakljivi, tudi če bi jih na kakšen način podrli, so visoki 2,5 metra in za oklepna vozila še vedno neprehodna ovira. Povedati je treba še to, daje nacionalna sestava zaposlenih na železnici zelo pestra, vendar so vsi naši delavci, Slovenci, Bosanci, Srbi, pri postavljanju barikade in pri vseh drugih delih pokazali izredno pri- zadevnost,« jih pohvalijo njihovi predpostavljeni. Milo rečeno nerazumljivo ravnanje šefa sekcije Stipanoviča seje nadaljevalo tudi kasneje. V petek, ko je prišel šef postaje Primc na delo, so se miličniki in teritorialci tako in tako obračali samo še nanj. Kljub temu je Primc šefa sekcije vprašal, če je ponočhpotrebno na postaji dežurstvo, pa mu je ta odvrnil, da ne. Primc je kljub temu ostal na postaji celo noč. Nasploh so se železničarji ves čas nasprotovanju šefa sekcije Stipanoviča so novomeški železničarji še pravi __________________čas blokirali železniški prehod v Bršiinu lahko 1? MESTO — Tako kot večina pomembnih prometnih točk, kjer bi 'udi žeteT^i PrePrei'l' premik sovražnikov ali njihov napad, je blokiran Hen,bna Preb°d v Bršiinu v Novem mestu. Ta prehod je še posebej po-iašniCe p” ®Hu|U°Z-'C''*a-.*ta*t**1 tovornih vagonov, kar je tako rekoč neprehodna P°stavj|j ®zn'čarji novomeške postaje so se izvrstno izkazali, sqjsoto blokado Sekcije os,remu nasprotovanju Anteja Stipanoviča, šefa novomeške Sef Pro|net, se pravi muvišjega železniškega šefa na Dolenjskem. ^arian pV°mc5ke železniške postaje ' ' “ 1 " dieše""* Je. bd tistega kritičnega Ve"dar ;»S U^n' P°" na Madžarskem, Zvedel lob'sk prekinil takoj, ko je Vrnil dom ^ do8aJa v domovini, in seje drugi (vj ov- Njegov namestnik ter vsi daje bila kiV?rn‘ de'avci Pa so zaslužni, ločnem,, okada postavljena kljub od-"Bilje n ./la,s.Protovanjii Stipanoviča. kolona vfVfi, usodn‘ trenutek, ko se je likala s p klk transporterjev že pre- stu,„ j. _T°8ancev protj NOVemu me-"Od teni^Ve času, ko so v torek pretekli teden v Ljubljani razglasili Slovenijo za samostojno in neodvisno državo, so v Metliki, nedaleč od Kolpe, predali namenu obmejno kontrolno točko, eno od osmih na slovensko-hrvaški meji Ob temje domačim miličnikom, ki so jim priskočili na pomoč miličniki iz UNZ Kranj, načelnik UNZ Novo mesto Borut Likar (na fotografiji)dejal, naj nadzorujejo prehajanje osebnega, avtobusnega in tovornega prometa selektivno, spravo mero posluha ter omogočijo normalen prehod domačinom in prebi valcem, ki vsakodnevno prekoračijo mejo. Skratka, naj ne vpli vajo negati vno na pretok ljudi, blaga in idej. Sicer pa naj se, kar se tiče prehoda tujih vozil in tujcev, držijo vseh pravil ki veljajo na mejnih prehodih. Hkrati se je zahvalil za hitro opravljeno delo metliški skupščini občine in izvršnemu svetu ter Cestnemu podjetju Novo mesto, saj so mejno kontrolno točko uredili le v nekaj dneh. Nihče pa takrat še slutil ni da bodo morali le približno 30 ur po tem dogodku zaradi vdora jugoslo vanske armade že zablokirati bližnji most čez Kolpo ter da bo šlo pri varo vanju slo venske meje še kako zares. (Foto: M. B.-J.) 'mogel ■ o - Zaradi blokade mm«V0»r,njak kontejner, naložen s c - do ca ” ° a®a 23 Ameriko iz Novo-i'"Uke 'zPostave, gospod šef te i! slitar »ave danez Terček pa ni hoti eir°v odd r ^ oarinik šel do nekaj sto ?Pravil tam t"6 tovarne in vso stvar „ "ek, 27m'. rako so namreč tisti dan, v ^todena HJan,ja- ko je bila Slovenija že |,Vq ’ de>ali drugje. Posi?f V ^mer'ko je za Novoteks n»01,1 dohm "Je tak° novomeškim cari-Prišel „ m an' ^e*'k kamion kontej-sn Veda J.Novoteks že dan prej, v sre- v„SvBroradi ^okade železniškega p *n|k lau. A vse bi še šlo, saj bi se 11 'n Tr k ?°Pravil po cesti čez Mirno v>ne?>e in * nekako prebil do ua.r"'*erDf,„ at0 naPrejv Avstrijo na poti na J0** ?Jer naJbi blago naložili na TflNnešt' Zato so šli iz Novoteksa N« ^ s nr„,° cannsko izpostavo do šefa v°teks j. nJ°' naj bi carinik prišel v *£**£?&"* sv°i p0*1- Ter- ke,3*'“ariaj,, .1 ki se po službeni dolžno-Da neP0Dii1,rIZVOZOm alt uvozom, znan bo^dar^uM.hhttkfat in dlakocepec, Ib! **•> teži, l1 1 *°krat prepričani, da se itk^dPik nr> ,razmerah dalo urediti, da V ,‘sdb nekaj sto metrov in 50 * "štefi 'n rešil hudih skrbi. zaw?r ne h0"10 hodili!« je kate-n«1 P°n'*no prošnjo. »Jazde-iz M? predP'sih.« Ko so gospoda pAim' ,V?teksa vprašali, kaj naj na-jiL ttbrusil: »Kdor je te pregrade vt 1 ljujej07 Jai tu'^ sta povedala, da sta zapustil* sko armado in bi se rada vrn' k,o« I Idrijo oziroma v Ljubija"0, poi"*^ ; 1 zbrani Metličani so jima la ^jko"1',,. I ca mn ■/ nacv/pti nai I)OtU|C»** St. 27 (2185 radi postavljenih barikad. «? vidno utrujena, vendar hkr* |juJ11' f , „ da sta sc znašla med >'sv0PK]pH Strjp( , v okupacijskih dN^VC ; t I stal tudi Izvršni svet me tek^ Jf , p I skupščine, vendar za zelo i jj „ I sežeti informaciji o stanju vs*'1,,^ ij I žavi so delegati odšli °PravJrajši s**!* Jr 1 , delo. To je bil gotovo naj^jeb^ J I metliške vlade od izvolitve. I Sati, da bi veljalo v bodoče ^ ^ l,KSoisoDoaj,0*V Issssssss^f I skrbljcnost, saj so nenenn DOLENJSKI UST Črnomaljski drobir 5tVa^LONlSČA — Pravijo,da nobena ^ nC b‘ bila “ d0L CZK°je reci, da je v vojni sploh kaj ni na^i ^c*taJ Pa se je ob alarmu za zrač-tf- PaaJe. Pokuzalo. Ljudje so nekoliko ljj^ Jl,ej? pogledali okrog sebe, kam bi se le*kSno ki*t^ drugo ne’ P°sPrav'l' vsaJ jinf»ne »Kmetovalec« je za-tek i ■, Njena uradna otvoritev bovpe- KoTJMIJAa'ob12- ^ NWnNA- ITALIJANSKI MEJI — 'n drUop E^a. Polivinilnih vrečk, škatel strani j..'7'ba^že je gotovo na italijanski Vse t0 mejnimi prehodi s Slovenijo. L "C^S’«g“IOVani lla"an' ^ naJ vsi vidijo jugos-dar v m “taro. Nekaj podobnega, ven-Roikj 'obsegu, je v Kočevju ob carini1' Vendar ^m blizu ni nobene „ NOVr^-r....... Nami 1?^' V NAMI — V Kočevski nddeiL. Preselili in Dreuredili nekatere ...j s« ■ ' ‘»rtivil -------- V NOCeVSKI °ddelke Presclili in preuredili nekatere Prostora /f^vsem Je dobil občutno več knit— -,i<|ddelek, v katerem prodajajo knjige č»t”u“elek’ v katerem prodajajo 'W. Medz>ISC’ rev'je’ razglednice, tobak k°t so |S,Ca^°pisi prodajajo tudi domače, list °vice, Zelena veja in Dolenjski kiiuč^^LJLČEK PETJE - Na za-ki je bi| vCCa”osti letošnjega šolskega leta, tatičev v ir <)snovne šole Zbora odpo-Pevski 2K*°&Yju, sta nastopila otroški ,n pevski ,Losnovne Sole iz Stare Cerkve Por osnovne šole Kočevje. Ribniški zobotrebci ./"‘■'^OBNAVLJAJO — V Rib-!lacestah ' 0""avljajo označbe prehtxlov kotičo,,"1 UL lcab- Ne bi pa bilo slabo, če Pa^ skrpali z asfaltom tudi preko- '«£l'JT,FT' SANITARIJE - Da-Oobii, ' " /nana cerkev pri Novi Štifti bo «***£,‘Mo 350-letnico končno tudi na-T0^ *stranišča). Plačala jih bo obči-st|V do osre^nJe svečano- Mf-D počitnicami — v s vf81"-* nadaljevala obno-,°k°neati< raž'L'i Do jeseni nameravajo ^'Pvljen"^ t*C'a V Pr'tliiju. Denar je Sf.v|Jen. POSLOVNI V obnov- —ii J0u '"»‘i ___ ____________ br°daj štj!.n0V' kiši sredi Ribnice so na-i!"'Pino aparlmajska stanovanja, kijih . V|,Ost n?rt;urcdili tudi za poslovno de-jPaištev Vsem M Potrebe raznih za-°btto ’ v advokatske pisarne in po- Igbanjske iveri S^bro . . Od starejših Trebanjcev, iti "eta Bri>najU SV0Jega rojaka admirala - arsHtai „ ,Vcta’ smo v teh dneh slišali s™*' 'n -očetovem sinu«, kakor it, voc l0raJzen je bil, kadar je bil fci^P-Zai,V "lemu očitno ljubšem Be-Cnt^PovarJC Brovezelski, kot smo ga v aPart l ' v in še kje, očitno zelo Vsa^io' l»°Je Z Sospodom Markovičem CMo Prcnr A*'iV, Ljubljano’ da se je »rt^kga n Pril'a ' kakšne so posledice 3ac d“vno prepoznan /a bj ti, dj ' 'ako seveda ne more prese-ta^Mov«« .grajski televiziji slišimo, vS% nanp| z.daj le dobili tisto, kar so si Vk J'b kaj« aa'-ie do onemoglosti pona-I»i avski> VSC budcga dogaja družinam ht teo« rl<5s*ce’a ne navajajo nobene-djU^rilj yP°datka, imena, da bi lahko to iJeLena . maniri bi sicer lahko rekli, '"uigmzj ,i°ficirJa’ ki v času, ko tole pi-«lv “kron Ua bo razstrelil skladišče JA i\ $ 7 mdijoni litri goriva in ^bruhaV7[očil katastrofo, pravi zmaj, * ^de/A ?r°ske psovke, da seje ustraši k ’Je °bče znano. n lili IZ NtkŠIH OBČIN liJiiiit IZ NlkŠIH OBČIN 1*1 bi »Belokranjci nismo posebnost!« Črnomaljci obravnavali gradivo o oblikovanju Bele krajine kot regije ■ poudarek zgodovini — Premalo o stičnih točkah belokranjskih — Prevelik občin ČRNOMELJ — Kolje bilo pričakovati, je bilo na seji zborov črnomaljske občinske skupščine veliko pripomb na delovno gradivo o oblikovanju Bele krajine kot regije. Letele so predvsem na dve poglavji, in sicer na tisto, ki govori o Beli krajini kot posebni pokrajinski, geografski, zgodovinski, demografski in narodopisni enoti Slovenije, ter na ono, ki opisuje narodnogospodarski vidik Bele krajine. Od delegata Liberalnodemokratske stranke je bilo slišati osebno mnenje, da bi morali gradivo vrniti avtotjem, da ga temeljito dopolnijo. Predvsem gaje mo til predolg uvod o zgodovini dežele ob Kolpi, medtem ko gradivo ne nudi po datkov za nadaljnje planiranje. Iz Stranke demokratične prenove so opo zorili, da jih bo gospoda v Ljubljani odpisala, če bomo preveč poudarjali navezanost na Hrvaško. Predvsem pa, da za odcepitev od Dolenjske ni potrebno poudarjati naravnih podobnosti s so sednjo državo. Prav tako so bili mnenja, da večina Belokranjcev nfe govori z izrazito hrvaškim naglasom ter da med Belokranjci in ostalimi Slovenci ni izrazite razlike v prehrani, sicer pa bi ta tema tako in tako spadala v turistične ali, še bolje, v kulinarične nasvete. V gradivu bi po njihovem mnenju morali poudariti, kako poskušajo Belokranjci čez Dolenjsko priti v RS, pa jim ta prikaz ni uspel. Priznali so, da so se iz gradiva naučili veliko zgodovine, kar pa ni namen projekta, iz katerega veje tudi slutnja, da smo nekaj posebnega v RS. V Socialistični stranki so povedali, da so nad gradivom razočarani, čeprav so bili v začetku srečni, da jim je kot pobudnikom za Belo krajino kot regijo uspelo doseči korak naprej pri teh prizadevanjih. Tokrat pa so bili mnenja, daje gradivo slaba osnova za razpravo. Član te stranke v komisiji za pripravo gradiva se je celo distanciral od njega, saj po njihovem IS ni upošteval pripomb, ki jih je dala komisija. Socialisti upajo, da tega gradiva ni prejel v roke še nihče v Ljubljani. Poudarili so, da je A ČRNOMALJSKA BLOKADA — V Črnomlju so v četrtek pretekli teden malo po poldnevu prekinili sejo zborov skupščine občine, ker so morali, kot je povedal predsednik občinske skupščine, uresničiti še zadnji ukrep iz nalog predsedstva RS, torej blokirati nekatere objekte. Šlo je za blokado vojaškega skladišča pri Vražjem kamnu ter vojašnice v Črnomlju. Na fotografije blokada Loč-ke ceste, ki pelje od vojašnice proti središču Črnomlja. njihov interes, daje Bela krajina regija v RS, ne pa kakšna vojna krajina ali posebnost v Sloveniji. Gradivo je pisano za danes in jutri, če pa je bila kdaj velika navezava Bele krajine na Hrvaško, naj po mnenju socialistov o tem razpravljajo zgodovinarji in etnologi na svojih krožkih. Tudi v Demosu so se strinjali, daje v gradivu preveč poudarjena navezanost na Hrvaško. Sicer pa je bilo slišati še več pripomb delegatov o tem, da bi morali določiti natančne meje Bele krajine kot regije, predvsem v Poljanski dolini, in da bi bila pri pripravi gradiva potrebna zvrhana mera profesionalnosti. Kajti če nekaj ponudijo državi, morajo to storiti na tak način, da bo država to sprejela. Sicer pa je bilo slišati tudi pohvale na račun zgodovinatja, ki seje potrudil, ni pa kriv, če takšno gradivo na sodi v tovrsten projekt. Tudi v IS so se strinjali, daje preveč poudarjena navezava na Hrvaško, čeprav bi morali bolj izpostaviti povezanost belokranjskega gospodarstva. Predsednik črnomaljske komisije za pripravo gradiva Boris Mužar je dejal, da je bila njena naloga le koordinacija gradiva, pripravljenega v strokovnih štabih. Sicer pa je nastajalo v vsaki občini posebej, na koncu pa so ga usklajevali. Po vsem povedanem so delegati vseh strank zahtevali zavrnitev gradiva, predsednik skupščine občine pa je predlagal, da bi ga vrnili v dodelavo, ob tem pa bi upoštevali predloge delegatov. Ta predlog so kljub vsemu sprejeli, saj končno tudi to pomeni ponovno temeljito obdelavo gradiva. M. BEZEK-JAKŠE Agencija za razvoj ne sme biti parazit Delniška družba? ČRNOMELJ — Delegati črnomaljske skupščine občine so pretekli teden obravnavali osnutek odloka o ustanovitvi Agencije občine Črnomelj za razvoj. O agenciji, kije prvo tovrstno podjetje v občini, smo že pisali, njena naloga pa naj bi bila predvsem vplivati na pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter spremljanje privatizacije podjetij in družbene lastnine v občini. Stranka demokratične prenove je predlagala, naj bi bila agencija namesto javnega podjetja raje delniška družba z delnicami skupščine občine, ustanoviteljev in ostalih posameznikov. S tem seje strinjala tudi Socialistična stranka, predlagala pa je, naj bi se vključila tudi banka. Motilo jih je, da so vsa pooblastila dana izvršnemu svetu, po njihovem bi morali poudariti tudi vlogo skupščine občine, če bo že dala denar. Sicer pa naj agencija po mnenju socialistov deluje na trgu, ne pa, da bo — kot veje iz osnutka odloka parazit, ki ga bodo pristavili k občinskim jaslim. Proračun občine tudi ne bi smel biti vir financiranja agencije, temveč bi bilo dovolj, če bi šel iz njega le denar za zagon. Naprava že dela Velik prispevek k izbolj-šanju ekološkega stanja RIBNICA — Osrednja čistilna naprava za Ribnico in bližnjo okolico, ki je bila zgrajena že lani, dela zdaj okoli mesec dni, in sicer brez posebnih zapletov. Pred njenim obratovanjem so nanjo priključili zbirne glavne kanale, ki vodijo po Seškovi ulici. Partizanski cesti ter od Lepovč mimo Rika in Inlesa. Opraviti pa je bilo treba še nekatere druge prevezave, predvsem s stare čistilne naprave do novega glavnega kanala. Na novo čistilno napravo so tako priključeni že Riko, večji del Inlesa, šola, zdravstveni dom, vrtec, občina, prenovljeni ribniški kare in še nekatere zgradbe. Ni posebne ovire, da se ne bi priključile vse stavbe, tudi zasebne hiše, na levem bregu Bistrice. Za desni breg (Mlaka) pa bo potrebno zgraditi glavni kanal in priključke nanj. Ta gradnja se bo začela predvidoma jeseni. Predstavnik občinske skupščine Jože Mihelič,^e povedal, da bo možno zdaj od vseh novih investitorjev zahtevati, da priključijo objekte na čistilno napravo. Preostale stare objekte in zasebne hiše pa bodo priključevali postopoma. Na vprašanje, če se je ali se bo priključila na čistilno napravo tudi ribniška kasarna, je odgovoril, daje kasarno možno priključiti takoj, a v zadnjem obdobju z njo nimajo pravih stikov. J. P. 21 ODLIČNIH Jubilej doma starejših občanov PROSLAVE NA GORNJIH LAZAH NE BO ČRNOMELJ — Zaradi razmer v Sloveniji v črnomaljski občini odpovedujejo osrednjo občinsko proslavo, ki je bila ob dnevu borca napovedana za nedeljo, 7. julija, ob 15. uri na Gornjih Lazah. r KOČEVJE — Ob zaključku osemletke so prejeli učenci, ki so bili vseh osem let odlični, pismena priznanja in knjižne nagrade. Ti odličnjaki so: Osnovna šola Zbora odposlancev Kočevje: Nika Čebin, Martina Kaligarič, Jani Lapajne, Polona Ruparčič, Rado Skender, Maruša Kordiš, Jure Okrajšek, Irena Zatler, Mitja Vončina, Marko Gornik, Marko Kajfež, Nevenka Klun, Tina Novak in Miha Resman; Osnovna šola Stara Cerkev: Helena Kastelic, Ana Marija Novak, Rok Hvala, Mark Vesel, Diana Dejanovič in Maja Ivanc; Osnovna šola Struge: Nevenka Gregorič. Kočevski Dom starejših občanov je bil odprt 1. julija 1986 — Velika večina stano-valcev in njihovih svojcev zadovoljna z njegovim delom — Poseben naslanjač KOČEVJE — Dom starejših občanov je 28. junija slavil petletnico dela. Na svečanosti je govoril predsednik občinske skupščine Kočevje Mihael Petrovič, v kulturnem programu so nastopili člani Kulturnega društva Kostel, varovanci doma pa so pripravili razstavo svojih izdelkov. Povprečna gradbena cena je 8000 din Trebanjci vštric z Novo-meščani Direktor doma Jožeta Novaka je takole predstavil dom in njegovo delo: Ob otvoritvi je imel dom 124 postelj, danes pa jih ima 155 in so vedno vse zasedene. Približno 80 varovancev je iz kočevske občine, 30 iz ribniške, ostali pa iz 15 drugih slovenskih občin. Povprečna starost varovancev je skoraj 75 let, če upoštevamo nad 65 let stare, pa je skoraj 80 let. V petih letih je bilo sprejetih v dom 476 stanovalcev. Povprečno je bilo v domu v teh petih letih po 136 stanovalcev, največ (51) normalno gibljivih, 43 omejeno gibljivih in 42 nepomičnih. Velika večina, in sicer nad 100, je žensk. Za stanovalce skrbi 60 zaposlenih v domu. V domuje bife, pralnica, fizioterapija, frizerski salon, pedikura, kar uporabljajo tako stanovalci kot drugi. Dom dostavlja tudi hrano (predvsem kosila) Mesečna oskrbnina znaša od 6.000 do 10.000 din, odvisno od zdravstvenega stanja posameznika in udobja. Okoli 55 jih plačuje vso oskrbo, štirindvajse-tim plača vso oskrbo občina, ostali pa plačujejo delno sami, delno pa občina ali svojci. V ceni so poleg hrane (štirje obroki na dan) vračunane še vse ostale usluge doma, tudi pranje perila. • Za petletnico doma sta kočevsko podjetje Oprema in Avto bum iz Šal-ke vasi obdarila Dom starejših občanov Kočevje s posebnim naslonjačem za relaksacijo, ki je stal 56.000 din. Naslanjač je prirejen tako, da tistega, ki sedi v njem, masira, saj se njegovi deli gibljejo. TREBNJE — Trebanjski izvršni svet je sklenil, da bo odslej povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine za potrebe odmere davka od premoženja za letos 8000 din. Povprečno gradbeno ceno 1 m2 koristne stanovanjske površine za izračun vrednosti prostorov za počitek in rekreacijo določi vsako leto izvršni svet na predlog upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve. Stopnje davka od prostorov za počitek in rekreacijo so progresivne in znašajo od 0,20 do 1,5 odstotka glede na vrednost prostorov. Stopnje so enake za vse občine v Republiki Sloveniji, medtem ko so osnove usklajene v občinah dolenjske regije. Gradbena cena 1 m2 koristne stanovanjske površine pa že v občinah dolenjske regije niso enake. V novomeški občini denimo je vlada sklenila, da znaša povprečna gradbena cena za potrebe odmere navedenega davka 8000 din za 1 m2, medtem ko je v črnomaljski in metliški občini po sklepih za letošnje leto le 4000 din. NARODNE NOŠE IN ZASTAVE "\ RIBNICA — Dan osamosvojitve so v Ribnici praznovali 26. junija ob 20. uri s prireditvijo v ribniškem gradu. Začela seje s parado narodnih noš, praporov in godbe. V kulturnem programu so nastopili oktet Gallus pod vodstvom Marjana Trčka, mešani pevski zbor pod vodstvom Bcndarde Kogovšek, ribniška godba in recitatorji. Glavni govornik je bil predsednik občinske skupščine Franc Mihelič, kije tudi simbolično zasadil lipo, nakar so pevci zapeli »Lipa zelenela je«. Ponekod. na primer v Goriči vasi pri Eurotransu, so postavili mlaje, v cerkvah so zvonili in potrkavali, po hribih so goreli kresovi, razobesili so slovenske zastave. Proslava je bila tako rekoč v vsaki večji vasi. na dom, nekaterim kolektivom pa tudi malice. Ponudili so še pomoč in postrežbo na domu ter čiščenje stanovanj, vendar doslej za to ni bilo prijav. J. PRIMC PODPREDSEDNIK MIHIČ OSTANE RIBNICA — Poročali smo, daje podpredsednik občinske skupščine Ribnica Franc Mihič odstopil. O njegovem odstopu pa zbori občinske skupščine na zadnji skupni seji niso razpravljali, ker niso bili vsi zbori sklepčni. Sprejeta pa je bila pobuda predsednika občinske skupščine Ribnica Franceta Miheliča, naj podpredsednik Mihič svoj sklep ponovno pretehta. To je podpredsednik Mihič te dni tudi storil in zaradi spremenjenih okoliščin svojo odlodčitev o odstopu umaknil, se pravi, da ostaja še naprej podpred-, sednik. . Jože Novak, direktor doma starejših občanov Kočevje. (Foto: Primc) NOVO POKOPALIŠČE NA VIDMU J PRIGORICA - Za Prigorico in okolico urejajo novo pokopališče na Vidmu, ki je okoli 600 m stran od sedanjega pokopališča. Dokončano bo do jeseni. Na njem bosta dve mrliški vežici. Z ozirom na prvotni načrt so povečali objekt na pokopališču, ki je predviden za zadnje slovo od pokojnika. Tudi cesto do novega pokopališča so že asfaltirali. PROSLA VILI OSAMOSVOJITEV — V Kočevju so proslavili osamosvojitev z nastopom pevskih zborov, plesnih skupin, govorom predsednika občinske skupščine Mihaela Petroviča in sajenjem lipe, ki jo je blagoslovil dekan Božidar Metelko. Na fotografiji s svečanosti (Foto: Primc) Betonal ima cenejši beton kot velikani Spodbuden začetek novega podjetja v Trebnjem TREBNJE — V približno komaj dveh mesecih je novoustanovljenemu podjetju Betonal, d.o.o., na Kolodvorski 1 v Trebnjem posel Božo Tratar Darko Golub stekel bolje, kot sta si-predstavljala ‘ ‘ fin ~ ' direktor firme Darko Golub in komercialni direktor Božo Tratar. Čeprav sta oba še zelo mlada, saj nihče od njiju še ni zakoračil v 30. leto, se ne predajata evforiji nad doseženim, temveč zrelo presojata, da je njun položaj odraz pravilne ocene tržnih razmer, povpraševanja po vseh vrstah betona (za temelje, plošče, škarpe itd.), ki jih Betonal proizvaja in vgrajuje za dolenjske kupce po konkurenčnih cenah. »Naš glavni kupec je Stanovanjska zacl. ega Šentrupert. Največ vozimo beton v dveh hruškah, od katerih je ena v najemu od trebanjske Komunale, v okolici Novega mesta. Pokrivamo Mirensko dolino do Zbur, naš beton pa smo najdlje peljali na Gače, Otočec in v Krmelj. Eden glavnih odjemalcev betona je trebanjski gradbenik Zupančič, dobavljamo ga tudi v novo trebanjsko obrtno cono, izdelujemo beton za podlago teniških igrišč itd. Prodajamo tudi ostali gradbeni material, pesek, mivko, apno, maltit, cement, salonitne strešnike in cevi, vibracijske mize in še bi lahko našteval. Zavedamo se, da v svetu poznajo okrog 6000 cementninarskih izdelkov, v Sloveniji pa le okrog 500. Zato imamo še veliko možnosti za razširitev ponudbe. Zdaj imamo na- jetih od Komunale okrog 2000 m2 površin v glavnem na planem in nekaj pod streho, radi pa bi dobili lokacijo izven Trebnjega, da bi lahko začeli izdelovati še kvadre, tlakovce in druge izdelke,« pravi Tratar, ki je bil prej zaposlen v obratu Agrostroja v Šentrupertu. Ker so v vodstvu podjetja v Ljubljani zahtevali, da bi v procesu privatizacije Tratar kot eden vodstvenih delavcev obrata Milan Majcen v Šentrupertu vložil v nastajajočo d.o.o. 5000 DEM, je vložil 24. aprila prošnjo za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Golub pravi, daje Betonalov beton cenejši kot pri SGP Grosuplje, ki je poprej skoraj v celoti oskrboval Trebanjce, in pri Pionirju. Ku-bik betona marke 250 stane v Beto-nalu brez prometnega davka 1178 din. Konkurenčno ceno jim omogoča to, da pravzaprav ne poznajo klasične režije, saj med to ni moč šteti niti dveh šoferjev, ki soju prevzeli od Komunale in sta po nekaterih govoricah v dveh mesecih zvozila v hruškah več betona kot prej v dveh letih. Povemo naj še to, da so pri Betonalu povezani tudi z Inženiringom SCT, in sicer s pogodbo o stalni kontroli kakovosti, zato lahko zagotovijo atest za svoje in tuje izdelke. P. P. IZ NKŠIH OBČIN liki, IZ NKŠIH OBČIN Kako proizvajati, ko je vojna? Zaradi primorskih cestnih zapor zmanjkalo embalaže — Tovornjaki mirujejo v cestnih blokadah — Delavce prerazporedili in poslali na dopust — Težka pot BREŽICE — V ponedeljek približno ob 9. uri dopoldne so v tukajšnjem proizvodnem in trgovskem podjetju Vino Bizeljsko-Brežice ustavili linijo za polnjenje plastenk. To so storili, ker je Vinu zmanjkalo plastičnih steklenic za brezalkoholne napitke. Polnilna linija bo stala dotlej, dokler ne bo v Brežice prispela omenjena embalaža. Podjetje jo je sicer že plačalo in plastenke so na poti v Brežice, vendar sta tovornjaka, kijih prevažata, obtičala v cestni blokadi v Fernetičih. Delavce iz omenjenega dela proizvodnje so v Vinu razporedili na drugo delo. V podjetju je zastala tudi prodaja blaga. V petek niso mogli poslati k naročnikom niti enega kamiona pijače, promet pa je že moten več dni. Normalna distribucija pomeni vsaj 30 odposlanih kamionov s pijačo dnevno. • Tako v omenjenih kot verjetno v večini drugih podjetji je nastala že velika škoda zaradi agresije na Slovenijo. Krizo občutijo v podjetjih tudi še drugače. Tako so nekateri posavski vozniki, ki so se v teh dneh vračali iz Grčije skozi Srbijo, na poti doživeli precejšnje neprijetnosti. Velike gospodarske škode, kakršna zaradi vojaških spopadov grozi Vinu, se boje tudi v brežiškem Prevozu. V ponedeljek so v tem prevozniškem podjetju povedali, daje veliko njihovih vozil zaustavljenih širom po Sloveniji. Kolikor se je dalo, so te tovornjake pripeljali v Brežice, njihovi vozniki pa so odšli na dopust. V podjetju v ponedeljek še niso vedeli, kaj je doletelo dva njihova voznika nekje pri Šentilju. Upajo, da sta se oba pravočasno umaknila v Avstrijo. Poleg tega, da so tovornjaki zastali spričo motenih blagovnih tokov, je Prevoz kakih 8 tovornjakov postavil v cestne blokade. Spričo tolikšnega zastoja v prometu so v Prevozu v ponedeljek sa- mo še dežurali, medtem ko je poslovanje zastalo. Nekaj kamionov naloženih čaka, da bi odpeljali. Dva voznika sta v teh dneh kljub nevarnim razmeram peljala blago v Split. • V hiši, kjer se je kdo obesil, ne govorimo o vrvi (Španski pregovor) • Če zakonca ne bi živela skupaj, bi bili dobri zakoni pogostejši. (Nietzsche) Preskrba redna Rezerve zadostujejo BREŽICE — Brežiške trgovine so v minulih dneh v glavnem dobro založile police z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Prejšnji četrtek in petek je povpraševanje po tem blagu sicer močno poraslo, vendar ne do te mere, da bi trgovine omejile porabo določenih izdelkov. Razmere je na sobotni izredni seji obravnaval tudi občinski izvršni svet, ki te dni ves čas dežura. Sklenil je, naj bi se trgovine odločile za omenjeni ukrep, če bi se tako povečano nakupovanje nadaljevalo tudi po 27. in 28. juniju. V zvezi s količinami osnovnih živil in podobnih artiklov v Brežicah ugotavljajo, da so zaloge dokaj velike, in sicer celo večje od predpisanih. Glede naftnih derivatov so v ponedeljek v Brežicah povedali, da se je v prvih dneh sedanjega vojaškega spopada povpraševanje močno povečevalo, vendar je v naslednjih dneh padlo celo pod običajno raven. NOVO VOZILO — Sevniško gasilsko društvo je bogatejše za novo vozilo. Krška zavarovalnica Triglav ima precej razumevanja za sevniške gasilce, zato so jih ti zaprosili tudi za pokroviteljstvo nad 12. revijo gasilskih pihalnih orkestrov Slovenije in pomoč pri nabavi novega kombija. Zavarovalnica je prisluhnila v obeh primerih, zato je njenemu direktorju Zoranu Šolnu (na sliki) tudi pripadla čast, da je izročil ključe vozila poveljniku GD Sevnica Janku Stoparju. (Foto: P. P.) VELIKA ODGOVORNOST • Ob popolni blokadi preživimo tri mesece. (V. Pukl) • Dokler je kmet glasan, je še vse dobro. Ko umolkne, je blizu obupa — ali pa punta (Šinigoj) ali pa punta (Šinigoj) • Vedno sem z dna duše sovražil PO ALARMU — V ponedeljek, ko so zgodaj zjutraj alarmirali medicinske ustano ve v Krškem in Brežicah, se je medicinsko osebje nemudoma organiziralo razmeram ustrezno. Iz krškega zdravstvenega doma so zgodaj dopoldne poslali proti krakovskemu gozdu 4 zdravniške ekipe. Večino zmogljivosti so rezervirali za nujno oskrbo ranjencev. V brežiški bolnišnici, kjer so imeli v ponedeljek približno polovico zmogljivosti rezerviranih za morebitne ranjence, so povedali, da imajo zaloge zdravil in krvi Na fotografiji medicinska ekipa iz Krškega (z leve): dr. Emil Šprajc, dr. Rudolf Ladika, dr. Vladimir Kuševič in dr. Aristotel Čakar. (Foto: L. M.) V tem šolskem letu sem začela obiskovati prometni krožek. To sem storila zato, ker bi sicer kolo lahko vozila le na domačem dvorišču. Veliko smo se naučili. Včasih sem bila kar malo slabe volje, ker sem morala v glavo spraviti toliko novih pravil, predpisov, znakov. Hvaležna sem tovarišici Liziki, ki nas je toliko naučila in imela z nami toliko potrpljenja. Sedaj vem, da sem odgovorna zato, da ne bom na cesti spravljala v nevarnost niti sebe niti drugih. KATJA STAROVEŠK1, 3. c novin. krožek OŠ Sava Kladnika, Sevnica • SEJMIŠČE V BREŽICAH —V soboto sejma zaradi nastalih razmer ni bilo. POČASTILI SAMOSTOJNO SLOVENIJO roganje z nehvaleženostjo: tudi ko bi moral biti hvaležen samemu hudiču, bi vse naj lepše govoril o njegovih rogovih. (Voltaire) V Krškem brez večjih pretresov SLAB ODZIV NA SEVNIŠKEM REFERENDUMU SEVNICA - Nedeljski referendum v sevniški krajevni skupnosti za uvedbo krajevnega samoprispevka ni uspel v središču mesta, kjer so se ljudje zaradi vojne raje zadrževali doma in jih je prišla glasovat komaj dobra tretjina. Rezultati v okoliških krajih so mnogo boljši in vas bomo o teh jjte seznanili. Tajnik KS Stane Šeško pravi, da imajo vse podatke sicer zbrane, saj jih je računalniško obdelal Ljubo Motore, da pa se bodo pozanimali, kakšne so pravne možnosti, da bi morebiti ta referendum zaradi vojnih razmer razveljavili oz. ponovili. Začetni vojni spopadi v Sloveniji so v Krškem povzročili nekaj težav v proizvod-nji in prometu — Preskrba dokaj normalna — Napetost zaradi prihoda enote KRŠKO — Kar zadeva potek proizvodnje po podjetjih, je bilo v ponedeljek stanje v Krškem dokaj normalno. Tega dne so nehali delati v dveh tovarnah, in sicer je v eni zmanjkalo surovine, v drugi pa so delavci odšli na že prej načrtovan kolektivni dopust. Proizvodnja je bila motena tudi v mizarskem obratu Bor. Transport Krško je imel tega dne v cestnih barikadah še večino svojih vozil, zaradi česar je delo v podjetju močno zastalo. SEVNICA — Okrog 1000 Sevniča-nov seje zbralo na Glavnem trgu v Sevnici na slovesnosti ob razglasitvi samostojne in suverene Slovenije. Sevniška županja Breda Mijovič je ob tem zgodovinskem dogodku spregovorila množici, zapelje mešani pevski zbor Primož Trubar iz Loke, zaigrala pa sta sevniška godba in ansambel Srce Slovenije. Množica je burno zaploskala, ko so ob zvokih slovenske himne izobesili novo slovensko zastavo. Zatem so v parku pred stavbo občinske skupščine zasadili lipo državnosti. Na Glavnem trguje bilo pravo ljudsko rajanje do jutranjih ur. Krške trgovine z živili so bile v zadnjih dneh založene dokaj normalno, čeprav je prebivalstvo kupovalo občutno več kot sicer. Precej so pošle zaloge konzerv. Kljub razmeroma dobri preskrbi z živili, so iz občinskih organov ljudem priporočili, naj različnega blaga ne kupujejo v večjih količinah. Kot so v ponedeljek še povedali v krškem občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti, so otroški vrtci delali nemoteno. Po potrebi bi organizirali stalno dežurno varstvo za otroke staršev, ki so bili vpoklicani. Po vsem tem je bilo do ponedeljka na območju Krškega razmeroma mirno. Toda v ponedeljek je bilo čutiti povečano napetost, ki jo je povzročil prihod enote jugoslovanske armade iz Medvedjeka v Krakovski gozd. L. M. POKVARJENE POČITNICE Kovinarji spet pred prepadom? Tehnološki sistemi Sevnice nimajo dela SEVNICA — Tehnološki sistemi Sevnice (TSS — tovarna, nastala pred poltretjim letom tako rekoč na pogorišču proslule Tovarne konstrukcij, bivšega tozda STT, potem ko so Trboveljčani začeli reševati lastno kožo in so najprej pustili na cedilu delavce v svojem makedonskem tozdu, potem pa še Sevničane — so se spet znašli v hudih škripcih. Strojna tovarna Trbovlje, bivša matična tovarna sedanjih TSS, naj bi po dogovorih ob »razvezi« s Sev-ničani v dveh do treh letih zaprosila 25 do 30 odstotkov delovnih zmog-Ijvosti 80 delavcev, toda iz te moke je bilo bolj malo kruha, ker se je sam STT znašel v slepi ulici. »Stanje je zdaj dejansko kritično. V strojegradnji še bolj občutimo recesijo, v Jugoslaviji so zmogljivosti za okrog 50 odstotkov predimenzionirane, v Sloveniji pa so prevelike vsaj za dvakrat glede na možnosti za plasma izdelkov. V takem položaju je edini izhod povečevanje izvoza, s katerim smo začeli maja lani in seje nenehno povečeval. Toda politična kriza v Jugoslaviji je prispevala, da je naš partner iz Nemčije izgubil zaupanje, in so zdaj mnogo težji pogoji za izvoz. Vedeti je treba, daje edino iz ustvarjenega izvoza prihajala gotovina. To je za nas še kako pomembno, saj nas banke ne morejo spremljati, kot bi bilo treba, in se iz meseca v mesec komaj prebijamo iz I j Karel Platinovšek blokade žiro računa,« je povedal direktor TSS Karel Platinovšek. Pouka je konec, začele so se počitnice. Vendar te počitnice so pokvarjene. Nedelja, 30. junija. Vojna je. Topovi so vsepovsod. Grozi nam nevarnost. Veliko je vojakov. Grozijo nam z raličnim orožjem. Strah meje. Grozi nam nevarnost zračne- . ga napada. Nekatere trgovine so že od srede, 26. junija, zaprte. Upam, da nam bo kmalu lepše. TADEJA SUMRAK, 10 let, 4. r., OŠ Globoko mmmm ZASTA V A — Tudi v Posavju so bile v počastitev slovenske državnosti številne slovesnosti z nastopi kulturnikov in s priložnostnimi nagovori političnih predstavnikov. V Krškem so zvečer na dobro obiskanem Trgu Matije Gubca nastopili instrumentalisti in pevci Z besedami, primernimi za ta datum, seje na zbrane obrnil tudi predsednik krške občinske skupščine Vojko Omerzu. Pred zaključkom slovesnosti so dvignili slovensko zastavo (na fotografiji), ob koncu pa je predsednik Omerzu simbolično zalil nedavno zasajeno lipo. Lipo je blagoslovil dekan Ivan Zorko. (Foto: L. M.) Da ne bodo prepuščeni sami sebi Program Centra za socialno in svetovalno delo v Sevnici — Počitniško delo • Tehnološki sistemi Sevnica izdelujemo opremo za kemično industrijo za proizvodnjo barv in lakov. Navkljub ostri konkurenci jim je le uspelo dobiti nekaj dela tudi v slovenski farmacevtski industriji, letos pa naj bi izvozili že okrog 60 odst. proizvodnje, predvsem v zahodno Evropo. Toda po plačah delavci TSS precej zaostajajo v svoji panogi, saj znaša povprečna plača komaj 5600 din. Platinovšek pravi, da se pri vsakem malo večjem poslu sreča od 10 do 20 podjetij strojegradnje oz. kovinsko-predelovalne industrije, zato v tem »mesarskem klanju« konkurence marsikdaj izračun pokaže, da tisti, ki dobi delo skorajda ne bo mogel pokriti niti proizvodnih stroškov. Zavoljo navidezne zaposlenosti takšne poteze seveda nimajo kaj dosti s kruto poslovno logiko, kjer je vse podrejeno ustvarjanju čim večjega dobička. P. P. počitniški čas, razveseljivo pa je, da kot kažejo izkušnje, ni več ostre ločnice; otroci namreč tudi po počitnicah iščejo SEVNICA — Pri sevniškem centru za socialno in svetovalno delo (CSSD) s posebnim programom počitniškega dela študentov prostovoljcev z otroki že tretje leto, v soglasju oz. dogovoru s starši, uspešno pomaggjo pri vodenju otrok, ki imajo različne vedenjske motnje, ki ne zngjo ustrezno izkoristiti svojega prostega časa, skratka vsem tistim otrokom, ki imgjo težave v socialnih stikih z okolico in ki potrebujejo pomoč ter vodenje, pa tega nimajo v svojem kraju. Študentje prostovoljci so letos v tesnih stikih s 15 otroki, bodisi ob sevniški'm bazenu, na igriščih, v okolici blokov ali kje drugje. Posamezni prostovoljec dela z enim otrokom ali največ ;• i, zvečine gre za osnovnošolce. Skiaika. prostovoljci in otroci se srečujejo tam, kjer bi se otroci tudi sicer lahko nahajali z dovoljenjem staršev. Psihologinja pri CSSD Andreja Križnik — Novšak, ki je pripravila ta program počitniškega dela, je pohvalila vodstvo sevniške športne zveze in vodjo kopališča Boruta Bizjaka za razumevanje in pomoč pri izvedbi programa. Otroci plavajo, se igrajo, prebirajo knjige, kolesarijo, spoznavajo naravo itd., odvisno pač od posameznika, ki naj bi mu bil program čim bližje. »Ob pomoči otrokom računamo še z dodatno pozitivno stranjo akcije, namreč s tem, da preko našega sodelovanja s študenti raste ,taboi ljudi’, ki bodo bolj pozorni do dogajanja v okolici bol j občutljivi in odzivni za potrebe otork in mladine Resje, dn sc osredotočimo n* stike s študenti prostovoljci, bodisi da jim pomagajo pri učenju ali kako drugače,« pravi psihologinja Andreja Križnik —Novšak. Smisel te ameriške metode počitniškega dela študentov prostovoljcev, prilagojene sevniškim razmeram, je seveda tudi ali predvsem v preprečevanju tega, da bi otroci z že omenjenimi težvami, ki sojih obravnavali na CSSD zaradi različnih vedenjskih težav, največkrat pa zaradi kaznivih dejanj, ne zašli več na stranpota. Počitniški čas je pač obdobje, ko so otroci še najbolj prepuščeni sami sebi, zato je program zasnovan tako, da je intenzivnost dela prav tedaj največja. P. P. 38 ŠTIPENDIJ ZA ŠIVILJE Andreja Križnik Novšak: »Otroci prihajajo iz različnih krajev sevniške občine, prišli bi tudi iz Šentjanža in z Bučke, če bi bil urejen prevoz.« SEVNICA — Konfekcijska podjetja v Posavju so za šolsko leto 1991/92 razpisala za poklic šivilja 38 štipendij. Pri Srednji tekstilni šoli v Sevnici ugotavljajo, da je posebno opazna štipendijska politika sevniške Lisce, ki razpisuje največ štipendij in takšno politiko načrtuje v celotnem srednjeročnem obdobju. Ne kaže zanemariti niti dejstvo, daje v skromnem številu razpisanih štipendij še največ štipendij prav za tekstil. Novo v Brežicah ZAPORNICE — Prvi dan po tis«*1' ko se je jugoslovanska vojska odkotalil8 voiašnic, je bilo potrebno na križišču ces leznice v Dobovi dolgo časa čaka ■ ud su premaknili, pripeli in zapeljali v ^ in daje po tem ugasnila rdeča opozon luč na zapornicah. Sicer kaže, da grc vsakodneven pojav in da ni v posebni z zi z vojno. Je pa s slednjo povezan os promet, ki seje pospešeno odvijal za ®e J strelov stran od spuščenih zeležniški® pornič. Recimo zračni. Medtem k° kmečki vozovi in avtomobili morali ca ti zaradi vlaka, so vojaški helikopter®'' žili nad njimi, kot da zanje ne velja m kršna prepoved. . ZAPORE — V okolici Brežic so w mačini dodobra pregradili ceste, kar se di spodobi, če na cestišča navali nep®*. di spodobi, če na cestišča navan cano sivozeleno osebje, kakršno je z*® ‘ zini mnnuililn nn naztok Ko|0^ IdllU hivuzucnu UsCDJC, KdKlol|uJ j dni rogovililo na cestah med Kolp® Šentiljem. Mnogi vozniki so se zato m® . li vračati, ko so že peljali kos poti- 'L vseeno bolje, kot da bi sc popotnik z® . pred puškino cevjo, zato zapore ne m® J biti nikakršna sporna reč. Je pa vprašU ^ kdo bo nastrgal cvenka za stroške, ke ^ niso vrtela kolesa tovornjakov-blok* ^ ker so se v blokade zaletavali FrlCl.. Franceljni. Bržda je odgovor že znan nez s kakim samoprispevkom in Vendar, ako bode vse po sreči, b° P®^{ en (samo) prispevek manj. Se verjet®® zakaj in za koga. bi se ustavil. Med tablami je tuu'^ prepoveduje, da bi človek pasel ^,rbeCM se natančno pomisli, tudi ni pravep0®^, za ustavljanje in razgledovanje, saj ni kaj videti razen grmovja, ker so ■ m kaj videti razen grmovja, ker s« u. morebitne rakete in druga vojaška f®n^ ja skriti. Poleg tega je značilnost ta^jlo daje preraščena z vejami, takoda®' vseeno, če tam stoji ali pa ne, saj m ®°^ nzsKzinona uAml/a iZ nlzrlfiso tnnlfl vseeno, ce iam sioji an pa ne, »j ■ nobenega učinka. Kakršna tabla vojska. In obratno. Krške novice JSiLJSststtSe tudi slovensko zastavo. Govorili so ( in ugledni ljudje. Slišali so se tudi u ■ ropot avionov. Cerklje niso aan-u s Ikega in jugoslovanska nora militai1^. ekipa sije morala ta dan pripeljat' v ( Ije še nekaj srbskih specialcev, bi se tudi lahko slišali aeroplani. Pfjpf vflo specialci doslej k sreči še niso m°g® J ^(£. podivjati po" vseh zapovedih svoji® |a ijev. Upajmo pa, da bo krška l'P^ bujno, kot soji zaželeli njeni vrtnari. ju-OBISK — Krčani so imeli v gos®' ^ ske otroke, doma iz širše okolice z ^ nega Černobila. Mlade obiskovalce- ^ se mudili na Morju, so med bivanje obiskali predstavniki Krškega in J' r jj teljsko obdarili. Eno z drugim P°n,!L (Ji so se Krčani dobro potrudili za g1 .0, pa bilo dobro to, kako se je bivanje■ g: ^ zaključilo. Spričo začetega pu5kafJ .70d-mladeniči in mladenke ter vzgoji J ^ potovali iz Zagreba in ne z Brni epilog si bodo žal za večno zap01®. rejili veliko žalost. Potem ko so se za ^ sence atomske gobe, jim je gosp^j i vcr kovič s pomagači namreč postreg njem po smodniku. , nis® ZAPLEMBE? — Govorice so, ^ potrjene, daje v Krškem in tam nt|i»J venska vojska zaplenila sovražni avtobusov, ujela nekaj njegOvl aytr ~---.:i„ D.s.zvrnnct veli* _ avioousov, ujeia ncKaj iy^>' .. osvojila skladišče. Pozornost vej busom. Če jih niso zajeli, je škod®'JjjJP port Krško, tako kot tudi sosed®® Prevoz, je imel ob in v cestnih h* ^fli na domačem, primorskem i® 5 la d**11 terenu blokiranih toliko svojih v”o(jr# z vso pravico dobil v zameno ka Sevniški paberki, -----------" .V s0 zdaleč ni ogrozilo preskrbe, kaj & .^j Ji* skih blagovnih rezerv z os®®v' b»P® ljenjskimi potrebščinami. B° Pf. hodnjič pripraviti malo v®~ vni®*® kvasa, da si bodo lahko spek® mili \snlii l/i . TlCfonu adf- v li, da so tanki že v Krškem, jjn*. videli celo v Brestanici, tretj' gu. Take govorice so celo ® ^,4*,, mztfl/i lzz\l<>lzii\/ nrinravilC ^ 6 DOLENJSKI LIST NAGRADA V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 23. nagradne križanke izbral HELENO PETRIČ 'z Novega mesta. Za nagrado bo prejela roman Novo mesto pisatelja Mirana Jarca. Nagrajenki čestitamo. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 15. julija na na-r?V Uredništvo Dolenjskega lista, ljlavni trg 24 68000 Novo mesto, s Pripisom KRIŽANKA 25. REŠITEV 23. nagradne križanke . Pravilna rešitev 23. nagradne kri-?anke se, brano po vodoravnih vrstah, glasi: SP, SREBRAR, ROTAPRINT, “OVEC, INKA, DINAST, KAJAK, RANU, AJA, INARI, KROJAČEK, ivAR, LETE, ATRIJ, NA, AGATA, ANKARAN, RAVAN, PER, ATE, ALANI, ACA, SIC. masu Fiasco komunistične revolucije 'e v tem, da je dolgoročno ostala ^Prepričljiva. B. M. ZUPANČIČ , Lajna stvar, ki nas lahko reši nerbarstva, je kultura miru. G. MARQUEZ Ljubezen se ne kaže v sli po te-eeni združitvi, ampak v želji po Kupnem spanju. M. KUNDERA „ Fiati, ki odide od nas, vzame del nos a seboj. S. HRIBAR Čebela je po novejših izsledkih raziskovalcev nekoliko manj skrivnostna in nekoliko manj pametna. (Foto: MiM) Čebele niso tako pametne Računalniški model je pokazal, da se red v panju _______ustvari na osnovi preprostih pravil Pogled v čebelji panj odkrije gledalcu nadvse živahno dogajanje, ki je videti kot hud nered, vendar se v gomazenju panja kljub navideznemu neredu vse dogaja tako, kot je prav. Videti je, da vsaka od čebel ve, kaj, kam in kako. Številni raziskovalci čebel so se navduševali nad koncentrično ureditvijo panja in mnogi so bili prepričani, da imajo čebele v sebi nekakšen načrt panja, da se tako odlično znajdejo v njem. Vendar ni tako, zatijuje biolog Scott Camazine z univerze Čomell. Camazine je naredil preprost poskus. Medtem ko so bile čebele zunaj na paši, jim je zamenjal satje z novim in popolnoma praznim, potem pa je opazoval (panj je bil na eni strani pregrajen s steklom), kako se obnašajo čebele. Niso odlagale nabranega v koncentričnih Dimniki Hefajstove kovačnice Kako natančno lahko vulkanologi napovedo izbruhe ognjenikov — Nedavne iz-■— bruhe Pinatube in Unzena so pravilno napovedali, zato manj žrtev Vulkan Pinatubo je po 600-letnem Panju nenadoma začel bruhati in v vr-' erupcij poganjal 30 kilometrov viso-I? P°d nebo oblake pare in drobcev, v ruh ognjenika je veličasten prizor, v« zelo pogosto povezan s člo-kimi žrtvami in gmotno škodo. Žr-200 l?rU*13 '>lnatu'3e Je Lilo »samo« 200 . rinaiuoe je ono »samo« ker so stotisoči prebivalcev pravo-n sno Pobegnili ali so jih evakuirali iz varne bližine prebujenega vulkana, r® smrlne Žrtve je bil kriv predvsem natfl-^k* F^PU’ Li je na debelo padal stavbe*1’ ^ n-'e80V0 težo pa so se ru5ile „,HSamo Feden dni poprej seje prebudil sn ' ■'aP0nsk' ognjenik Unzen. Čeprav izbruh napovedali in poskrbeli za Vinc1 Valstv°, jc umrlo 35 ljudi, zvečine tnnlri? ■ in novinarjev, ki so se v njegovi bližini. Unzen je na- Zan 1,4 ‘.z',ru'la sta ponovno obudila v 'manje javnosti za ognjenike. Pred-no|m M zastav'Ja vprašanje, ali vulka-bri.?81 'ahko zanesljivo napovedo iz-nov 6 ZC*aJ mitnjo^ih in spečih vulka-vpf, 'er tako ohranijo na tisoče člo-^'h življenj. jih 'a syetu je okrog 450 ognjenikov, ki 'majo za speče oziroma so bruhali v ha^1 ?nan' Preteklosti. Večina se jih na-0Ja v tako imenovanem Ognjenem kj r ^wwwwv> Junijska Rast NOVO MESTO - Nova, druga letošnja številka revije Rast je izšla namesto sredi junija, kotje bilo pričakovali po napovedih in kot je tudi označeno, šele na začetku tega tedna. Zakasnitev ni nikoli prijetna stvar, tokrat pa je povzročila, da revija nekaj napoveduje, kar je medtem že bilo (npr. Svetovni slovenski kongres). Sicer pa se vsaj bežno razglejmo po vsebini pričujoče številke. Na začetek se je spet vrnil »u vodnik«, v katerem glavni urednik običajno malo potarna o problemih urejanja in izdajanja revije ter vabi nove sodelavce. Da ta njegova beseda že do zdaj ni bila brez odziva, dokazujejo nova imena sodelavcev in no ve teme. Literarne strani so s svojimi prispevki zapolnili' Pavle Zidar, Milan Markelj, Irena Zupanič, Vlado Garantini, Živka Komac in Heda Kastelic s pesmimi, Goran Gluvid je priobčil krajši dramski tekst (igro) Ta čudoviti, pogumni svet rim, Vinko Blatnik pa nov odlomek iz Dolenjskih razglednic, tokratni ima naslov Moja karakteristika. Razdelek Kultura ima dva spisa: Miloš Jakopec je prispeval Nova odkritja o Heinrichu Tandlerju in Francu Polaku, prvem novomeškem tiskarju in prvem no vomeškem časnikarju, Majda Pungerčar pa zapis o čevljarski obrti in tovarni obutve v Novem mestu. V Našem pogovoru predstavlja Jože Humer v DRUGA ŠTEVILKA RASTI ZAMUJA V začetku preteklega tedna bi morala biti v novomeški Tiskarni natisnjena 2. številka Rasti. Iz nepojasnjenih razlogov se to ni zgodilo. Do bralcev bi morala priti vsaj do 26. junija. Ker je denar za stroške tis- Novem mestu živeča baletnika Pio in Pina Mlakarja. V Razdelku Družbena vprašanja so prispevki: Bogdan Osolnik: Leto 1941 v spominu slovenskega naroda: Jasna Žugeb Romi — del slovenske družbe in Ana Blažič: Tri leta delovanja kluba za nadarjene učence dolenjske regije — Nekatere pedagoške izkušnje. Rubrika Civilna družba se prvič pojavlja v reviji, urednik Franci Šali je k sodelovanju povabil nekaj družboslovcev, da so odgovorili na vprašanja o » vrednotah« socializma in o civilni družbi To so: Boštjan M. Zupančič, Adolf Bibič, Lev Kreft, Tone Kuzmanič in Gregor Tomc. Več zanimivih prispevkov je v Odmevnih in odzivih. Tako Ivan Kraško priobčuje Skico za portret Miloša Kovačiča, Ivan Zoran zapis o praznovanju 245-letnice novomeške Gimnazije in Milan Markelj o jubilejnih Stezicah. Slednji nato predsta vlja še pesniško zbirko Marjance Kočevar-Pompeji, Ivan Zoran, tudi avtor Kulturne kronike, pa piše o tem, zakaj je nastala knjižna zbirka Siga, kaj je v njej do zdaj izšlo in kaj so natisnili nekateri drugi založniki Franci Šali na kratko predstavlja letošnje knjižne novosti pri Dolenjski založbi Številka je obogatena z nekaj reprodukcijami umetniških del Franceta Goršeta, Božidarja Jakca, Staneta Jarma, Franceta Miheliča in Iveta Šubica ter raznimi fotografijami Zdajšnja Rast je z okoli 120 stranmi do zdaj najzajetnejša. kanja zbran, ne more biti opravičila za neljubo zamudo. Za takšno zakasnitev izida te številke revije uredniški odbor ne more prevzeti odgovornosti, sqj je bilo do tiskanja vsebinsko in oblikovno vse še pravočasno urejeno. Za uredniški odbor JOŽE ŠKUFCA ,vv\\x\\\wwvww\\\wwvwvw\w\ POLETNI UK ZA GLEDALIŠČNIKE Letošnji poletni seminar za gledališčnike in podoben seminar za lutkarje bosta od 7. do 14. julija v Radencih, prireja pa ju Združenje gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije. Gledališki seminar, na katerem bodo obdelali vse, od gledališkega besedila do predstave, bodo vodili najobetavnej- Tabor (morda) kdaj kasneje Tudi počastitvi Barage se Trebanjci niso do kon-ca odpovedali TREBNJE — Zaradi vojne so tu odpovedali vse kulturne prireditve, ki naj bi se zvrstile v okviru »Trebanjskega koša«. Tako so kar po vrsti odpadli: nastop Občinskega pihalnega orkestra Trebnje in skupine mažoretk iz Grosupljega, Ženskega noneta Rog iz Željn, folklorne skupine Račna iz Grosupljega in Zagoriških fantov, razstava in okrogla miza o škofu, misijonarju in jezikoslovcu Frideriku Baragi, rojaku iz Male vasi pri Dobrniču, nastop trebanjskega Cerkvenega zbora Friderika Barage, v nedeljo pa še Baragov spominski dan in otvoritev 24. tabora likovnih samorastnikov, za katerega je bilo prijavljenih štirinajst ustvarjalcev, eden celo iz Avstralije. Tako Baragovo počastitev kot likovni Tabor bodo poskusili prirediti, brž ko bodo to dovoljevale razmere. ....IIIIHIIIIIIII.III.IIIIIIIIIII1II1IIIIII...Ililill.. ( Jezikovnih počitnic ne bo I | Sporočilo organizatorjev za javnost | Zdaj je dokončno jasno, da letos v Novem mestu ne bo Jezikovnih počitnic za otroke koroških Slovencev. Doživeli smo vojno in kot narod in država strašno ponižanje, in četudi bi bile strahote smrti in žrtev ter opustošenja dokončno za nami, je v takem povojnem ozračju nemogoče mirno, zbrano delo z otroki s Koroškega. Tudi letos naj bi Jezikovne počitnice trajale tri tedne, od 14. julija do 3. avgusta; zanje je bilo prijavljenih 30 mladih Korošcev in Korošic, največ do sedaj. Za Jezikovne počitnice je bilo tako rekoč že vse pripravljeno in dogovorjeno, tudi program in bivanje pri družinah. 26. junija je bil pogovor z otroki in starši gostitelji, udeležila sta se ga tudi predstavnika Krščanske kulturne zve- ze iz Celovca. Tedaj smo še zelo resno računali, da bo tudi letos uspešno steklo to jezikovno-kul-turno poslanstvo. Prav vsem, ki ste prizadevno sodelovali v pripravah in pokazali naklonjenost Jezikovnim počitnicam, se v imenu organizatorjev iskreno zahvaljujem. Ostanite z nami, zakaj prihodnje leto bodo Jezikovne počitnice spet stekle, tedaj v mirni, svobodni domovini Sloveniji. Odložitev Jezikovnih počitnic za eno leto obžaluje tudi Krščanska kulturna zveza v Celovcu in želi vsem prijateljem in znancem na Dolenjskem mimo in srečno življenje. prof. JOŽE ŠKUFCA vodja Jezikovnih počitnic = = rfuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.n.... Knjižnica postala informacijsko srce Računalnik novomeški Študijski knjižnici omogočil vključitev v slovenski knjižnično-informacijski sistem — Računalniška izposoja v Ljudski knjižnici NOVO MESTO — Ko seje Študijski knjižnici Mirana Jarca minulo jesen nakazala možnost, da se lahko razmeroma v kratkem času računalniško opremi ter potem preoblikuje v knjižnično-informacijski center in vključi v tovrstni slovenski sistem, je to možnost seveda izrabila. ši mladi slovenski gledališki režiserji, dramaturgi in izgralci: Aleksander Jurc, Matjaž Pograjc, Tatjana Ažman, Violeta Tomič, Mojca Turk in Ludvik Bagari. Glavni mentor bo Vili Ravnjak. Lutkarji pa se bodo posvetili vsemu, kar je pač treba vedeti o lutkarstvu kot veji gledališke dejavnosti. Teoretični del bo vodil mag. Llroš Trefalt, praktični del pa bo potekal pod vodstvom Štefke Miteve iz Sofije. Večjo vsoto denarja, potrebno za računalniško opremo, je dobila od republiškega ministrstva za kulturo, znaten del ji je navrgla nabiralna akcija, nekaj pa je primaknila sama. Tako so lahko že pred novim letom oziroma po nekaj mesecih namestili v knjižnici računalnik Microvax in razpeljali vse instalacije v zvezi z opremljanjem. Namestili so sedem terminalov, kolikor sojih v dani prostorski stiski sploh lahko, preostalih pet pa bodo, ko bo knjižnica dobila prizidek oziroma ko bo prenovljena in preurejena. Nekaj terminalov so takoj vključili v sistem poslovanja ustanove, večji del pa jih bo služil uporabnikom pri iskanju najrazličnejših informacij in pri izposoji. Vzporedno z računalniškim opremljanjem je potekalo usposoabljanje knjižničarjev za delo z računalniki. Na tečajih so bili malone vsi, vendar izmenoma, tako da ni bilo nikakršnih motenj ne pri poslovanju ne pri izpo- soji. Tovrstno usposabljanje je potekalo tako hitro in učinkovito, da seje kmalu po novem letu že začelo računalniško oblikovanje katalogov. Na-, dejali so se, da bo enako hitro kot vzpostavitev notranjega sistema stekla tudi navezava na republiški sistem, in sicer prek Maribora, kjer je »srce« za te zadeve, in da bodo vse te reči že toliko postorjene, da bodo lahko februarja v počastitev slovenskega kulturnega praznika sistem in njegovo delovanje pokazali javnosti. Zaradi najrazličnejših razlogov se je pri vzpostavljanju zunanje navezave tako zatikalo, daje začela ustrezna linija delovati mnogo kasneje, tako da je javna demonstracija v knjižnici odpadla. Linija je namreč stekla šele spomladi, medtem pa so podatke o knjigah marljivo vnašali v računalnik oz. so pospešeno nadaljevali z računalniško obdelavo knjig. Pri tem so dobile prednost knjige, ki so zadnje prišle v knjižnico. Ko je bila potem vzpostavljena zunanja zveza, je bilo od koderkoli prek računalnika že moč zvedeti, kakšno literaturo premore novomeška Študijska knjižnica, in obratno, z ustrezno računalniško operacijo je bilo omogočeno, da seje v Novem mestu dalo v nekaj sekundah zvedeti, kaj, denimo, premore NUK v Ljubljani, kaj UK v Mariboru, itd. Komunikacijske navezave na glavni knjižnično-informacijski sistem v Sloveniji so v Novem mestu torej ostvarjene že nekaj časa in je moč dobiti informacije iz vseh knjižničnih ustanov v Sloveniji, ki so povezane z omenjenim sistemom. Kot pravi prof. Janez Mežan, direktor Študijske knjižnice Mirana Jarca, v Novem mestu ta sistem deluje, ni pa še omogočena računalniška izposoja, in to iz razloga, ker vnos podatkov v računalnik še vedno poteka. Pač pa so že pred tedni uvedli računalniško izposojo knjig v novomeški Ljudski knjižnici, ki kot oddelek Študijske knjižnice Mirana Jarca domuje v prostorih Glasbene šole Marjana Kozine v Jenkovi ulici. . „„„ .., I. ZORAN kultura in izobra- ževanje VPISI IN IZPITI V JESENSKEM ROKU LJUBLJANA — Minister za šolstvo in šport Republike Slovenije dr. Peter Vencelj je s posebno odredbo, ki jo je v ponedeljek posredovalo ministrstvo za informiranje, določil, da se vse šolske in študijske aktivnosti na vseh stopnjah šol prestavijo na jesenski rok, ki se prične zadnji teden avgusta. V obrazložitvi je rečeno, da so to narekovale razmere, ki trenutno vladajo v Sloveniji in zaradi katerih je moteno opravljanje izpitov in zbiranje dokumentov za vpis oziroma vpisni postopki, in da se zaradi varnosti učencev in študentov te aktivnosti prenesejo na ugodnejši čas, ko se bodo lahko tudi nemoteno izvedle. Jože Stražar: STALLION (bron) — Z razstave v Dolenjski galeriji ki predstavlja umetniško ustvarjalnost slovenskega likovnika iz Stockholma. Razstava je bila odprta brez otvoritve, ki bi morala biti minuli petek, ker so jo vojne razmere preprečile. Postaja mlekarna v Beli krajini znova aktualna? Ob pomanjkanju mleka v agresiji na Slovenijo OBETAJO SE ČRNI DNEVI UUBIJANA — Struktura slovenskega kmetijstva je taka, da ni sposobna prenesti mednarodne konkurence brez ustrezne državne zaščite. Vendar nujnost uvedbe prelevmanov za uvožene kmetijske pridelke in hrano v vladi nima polne podpore. Ob dejstvu, da je zaradi velike razdrobljenosti le 30 odstotkov slovenskih kmetij v današnjih zahtevnih razmerah sposobno preživeti, je jasno, da se slovenskemu kmetijstvu obetajo črni dnevi.. (Slovenske brazde) l NOVOMEŠKI TRŽNICI Tudi opolnoči tržnica ni tako prazna, kot je bila minuli tržni petek in ponedeljek. Prostor, ki ga ponavadi zasedajo prodajalci suhe robe in tekstila, je bil popolnoma prazen, pa tudi na stojnicah je bilo le nekaj stalnih prodajalcev. Dvanajstletna Katja Drganc iz Gradišča je prinesla kar celo košaro borovnic in jih prodajala po 60 dinarjev za litrski kozarec. Povedala je, da jih je v gozdovih kar veliko in da je sedaj zadnji čas za nabiranje. Na ostalih stojnicah je bilo videti krompir po 15 din, paradižnik po 30 din, breskve po 40 din, češnje po 70 din, jajca po 25 din. V stojnici Sadja zelenjave so bile naslednje cene (cene zelenjadaija Deladinija so v oklepaju): paradižnik 45 (40) din, banane 55,90 (50) din, pomaračne 44 (40) din, zelje 24 (25) din, limone (48,70) 45 din, kumarec 30 (30) din, čebula 25 (25) din, jabolka 55 (50) din. BELA KRAJINA — Ko je po vsej Beli krajini pretekli petek zaradi blokirane ceste na Gorjancih zmanjkalo mleka, je mnogim prišlo na misel, da do tega najbrž ne bi prišlo, če bi vsak dan iz Bele krajine vozili mleka v Ljubljano in ga potem v vrečkah spet vozili nazaj, če bi ga torej predelali kar v deželi ob Kolpi. Tokrat je res mleka zmanjkalo le za eno dan in ne gre delati panike, kaj bi bilo, če ga ne bi bilo več dni. Vendar ob tem najbrž ne gre prezreti predlogo v, ki so jih je že pred časom dali člani Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke o tem, da bi v Beli krajini zopet postavili mlekarno. Zopet pravimo zato, ker sta v Beli krajini nekoč že bili mlekarni oz. sirarni, a so ju pred nekako poltretjim desetletjem ukinili, nadomestila pa ju je zbiralnica mleka. Mlekarni sta bili v Metliki in Semiču. Semiški sir je bil menda tako dober, da so ga prodajali celo po tujih deželah, kot spomin na tiste čase pa imajo v Semiču še vedno opremo, seveda zapuščen in propadajočo. Tri prostore, v katerih so bili laboratorij, ogrevalnica s kotli in sirarna, so preuredili v strelišče, medtem ko je v Metliki v bivši mlekarni bife. Ideja o belokranjski mlekarni je postala v teh vojnih časih torej zopet aktualna. Medtem ko so v miru vozili mleko iz Bele krajine v Ljubljano, ga sedaj odvažajo v Kočevje. V letošnjem juniju so ga iz deželice ob Kolpi odpeljali 515 tisoč litrov, medtem ko ga pripeljejo nazaj okrog 60 tisoč litrov, pri tem pa niso všteti vsi ostali mlečni izdelki Očitno je torej, da Belokranjci namolzejo znatno več mleka, kot ga sami porabijo, zato se jim zdi še toliko večji nesmisel, da bi zaradi cestnih zapor morali ostati brez njega. Verjamemo, da bi se, če bi prišlo do tega, najbržkaj hitro samoorganizirali in razdeljevali belokranjsko mleko, toda vsaj pomisleke, če že ne kaj več, bi imela tudi inšpekcija. Topa je že druga zgodba. M. BEZEK-JAKŠE ZASTONJSKO MLEKO — Kmetje iz Šentjanža in okolice, tudi iz sosednje trebanjske občine, so pretekli petek prijetno presenetili Sevničane. Pripeljali so jim cisterno s preko 8000 l mleka, ki ga zaradi blokad na cestah niso mogli oddati Ljubljanskim mlekarnam. Mleko so zastonj razdelili številnim Sevniča-nom, ki so prišli z različnimi posodami pred sevniško pošto (na sliki). Foto: P. P) Vršičkanje paradižnikov »dela čudeže« Pospešek zorenja Vršičkanje, bolj jasno rečeno odstranjevanje vršičkov (dekaptacija), je bil že doslej zelo priporočen ukrep pri gojenju paradižnikov. Z njim pospešujemo rodnost in krajšamo čas zorenja. Prav zgodnost pridelka je za tržnega pridelovalca odločilna za uspeh pridelovanja. Prvi plodovi imajo neprimerno večjo ceno kot kasnejši. To je spodbudilo raziskave v Italiji pa tudi pri nas, ki so poskazale, daje s pravilno izvedeno dekaptacijo mogoče delati majhne čudeže. Po priporočilu znane italijanske semenarne Zorzi so tudi pri nas preizkusili različne gostote sajenja in odstranjevanja vršičkov. V najgostejšem nasadu, v katerem so rastline oddaljene med seboj le 10 cm, so sadike vršičkali že nad prvim grozdom, na 20 cm oddaljenih rastlinah nad drugim, na 30 cm oddaljenih med seboj nad tretjim grozdom, medtem ko so v običajni oddaljenosti nasajene paradižnikove rastline pustili nedotaknjene. In kaj so ugotovili? Čas zorenja se je razlikoval kar za 15 do 20 dni. Za vrtičkarje, ki jih je pri nas vedno več, bo gotovo zanimivo, da je vršičkanje vsesplošno uporabno, torej tudi za malega pridelovalca. Nizka vzgoja omogoči hitrejše zorenje, s tem pa tudi intenzivnejše iz-koriščanje vrtnih površin. Vršičkanje omogoča pridelavo paradižnika tudi tam, kjer sicer ne bi uspeval, metodo pa je mogoče uporabiti tudi za jesensko pridelavo, ki jo dosežemo s poznim sajenjem in dekaptacijo. ODSTREL DIVJADI TREBNJE — Tudi kmetje v trebanjski občini se jezijo, ker jim divjad povzroča iz leta v leto večjo škodo na kmetijskih površinah. Zlasti lovske družine Velika Loka, Trebnje, Šentrupert in Mirna so lani izplačale sorazmerno malo odškodnin. Ob obravnavi realizacije lovskogospodarskih načrtov za obdobje 1986— 1990 na seji trebanjske vlade so sklenili, da bodo letos povečali odstrel divjadi za okrog 30 odst. EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag Julij Nemanič Varstvo in druga dela v vinogradu Pogoste padavine zlasti v popoldanskem času ter primerna toplota in močna rosa zjutraj omogočajo hiter razvoj peronospore. Okužbe si sledijo v 4 do 6 dneh. Zato je možnost širjenja bolezni zelo velika. V takem primeru je nujno, daje žlahtna vinska trta zavarovana s si-stemičnimi pripravki. Če ti pripravki niso bili uporabljeni pri zadnjem škropljenju oz. je od takrat preteklo več kot 12 dni, je potrebno takoj škropiti. Priporoča se uporaba ridomila ali sandofana. Če je kdo dosedaj uporabljal mikal, je najbolje, da ga uporablja še naprej. Trte, ki niso pozeble, so pretežno že odcvetele, zato lahko nastopi napad oidija ter nastane občutna škoda. Kdor še ni uporabljal sistemi- radomil MZ 3,0 kg/ha sandofan 1,5 kg/ha galben 2,5 kg/ha mikal 4,0 kg/ha V primeru izbruha oidija je potrebno temeljito poškropiti grozdje z 0,125% ali 1,25 kg/ha hiperman-gana in dodati 1—2 kg gašenega apna na 100 1 vode. V drugi polovici julija je priporočljivo še enkrat uporabiti žveplo v pranu (brez grudic) v količini 25 kg/ha. Z njim poleg oidija zatiramo tudi pršice. Takoj po cvetenju je zadnji čas za dognojevanje z dušikom. Le-to pride v poštev delno, ločeno samo na določenih delih parcele. Količina gnojila je 1—2 dag/m2 oz. 3—5 dag/trs pri razdalji 1 x 2,5 m. Pri sortah z velikimi listi in bujnimi trsi je smotrno obiranje listja. S kov, ima sedaj čas, da jih uporabi-Vendar se priporoča vsem, ki imajo izkušnje in zadosti znanja, da opazujejo trse, na katerih se oidij najprej pojavlja. To je na občutljivi) sortah (portugalka, modra frankinja) in tam, kjer je povečana vlaga in toplota. Oidij vsako leto najprej napade ene in iste trse, zato si jih moramo zapomniti. Na tak način lahko zmanjšamo število škropljenj Razlogov za napad bolezni kljub škropljenju je več: • zamujeno prejšnje škropljenje • pojav odpornih glivic • izbira neustreznega pripravka • slaba izvedba Če se pojavijo odporne glivice, uporabimo pripravek, katerega do sedaj nismo rabili, v največji pripo; ročeni koncentraciji. Pri izvedb' moramo paziti, da ostaja škropivo enakomerno razporejeno na zelenih delih trsa brez kapljanja na tla-Poleg tega moramo uporabiti vsaj minimalno količino pripravka na hektar, da bo škropivo učinkovito delovalo, in sicer: tilt 250 EC topas 100 EC rubigan bajleton 0,2 l/ha 0,25 l/ha 0,2 l/ha 0,75 kg/^ tem omogočimo boljšo osvetlite grozdja in boljši nanos škropiva f grozde, predvsem če ne uporabljamo sistemičnih pripravkov. Boljša osvetlitev in škropljenj povečujeta odpornost grozdja Pr0 botritisu. Listni pecelj pri mladici morap1 prelomiti, ne odtrgati. Odstranj jemo samo listje, ki zakriva %tow ■ Vršičkanje mladic je P0?. *\j opraviti, preden se te prelomijo n? ŽICO. Vršiček odstranimo dovolj oa leč od osnove mladice tako, ostane zadostna listna P°vrSI (pribl. 15 očes). Inž. JOŽE MALJEVIČ POTA m s% 5* Vlomilci za rešetkami Kriminalisti novomeške UNZ so 17. in 18. junija prije-li četverico, osumljeno več kaznivih dejanj NOVO MESTO 17. in 18. junija so kriminalisti novomeške UNZ spravili za rešetke 20-letnega P. E. z Grma, leto dni starejšega Z. J. s Ponikev, 20-letnega G. F. s Homa in 29-letnega J. Z. iz Mokronoga. Mladeniči so osumljeni večjega števila kaznivih dejanj vlomov, tatvin, celo ropa in goljufije. Tako naj bi J. Z. letošnjega 31. januarja izročil P. E. in Z. J. ponarejene ključe osebnega avtomobila R-5, last novomeškega Kompasa Hertza. Vozilo je bilo parkirano na Društvenem trgu, od koder sta avtomobil spravila v pogon in ga odpeljala na Škofljico. Tam sta petico za 3.500 DEM prodala Ljubljančanu N. S.; slednji je nato na ukradeno vozilo vtisnil številke šasije svojega karamboliranega avtomobila in tak avto tudi uporabljal. J. Z. je tudi osumljen, daje 29. oktobra na območju Hrvaške namenoma karamboliral osebni avto honda, ki je bil kasko zavarovan. J. Z. je tako pri zavarovalnici Triglav prijavil prometno nezgodo. Opravljen je bil ogled avtomobila in ocena je ugotovila, daje avto popolnoma uničen. J. Z. je tako zavarovalnico ogoljufal za 85.000 din. P. E. in Z. J. sta bila 9. februarja letos v disku v Gornjem Vrhpolju, kjer sta se za šankont spoznala z. domačinom Antonom Kosom. Slednji je bil toliko nepreviden, da jima je pokazal denarnico. Mladeniča sta ga nato zvabila na dvorišče, ga tam pretepla ter mu odvzela 120 din in plinsko pištolo. In še naslednja kazniva dejanja: P. E., Z. J. in G. F. so osumljeni, da so lanskega julija na Trški gori vlomili v vikend Jožeta Tršinarja in nato še v vikend Ladislava Blatnika. Slednjemu so odnesli televizor, več oblačil, steklenico viskija in sodček. Z. J. in P. E. naj bi v začetku lanskega decembra na novomeški ŽTO ukradla električni radiator, G. F., P. E. in Z. J. pa naj bi na Ponikvah vlomili v dva poškodovana avtobusa nemške registracije ter ukradli več zvočnikov, dva avtoradia in tri mikrofone. Prav tako naj bi P. E. in Z. J. lansko zimo vlomila v osebni avto na Ponikvah in iz njega odnesla avtoradio in očala, P. E., Z. J. in K. M. iz Nemške vasi pa naj bi letošnjega februatja iz osebnega avtomobila Antona Veča blizu Smuke ukradli lovsko puško. STRELA ZAŽGALA POSLOPJE ČUČJA MLAKA — Med nevihto, ki je divjala 24. junija okoli 20. ure, je strela udarila v 23 krat 8 metrov veliko gospodarsko poslopje Jožeta Janževca iz Cučje Mlake. Požarje upepelil ostrešje, pod njim pa še 14 ton suhe krme in dva kubična metra ladijskega poda. Pri gašenju požara je sodelovalo kar 100 poklicnih in prostovoljnih gasilcev, navzlic temu pa je škoda velika: ocenjujejo jo na 300.000 din. SLOVENIJA 1991 VLOM V LOKAL — Vlomilci tudi v »ojnih časih ne mirujejo, celo več, zdi se, 'r-hh skušajo izkoristiti. V noči na 28. ju-p‘J.Je neznanec vlomil v gostinski lokal nnovec v SmarješkitrToplicah in odne-3* 30.000 din cigaret, kave in pijače. . 9B DENARNICO — V noči na 26. •J**nU.Je nekdo na parkirnem prostoru ob “jagistralni cesti v Poljanah vlomil v ka-'"o parkiranega tovornjaka. Odnesel je Jnosko denarnico z denarjem in dokumen-.."Stnik Dragija Trajanov iz Štipa je 'zskodovan za 8 tisočakov. OBISKAL VIKEND — 23. junija med p • !n * 8. uro je nekdo v Čemšah pri Mimi ,eCl s|ppil v odklenjeni vikend Novomeš-na Alojza Plantana. Izginila je denami-sPravljena v hlačah na obešalniku, z "J° Pa tudi 3.300 din. in ,,!NILA ŽAGA - V času med 17. j , ■ junijem je iz nezaklenjene garaže «ta Sterka iz Črnomlja nekdo odnesel 12 tisoSk*80Z"amkcStihl’vrednokakih VLOM V BRUNARICO — Neznan r,Iec je med 18. in 24. junijem vlomil v unaricona Otočcu,last Krkinih Zdravi-: ‘Rinilo je več pijače in cigaret. Krka J fcko oškodovana za 1.500 din. Z avtobusom moril po dolenjki Poldrugo leto pogojne, kazni za Albina Šparakla, ki je kot voznik avtobusa pri __________________________Zdinji vasi zakrivil smrt dveh oseb__________________ n NOVO MESTO, ŽDINJA VAS — Dolenjska magistralna cesta med Ljub-zloJv ln žagrebom je, ne upoštevajoč seveda tragične in krvave dogodke ob Det l/lskem 'n barbarskem dejanju letalskih enot jugoslovanske armade prejšnji 19tUi x8 Medvedjeku — enega svojih najbolj črnih dni pisala 16. novembra • Takrat je v vsega eni uri na delu ceste pri Ždinji vasi prišlo do dveh hudih Dr«T?nih nez8°d'ki s,a 'erjali kar štiri smrtne žrtve. Kot krivec ene je moral SparakV' za,ožno klop novomeSke8a temeljnega tožilstva 39-letni Albin Štirideset mintu čez polnoč je bilo. Je Sparakel peljal avtobus naših ontocev '7 Muenchna v Prijedor. Ce-l a J*r spolzka in mokra. Avtobus . anjske registracije je s hitrostjo 98 ki-kfu'etrov na uro Pr> Ždinji vasi dohitel 2q 0no vozil, ki se je ustavljala. Kakih ste m' jUt Prej je namreč na tem delu ce-av p i 0 do nezgode, v kateri je osebni x.° z ete! v ceste >n treščil v drevo, pri l„ 5 sta izgubila življenje Ante in Ma-" v.urbič. Sparakel je kolono vozil takt - sam Jc dejal, da jo je zagledal na trik m razdalji. da bi lahko v tem času m Ia}- ne enkrat avtobus ustavil. A s Pol k Se Je 8rd° uštel. Cesta je bila zani ’ avtoBus Je navzlic zaviranju zdr)° v zadnji del osebnega avta 1„ mea Franja Keresmana, kije z vozi-ie a z , els eeste in trčil v drevo, nakar mJ<°bus zadel še v osebno vozilo ne-ie v C, rp8'stracije, za krmilom katerega lovit h Jusuf Sa,kič' Trk je bil tako si-zar i daie vozilo slednjega dobesedno in n ° po<^ zadnji del prilopnika. Salkič Jegov sopotnik Arif Djanič sta po- škodbam na mestu trčenja podlegla, Keresman in sopotnika Hasica Veljačič ter Mustafa Delič pa sta bila hudo ranjena. Sparakel seje zagovarjal, kako so bile po njegovem tiste noči dobre razmere za vožnjo, cesto je tudi dobro poznal, saj je bil za krmilom avtobusa na tej progi že osmo leto. Sodnikom je pove- dal, daje po njegovem zaviral pravi čas, toda potem ga je pričelo bočno nesti v kolono vozil in prav nič več ni mogel storiti. Zgodilo seje, kar smo opisali že v zgornjih vrsticah. Dodajmo le še, da je tahograf pokazal, kako je bila v času trčenja hitrost avtobusa navzlic zaviranju 65 km/h. Senat je spoznal, daje šlo za zavestno malomarnost voznika Šparakla in ga je zategadelj obsodil na poldrugo leto zapora, pogojno za dobo treh let. Kot olajševalno okoliščino so mu sodniki šteli priznanje in skrb za družino. r d PADEL SEDEM METROV GLOBOKO IN SE POBRAL KOČEVJE — S. K. iz Kočevja je bil 21. junija na obisku pri znancih v stolpnici v Kidričevi ul. 6 v Kočevju. Ko se je v tretjem nadstropju naslanjal na ograjo balkona, seje odtrgala polica in je padel 7 m globoko, se pobral in odšel nazaj v stanovanje. Čeprav ni kazal znakov poškodb, so ga odpeljali na opazovanje v ljubljansko bolnišnico. ^Kradli štiri puške je n t?0MELJ — V noči na 27. junij r,a ek9° vlomil v zidanico Ivana Ste-lovctIZ ^rnomIja in mu odnesel štiri Dan ■ baške ter 30 litrov žganja. Šteje oškodovan vsaj za 150.000 din. NIČ NE VEDO Ja — V Delu zdne 26.juni- ene„ 1 °bjavljen pogovor z materjo benf ' I1zme<* udeležencev ropov na gimiv-b črPalkah. Matije med dru-na d.iav,la’ daje vedela, daje sin zašel kom ■ a P?ta: da je to prijavila milični-nje 'n .kriminalistom, a ni zaleglo. Iz pr0.i !ZJave seje dalo razbrati, daje sin Šilce Ja tUd‘ v Kočevju in sicer razpr-p» '"»tollu in orožje. O tem smo se L., lmal' na postaji milice v Kočevju, ne v,.?™ Povedali, da o vsem tem nič °bča Razpršilcev (s solzilcem) pri in73h "'so opazili, pa tudi o mamilih 0zJu jim ni nič znanega. PADEL S STREHE NOVO MESTO — 25. junija ob 14.15 je prišlo na Trdinovi ulici v Novem mestu do hude delovne nezgode, v kateri je bil poškodovan 33-letni Franc Gorenc iz Dobrave. Gorenc je tega dne skupaj s še štirimi delavci opravljal dela na strehi VGP, med delom pa mu je, neprivezanemu, zdrsnilo do žlebov, tam seje za hip še ujel, nato pa je padel sedem metrov globoko na tla. Hudo poškodovani Gorenc, kije delal v skupini zasebnega obrtnika Andreja Abrama, se zdravi v novomeški bolnišnici. Samosfoma SLOVENIJA 1991 »Odpuščal« je miličnike Delavce iz drugih republik podil domov, miličnikom ____pa grozil, da jih bo odpustil iz službe SEVNICA — 47-letni Mihael Sle-menšek iz Sevnice je rekorder svoje vrste. V zadnjih treh letih je bil kar trinajstkrat kaznovan pri sodnikih za prekrške, povzročil je več deset intervencij posavskih miličnikov, naposled je prekipelo letošnjega 16. maja. V popoldanskih urah je bil Slemen-šek v gostinskem lokalu TTG na železniški postaji v Sevnici. Ob točilni mizi je tam stoječim delavcem iz drugih republik očital, naj zginejo, od koder so prišli, češ da nimajo v Sloveniji kaj iskati. Zmerjal jih je z vsemogočimi izrazi, v dokaz, kako resno misli s svojimi zahtevami, je ob tla zalučal dve steklenici. Strežnemu osebju ni preostalo drugega, NeprEv]Dno je prehiteval bero' ,PCtek’ 28' JuniJa' je prišlo na Cesti ne JeV v Novem mestu do hude prometna “"če. 21 -letni Mitja Brudar iz Nove-avt( eSla se ic oB 15.10 peljal z osebnim in „.mo“Hom iz Ločne proti centru mesta Vati3 ravnem dela vozišča pričel prehite-„ av‘° pred seboj. V tistem trenutku je Pmti zjugom pripeljal 31 -letni Željko Grdič iz Novega mesta in med vozili je prišlo do silovitega čelnega trka. V trčenju sta se hudo poškodovala Mitja Brudar in Grdičev 41 -letni sopotnik Branislav Mirkovič iz Otočca. Oba so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo zaradi zvite pločevine pa so ocenili na okoli 250.000 din. kot da so poklicali na pomoč miličnike. Slednji so Slemenška odpeljali na hlajenje. A tudi to ni šlo povsem gladko: v prostorih za pridržanje sevniške postaje milice je može postave glasno in junaško zmerjal, za nameček pa jim grozil, kako jih bo odpustil iz službe. Vse to je pripeljalo do tega, daje moral pred nevi sesti na zatožno klop novomeškega temeljnega sodišča. Sodniki so Mihaela Slemenška obsodili na 10 mesecev zapora. Možakar je sicer trdil, kako je njegovo reagiranje povezano s tem, da ga ljudje zasmehujejo, se mu norčujejo in ga izkoriščajo, toda odločitve sodišča to ni spremenilo. Ne nazadnje govori o Slemenškovem obnašanju tudi dejstvo, daje bil večkrat kaznovan ne le zaradi prekrškov, pač pa tudi zaradi nasilniškega obnašanja, k temu pa sodi še en podatek: med letošnjim 8. marcem in 15. majem je bil vzrok kar sedmih posredovanj sevniš-kih miličnikov. ODPELJALI INVENTAR MOKRONOG — Slavko Š. iz Kranja ter Drago C. in Marija H. iz Ljubljane so utemeljeno osumljeni, da so 23. junija popoldne vdrli v stanovanje Jožefe Vrtačnik iz Trebnjega in iz stanovanja odpeljali inventar. Škode je za 14.000 din. Vprašljiv nastop Krkinih kolesarjev na SP v ZDA Če bo priporočilo Športne zveze Slovenije veljalo še naprej, se ga bodo Krkini kolesarji seveda držali NOVO MESTO — Stališče in priporočilo republiške športne zveze, naj slovenski športniki v času okupacije svoje domovine ne nastopajo v dresih reprezentance Jugoslavije, je jasno, razumljivo in logično. Odzval se mu je Jure Zdovc, ki ni nastopil v sklepnih bojih na evropskem košarkarskem prvenstvu v Rimu, odzvali so se športniki na mediteranskih igrah, ki te dni potekajo v Atenah, poziv so resno vzeli tudi v novomeškem KD Krka, kjer je okostje mladinske reprezentance, ki bi morala prihodnje dni odpotovati na svetovno prvenstvo v ameriški Colorodo Springs. • Članska vrsta KD Krka je minu- le dni končala nastop na dirki Giro d Italia. Od 156 tekmovalcev iz vse Evrope, kolikor jih je bilo na startu, jih je dirko končalo 108, zmagal pa je italijanski reprezentant Casagrande. Najboljši Novomeščan je bil Srečko Glivar, ki je v skupnem seštevku zasedel 16. mesto, Sandi Papež je bil 25., Igor Turk pa 56. V konkurenci kolesarjev do 20 let je Bogdan Fink zasedel tretje mesto. V času vojne so novomeški kolesarji našli zatočišče pri svojih avstrijskih prijateljih v Aflenzu, že 3. julija, pa so pot nadaljevali v ČSFR, kjer jih čaka naslednja dirka, imenovana Bohemia tour. »Držali se bomo priporočila, čeprav seveda še zmeraj trdno upamo, da bo morije vendarle konec, da bo zmagal razum,« je v torek govoril Jože Majes, vodja jugoslovanske mladinske repere-zentance, kije za ta dan sklical tudi tiskovno konferenco v Šmarjeških Toplicah. Konferenca je bila sklicana že pred okupatorjevo agresijo, razumljivi so vzroki, zakaj je odpadla. »Še zmeraj se pripravljamo in delamo, kot da bomo na pot šli, ne nazadnje je v ta nastop vloženega vsaj leto dni trdega dela, odrekanj in tudi veliko pričakovanj, da vloženih sredstev ne omenjamo. Prva skupina, v kateri so kolesarji, ki naj bi nastopili v ekipni vožnji, bi na pot morala že 7. julija. Pičle so možnosti, da bi se v tem času karkoli spremenilo, naše upanje je, da bi se dogodki razpletli vsaj do 11. julija, ko bi morali na pot kokle-sarji, ki bodo nastopili v cestni posamični dirki. Od slednje tudi največ pričakujemo. v svojih vrstah imamo Gorazda Štanglja, kije po mnenju vseh strokovnjakov med kandidati za meda- lje. Če bo šlo tako naprej, bodo naši športniki brez nastopa na svetovnem prvenstvu, nekateri tudi brez. sodelovanja na olimpijskih igrah, ki so sanje slehernega športnika. Leta truda, garanja in odrekanja bodo šla v nič.« Jože Petelin, predsednik KD Krka: »V klubu smo v težkem in negotovem položaju. vsekakor pa se bomo dosledno držali priporočil Športne zveze Slo venije. «• To pa ta hip ni edina negotovost v novomeških kolesarskih vrstah. Pod velikim vprašanjem je tudi izvedba tradicionalne kolesarske dirke za Veliko nagrado Krke, ki bi morala biti 13. in 14. julija. O tem, ali dirko odpovedati ali predstaviti na kasnejši termin, je v torek zvečer odločal izvršilni odbor KD Krka. ''N KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • Rokometaši ribniškega Inlesa Rika so ostali že brez dveh najboljših igralcev. Poleg Bena Lapajneta bo vrste novega prvoligaša Pivovarne Laško iz Celja okrepil tudi Tomaž Tomšič. Tomaž seje sicer pogovarjal tudi z zagrebškim Medveščakom, odigral zanj že nekaj takem, naposled pa seje le odločil za Celjane. • Na nedavni skupščini ZTKO Ribnica so to športno institucijo preimenovali v Športno zvezo Ribnica. Za predsednika so izbrali Francija Petka, sekretar je Marjan Hojč, podpredsednik pa Dušan Erčulj. Nalog zvezi zagotovo ne bo zmanjkalo, prva je pomoč pri obnovi planinske postojanke pri Sv. Ani. • Tone Krkovič, trener odbojkaric kočevskega Lika, bo v prihodnji sezoni popeljal v ligaško tekmovanje še eno ekipo. Gre za dekleta, stara 14 do 15 let, po statusu torej še pionirke, ki bodo nastopale v II. republiški ligi. Na kvalifikacijskem turnirju pred dnevi so mlade Kočevke prepričljivo priigrale ligaški status, boljše so bile od vrst Gorij in Vitala. • Kot je bilo moč pričakovati, je v kočevskem odbojkarskem klubu prišlo do menjave trenerjev. Tone Krkovič, dosedanji vaditelj, se je namreč odločil, da bo prevzel treninge mlajših vrst, članski pa bo seveda pomagal z nasveti. Za prvega trenerja so tako imenovali Krkovičevega dosedanjega pomočnika Akrapa. M. G-č. Topličanke gredo v Pariz Uspeh mladih atletinj na državnem prvenstvu — _____Hohnječeva dvakrat popravila rekord NOČNI TURNIR V DOBOVI DOBO V A — R K Dobova organizira tradicionalni nočni turnir v malem nogometu na igrišču v Dobovi dne 6. julija ob 18. uri. Nastopajoče čakajo bogate nagrade, in sicer: 1. nagrada: pokal, odojek, zaboj piva ter vikend paket za 10 oseb na morju; 2. nagrada: pokal, 10 kompletov dresov in hlač Adidas, odojek; 3. nagrad: pokal in 10 večerij; 4. nagrada: pokal in 10 pizz. Žrebane bodo tudi vstopnice, in sicer: prva nagrada: žaga Jansered in telefon Panasonik. Prijave ekip pred pričetkom turnirja, kjer poravnavajo tudi startnino. TEKMOVANJE TABORNIKOV MIRNA — Taborniki z Mirne na Dolenjskem so pred dnevi pripravili tekmovanje čebelic in medvedkov v taborniškem mnogoboju, na katerem je nastopilo 270 mladih iz vse Slovenije. Največ uspeha so imele štajerske ekipe. Tako je v kategoriji II zmagal odred Pusti grad iz Šoštanja pred Zeleno Roglo (Zreče) in Francem Lešnikom (Maribor), v kategoriji III 11. Snoub (Maribor) pred Pustim gradom in Mirno, v četrti kategoriji pa odred Franca Lešnika pred Bistrimi gamsi (Kamnik) in Pustim gradom. Zmaga brežiških telovadcev na Dunaju Srečanje ob 100-letnici dunajskega društva BREŽICE — Telovadke in telovadci brežiškega športnega razreda so se v soboto, 22. junija, udeležili prijateljskega gimnastičnega dvoboja na Dunaju, kjer so se pomerili z vrsto ATV Grinzing. Mladi Brežičani so prijetno presenetili, saj so v moškem razredu celo zmagali. Ob tem velja omeniti, da je dvoboj na željo gostiteljev potekal zgolj na štirih orodjih. REZULTATI — moški, ekipno: I. Športni razred Brežice 197,45 točke, 2. ATV Grinzing Dunaj 196,10; posamično: L Schoeller (Dunaj), 2. Dejanov, 3. Žerjav, 6. Kolar (Brežice); ženske, ekipno: 1. Jeliesse (Dunaj) 249,60,2. Športni razred Brežice 245,50: posamično: L Busecker (Dunaj), 3. Raninger, 6. Cetin (Brežice). Naj omenimo, da je bilo srečanje posvečeno stoletnici dunajskega društva. B. ŽNIDARŠIČ DOLENJSKE TOPLICE — Za dolenjsko športno javnost bržkone novica, kako so mladinke ljubljanske IBL Olimpije osvojile naslov ekipnih državnih prvakinj, mladinci pa so bili tretji, ne bi imela kakšnega posebnega pomena, ako ne bi levji delež k takšnemu uspehu prispevali mladi atleti in atletinje iz Dolenjskih Toplic. Ta uspeh je dekletom tudi omogočil, da se bodo med 15. in 17. septembrom v Parizu udeležile ekipnega mladinskega evropskega prvenstva. Mlade Topličanke so nastopile v prav vseh tehničnih disciplinah in, čeprav so nekatere še pionirke, dosegle imenitne rezultate. Vanja Lukšič denimo je nastopila v kar treh disciplinah: v metu kopja je bila druga, v metu diska četrta in v metu krogle šesta, Irena Špelič je bila četrta v skoku v višino, medtem ko je Gordana Djurič v skoku v daljino zasedla tretje mesto. Ob teh rezultatih velja omeniti še dva odmevna rezultata topliških atletinj. Gordana Djurič je namreč pred dnevi nastopi- la tudi v finalu Atletskega pokala Jugoslavije; v finale troskoka se je uvrstila kot sedma, nato pa to svojo uvrstitev še krepko izboljšala. Z rezultatom 11,76 metra je na koncu osvojila zelo dobro četrto mesto v državi. Za konec nemara še najbolj razveseljiva vest. V Ljubljani je bil pred dnevi republiški finale atletskega troboja za učenke in učence osnovnih šol, na katerem seje odločno odrezala mlada Topličanka Melita Hohnjec. Že na občinskem kvalifikacijskem tekmovanju je zbrala rekordno število 1282 točk, nato pa v Ljubljani ta rezultat še izboljšala. Zmagala je kar v dveh disciplinah: v teku na 60 m je dosegla čas 8,6 sek., v skoku v daljino pa 4,62 metra. Zelo dober je tudi njen uspeh v metu žogice (36,92 m), tako da je skupaj zbrala kar 1302 točki, kar je seveda pomenilo nov republiški rekord in zlato odličje. O premoči Hohnječeve priča podatek, da je drugouvrščeno Kranjčanko prehitela kar za preko 200 točk. Največji strošek so prevozi in športna oprema, za kar pa denar, ki ga dobijo iz proračuna, ne zadošča. »Znajti se moramo sami z organizacijo prireditev, nekaj pricurlja tudi od vstopnine in dobrodelnih prispevkov. Sedaj, ko smo se povzpeli v višjo ligo, računamo, da bomo dobili tudi več denarja, zagotovo pa ga ne bo toliko, da bi za- Črnomaljci v 1. ligi Rokometaši iz Črnomlja bili brez pravega na-sprotnika — Jesen začeli v 1. slovenski ligi ČRNOMELJ — Članska ekipa črnomaljskega rokometnega kluba je pred dvema letoma izpadla iz L slovenske lige, letos pa jim je zopet uspelo, da bodo jeseni nastopili v 1. ligi. In kar je pohvalno, v 2. slovenski ligi, v kateri so tekmovali letos, so bili prepričljivo prvi. Pravega nasprotnika pravzaprav sploh niso imeli, razen ekipe iz Radeč, ki velja tudi za neuradnega svetovnega mladinskega prvaka. »Iz prve lige smo izpadli zaradi menjave generacij, saj jc prenehalo igrati 8 starejših in izkušenih igralcev, kijih ni bilo mogoče nadomestiti čez noč. V dveh letih pa so mladi že toliko napredovali, da so ob nekaterih izkušenih igralcih zmogli to breme. Seveda gre zahvala za uspeh poleg požrtvovalnim igrlacem še predsedniku kluba Borisu Lovrenčiču in trenerju Tinetu Svetiču,« pravi Vladimir Radovič, član izvršnega odbora kluba, ki nosi precejšnje breme organizacijskega dela v klubu. Radovič je optimistično napovedal, da računajo tudi na daljši obstanek v 1. slovenski ligi, saj bo ekipa takšna, kot jc sedaj, gotovo vzdržala skupaj vsaj nekaj let. »Izpad iz 1. lige je bila za nas dobra šola. Zavedamo se, da moramo neprestano vzgajati podmladek, seveda pa ga moramo tudi znati pritegniti za ta šport, na primer z gostovanji v tujini,« pravi Radovič. Pri črnomaljskih osnovnošolcih je namreč kar precejšnje zanimanje za rokomet, med njijni je tudi nekaj obetavnih igralcev. Žal pa imajo precejšnje težave s.strokov-nim kadrom. Predvsem so si v Črnomlju več obetali od strokovnjakov, ki so končali fakulteto za telesno kulturo. Kar se tiče finančnih težav, tudi črnomaljski rokometaši niso izjema. Vladimir Radovič doščalo za normalno, kaj šele za brezskrbno delo,« tarna Radovič. Ob lem ne pozabi omeniti, da so vsi igralci v njihovem klubu čisti amaterji, jeseni pa bodo začeli tekmovali s klubi, v katerih so tudi rokometaši, knim plačujejo hranarino. Tu bodo Črnomaljci gotovo zapostavljeni. »Sicer pa pri nas vlada negotovost, ker ne vemo, kakšen bo v prihodnje sistem tekmovanja glede na politične razmere v Jugoslaviji. Upamo, da bo ostalo tako kot doslej, saj smo na takšen sistem najbolj navajeni in smo z njim zadovoljni,« razmišlja Radovič. M. B.-J. tedenski koledar Četrtek, 4. julija — Dan borca Petek, 5. julija — Ciril Sobota, 6. julija — Marija Nedelja, 7. julija — Metoda Ponedeljek, 8. julija — Evgen Torek, 9. julija — Veronika Sreda, 10. julija — Amalija LUNINE MENE 5. julija ob 3.50 — zadnji krajec kino ČRNOMELJ: 5.7.(ob21. urijame-riški erotični film Vročina v telesu. 7.7. (ob 19. uri) ameriška komedija Nindže želve. 7.7. (ob 21. uri) ameriški avanturistični film Darkman — človek iz teme. 10.7. (ob 11. uri) francoski akcijski film Nikita. KRŠKO: 4. 7. (ob 21. uri) ameriški erotični film Superseks, transeks, super. 7. 7. (ob 18. uri) ameriški glasbeni film Velike ognjene žogice. NOVO MESTO - DOM KULTURE: 4.7. (ob 10. uri) ameriški risani film Davno pozabljena dežela. Od 4. do 7. 7. (ob 19. in 21. uri) ameriška melodrama — komedija Zelena karta. 8. in 9.7. (ob 19. in 21. uri) ameriški akcijski film Krvavi šport. 10. 7. (ob 19. in 21. uri) ameriška pustolovska drama Planine meseca. kmetijski stroji ŽETVENO NAPRAVO za BCS prodam. Tone Dragan, Šmarješke Toplice 17, » 73-297. 4186 ZETOR 7011 in prikolico (4 t) prodam. at 57-632. 4200 KMETOVALCI POZOR! Trgovsko podjetje TEIK Kapele, Jereslavec 9, tel. (0608) 68-346, ugodno prodaja traktorje UNIVER-ZAL 45 in IMT. Cena: protivrednost 9.000 DEM. Dobava 5 do 10 dni. (P26-5MO) kupim GRADBENI OBJEKT, z večjim dvoriščem, na relaciji Krško—Leskovec kupuje manjša delovna organizacija. » 79-116. 4196 motorna vozila TERENSKO VOZILO Fiat AR 55, 126 PGL, karamboliran, letnik 1990, in diesel motor 2200 D prodam. * 73-318. 4192 LADO 1200, letnik 1987, s priključkom, prodam. » 42-136. 4193 JUGO SKALA 55, letnik 1988, prodam. ® 76-304. 4194 OPEL KADETT1,3 GLS, letnik november 1986, in kosilnico, staro 3 leta, prodam. « (0608)70-343. 4195 R 4 GTL, letnik 1983, registriran do februarja 1992, obnovljen, odlično ohranjen, prodam. * 57-362. 4199 prodam PRODAM 4 m3 suhih smrekovih plohov, novo zamrzovalno skrinjo (3001) LTH in pralni stroj generalno obnovljen. Tel.: 24-314 ali 21-695. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo meato, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Ruatja (glavni urednik in direktor), Marjan Legan Iodgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Dušii-Gomik, Anton Jakie, Zdenka Undli-Dragai, Martin Luzar, Milan Markelj, Pevel Perc, Jože Primc in hran Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Poaamezna številka 28 din, naročnina za 3. trimesečje 300 din; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, druStva ipd. 600 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 350 din, na prvi ali zadnji strani 700 din; za razpise, licitacije ipd. 400 din. Mali oglasi do deset besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda 30 din. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30024. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telefax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7191) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika No- J \vo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana TELICO in kravo, brejo 5 mesecev, prodam. Franc Miklič, Gor. Karteljevo 3, Mirna Peč. 4187 FRIZERSKO OPREMO (možnost salona še naprej) prodam, ® 25-506, Tomislav Bec, Muzejska 3, Novo mesto. POROČNO OBLEKO, številka 3K belo, prodam, at 56-032. 4198 obvestila ROLETE, ŽALUZIJE izdelujemo in montiramo po konkurenčni ceni. ®-(068)44-662. 4188 NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave stare 3 in 4 mesece, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejema in daje vse informacije Gostilna Cetin, Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578. . 4189 fijkr&r t Ali že veste, / da lahko Z' /Jli na enem mestu ‘~j]K \ izberete in \ j ' /| si izposodite J J j \ klasično, moderno CjJ/ /1 ali ekskluzivno poročno obleko? Vjenčana posudiona (izposojevalnica poročnih oblačil), Vlaška 70, Zagreb, tel. 418-014. eopflCK PAKIRNI STROJI TEL. 065 31 766 UMETNI KAMEN za oblaganje fasad po najugodnejših cenah svetlo sivi 135 din m2 temno sivi z belimi odtenki 150 din m2 beli 180 din m2 Možne tudi druge barve. Mogoča dostava na dom in tudi polaganje »KOŠMRLJ«, d.o.o. Meniška vas 7, Dol. Toplice tel. (068) 65-557 VEDEŽEVALKA v Novem mestu dne II. julija 1991. Naročila sprejema na tel. (065)26-839. \ (P27-1MO) POZOR! Vabimo vse, ki bi radi dobro zaslužili s prodajo na terenu. Petdeset različnih artiklov. Možna redna zaposlitev. Tel (068) 24-780 ali 24-781, dopoldan. S "s ZAHVALA Dr. STROJANU in sestram otroškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki ste s hitro in uspešno intervencijo ohranili življenje najinemu sinu Robiju, prisrčna hvala. S tem ste ponovno dokazali svojo sposobnost in požrtvovalnost, ki jo človek v tako hudih časih še kako potrebuje. ^ Hvaležna starša KOŠIR službo dobi IŠČEMO potnike za prodajo tekstila na terenu. Lasten prevoz, dober zaslužek. »23-640. 4152 službo išče DELO na domu išče dekle iz okolice Krškega. ® (0608)79-555. 4190 stanovanja DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. * (068)23-022. 4165 ženitne ponudbe DOLENJSKA DEKLETA so najboljša dekleta, pravijo fantje in jih vabijo v AFRODITO, ženitveno posredovalnico v Kranj, od 8. do 14. ure,, v četrtek in petek pa od 14. do 19. ure na »(064)324-258, da se spoznajo. 4191 # ' Samč?sfo/na SLOVENIJA 1991 f “ \ .jin. SVUvV nagrajuje naročnike Dolenjskega lista ZA VAROVALNICA TIUA, Cesta herojev 1, iz Novega mesta, s svojimi predstavništvi v Metliki, Črnomlju, Kočevju in Trebnjem in zavarovalnimi agencijami v Ribnici Grosup-Iju in Krškem nagrajuje naročnike Dolenjskega lista Nagrada Zavarovalnice TIUA je premoženjsko zavarovanje v višini 2.500dinarjev. Če je premoženje izžrebanca že zavarovano, nagrado lahko podari prijatelju ali sorodniku, važno je le, da bo tudi on naročnik Dolenjskega lista Ta torek je imela največ sreče pri žrebanju Pepca Taborsky iz Novega mesta, Zagrebška 8, naročnica od leta 1955, ki naj se čimprej zglasi na predstavništvu Zavarovalnice TILIA, Cesta herojev 1, Novo ^ mesto. ZAPRTA CESTA OSILNICA — Cesta med Zamo-stom in Malim Logom, ki je bližnjica tega dela kočevske občine do morja, bo zaprta vse do jeseni, zaprli pa sojo minuli ponedeljek. To cesto širijo in pripravljajo za asfaltiranje. Od Osilnice pa do morja je to zdaj še edine okoli 4 km neasfaltirane ceste. Napovedujejo pa tudi zaporo ceste med Osilnico in Ca-brom, ker bo zasebnik začel graditi malo elektrarno. Gre za elektrarno ob mejni reki Čabranki, za gradnjo katere je potrebno prej pridobiti soglasje obeh republik. MALI OGLASI v ponedeljek tudi od 20. do 22. ure 25-747 Iskra ISKRA INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA »INDEL« KOSTANJEVICA NA KRKI, d.o.o. 68311 Kostanjevica na Krki Upravni odbor razpisuje delovno mesto GLAVNEGA DIREKTORJA DRUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo VII. stopnjo strokovne izozbrazbe, tehnične, ekonomske ali družboslovne smeri, — da imajo znanja in sposobnosti ter druge lastnosti za orga-nizranje in vodenje delovnega procesa, — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju organiziranja in vodenja delovnih procesov, — da prijavi priložijo predlog programa dolgoročnega razvoja in način uresničevanja v 4-letnem mandatnem obdobju Izbrani kandidat bo imenovan za obdobje 4 let. Pisne prijave z ustreznimi dokazili naj kandidati naslovijo na »razpisno komisijo« v 15 dneh po razpisu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijavo. ODGOVOR NA POTREBE VAŠEGA AVTOMOBILA V NOVOTEHNI odgovarjamo na potrebe in pričakovanja lastnikov vozil VW-AUDI, (GOLF, JETTA, PASSAT, AUDI), ŠKODA, in FIAT-ZASTAVA. OD 27. JUNIJA DO 17. JULIJA smo pripravili posebno prilagojen program uslug vsak delovni dan OD 7.00 DO 17.00. Ob redni pomoči za vzdrževanje vašega vozila vam nudimo tudi 10 % POPUST za delo in brezplačen nasvet za kasnejše vzdrževanje vašega vozila. Dodatna UGODNOST za VSAKEGA 20. KORISTNIKA USLUG v tem času. Brezplačno delo pri naslednjem preventivnem pregledu. BOVOTEHMt MXT«M FIAT SERVIS NOVO MESTO - konkurenčne cene M/kmVM (§)ŠH0DR SERVIS TREBNJE - pooblaščeni servis za vo- - originalni rezervni deli - konkurenčne cene (^) Vollspremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Trebnje za številne obiske v času njegove bolezni, g. župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, Majerjevi za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi FRANC ZAHVALA Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, lam sonce sreče li ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (Gregorčič) Ob boleči izgubi našega dragega FRANCIJA FINKA, roj. 1951 iz Obrha pri Dolenjskih Toplicah se iskreno zahvaljujemo g. župniku za opravljen obred in ganljiv poslovilni govor, pogrebnikom, sorodnikom in vaščanom. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam izrekli sožalje in se poklonili mjegovemu spominu. Posebno zahvalo smo dolžni družini Bobnar za njihovo jjomoč v za nas najtežjih trenutkih. Oče, mati in vsi njegovi ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 92. letu starosti zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, svakinja, teta in tašča MARIJA BELIČIČ iz Črnomlja Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju ZD Črnomelj, posebno medicinski sestri Minki za prijaznost in medicinsko pomoč pri njeni bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni prizadevnim sosedom za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi prof. Kambiču za poslovilne besede, pevcem in gospodu dekanu za lepo opravljen obred. Žalujoči vsi njeni Črnomelj, Ljubljana, Nemčija, Kanada ■ftpPf ^ g Borut Novak ritnih dni naprej smo se na novo- J meSki postaji milice skupaj z 0 rezervisti pripravljali na možen *- tovrsten razplet. In to seveda ob 0 rednem delu, ki ni prav nič trpelo. prej bi lahko rekel nasprotno, 0 Noben miličnik ni štel delovnih 0. ur, jasno je pač bilo, da se morajo Težki dnevi vojne so ga postarali, sivi prameni las so, čeprav ima le osemindvajest let, postali izrazitejši Le obraz še naprej seva tisto zrelost, odločnost, ima poteze, prav nič svojstvene njegovim vrstnikom. Stanovska kolegica je v petek zvečer po tiskovni konferenci novomeškega izvršnega sveta, kjer ob dopoldanski moriji letal sovražne jugoslovanske vojske na Medvedjeku zanesljivo ni mogla slišati spodbudnih in veselih novic, priznala, kako ji je bilo vendarle lažje pri srcu. Predvsem zavoljo Novakovega nastopa, njegove besede so bile redke, a odločne, vzbujale so novo vero in zaupanje, dajale pogum. Kot da ni v ravnanju in držanju Boruta Novaka, ki je letos prevzel mesto komandirja novomeške postaje milice, prav nič odvečnega. Danes je teden, kar se je odselil od žene in obeh sinov, jedilnica, spalnica in dnevna soba mu je nekaj kvadratnih metrov velika pisarna na postaji milice, v kateri je komaj našel prostor, da si je postavil zasilno ležišče. Obraz izdaja, da ga je v teh dneh malo uporabljal. »Pripravljali smo se na to, da bomo morali braniti novo, samostojno in neodvisno Slovenijo, niso nas presenetila dejanja, presenetilo nas je agresorjevo ime, njegova zagrizenost in nizkotnost« s stopnjevanjem napetosti stop- 0 njevati tudi naše aktivnosti Pred 5 proglasitvijo samostojnosti smo 0 aktivirali vso rezervno sestavo in 0. ta je v uniformah še danes. Toda *- vse to bi pomenilo sila malo, ako 0 možje v uniformah, pa najsi gre * za akti vno ali rezervno sesta vo, ne 0 bi pokazali drže, ki me je presene- J tila in hkrati presunila A ko ne bi 4 bilo takojšnje in tolikšne podpore 0. ter pomoči javnosti. Verjemite mi. da ži veti s tem spoznanjem, četudi 0 f eni roki vseskozi držiš orožje, £ pripravljeno na strel, v drugi pa 0 radijsko postajo, od katere si v 0 vojni enako odvisen, kot od orož- 4 ja, ni prav nič težko.« Pred petnajstimi leti, ko je Bo- $ rut obiskoval srednjo miličniško 0 tnln v T/mrtu crt aniavtr-i iiaWi/i /m ^ šolo v Tacnu, so gojenci vodili in 4 se urili za boj s kriminalom in zu- 0_ nanj im sovražnikom, danes pola- ^ gajo izpit, na katerega jih takrat 0 ni nihče pripravljal Vsakdanje 0. življenje so zamenjali z življenjem * na barikadah, veliko jih sodeluje 0 pri blokadi vojašnice v Bršljinu, * nadzorujejo gibanje oseb in vozil, 0 premike sovražnih enot Kdaj bo- 0 do znova doma, ne ve nihče. Tudi Borut ne. Zato pa trdno upa, da 0 dan, ko bo znova lahkopozdravil J zeleno bratovščino na Gorjancih, 4 žogobrcarske prijatelje, s kateri- £ mi se je še pred štirinajstimi dnevi 4 veselil pod Miklavžem, ne more 0 biti daleč. B. BUDJA 0 Halo, tu bralec »Dolenjca« Tokrat le dva klica, saj so nas v četrtek zvečer že pe-stile mnogo hujše skrbi — grozeča okupacija Da se v komaj osamosvojeni državi Sloveniji dogaja nekaj izrednega, je pričal tudi naš dežurni četrtkov telefon. V času, ko druge četrtke zvoni do onemoglosti, je tokrat sprejel le dva klica. Ljudje so, razumljivo, pozabili na vsakdanje probleme, saj je bilo pomembnejše zvedeti, kakšnega posla se je proti Sloveniji lotila okupatorska jugoslovanska armada. Trebnje naiskreneje opravičuje za krivično obdolžitev, cesto so namreč brez potrebnih znakov popravljali in se njenemu od katrana počrnelemu avtu krohotali delavci Cestnega podjetja, kar je ugotovila naknadno. Poklicala je gospa Pavla, ki se je pred štirinajstimi dnevi pritožila nad delavci trebanjskega Komunalnega podjetja, da so brez ustreznih opozorilnih znakov popravljali cesto med Veliko Loko in Trebnjem v vasi Kamni Potok. Tako je z avtom zapeljala čez delovišče v trenutku, ko so delavci razpoko na cesti zalivali s katranom, ki je izdatno oškropil njeno vozilo. Delavci so dogodek pospremili s krohotom. Gospa Pavla se delavcem Komunalnega podjetja k Gospa J. iz novomeškega naselja Slavka Gruma pa je potožila nad novomeškim prometom. Zanimajo, če bo zdaj, ko ima Novo mesto nov most, mestni center bolj dostopen z avtobusom. Dokler ni bilo nove avtobusne postaje, je avtobus ustavljal vsaj v Kandiji, zdaj pa ne. Gospa J. je že starejša in težko hodi, zato zdaj skoraj ne more v mesto. Že pred nekaj tedni je direktor Avtobusnega prometa Goijanci Marjan Smrke povedal, da imajo že dolgo narejeno študijo o mestnem prometu. Po izgradnji novega mosta bi lahko vpeljali krožni promet. Kdaj tak mestni promet res bo, pa odloča denar in zdaj verjetno še kaj drugega. Z. L.-D. Samos/oma SLOVENIJA 1991 Muharji tekmovali Predsednik RD Kočevje obakrat med najboljšimi Halo, tukaj Dolenjski Hst! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. J FARA — Tekmovanje v muharjenju je organizirala pred kratkim Ribniška družina Kočevje. Udeležilo se ga je 20 njenih članov, pokrovitelj tekmovanja pa je bila zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto. Tekmovanje je bilo ob Kolpi in na Kolpi pri Fari. Letos je kočevska ribiška družina razdelila tekmovanje na dva dela in so prvič tekmovali tudi v suhih disciplinah. Rezultati: Suhe discipline: 1. Jože Štimec, 2. Tomaž Arko, 3. Dare Kalabota idr. Lov rib z muharico: 1. Bojan Šomen, 2. Andrej Hrovatin, 3. Tomaž Arko idr. Najboljši trije v vsaki disciplini so prejeli kolajne in praktične nagrade, ki sta jih prispevala Posestvo Snežnik in zasebna trgovina z ribiškim priborom Alojza Urha. Najboljši v lovu rib z muharico pa so sc uvrstili tudi na meddru-žinsko tekmovanje v muharjenju za »Zlatega lipana« prihodnje leto. To tekmovanje za naj večjo uplenjeno ribo je vsako leto na Brodu na Kolpi, udeležujejo pa se ga ekipe slovenskih in hrvaških ribiških družin pa tudi gostje iz zamejstva. J. P. S prizorišča vojne na Medvedjeku Reportaža z mesta razdejanja, ki ga je povzročila največja bitka na Dolenjskem pa tudi v Sloveniji Številne grožnje in besedne vojne z juga države so v minulih mesecih slovensko policijo — vsaj njen operativni del med katerega je sodil tudi Borut Novak, 4 kije bil zadnjih pet let poveljnik Ji posebne enote novomeške milice 4 —prav silile, da se na morebitno 0. nevarnost pred dogodki kakrš- nim smo jim bili priče minule dni 0 sproti in temeljito pripravlja. Da je bilo delo temeljito, kaže nareje- 4 no in doseženo. »Od predplebis- 0 MEDVEDJEK — V petek malo pred enajsto uro dopoldan se je kmet Tone Kotar zadnjič zazrl v nebo, trenutek zatem gaje v srce zadel kos raketnega izstrelka iz okupatorjevega miga. Krvavel je in nihče mu ni mogel pomagati. Pogumni najmlajši Kotarjev sin se mu je hotel približati z lončkom vode, vendar se je pred novim napadom moral umakniti. Bombe so iz jastrebov in migov padale vsevprek. Gospodarje za vedno zatisnil oči pri kozolcu enojčku sto metrov stran od avto ceste, zatem je zagorelo. Kozolec in gospodarsko poslopje sta bila v trenutku v plamenih in le gasilcem Velikega Gabra seje zahvaliti, da so uspeli obvarovati novo Kotar-jevo hišo. Zoglenelo truplo 58-letnega gospodarja Toneta so šele zvečer položili v krsto, vendar so se domačini tega kraja raje izognili, zato tudi v nedeljo dopoldan, ko so ga na pokopališču v Velikem Gabru polagali k zadnjemu počitku, ni bilo velikega pogreba. Za njim je jokalo le pet otrok in žena Genovefa ter ožje sorodstvo. Pogorišče Kolarjeve domačije na Medvedjeku smo obiskali v ponedeljek dopoldan, ko je v tem klancu na pol poti med Novim mestom in Ljubljano še vse dišalo po smodniku, čeprav so se enote Jugoslovanske armade v nedeljski noči umaknile proti Zagrebu in se ustavile v Krakovskem gozdu. Seveda smo najprej odšli do Kotarjeve domačije, kjer je bilo tistikrat kar precej tujih novinarjev, in prisluhnili pričam. Beno Kozlevčar iz Velike Loke je bil tisto petkovo jutro v službi v trebanjskih Tesnilih. Ko je zvedel, da poka, je sedel v avto in se odpeljal do Kotarjevih na Medvedjek, saj je Rotarjeva Jožica njegovo dekle. »Vsi so stali ob avto cesti pri tovornjakih in se pogovarjali s šoferji. Ta čas so priletela letala in uspelo nam je le toliko, da smo prišli do hiše. Ko je prvič počilo in zadelo očeta pri kozolcu, sem se vrgel na dekle in skupaj sva se pritajila k tlom. Bombni drobec je preluknjal le moj avto. Ko sem videl, da gori gospodarsko poslopje, sem se odpeljal po pomoč v Veliki Gaber. Gasilci so se hitro zbrali in reševali. Reševali so še med bombnim napadom, saj so se migi in jastrebi takrat že spet vrnili. Pri tovornjaku so obležali šoferji, ki so bili pri malici. Šest je bilo takoj mrtvih. Drobci so ubili tudi dve kravi in dve telici, ena krava pa je zaradi dima poginila naslednji dan. Tudi za prašiče ne vemo, če bodo ostali. Škoda je velika, vendar bi lahko bila še večja, če bi migi zadeli bližnje skladišče Kemije impeks, kjer imajo shranjene neke zelo strupene snovi«, je dejal Beno Kozlevčar. Za hip se ozremo po bližnjih poljih, posejanih s koruzo. Povsod so sledi bomb, pravi mali kraterji. Prav v času našega obiska je bila pri Kotarjevih komisija Centra za socialno delo iz Trebnjega. V hišo se zaradi žalosti nismo upali, zato smo počakali, da nam je o tragediji povedal še 20-letni Kotarjev Tonček. »Kar slutil sem, da bo nekaj narobe. Dan prej je nad našo hišo krožil vojaški helikopter in občutek sem imel, da fotografirajo našo rampo protitočne obrambe. Zato sem v petek takoj, ko je padla prva raketa v bližino rampe, skočil za volan traktorja, z verigami zapel rampo za iztreljevanje raket in vse skupaj potegnil v bližnji gozd. Kasneje sem opazoval, kako so iz letala s strojničnimi rafali obstreljevali vse okoli te male kovinske hišice. Pokale so bombe in čutil sem, da je sodni dan«, še vedno pod vtisom vojne pripoveduje Kotarjev sin Tone in nadaljuje:« Moj oče je bil vedno za to, da se Slovenci odcepimo in velikokrat smo skupaj sanjali o Evropi. Vedno je potarnal, ko je moral plačevati davek za vojsko, češ, kaj nam bo orožje. Pa mu je življenje vzelo prav to. In še to naj povem, ta kozolec je pogorel v prvi svetovni vojni, v drugi in sedanji vojni. Kotarjev Tone je še pripomnil, da smo bili novinarji, poleg gasilcev iz Velikega Gabra in Novega mesta prvi, ki smo si prišli ogledat tragedijo. Teritorialci se še niso oglasili, pa tudi nikogar od civilne zaščite še ni bilo. Kdo bo pomagal Kotarjevim in kdojim bo povrnil veliko škodo, se do ponedeljka še ni vedelo. In še o prizorišču, kjer razbiti tovornjaki nemo čakajo, da jih bodo pospravili. Najbolj je poškodovan tovornjak vlačilec koprske registracije. Pred njim je v času napada sedelo šest šoferjev in letalski izstrelek je priletel prav tja. Do večera si nihče ni upal približati truplom. Gasilci novomeške poklicne gasilske enote se mučijo okrog tovornjaka — ci- Beno Kozlevčar — »Prišel sem po Jožico, pričakale so me bombe«. • POMAGAJO TUDI CB POSTAJE — CB postae, kijih ima doma ali v svojih avtomobilih tudi nekgj sto Dolenjcev, skrbe za obveščanje tudi v tem izrednem času. Tudi sam jo imam vgrajeno v svoj avto in mi je že velikokrat pomagala iz težav. V ponedeljek je na Medvedjeku dobro služila tudi poklicnim gasilcem iz Novega mesta. Njihove UKV zveze so odpovedale, pri reševanju cisterne z vnetljivim kerozinom pa so potrebovali nujen posvet s komandirjem v Novem mestu. Na poziv po postaji se je takoj oglasil »cebejaš« na Šmaijetni gori nad Kranjem, sprejel naročilo in se po telefonu povezal s poklicno enoto v Novem mestu. V nekaj minutah je vodja reševanja Janez Gornik sprejel navodila svojega poveljnika. Sterne, iz katere odteka kerozin, gorivo za letala. Cisterna je nepoškodovana, vendar je zaradi vročine počila. Kaj bo, če bo prišlo do še hujše nesreče?! Cisterne ne morejo umakniti, saj je na tem delu avto ceste še najmanj 30 vlačilcev, nekateri imajo izpraznjene pnevmatike, drugi od izstrelkov preluknjana vetrobranska stekla. Pogled z nadvoza kaže, daje bila tudi za močna vojaška vozila ta prepreka pretrd oreh. Zato so se branili drugače. Na nadvozu je stal domačin Bojan Vovk, nadzornik Elektro podjetja iz Novega mesta, ki je bil v petek priča dogodkom na Medvedjeku in je napravil s svojo video kamero edinstvene posnetke letalskega napada. O tem je dejal: »Tudi najstarejši, ki vedo, kaj je vojna, ne pomnijo, da bi se v njihovih krajih lahko dogajalo kaj hujšega, pove, ko si skupaj ogleudjemo posledice letalskega napada. Postaja nam jasno, da okupatoijem ni šlo le za napad na cestno blokado, temveč so strejali izključno na civilne cilje. Ne le Kolarjeva, tudi druge hiše, ki so tik nad pobočjem klanca na Medvedjeku, so vse preluknjane K W' ■ TU JE OBLEŽAL OČE — Nekaj svečk pri ožganem kozolcu kaže mesto, kjer je obležal gospodar Tone Kotar. Novinar agencije A P je pokleknil in prižgat ugasle sveče. od izstrelkov. Luknje so velike kot človeška pest. Vsa stekla so od detonacij popokala, vhodna vrata so se pod rafali dobesedno razcefrala. Ljudje so se izselili v dolino, k sorodnikom na varno.« Jože Praznik iz Velikega Gabra zmajuje bor za čiščenje pušk in celo vojaške knjižnice. Človek je imel občutek, kot da so vsi vojaki umrli ali pa zelo hitro pobegnili. Tone Kotar ml. — »Uničili so nam skoraj vse. Sedaj čakamo, da pridejo pogledat«. z glavo; »Nič ne delamo, vsi smo preplašeni, marsikje je živina sama doma in kliče gospodarja. Doklej bo to še trajalo?« Z nadvoza smo se z ekipo Vašega kanala spustili na del avto ceste, kjer so bili od četrtka ujeti pripadniki armade. Cesta je bila bojišče. Tulci izstreljenih nabojev iz mitraljezov so ležali vsepovsod, pomešani med konzerve, cigaretne škatlice, pa tudi steklenica vodke je bila zraven. Niže po cesti so bili ostanki prve barikade. Večina tovornjakov je odpeljala, ostala so le poškodovana vozila, ki so povečini imela pripeto novomeško registracijo: kombi, last osnovne šole iz Mokronoga, je bil od strelov močno poškodovan in brez stekel, poltovornjaki Dane, GG in drugih podjetij in ustanov so kazali eno podobo. Na enem od tovornjakov je bilo mogoče videti kupe vojaške opreme, zaboje s kruhom, pri- »ČOVJEČE, SI LUD, TAMO TI JE RAT!« Na koncu bi rad zapisal še svojo osebno izkušnjo in prvo srečanje z strahotami vojne, ki sem jo doživel prav na Medvedjeku v času najhujših borb in talskega napada. Z nalogo »vojne#* dopisnika« me je v te kraje v petek o® 10. uri poslal urednik. Tesnoba se mej« držala že na avto cesti tja do Trebnje#* in naprej, ko nisem srečal niti enega vozila, vsa leta pa smo bili vajeni, da srn se prav zaradi prometa s težavo in zgl®' vo v torbi prebijali v slovensko pr®toj nico. Cesta je bila seveda zaprta Trebnjega do Radohove vasi. Pa sem* vseeno peljal in ko sem prispel P?4*., »j nec Medvedjek, sem srečal televizijs* ekipo, za katero sem šele kasneje rif del, da so člani družbe CNN. Nadalje val sem vožnjo kar po travi in obšel pivo kamionsko prepreko. Peljal sem * po stari cesti in nič posebnega nisem opazil. Ozrl sem se proti avto cesti m1 avta skozi grmovje opazil vojaške tovornjake in oklepnike. Vse je bilo tm in mirno. Naletel sem še na eno ovjr°j potem pa obrnil avto, saj se naprej n več dalo. Rekel sem si: Fotografij*, bom preluknjana vojaška vozila, da m bo šef vsaj veijel, da sem bil na Medvej* jeku. Stopil sem iz avta vzel torbo,1* krat pa mi je nad glavo zaropotalo. K*' fal je prišel iz oklepnega vozila. Sam « vem, kako sem se spet znašel v svojem avtu in se sklonjen odpeljal s prizori** Ustavil sem se pri televizijski ekipi'J medtem ko sem lezel iz avta, mi je e% od novinaijev v srbohrvaščini vp'_ »Čovječe, si lud, tamo ti je rat!«- **?_ besed sem se odpeljal dalje in pri Tre njem ustavil pri miličniški patrulj'-kratkem pogovoru sem doživel še lej* ski napad. Migi, orli in jastrebi so n* skupaj z miličniki vr^li v blaten jarek avto cesti, zatem mi je bilo vojne v glave. Z Medvedjeka sem prinese' kratko poročilo za posebno števn* Dolenjskega lista, na prizorišče pa * se spet upal šele v ponedeljek, ko so ?0 ražno razpoloženi okupatorji odšl' drugo lokacijo. ^ pAVL,N t m ■ TO VORNJAKI SO PREPREČILI POT PROTI LJUBLJANI — Od čeir^ do ponedeljka zjutraj so bila vojaška vozila ujeta med dve barikadi na Medvedjek. Tovornjaki, med katerimi je bilo največ tranzitnih z naložen1 kontejnerji, so stali v treh vrstah v dolžini štiristo metrov. S krožcem je ozntfe mesto, kjer je obležalo od letalske bombe razmesarjenih šest šoferjev. ------------------------------------------------------------ Za taka dejanja ni m ne more biti opravičila Slovenski narod tako kot ob okupaciji 1941.1®' ta ne bo popustil v svoji želji po svobodi_ Izvršni odbor Republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije izraža, v imenu udeležencev NOB, najgloblje ogorčenje in odločen protest zaradi surove agresije enot »Jugoslovanske armade« ter očitnega pr”2' kusa okupacije Republike Slovenije. Ta neizzvani, brezobzirni, mil|ta' ristični pohod je že povzročil številne človeške žrtve, velika razdejanja 10 ogromno gmotno škodo, kar je brez primera v današnjem času in v sodob° Evropi. # s *Samostofna SLOVENIJA 1991 Slovenija je bila vse do tega rušilnega pohoda nedvomno najbolj miren > stabilen del jugoslovanskega prostora ter ni dajala povoda, da se upora sila in orožje namesto dialoga ter reševanja problemov na miroljuben j demokratičen način. Za taka dejanja ni in ne more biti opravičil. Za vse bodo avtorji odgovorni pred zgodovino. Prepričani smo, da slovenski n* rod, tako kot ob okupaciji 1941. leta, ne bo dopustil, da bi zlomili njeg°v jasno izraženo voljo po svobodi, neodvisnosti ter lastni, suvereni državi-Pozivamo vodstvo armade in vse odgovorne za ta neizzvani napad, k* J terjal že toliko žrtev in povzročil toliko tragedij, da takoj prenehajo z n*5 ljem in prelivanjem krvi. Zahtevamo, da se vojska čimprej umakne v v°J*\ niče in s tem odpre pot za mirno, demokratično urejanje zadev, da bi l*0 obnovili normalne tokove življenja in dela. .. Borci in udeleženci NOB se bomo po svojih močeh dejavno vključil' ^ podprli vse napore za pravično obrambo našega narodnega dostojanstv* ozemlja Republike Slovenije. O tem bomo obvestili tudi borčevske org®0 zacije v Jugoslaviji, sosednjih in drugih državah. Republiški odbor ZZB N«’ Slovenil*