Št. 25
Maribor, dne 24. junija 1909
Tečaj XLIH»
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja rsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge IzvenavsfrljsK« dežela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Ki Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev, 5. — Rokopisi se ne vračajo, — Upravništvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za ineerate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Vinarstvo v nevarnosti.
T vinorejskem odseku državne zbornice seje dne 17. junija t. 1. razmotrivalo o vzrokih nizkih cen lanskega vina.
Kot glaven vzrok se je splošno priznal izvenredno obilen pridelek v letu 1908, kateri je bil v celi Avstriji, kakor tudi na Spod. Štajerju, okroglo za polovico večji, kakor v drugih letih zadnjega desetletja. Na primer: na Štajerskem se je pridelalo lansko leto 1,870.028 hI vina. V letu 1907 le 903.536 hI. Na Kranjskem v letu 1908 390.221 hI, v letu 1907 le 280071 hI. Približno enako razmerje je bilo minulo leto skoraj v vseh drugih krono-vinah ali vinorejskih deželah v Avstriji; dokaz temu je, da je prirastlo v naši državni polovici 8,142.194 hI vina, v letu 1907 pa samo 4,250.342 hI.
V vseh drugih letih do 1. 1899 nazaj, se zadnja množina ni nad eden milijon hI navzdol ali navzgor spreminjala. Zato je torej lahko umljivo, zakaj da ni mogoče za te izvanredne velike množine čeravno zelo dobrega vina dovolj odjemalcev ali kupcev dobiti.
Pa tudi ogrska državna polovica, katera je producirala v prejšnjih letih navadno le 3—4 milj. bi., je pridelala v 1. 1908 sedem in pol milj. hI vina, kar seve tudi pritiska na naše vinske cene.
Napram temu se je skrčil naš izvoz v tuje države. Teč sto tisoč hI vina smo izvažali samo v Švico; dandanes
uvažajo tje Spanci in Francozi po mnogo nižjih cenah kakor se pri nas prodaja.
A pri vsem tem naj naš vinorejec ne obupa, ker enako dobre vinske letine kakor 1908 so zelo redke. V tekočem letu že nikakor ni pričakovati tako ogromnega pridelka, ker so v nižjih krajih, kakor na Nižje Avstrijskem, Štajerskem, posebno pa na Ogrskem in tudi drugod, trte silno pozeble. Zato pa se že tudi znatno dviga in zboljšuje cena vinu; treba je le še nekoliko potrpeti tistim, kateri še ga imajo v kleti, ker v doglednem času gotovo pridejo na zadovoljiv svoj račun, s katerim bo povrnjen njih obilen trud.
Glede ponarejanja vina je v imenovanem odseku posegel poslanec Roškar v razpravo. Zahteval je natančne kontrole pri vinotržcih, pa tudi stroge kazni za tiste, ki bi morda še poskušali z umetno narejenimi vini oškodovati s težavami raznih vrst se boreče vinorejce. Zahteval je tudi, da se nastavijo vinski inšpektorji razmerno v zadostnem števila, da zamorejo svojo 0dg070m0 službo vestno in natanko vršiti, kar bo gotovo v prid vinorejcem, kakor tudi vino-pivcem. Vladni zastopnik je obljubil vpoštevati in tudi izvrševati opravičene zahteve ter sploh skrbeti zato, da se bo izpolnjevala vinska postava v prid vinorejcem.
Od druge veleugledne strani smo dobili k tej izredno važni stvari še to-le razpravo:
Na podlagi statističnih podatkov c. kr. poljedeljskega ministrstva se je vina pridelalo v hektolitrih.
dežela	vrsta	1899	1900	1902	1903	1904	1905	1906	1907	1908
Nižje Avstrijsko	belo rudeče	716.956 41.753	1,361.917 70.490	772.521 92.615	669.673 82.655	976.045 121.739	1,396.817 206.042	762 104 98.322	266 733 39123	2,146270 298.843
Štajersko	belo rudeče šilher	90.160 11.637 28.851	476.460 37.135 122.331	629.350 64.974 85.694	405.276 51.820 144.274	536.481 52.761 82.062	839.073 149.931 182.779	700.599 100 546 102.39 L	284 347 73.726 61.276	1,509.920 117.064 243 044
Kranjsko	belo rudeče šilher	57.132 3.701 53.812	100.383 7.603 67.313	92.654 9 909 96.223	86 814 4.436 57.505	105.612 3.805 90.323	84.338 10.909 61 466	85.721 8.051 56 478	171.854 10806 97.411	213 968 15 713 160.590
Tirolsko	belo rudeče	191.106 498.760	366.878 695.185	266.828 703.117	272.523 592.670	289.375 629.797	285.820 604.654	279.727 586.775	484 047 816.363	366.712 610.736
v celi Avstriji	belo rudeče šilher	1,406 996 1,877.833 82.963	2,677.699 2,345819 189.764	2,128.690 2,527.778 200.446	1,735 499 1,812.598 217.690	2,281.482 2,011.154 191.131	2,996.182 2,083.200 257.882	2,197.786 1,941,243 159.375	1,691.764 2,377 923 180.655	5,091.728 2,581.591 467.768
skupaj		3,367.792	5,213.282	4,856.914	3,765.787	4,483.767	5,337.264	4,298.404	4,250.342	8,141.194
Leto 1901 je podobno leto 1900.
Ogrska s Hrvaško je 1. 1908 pridelala 71/, milijonov hI, preje pa povprečno vedno le 3—4ys milijonov hI. na leto.
Iz te tabele vidimo, da se je na Štajerskem leta 1908. pridelalo skupaj 1,870.028 hI vina, leta 1907 pa le 419.349 hI, tedaj 1. 1908 47,krat rež vina kot 1. 1907. Od 1. 1899, ko se je pridelalo 130.648 hI do 1. 1907 s. 419.349 hI se je produkcija pomnožila približno 37* krat.
V celi Avstriji se je 1. 1908 pridelalo 8 milijonov hI, 1. 1907. in preje pa povprečno 4 milijone hI vina na leto!
Številke najbolje same govore. Vrh tega se je preje izvažalo v ovico na leto po 600.000 hI vina; sedaj pa je naše vino v Šv: ci izpodrinilo ceno špansko in francosko vino.
Kdor sedaj ne uvidi, da je v prvi vrsti le preobil pridelek kriv slabih cen, ta je slep ali pa hudoben; naj politični sleparji „narodne" stranke preštudirajo te uradne številke.
Še enkrat vinarska zadruga v Celju.
Naša razkritja o tej zadrugi so liberalce grozno razburila; v,N. D." 15. in 16. t. m. neki člankar razsaja ter psuje na poljedeljsko ministrstvo, na poslanca dr. Benkoviča in seveda — na duhovnike, da se človeku gabi. Vsekako 3i bo poljedeljsko ministrstvo dobro ogledalo tiste članke, kajti naravnost Škandal je, kakih izrazov se poslužuje zbesneli člankar „N. D."
„N. D." podtika naravnost dr. Benkoviču, češ da je on dal navodila poljedeljskemu ministrstvu, kako ima rešiti prošnjo vinarske zadruge v Celju. Pooblaščeni smo izjaviti, da je to od konca do kraja iz trte izvito; kajti dr. Benkovič v tej zadevi nikdar ni bil pri kakem referenta v poljedeljskem ministrstvu, poslanec Roblek pa tudi ne, dotedaj, ko je bila prošnja v poljedelskem ministrstvu že rešena in odlok že v rokah osrednje zadružne zveze na Dunaju, kjer sta poslanca Roblek in dr. Benkovič prvič čula ta odlok iz ust barona Stoerk. Poživljamo g. poslanca Robleka naj pove, ali to ni res! — Poslanec dr. Benkovič vse druge grožiye s pomilovalnim smehom prezira.
Cemu se N. D. pri celi zadevi zaletava v duhovščino, nam je povsem neumljivo; hujskanje zoper duhovščino pač pri liberalnih kmetih najbolj vleče Z brezmejnim psova-njem hoče N. D. očitno pozornost obrniti od vinarske zadruge in obsodbe ministrstva.
Mesto da bi N. D. kritiziral odlok ministrstva in nam dokazal, da se vinarski zadrugi krivica godi, zabavlja na poslance S. K. Z., češ oni so krivi nizke cene vinu, ker so 1. 1907. glasovali za nagodbo z Ogrsko.
Ta trditev je tako brezmejno nespametna, da se nam ne zdi vredno, jo posebej še pobijati. Pribijemo le, da nagodba z Ogrsko obstoji že od leta 1867., in smo tudi že pred 1. 1867 z Ogrsko in celo severno Italijo tvorili enotno carinsko ozemlje, pa nikdar ni nikomur na um padlo, da bi kdo to razmerje do Ogrske odgovorno napravil za slabe vinske cene. Saj smo tudi pred 1. 1907. pred novo nagodbo — ki prav nič ni premenila prejšnje stanje v tej točki — in še 1. 1908., tedaj po nagodbi časi imeli prav dobre vinske cene, ki se morajo vrniti. Še danes imamo marsikje na Štajerskem primerte vinske cene. Za nsgodbo i z Ogrsko so tudi glasovali vsi tirolski, nekaj primorskih, vsi nemški štajerski poslanci, vsi nižje avstrijski poslanci — vinorejci i. t. d., naši liberalni poslanci so glasovali zoper nagodbo le iz ozira na Dalinatince, kateri so
jih k temu prisilili s klubovim sklepom in so zoper nagodbo le iz državnopravnih, strogo političnih ozirov.
Zakaj pa niso veliki prijatelji vinorejci Roblek, Ploj in Ježovnik 1. 1907 v državnem zboru razkrili, kaka nevarnost preti njih volilcem radi ¡ogrskega vina? Molčali so kot grob, sedaj pa njih listi hujskajo le iz strankarskih ozirov. Sicer pa vsak otrok ve, kam pes taco moli, in da naši poslanci „narodni" stranki nikdar ne bodo po godu. — Po novi nagodbi se je razmerje celo zboljšalo; kajti po novi nagodbi se je Ogrska zavezala, uveljaviti vinski zakon z najmanj tako strogimi določbami kakor je naš vinski zakon. Ogrska je svojo obljubo tekom enega leta izpolnila, kar N. D. še pred nedavnim časom ni vedel, ampak nasprotno trdil — in sedaj tam velja vinski zakon, ki še bolj strogo zabranjuje popačenje vina kot naš zakon. Ogrski židovi imajo sedaj mnogo težje stališče nego po stari nagodbi, seveda N. D. vse to previdno zamolči.
N. D. piše, da bi zadruga podporo že imela, če bi se na dr. Benkoviča ne obrnila; to je seveia po gornjih pojasnilih pristna liberalna laž! „N. D." priznava, da prošnja res ni bila pravilno sestavljena, češ da liberalci še niso tako izurjeni v pridobivanju državnih podpor kot „ki eri kalci". Gotovo laskavo priznanje za nase poslance!
Pred par dnevi pa je N. D. kričal, češ „klerikalci" so od vlade podkupljeni, ker so dobili za zadružno zvezo v Ljubljani par tisoč kron podpore; to liberalno doslednost naj vrag razume!
Vinarska zadruga se brani, češ da nima smisla, kupčije le posredovati, ampak da hoče sama zase vino kupovati in tudi prodajati in celo svoje gostilne imeti; taka navodila so baje 3 modri: Kunej, Jošt in Stiebler v Gradcu pri nemški splošni zadružni zvezi dobili.
Torej za te velike narodno gospodarske učenjake je katekizem to, kar so v Gracu zvedeli. S tem priznavajo, da sami pač mnogo o tem ne razumejo.
Šli bi še malo dalje na Dunaj, pa bi zvedeli naravnost od barona Stoercka, bivšega načelnika iste splošne zadružne zveze v Gradcu, kako mnenje ima on, ki je sam upeljal vinsko kupčijo pri splošni zadružni Zvezi v Gradcu, kakšne bridke skušnje je on napravil. Poslušajte skušene može strokovnjake v ministrstvu; saj je dovolj vzgledov, kako grozno s časom propadejo vinarske zadruge, ki delajo kupčije na lasten račun ip celo imajo svoje gostilne. Nižje-avstrijske in tirolske zadruge, ki dobro prospevajo, so urejene na način, ki je ves drugi nego oni po pravilih vinarske zadruge v Celju. Le več pouka, potem še le organizirajte, gospodje Celjani!
V našem članku smo zadnjič zapisali, da ima zadruga predpisano „menda" triletno odpoved za deleže. Pravil seveda nismo imeli pred očmi; zato povemo interesentom, da „N. D." piše, da je treba deleže le 6 mesecev naprej odpovedati. Sicer pa bo to iz pravil razvidno!
„N. D." piše, da je vinorejsko zadrugo v Brežicah ljubljanska Zadružna Zveza osnovala, tedaj „klerikalci". Konstatiramo, da imajo odločilni upliv zraven liberalci in da je zadrugo osnoval sedanji vodja liberalne Zveze slov. zadrug v Ljubljani, katerega je morala naša Zadružna Zveza radi nezmožnosti itd. hitro odsloviti.
Tako je, nič drugače! Za enega nezmožnega uradnika vendar ne more biti cela stranka odgovorna.
Ves zagovor „N. L." smo tedaj prav lahko pobili. Da smo nasprotnika v živo zadeli, dokazuje najbolj nezmerno surovi zagovor, katerega je priobčil „N. D." Ta grozi, češ da bode razkrinkal naša gospodarska podjetja. Le na dan z dokazi; potem pa pridemo s številkami, po katerih bode narodno stranko dolgo časa glava bolela.
Našim vinorejcem pa kličemo: mirno kri! Kar je v danih razmerah mogoče, bode se storilo. Nečemo pa vas slepiti in vam zlate gradove obetati.
Državni zbor.
Proračun je v razpravi. Glasovalo se je že o postavkah: ministrski svet, ministrstvo za notranje zadeve, pravosodno ministrstvo in naučno ministrstvo.
K naučnemu in pravosodnemu ministrstvu je govoril dr. Korošec. Izvajal je, zakaj Slovenci ravno do voditeljev teh dveh ministrstev nimajo prav nobenega zaupanja. Izpra-ševal jima je vest o Btarih in novih grehih, ki sta jih zakrivila nasproti Slovencem. Ljubljanski „Slovenec" poroča o tem govoru: „Govornik ostro napada pravosodnega ministra in se pritožuje, da zapostavlja sedanja vlada Slovence. Poslanec dr. Benkovič pritrjuje govornikom. Benkovičevi medklici tako razburijo Kurando, da se prične pričkati ž njim. Kurandi prihiti na pomoč nekdanji kanonir poslanec
Einspinner, ki se prične pričkati z Jugoslovani, na katere je menda še zdaj nevoljen, ker je moral pred leti kot ka-nonir plačati nekega koštruna, ki ga je povozil z bicikljem svojega stotnika. Nekdanji kanonirski podčastnik tako kriči, da mora dr. Korošec prekiniti svoj govor. Veselost nastane, ko zakliče sonoren glas: Gospodje! Z vašim prekinjenjem nam vzamete ves naš čas. Dr. Korošec šiba nemške krivice nasproti Slovencem. To nemške poslance silovito peče. Stari sovražniki Slovencev: Markhl, Einspinner, Wastian in Bach-mann kriče na dr. Korošca, ki jim seveda ne ostane dolžan odgovora. Dr. Korošec ožigosa „Siidmarkin" poziv, naj se zglasHjejo Nemci za uradniška mesta. Markhl in Einspinner kričita. Slovenci jim seveda ne ostanejo dolžni odgovora. Da Wastian tudi kriči, je samoobsebi umevno. Dr. Korošec se peča z imenovanjem deželnega šolskega nadzornika na Kranjskem in zahteva, naj se imenuje slovenski šolski nadzornik za Koroško. Nemci seveda besne jeze. Govornik graja imenovanje nemškega šolskega nadzornika na Spodnjem Štajerskem in zahteva, naj ee slovenska celjska gimnazija po načelih Bienerthovih izpopolni. Ob živahnem pritrjevanju zaključi govornik 6voj govor ckolu 10. ure zvečer.
Kako v živo je zadel dr. Korošec s svojim govorom, kaže dejstvo, da sta se drugi dan justični minister Hochen-burger in naučni minister grof Stiirgkh branila pred njegovimi napadi.
Zelo čudno se vedejo pri glasovanju o proračunu Plo-jevi pristaši v hrvatskem klubu, to so slovenski liberalci in Hrvati. Takoj pri prvem glasovanju o razpoložljivem zakladu ministrskega predsednika jih je zmanjkalo kar naenkrat devet, torej polovica. S takimi ljudmi ni mogoče delati politike ! Za nje je res edino dober voditelj dr. Ploj, ki se vlade boji na vseh koncih in krajih. Splošno se govori, da je šel Ploj vladi pri glasovanju o preračunu zelo na roke ter marsikaj storil, da jih je pri glasovanju toliko manjkalo. Ali se bo še sedaj kdo čudil, da naši poslanci niso stopili s takimi politiki v en klub ? V Slovenskem klubu je red in stroga disciplina, med Plojevci zoiedenoit, nedoslednost in prijenijivost. Našim kmetom bo tudi dobro povedati, kar pišejo listi o Plojevi prijaznosti do kmeta. Sedaj dela na tihem z vso zgovornostjo za rumunsko trgovinsko pogodbo in za pooblastilni zakon, s kojim se bodo sklenile nove trgovinske pogodbe. Nove živine nam hočejo poslati v naše kraje, in Ploj je v tem prvoboritelj, četudi šele na tihem.
Pri glasovanju o proračunu so zmanjkali izmed Slovencev Ježovnik in dr. Rybar ter sedem Hrvatov.
politični ogled.
—	Proti razkosavanju zemljišč. Na Bavarskem se v zadnjem času zemljišča mnogo razkosavajo, posebno v upravnem okraju Nižje Bavarsko. To dejstvo je vzbudilo pozornost bavarske vlade in deželnega zbora. Ministrstvo je upravnim oblastem ukazalo, da naj pazno z&sledajejo take pojave in jih po možnosti zabranjujejo. Proti razkosavanju zemljišč izdani predpisi naj se izvršujejo najstrožje. Pred vsem naj se deluje na to, da če se že mora posestvo razkosati, naj to opravi domača hranilnica in posojilnica, kakor se to z mnogim uspehom izvršuje po ostalih okrožjih. Veliki dobički, ki bi sicer pripadli zemljiškim prekupcem, pridejo tako v dobro domačinom, kateri dobe posamezne dele posestva od zadruge po nizki ceni. Razkosavanje pospešuje „beg iz dežele", posamezni kmetje pa navadno mnogo pre-plačajo poedine kose zemljišč in če kupnine ne plačajo takoj, morajo dati prekupcu visoke obresti. Kupec se dostikrat na ta način tako silno obremeni, da ne more izhajati. Ministrstvo poziva konečno oblasti, da naj v tem smislu delujejo sporazumno s kmetijskimi društvi in zadrugami.
—	Ogrsko. Sedaj je gotovo, da sedanje Wekerlovo ministrstvo ne ostane dalje na krmilu. Dne 21. t. m. se je vršil ministrski svet, ki je naročil ministrskemu predsedniku, da naj prosi kralja za odpust kabineta. V torek dne 22. t. m. je bil ministrski predsednik Wekerle sprejet od kralja v avdijenci, ki je trajala pol drugo uro. Dr. Wekerle je kralju pojasnil svoje stališče glede jezika pri armadi, a ni mogel pridobiti kralja za svoje zahteve, na na kar ga je prosil v svojem in v imeau celega kabineta za odpust Kralj je izrekel željo, da naj člani ministrstva še nekaj dni opravljajo svoje posle, potem mu bo naananil svoj sklep.
M-ate politična naznanila.
Dne 16. junija: Nemško-nacionalni državnozborski klub je z vežino glasov sklenil, da nastopi za laško pravno fakulteto v Trstu. — Gališki in bukovinski Rusini se zopet pogajajo za zopeten vstop bukovinskih rusinskih poslancev v skupen klub. — Cesar je sprejel včeraj na Dunaju nemškega princa Henrika v daljši zasebni avdijenci. — Med Turčijo in Grško se vrše tajna pogajanja. Grška je pripravljena plačati za priklopljenje Krete 15 milijonov frankov, turški posredovalci pa zahtevajo 35 milijonov frankov. — Potres, ki je napravil na Francoskem toliko škode, je glasom poročil iz Barcelone pretresal tudi barcelonski okraj na Španskem 80 sekund in porušil mnogo poslopij. Dve osebi sta ubiti.
Dne 17. junija: Ruska duma je odobrila kredit 15 milijonov rubljev za vojne telefone, za vojaško izobrazbo in za zrakoplove. — V Djakovu se je 12.000 Arbanasov bojevalo z 12 bataljoni turških rednih čet, katerim je zapovedoval Sabit paša. Arbanasi so podlegli turškemu topništvu. — V Črnigori so zaprli več oseb, med njimi tudi bivšega poveljnika Vukiniča, ki je agitiral za to, naj se postopa s črnogorskim knezom Nikitom, kakor se je postopalo s turškim carjem. — V Gimrnl pri Palenau na Laškem se
je uprlo prebivalstvo radi prevelikih davkov. Nastopiti je j moralo vojaštvo.
Dne 18. junija: Ruska duma je odgodena do 23. oktobra. — Ruskemu zunanjemu ministru Izvolskemu bo sledil Gorempkin. — Angleško časopisje poroča, da je podala Grška glede na Kreto pomirljive izjave. — Po mnenju nekdanjega ogrskega finančnega ministra Lukacsa, ki ga je cesar dvakrat sprejel v avdijenci, ostane sedanja ogrska vlada še nadalje. — V Carigradu so podaljšali obsedno stanje do 31. julija. — Na Ruskem Poljskem se je izvedla delna mobilizacija, ki je baje v zvezi s perzijskimi dogodki.
Dne 19. junija: Listi poročajo, da se sestaneta letos naš cesar in angleški kralj Edvard najbrž v Išlu. — Turčija je baje ponudbo Grške za nakup Krete proti odkupnini 35 milijonov frankov odklonila. — Francoska vlada preganja bordoškega nadškofa kardinala Andriena, ker je v nekem cerkvenem govoru obsojal ločitev cerkve od države in civilni zakon. Duhovščina girondskega okraja je poslala kardinalu to-le spomenico: Katoliška zavest je na Francoskem predolgo spala, a po Vašem vplivnem glasu se je vzbudila in bo čuvala socijalni red. Po mnogih bojih bo zmagala pravica nasilstvo.
Dne 20. junija: Španska je mobilizovsla drugi armadni zbor Najbrže se odpošlje v Maroko. — Srbija se oborežuje. Čez Solun se pripelje v Srbijo veliko streliva s Francoskega in iz Belgije. — Turški poslanci vseh strank izjavljajo, da hoče Turčija z vso silo braniti Kreto. Vele-vlasti se še niso odločile za odpoklicanje vojakov s Krete.
—	Zmaga katoličanov na Holandskem. Na Holandskem so si katoličani pri volitvah v zbornico od 100 sedežev pridobili 55. Tudi pri 36 ožjih volitvah pribore si še nekaj sedežev. — Prizadevanja grofa Thuna, da bi dosegel delo-možnost češkega deželnega zbor», so se izjalovila. — Srbski listi pišejo, da se je med častniki zasnovala zarotniska zveza proti bivšemu prestolonasledniku Jurju. Častniki imajo namen ga ubiti. — Potres na južnem Francoskem je napravil 16 milijonov frankov Škode.
D n e 2 1. j u n ij a. Češki narodni svet je izjavil, da jezikovni načit ni sprejemljiv. — Najvišje sodišče je zavrnilo ničnostno pritožbo morilca Siczynskega, ki je umoril ces. namestnika Potockega in bil obsojen na smrt." —- Med irskimi katoličani in protestanti je prišlo včeraj do krvavih bojev, pri katerih je bilo več hiš porušenih, več oseb ranjenih. Policisti so na konjih naskočili množico in zaprli 50 oseb.
—	Upajo, da se sklene trgovinska pogodba med Srbijo in našo državo.
Dne 22. j unij a. „Hrv. kor." poroča, da so uradniki skupnega finančnega ministrstva že izdelali načrt ustave za Bosno in Hercegovino — Grški ministrski svet se je pečal s splošno mobilizacijo. Načelnik generalnega štaba IH. ar-madnega zbora Ali Rica je dobil ukaz, da nadzoruje turško mejo. — Srbski zarotniki so baje najeli ljudi, ki naj bi umorili bivšega prestoloaaslednika Jurija. Jurij dobiva grozilna pisma, ki ga svare, naj ne stopi v kraljevo palačo in naj se ne vozi brez spremstva.
Dne 2 3. junije. Češki „Narodni Lifcty* poročajo, da je ministrski svet sklenil, da namerava vlada podaljšati poletno zasedanje. — Črnogorska skupstina je enoglasno sprejela trgovinske pogodbe z Rusijo, Bolgarijo in Turčijo.
—	Srbski kralj Peter je baje glavnima zarotnikoma bivšemu ministru Genčiču in polkovniku Mašiou vsakemu po 100.000 frankov obljubil, ako se odločita, da zapustita Srbijo. Za-rotniško zborovanje, katero sta Genčič in Mašiti o ponudbi obvestila, je sklenilo, ponudbo odkloniti in se še hujše boriti proti princu Juriju.
*	Iz sodnijske slnžbe. Sodnijski oficijal Hans vitez pl. Villefort v Lahkem je imenovan za sodnijskega nad-oficijala v Šmarju pri Jelšah.
*	Iz poŠte. Imenovani so: Poštnim oficijantom ozir. : oficijantinjam: Franc Pein za Celje, Štefanija Seiti za Podčertek, Leopold Wressnnig za Konjice, Leontina Kreisler za Slov. Bistrico, Hugo Lang za Pragarsko, Vincenc , Harre et za Maribor (kolodvor), Leopoldina Rotter za Mlov. ; Bistrico in Ivan Siebenreich za Pragarsko.
*	Iz Železniške službe. Pri prometu so premeščeni: j Edvard Baiglböck, pristav, iz Voitsberga na koroški ko- , lodvor v Mariboru; Avgust Pavlinič, asistent, iz Franzdorfa na glavni kolodvor v Mariboru; pristav Hugo Siegl iz Ptuja v Gradec; asistent Rihard Lorenci iz Mezolombardo na Pragarsko; asistent Ernst Franke iz Štore v Zidanmost; aspirant Janez Ebner iz Laškega v Štore; postajni načelnik Avgust Kolberer iz Ponikve kot postajni načelnik v Cmurek; j pristav Franc Reindl iz Iiniha v Ponikvo kot postajni načelnik; pristav Jurij Gratt iz Pragarskega kot po tajni ; načelnik v Niederdorf; aspirant Jožet Jenko iz Sevnice v Cmurek; pristav Milan Malenica iz Matzleinsdorfa v Ro gatec. Pri stavbnem ravnateljstvu so premeščeni: Ad-)lf Fontana, revideat, iz Celja k sekciji Maribor, glavni kolodvor; inženir Alojz Pokorny, stavbni adjunkt, iz Celja v Bozen; inženir Jožef Tröster, stavbni adjunkt, iz Bozena v Celje; inženir Jožef Bayer, stavbni nadkomisar in pred stojnik sekcije v Celju, v Gradec.
*	Iz Šole Dvorazredna ljudska šola pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu se razširi v 3 razredno. Nastavljeni so kot stalni učitelji ozir učiteljice: na ljudski šoli v Vuzenici stalni učitelj pri Št. Janžu Ivan Urek, na ljudski šoli v Dobovi stalni učitelj v Kapeli Franc Vadnal, in učiteljska snplentinja v Zrečah Ivana Preželj, na ljudski šoli pri Št. Jurju ob Peenici tamošnja suplentmja Ema Regoršsk, na ljudski šoli v Svičini tamošnja začasna učiteljica Marija Lazar, na ljudski šoli v Ostrovici tamošnji «uplent Robert benica, na ljudski šoli v Kapli tamošnja začasna učiteljica Marija Majeen. Šolaki vodja pri Sv. Roku Martin Briinik
in stalna učiteljica v Zidanem mosta Antonija Faks sta stopila v pokoj.
Imenovanje. Glasom odloka papeževega majordoma Mons. Kajetana Bisleti z dne 17. majnika 1909 št. 79 so imenovali sv. oče Pij X. mnogočastitega gospoda Juija Bezenšek, kn. šk. konz. svetovalca in župnika v Čadrama svojim tajnim komornikom supra nameram.
Sodnijski izpit je napravil v Gradcu dne 14. junija sodni avskultant Franc Tiller.
Izpit iz grščine in latinščine za višjo gimnazijo, iz slovenščine za nižje razrede s slovenskim in nemškim učnim jezikom je napravil dne 18. t. m. na graški univerzi z dobrim uspehom g Anton Rabuza, dema iz Št. Jurija ob južni železnici. Čestitamo!
*	Odborova seja S. K. S. Z. bo v četrtek, dne 1. julija ob 5. uri popoldne v uredništvu „Slov. Gospodarja".
*	Č. g. duhovnikom! Blagovolite se ob prdiki dekanijskih konferenc spominjati S. K. S. Z. v Mariboru s prispevki.
*	Dražba duhovnikov lavant. škofije (podporno društvo) ima dne 14. julija t. 1. ob 7,4. uri popoidn«? svoj redni občni zbor v kn. šk. ord. pisarni. Na dnevnem redu je poleg navadnih poročil tudi volitev novega odbora. Drnštveniki se vljudno vabijo k zborovanju — Te dni se je razposlalo vsem udom poročilo o delovanju dražbe v zadnjem triletju. Udje so se pri tem tudi opozorili na zaostalo letnino in ustanovnino in sicer na beiem robu priloženih položnic.	Odbor.
*	Romarski vlak k Mariji Pomagaj bo šel iz Celja dne 26. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj, ako se bodo premagale nekatere težave, katere še dela železnica. Isti dan pa bo šel posebni romarski viak tudi iz Brežic k Mariji Pomagaj. Natančneji vozni red in cene objavimo takoj, ko dobimo od železnice potrebne pogoje.
*	Romarski vlak v Marijino Celje bo šel iz Maribora dne 9. avgasta t. 1. Tudi o tem objavimo v kratkem vse potrebno. Vse tri vlake priredi Kršč. soc. zveza.
*	Zakrament sveJo birme je prejelo letos v Lavan-tinski škofiji do sedaj 2588 birmancev, in sicer v stolni cerkvi v Maribora na binkoštno nedeljo dne 30. majnika 783, na binkoštni pondeljek dne 31. majnika pa 3. V šentlenarski dekaniji je bilo birmancev pri Sv. Juriju v Slov. goricah dne 12. junija 314, pri Sv. Ani na Krembergu 13. junija 390, pri Sv. Benediktu 14. junija 274, v Negovi dne 15. junija 223, pri Sv. Trojiei v Slov. gor. 16. junija 341, pri Sv. Lenarta v Slov. gor. 17. junija 260, v celi dekaniji skupaj 1802. — Za 18. junija že napovedano birmovanje pri Sv. Rupertu v Slov. goricah je moralo izostati ter biti preloženo na poznejši čas, ker v ondotni župniji razsaja davica, za katero je obolelo veliko število otrok. Prevzvišeni gospod knez in škof so prejemali po vseh župnijah genljive dokaze srčne udanosti in ljubezni od strani dobrega in vernega ljudstva. Številni slavoloki e primernimi napisi, prisrčni pozdravi, podoknioe pred žup-nišči, earovita razsvetljava ob večerih (zlasti n. pr. pri Sv. Trojici), množice zbranih verniko?, vse to je pričalo, kako naš narod spoštuje sveto cerkev in njene zastopnike. Ob priliki blrmovanja so mil. nadpastir blagoslovili pri fciv. Jarja dve prenovljeni banderi s podobami presv. Rešnjega Telesa, Marije Pomočnice in sv. Jožefa; pri Sv. Benediktu novo naročeni kip Lurške Matere božje; na meji šentlenarske in šentrupertake župnije pa lep obcestni križ, katerega je dal okusno prenoviti novi grajščak na Hrastovcu, gospod Artur Kottas plem. Heldenberg. Pri tem križu, kakor po vseh župnijskih cerkvah, kjer je bilo birmovanje in kanoniško obiskovanje, so neutrudni nadpastir z veliko vnemo oznan-jevali božjo besedo. Splošna ginjenost poslušalcev je bila znamenje, da je seme božjih naukov padalo na rodovitna tla.
*	Vplačanje neposrednih davkov. Tekom tretjega četrtletja 1909 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačili v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-ra ¡¡redni in hiša o-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-na-jemninskega, davka in sicer: 7 mesečni obrok dae 31. julija 1909, 8 mesečni obrok dne 31. avgusta 1909, 9 mesečni obrok dne 30. septembra 1909. H. Občna pridobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnemu dajanju računov: III. četrtletni obrok dne 1. julija 1909. Ako se navedeni davki oziroma pripadle deželne doklade na vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sieer ne samo od državnih davkov, ampak tudi od deželnih doklad, če skupna letna dolžnost na dotičnem državnem da/ku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K dotične dolžnosti in za vsak zamujen dan 13 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki Bledi zgoraj naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokla-dami in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja.
*	Pridftbninske izjave za priredbeno dobo 1910—1911 se morajo vložiti v dobi od 1 julija <So 1. avgasta 1909 in sicer pri okrajnem glavarstvu ali pri davčnem «radu, v kojih okrožja se davku podvrženo podjetje izvršuje. Napovedi se smejo podati ali pismeno ali uBtno na zapisnik Ustne izjave n*j se zavoljo poznejšega pritiska strank prej ko mogoče oddajo.
*	Ustanovni občni zbor bo imela dne 24. t. m. na Danaju Slovanska liga katoliških akademikov. Vrši se občni zbor ob 7. uri zvečer, ako bi pa takrat ne bil sklepčen, pa ob 8. uri.
Vesela družba, zbrana pri „Škofa" na Btaeljskem, je darovala za obmejne Slovence 4 K 40 v.
*	Opozarjamo, da je treba proSnje aa vsprejem na dežell; i kmetijski šoli v Grcttenhofu pri Grade« za šolsko leto 1900/10 do 30. t m. na ravnateljstvo tega zavoda vposlati. Natančnejše je rarvidno 1« ia»erata v zadnji itevilki.
Letošnji zlatomašniki so sledeči čč. gg. Jurij Čorin, Jožef Kolsrič, Jakob Kolednik, Matija Koren in Jan. Ev. Košar.
Osebna vest. Premeščen je č. g. kaplan Frančišek Ostrž iz Št. Vida pri Grobelnem k Sv. Martinu v Rožni dolini. — Bolezen je obiskala preč. gg. dekana Henrika Verk na Vidmu in župnika Alojzija Kos pri Sv. Martinu v Rožni dolini.
Deželni zavod za gluhoneme. Javna skuš'nj|a gojencev tega zavoda bo v soboto dne 3. julija ob 9. uri dopoldne. Vabljeni so vsi prijatelji in dobrotniki zavoda. — Sprejemni izpiti gluhonemih otrok za Spodnje Štajersko se vrSe v. Celju dne 6. julija v poslopju deške ljudske Šole, v Poljanah dne 7. jul. v ljudski šoli, v Maribdru dne 8. julija v poslopju dekliške meščanske Šole "(Kasinogasse).
*	Na II. slovenski protialkoholni shod! Rojaki! Slovenci! Alkohol (nezmerno uživanje) je eden naših najhujših narodnih sovražnikov. On ugo-nablja leto za letom milijone in milijone s trdimi žulji pridobljenega narodnega premoženja. Vsa prizadevanja, da bi gospodarsko dvignili naš narod, ne morejo imeti pravega uspeha, ako se poprej vsaj deloma ne odpomore temu vehkemu zlu, ki je v največ slučajih glavni vzrok revščine in gospodarskega propada med našim ljudstvom. Uničuje fizične sile našega ljudstva, dela telo manj odporno proti kalem bolezni, vpliva skrajno škodljivo zlasti tudi na mlado pokolenje in jemlje našemu ljudstvu moči, ki so mu tako potrebne v njegovem boju za obstanek. Alkohol z manjšuje ali tudi uničuje duševne sile in zmožnosti, povzroča slaboumnost pri otrocih, pripravlja za blaznioo. Alkohol ovira razvoj naše kulture, povzroča, da se gubi dragoceni čas, kvari značaje, uničuje pomnoženje. Boj zoperalkolizem mora torej biti bistven del našega narodnega programa, boj zoper alkoholizem mora stati v vsakem programu našega narodnega obrambnega dela. V nedeljo, dne 4. julija se bo priredil v Ljubljani protialkoholni shod, kjer bomo pregledali uspehe našega dosedanjega delovanja ter si začrtali pot za prihodnjost. Vsi, katerim je na srcu kulturni in gospodarski razvoj našega naroda in njegova bodočnost, so na shod iskreno vabljeni. Tekom dneva se vrše zanimiva in vrlo aktuelna predavanja, zvečer pa brezalkoholna veselica. Natančen program zborovanja in veselice prinaša „Zlata doba". Na delo torej za narodov blagor, na delo, da prisveti našemu narodu — zlata doba.
*	Pozor, člani Kunej-Malus-Goričanove ,,prve južno-štajerske zadruge ▼ Celju" r. z. z. o z. § 5. pravil določa: „Kdor želi izstopiti iz zadruge, mora to prijaviti načelstvu pismeno najkasneje do konca junija istega leta, v katerem želi izstopiti; zaveza izstopivšega zadružnika in njegovih dedičev traja še eno leto po preteklem upravnem letu, v katerem je zadružnik izstopil ter obsega vse obveze, katere je sklenila zadruga do izločitve; do prihranjene zaloge nima niti izključeni niti izstopivši zadružnik nobene pravice." Kdor tedaj izstopi do konca junija t. 1., izplačal se mu bo delež, ko bode občni zbor potrdil bilanco za 1. 1909., pa njegova obveza bo trajala še celo 1. 1910 in sicer po § 8. pravil z dvajsetkratnim zneskom deleža, tedaj se jamči z enim deležom po 10 K za 200 K.
Obmejne slovenske občine pozor! V časopisih čitamo vedno pritožbe, da ravno mariborsko glavarstvo in davčna oblast razpošiljata izključno nemške listine. Te pritožbe v listih nimajo nikakega pomena, z njimi se ne doseže ničesar. Vsaka občina, v kateri želijo prebivalci slovensko uradovanje z oblastmi, mora skleniti v obč. odboru, da bode ta uradoval le slovenski. Odborov sklep o slovenskem uradovanju se mora naznaniti pristojnemu glavarstvu, ki naznani to tudi drugim oblastim. Te se morajo potem držati tudi slovenskega uradovanja in razpošiljati na občine slovenske tiskovine. Občina se lahko le tedaj pritoži radi kršenja narodnih pravic, če je sklenila slov. uradovanje in naznanila ta sklep na pristojnem mestu.
Pričakujemo pač od vseh občin mariborskega, slovenje-bistrškega in šentlenartskega okraja, da sklenejo slov. uradovanje. V tem oziru smo še v teh okrajih zelo nazaj ; le občine okoli Makol so neka izjema. Ruše morajo iti •naprej — saj so neki najbolj napredne!
Suša lanskega leta je povzročila našim posestnikom veliko škode. Nikdo pa ni mislil, da bodo prizadeti še skoro bolj letos. Od vseh krajev dobivamo poročila, da so razmere letos skoro še bolj žalostne ko lansko leto. Povsod vozijo na dom na pol prazne vozove sena. Opozarjamo kmete, ki trpijo glede pomanjkanja krme tudi letos veliko škodo, da to naznanijo pristojnemu glavarstvu, da to odpiše vsaj davek. Ravno davek na travnike je velik in je vsaj neka olajšava za posestnika, da mu ni treba plačevati visokega davka od nerodovitega travnika.
*	Sv. oče in katoliško časopisje Sv. oče je pisal izdajatelju lista „Pilot" pismo, ki naglaša, da ljudstvo želi znanosti. Hoče vse znati in si o vsem ustvarjati lastno sodbo Časopisje je poklicano, da ustreže želji ljudstva in po načinu, kakor to izpeljuje, je orodje dobrega in slabega. Papež naziva časopisje „dvorezen nož", ki odpre poti resnici ali pa goljufiji. Oni, ki se poslužujejo časopisja, se je morajo posluževati dostojno, medtem ko naj je podpirajo tisti, ki ljubijo resnico. Katoliško časopisje ima veliko moč, da stori veliko dobrega, ako odbija napade na vero, cerkev in na njene služabnike in širi seme čednosti in resnice. Sv. oče zagotavlja, da nimajo samo zadoščenja tisti, ki sopomorejo za razširjenje čednosti, marveč da sodelujejo tudi za blagor vere in domovine.
*	Zanimivosti. „Slovenec" piše: Ko je končal naučni minister grof Sttirgh svoj govor, pristopil je k njemu tudi vseslovan in ljubljanski župan Hribar ter mu čestital. Nemara se mu je zahvalil za nemškega deželnega šolskega nadzornika. Dvorni svetnik Ploj se vedno bolj kaže kot pristen vladen. Sedaj dela z vso vnemo za rumunsko trgovinsko pogodbo in za pooblastilni zakon, katerega bi vlada rada imela še pred počitnicami. Pri važnih pogovorih z
opozicionalnimi poslanci si pridao dela zapiske: nihče ne ve zakaj, a stvar vzbuja pozornost.
Narodni Dnevnik poroča o občnem zboru graške Zveze in izraža pobožno željo, da bi članice graške Zveze pristopile k celjski liberalni propadajoči Zvezi. Ta želja bo ostala le pobožna želja, ker se bo zgodilo ravno narobe. Celjske članico že prosijo za sprejem v graško Zvezo, o čemur je večkrat govoril revizor Ahčiu na Sp. Štajerskem. Informirajte se g. Stibler.
*	Kakor sneg v pomladnem solncu, tako zginevajo članice celjske liberalne Zadr. Zveze. Sprevidele so, da jih celjska Zveza samo izkorišča, zato so se pa osvobodile njenega jarma in se podale tje, kjer dobe razun plačevanja tudi kakih ugodnosti. Liberalci se jezijo, pa nič ne pomaga. Za pokoro je sedaj že prepozno.
*	Ne gre, pa ne gre! »V krogih, ki vzdržujejo naše (liberalno) Časopisje, smo prišli do neomajenega prepričanja, da po dosedanjem načinu niti glede tiskovnih razmer niti v ostalem ne more in ne sme iti naprej, ako hočemo misliti na bodočnost naših naprednih listov." Tako piše „Narodni Dnevnik" v eni zadnjih številk. Gospodje že tedaj čutijo trhla tla pod nogami, ki se jim po njih lastni izjavi lahko v najbližjem časa uderejo. No, mi ne bomo posebno žalovali.
*	Lastna hvala. Narodni Dnevnik piše, da je Narodna založba s tem, da je začela izdajati Nar. Dnevnik, storila korak, za štajerske Slovence nedogledne važnosti. Malo dalje še potem beremo, da je Nar. Dnevnik najboljši slovenski (?) dnevnik. Sedaj pa res ne vemo, ali je toplo solnce res tako hudo vplivalo na uboge Spindlerjeve možgane, da piše take budalosti. Narodni Dnevnik še ni storil ne enega koraka za v resnici dobro in narodno stvar. Vse njegovo dosedanje delovanje je obstojalo v tem, da je blatil osebe, katerih ena je več storila za narodno stvar kakor cela Narodna stranka z vsemi advokati in koncipijenti v vsem času svojega obstanka. Glede kakovosti „Narodnega Dnevnika" se ne bomo pričkali, saj ga še liberalci vsi ne marajo. Iz vsega pa, kar se v Celju n raznih krajih godi, sodimo z mirno vestjo, da bo „Nar. Dnevnik" obhajal svojo obletnico tam, kamor spravljajo druge smeti.
*	Kmečki ksindl. Neštetokrat smo že dokazali, da so I liberalcem kmečki ljudje le takrat dobri, če se gre za re-| šitev kakega mandata ali pa za stafažo pri kaki slavno3ti,
drugače ga pa gledajo po strani in zasramujejo. Brali smo pred kratkim v „Slov. Narodu" neko nesramno notico, v kateri imenuje ta list naše kmečke, v katoliških društvih se zbirajoče mladeniče: kmečki ksindl. Sicer pa dan za dnevom doživimo slučaje, da nas škrici, ki od nas žive, nazivajo: kmečki buteljni in na naš račun po gostilnah in kavarnah nesramne šale in dovtipe ubijajo. Seveda, če nas rabijo, f j tedaj smo gospodje, a ko so pa na konju, tedaj smo vsi za 1 nje — buteljni fin ksindel. Čas je, da pokažemo tudi mi j svojo odločnost. Vselej in povsod pokažite takim ljudem ; vrata, da bodo videli, da tudi „kmečki ksindl" zna bra- i niti svojo čast.
*	Sežiganje rnrličev. Svobodomislece najhuje bodejo j v oči razni obredi sv. cerkve in zato hočejo zase vpeljati i celo nove obrede, ki bi nič ne bili podobni cerkvenim l obredom. Med raznim drugim hočejo preurediti tudi pokop mrtvih, hočejo namreč mrtve — sežigati. Cerkev prepoveduje sežiganje mrtvih iz mnogo važnih razlogov, posebno, ker je sežiganje mrtvih poganska navada. In naši liberalni pogani hočejo to uvesti. Sestavil se je poseben pripravljalni j odbor, katerega naloga bo, da vjame 600 takih kalinov, ki bodo za to neumno šalo plačali letno pet kron, ker je sežiganje mrličev združeno z ogromnimi stroški. En tak j pogreb bo stal namreč samo 600 kron. Saj še živ svobodo-mislec ni vreden vinarja, a mrtev pa bi veljal kar 600 K.
*	Liberalna narodnost. V Prevaljah na Koroškem je po zaslugi glavnih bojevnikov Nar. stranke Jošta in { Štiblerja prišla ondotna posojilnica v nemčurske roke. Na j občnem zboru „Z. Z." v Celju, ki se je vrši pretečeni teden, je prevaljski župan Pristov na vprašanje, kaj je s tem dogodkom, odgovoril, da posojilnica ostane, kar je bila in ne pride nikoli v nemške roke. Sedaj res ne vemo, I koga je potegnil župan Pristov, ali celjske liberalce ali I koroške Nemce. Pristov je namreč zaupnik in bivši kandidat nemško stranke, v odbor posojilnice so bili voljeni skoraj sami štajercijanci in najhujši nemški zagrizenci, in vendar je Pristov še celo rekel: „Vsi izvoljeni odborniki so korenjaki Slovenci", in je med te korenjake vštel seveda tudi sebe, kot bivšega nemškega kandidata V očeh celjskih mogočnjakov Jošt, Stibler i. dr. so seveda Pristov in dru-govi najčistejši narodnjaki. Res, Celjani so že daleč prišli. En korak Še, pa se zedini Narodna stranka s štajercijanci. Mi že naprej čestitamo k tej lepi zvezi!
*	Delavstvo — davki! Soc. demokrati vpijejo v svet: delavstvo ne more prenašati neznosnih davkov. Pri ! tem pa ne vidijo, da ravno soc. demokrati delavca najbolj i težijo z raznimi davki. Delavec, ki se vpfša v rudečo (soo. j dem.) organizacijo, mora plačati velik del svoje plače za : razne strankine tiskovine, štrajkarske, agitacijske in druge ! nepotrebne davke. Zato pa naj noben delavec ne pristopi i k organizaciji, ki ga na eni strani boža, a na drugi strani ; pa vleče kožo z njega!
*	Dva miljona! Ponemčevanje raste od dne do dne, ) kakor po uspehih, tako po sredstvih. Ker se nemškim ne- i strpnežem še ne pokori vse kar tako na slepo, si hočejo ' to pridobiti z denarjem. Že leta in leta pogubonosno deluje kleta Siidmarka, trga Slovencem iz rok njih posestva, na-seljuje med Slovence tujce - krivoverce, ki nas ne sovražijo le kot Slovence, ampak tudi kot kristjane. Da to društvo Siidmark lažje deluje, zato nabirajo pa vsej Nemčiji prispevke. Mnogokateri Nemec bi mogoče, ko bi vedel, da s tem, če daruje Siidmarki, pomaga širiti luteranstvo v naših
{ krajih, ne dal ničesar. Toda oni kriče, da je tukaj pri nas i nemštvo v nevarnosti, slikajo nas svetu kot najzadnje, j popolnoma propale ljudi, katerim oni hočejo le dobro in i tako naberejo skupaj ogromne svote za ponemčevanje naših i krajev, za uničenje slovenskega naroda. A vendar so jim je
zdelo to še premalo. Slovanska nevarnost (?) je postala : tako velika, da je treba proti nji največjega odpora. Razun darov so potrebni še drugi prispevki, da se reši v južnih krajih toli preganjano (?!) nemštvo! In nemški pesnik Rossegger je predlagal, da se naj pri nemškem Šulvereinu ustanovi poseben dvamiljonski sklad, v katerem bi bila tolika svota deležnikov po 2000 K, da bi skupna svota narasla do dva miljona. Velikansko navdušenje je nastalo med nemškimi kulturonosci (?) vsled tega predloga, začeli so leteti dvatisočaki v omenjeni sklad in je danes že nad 100 darovalcev po 2000 K darovslo za dvamiljonski sklad. To nam daje misliti, kam se neki potem nameravajo vreči ? Gotovo je, da bodo nam štajerskim Slovenoem posvetili ? največ dela, truda in denarja, da bodo ravno tukaj hoteli najprej zatreti slovenstvo. Saj so že do zdaj mnogo potegnili v svoje kremplje in da bi se naše pokrajine popolnoma spremenile v kak rajh, k temu naj pripomoreta gori omenjena dva miljona. Proti temu nemškemu naklepu je potreben trajen, mogočen odpor. Širiti moramo med naše ljudstvo narodno zavest, tisto samostojnost in premišljenost, da z ozirom na strašne posledice ne pride več ne meter zemlje v nasprotne nemške roke. Tudi mi združimo tako svoje darove, če prav niso dvatisočaki, ter jih naklonimo obmejnim bratom v obrambo. Zraven pa jim priskočimo še z raznimi drugimi sredstvi na pomoč, da rešimo pred germanskim zmajem še to, kar še dozdaj ni dobil v svoje kremplje. Vsi Slovenci in Slovenke, mladeniči in mladenke, pojdite na delo! Zbirajte za obmejne Slovence, vsaka, tudi najmanjša svota je dobrodošla !
Rojaki! Slovenke! Društva! Spominjajte se z darovi „Šentiljskega doma"!
Mariborski okraf.
Žalosten Čin. Učiteljiščnik Kocbek iz Gornjega grada je 21. t. m. po noči napadel kleparja Wiedmanna ter ga zabodel s kuhinjskim nožem v. prsa. Težko ranjenega Wied-manna so odpeljali v bolnišnico. Kocbeka so zaprli. Pravi, da je hotel oropati Wiedmanna, ker je rabil denar za foto-grafičen aparat.
Porotne obravnave v Mariboru. V sredo dna 18. rožnika se je imel pred poroto zagovarjati radi uboje 18 letni v Majšperg pristojni posestniški sin Josip Pavlič iz Sasterš. Obtožen je uboja na Jurju Unuku iz Sesterš. Dne 13. aprila 1.1. je bil obtoženi v večji družbi, v kateri se je nahajal tudi Unuk, v gostilni Valentina Sagadina v Sesteržah. Ko so šli iz gostilne, se je vnel prepir med njimi in Pavlič je tedaj skočil v Sagadinovo drvarnico, pograbil nek kolec, ter ž njim udaril Unuka preko glave. Na posledicah tega udarca je Unuk dne 24. aprila umrl v mariborski bolnišnici. Obtoženec je bil obsojen na osem mesecev ječe, ker so porotniki zanikali vboj, ker udarec Pavličev ni bil ravno pravi in direktni povod smrti Unuka.
m Ponarejalci denarja pred mariborskimi porotniki. Dne 17. t. m. se je pričela pred mariborskimi porotniki velika porotna obravnava. V Središču je bil 21. jan. t. L zasačen posestnik Pauko, ko je izdajal ponarejene 50kronske bankovce. Dognalo se je, da je dobil ponarejeni denar od bratov Potočnik, ki so iz znane rodbine ponarejalcev denarja. Njihov oče je bil obsojen leta 1891 radi ponarejanja denarja na sedem let ječe. Na obtožni klopi sede ponarejalci denarja: 28 let stari krojač Franc Potočnik, 21 let stari Gašper Potočnik in razpečevale! denarja 43 let stari posestnik Jernej Pauko, njegova 37 let stara žena, mizar Jožef Kolenc, star 29 let in njegova 23 let stara žena, 54 let stari posestnik Valentin Mohorko, 34 let stari zavirač južne železnice Jožef Zagovec in njegova 25 let stara žena Marija. Vsi obtoženci so obdolženi ponarejanja bankovcev in sicer oba Potočnik kot neposredna storilca po § 106 drž. zak., drugi kot sokrivci. Zagovorniki so dr. Faleschini za oba Potočnika, dr. Mravlag za Jerneja Pauko in Valeut. Mohorko, dr. Rosiaa za Nežo Pauko in oba Zagovec in dr. Sernec za oba Koleno. Franc Potočnik taji, da bi bil iz deloval bankovce. Ravno tako trdi Gašpar Potočnik, da je popolnoma nedolžen. Jernej Pauko prizna vse. Franc Potočnik je prišel nekega dno k njemu in ga vprašal, kako ma gre. Na odgovor: „slabo", ga je Potočnik pozval, naj gre ž njim v gostilno. Tam mu je pokazal ponarejen 50 kronski bankovec in rekel, da se lahko s tem kaj napravi. Ponudil mu je štiri 50kronske bankovce, ki bi jih naj vzel in izdal, za kar bi mu naj dal 140 K pristnega denarja nazaj. Pauko tega ni hotel storiti. Franc Potočnik je pri njem prenočil in ga drugi dan zopet zastonj obdeloval. Dne 6. januarja je prišel Franc Potočnik zopet k njemu in mu ponudil bankovce. Tudi Jurij Potočnik je bil pri njem in ker je nazadnje tudi njegova (Paukova) žena v njega silila, se je končno odločil, ker je bil v sili in je rabil denar. Francu Potočniku je potem dal 140 K pristnega denarja. Pripoveduje potem, kako je ponarejene bankovce izdal v Slov. Bistrici pri Neuholdovi natakarici in v Središču, kjer so ga potem na kololvoru prijeli. Neža Pauko, njegova žena, trdi, da ni o celi stvari nič vedela. Jožef Kolenc pripoveduje, kako se je seznanil v Ameriki z Jurijem Potočnikom, ki mu je v Milvaukeju obljubil 1000 dolarjev za nakup nekega posestva na Spod. Štajerskem, če mu da 400 dolarjev za nakup stvari, ki so potrebne za ponarejanje denarja. V svojem nadaljnem izvajanju Kolenc zelo obtežuje Franca Potočnika, Mohorka in oba Zagovca. Marija Zagovec in njen mož tajita vsako sokrivdo. — Porotniki so potrdili vprašanje o krivdi Fr. Potočnika, da je razpeČaval ponarejen denar, ravnotako vprašanje, ali je Kolenc kriv, daje dal na razpolago sredstva za ponarejanje bankovcev in zanikali vsa draga. Po tem pravoreku obsodi sodni dvor Fr.
Potočnika in Jož. Kolenca vsakega na tri leta težke ječe, s postom vsakega četrt leta in oprosti vse druge obtožence.
m Porotna obravnava proti Štajercu se je vršila v soboto, dne 19. rožnika v Mariboru. Odvetnik dr. Brejc iz Celovca je tožil Štajerca oziroma njegovega odgovornega urednika Linharta radi nekega članka, ki se glasi: Celovške „Freie Stimmen", so pisale pred nekaj časom, da pošten Nemec ne sme podpirati, Mira" in njegovih dragov. Zato je dr. Brejc, bogaboječ mož, ki smodke kadi, kadar sreča duhovnika z Najsvetejšim, vložil tožbo zoper „Freie Stimmen". Razpravi je predsedoval deželncsodni svetnik Morokutti; dr. Brejca je zastopal dr. Hrašovec iz Celja. Linhart je imel kot svojega zagovornika dr. Mravlaga. Obtoženi Linhart se zagovarja s tem, da je omenjeni Članek priobčil Slovenski Narod za časa deželnozborskih volitev leta 1901. Dr. Brejc pa tačas ni tožil Slovenskega Naroda. Pozneje se je to očitanje ponavljalo po raznih listih in Štajerc je celo šestkrat v teku leta prinesel to notico. Sedaj po zadnji notici je šele dr. Brejc vložil tožbo proti Štajercu. Dr. Mravlag je predlagal, naj se dotična številka Slovenskega Naroda prečita. Dr. Brejc je proti temu, ker je on na dotični napad odgovoril v Slovencu. Štajerca on redko čita in zato tudi ni mogel preje reagirati na njegov napad. Dr. Mravlag predlaga dalje, da se naj prečita članek odvetniškega kandidata Oblaka od 18. majnika 19C9 v Slovenskem Narodu, v katerem on dr. Brejcu predbaciva, zakaj da ne toži Štajerca. Sodišče je dopustilo te predloge. Priče dež. sodni svetnik v pokoju in odvetnik Vencajz in njegovi hčerki, katerih ena je soproga dr. Brejca, so pod prisego izpovedale, da se ni nikdar dogodil slučaj, katerega se je po listih očitalo dr. Brejcu. Kljub temu so porotniki z osmim proti štirim glasom zanikali vprašanje, nakar je sodišče Linharta oprostilo Ta slučaj je zelo značilen za naše porotne razmere. — Linhart je bil sicer oproščen, vendar pa je dobil dr. Brejc zadoščenje, stem, da se je pred sodiščem dokazalo, da ni nikdar storil dejanja, ki so mu ga očitali Slov. Narod in po njem drugi liberalni listi.
m Novo šolsko leto 1909/10 pri 6č. šol. sestrah v Mariboru. Na cesarja Franc Jožefa I. jubilejnem ženskem učitelj šču šolskih sester v Mariboru se bodo gojenke za
1.	letnik šol. leta 1909/10 vpisovale dne 8. julija 1909 ob
2.	uri popoldne v novem zavodu, ki leži v „Klostergasse" h. štev. 4. Gojenka naj prinese seboj krstni list in spričevalo o obiskovanju ljudske šole, ali pa v predpisani obliki napravljeno šolsko naznanilo. Vsprejemni izpit se vrši tam dne 9. in dne 10. julija 1909.
m Maribor. Izzivajoče postopanje tukajšnje policije. Ko eo se peljali dne 17. t. m. slivniški fantje k vojaškemu naboru v Maribor, so si, kakor navadno, okrasili voz s slovenskimi trobojnicami. Med tem ko odidejo fantje k naboru, pa pride policija k Rapočevi gostilni in slovenske zastavice in trake samovoljno raztrga in odnese. Ker je tako izzivajoče postopanje naravnost škandal in se je le mirno krvnosti in izobraženosti naših fantov zahvaliti, da ni prišlo do izgredov s policijo, smo se takoj obrnili do našega vrlega drž. poslanca g. Pišeka, ki je takoj vložil interpelacijo.
Studenci pri Mariboru. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da se na naši pošti vpelje brzojavna postaja.
m Sv. Ilj v Slov. gor. Tukajšna posojilnica je v nedeljo dne 20. junija odstopila od celjske „Zadružne zveze" k ljubljanski.
Ptujski okraj.
Mladeniški shod v Halozah.
Vsi mladeniči lepih Haloz in bližnjega ptujskega polja se prijazno vabijo, da se v največjem številu udeleže zborovanja, ki se vrši na Petrovo pri
Sv. Ani blizu Borla.
Služba božja se začne ob 7»H- nr>- Cerkveni govor ima č. g. p. Benedikt Čirič iz Lipnice. Takoj po maši je zborovanje v romarski hiši, kjer bode med odmorom dobiti tudi mrzla jedila. Popoldne ob pol treh slovesne vežernice s kratkim nagovorom g. Vinka Kranerja iz Zavrča za mladeniče. Po večernicah: sklepna beseda.
Pridite mladeniči, pa tudi drugi, ki se za naše gibanje zanimate na Peter in Pavlovo v največjem številu k Sv. Ani v Haloze !
__Na veselo svidenje !	Z. S. M.
Eoštni upravi v Ivanjkovcih redno in točno dostavljanje, , er sicer se bodo caslovljenci oglasili na dragem mestu, j kar pa nekomu ne bo posebno ljubo!
p Sv. Tomaž pri Ormožn. Mladeniška zveza opozarja | na predavanje o alkoholizmu, ki ga priredi v prvi polovici j meseca julija. Natančneje prihodnjič.
p Središče Trgovinsko ministrstvo je uvedlo pri i našem poštnem uradu brzojavno službo.
p Okoličanom v posnemo! Pri zadnji seji obč. odbora v Ptuju se je sprejel Ljubljančana dr. Plahky-ja predlog, da se bo odslej tešišče samo n e m š k i m * t e -sarjem dalo v najem in vporabo. Dobro! Slovenci, hodite samo k Slovencem!
p Ornigovo pravicoljubje napram Slovencem. Nedavno so imeli rudečkarji v Ptuju velik shod. Ustanovili so rudeč-karski pevski zbor. Rudečkarji so smeli korakati v mesto z razvitimi zastavami in godbo A kako se je ravnalo 13. sept. lanskega leta z nami? Nas domačine se je bilo, psovalo in ometavalo s tinto itd., a ptnje rudeč-karje se je pustilo pri miru. Dan plačila pride tem prej, čim prej se bomo navadili biti ponosni Slovenci in se ravnali po geslu: „Svoji k svojim !"
P Sv. Barbara v Halozah. G. nadučitelj Ogorelec me je na cesti prijel radi nekega članka v „Slov. Gosp." št. 24, kjer se ga imenoma kritikuje. Izjavljam, da že celo leto ni v „Slov. Gosp." izšel nobeden moj dopis. Z dotičnim člankom pa sploh nisem v nikaki zvezi in sploh ne odobravam, da se g. nadučitelju podtikajo „denarne zadrege" dasi so gospodje liberalci vajeni nas osebno napadati ter vsak naš korak v jasnost vlačiti, jim vendar ne vračamo z enakim, zato še niso navajeni na take zbodljaje. Prosim torej cenjeno uredništvo, da mi potrdi, da nisem dopisnik omenjenega članka, radi katerega me g. Ogorelec napada s psovkami in grožnjami v svoji prvi razburjenosti kar javno na cesti, g. Ogorelca pa prosim, da tudi on vpliva, da ne bodo liberalni listi imeli vedno polne predale o duhovnikih v Halozah, in zagotovljen je lahko, da bo mir zavladal med nami, kar tudi želi J. R k. — Potrjujemo,
da nismo dobili omenjenega dopisa od g kaplana Jakoba . Rabuea in da on tudi ni ž njim v nobeni zvezi. — Uredn. p Vnrberg. Naša mladeniška in dekliška zveza lepo napredujeta. Prva je imela zborovanje 10. junija. G. vodi-telj je govoril o ljubezni do domovine. Kazal je na zgledih, kako so razni narodi visoko cenili domo- in rodoljubne može, a zaničevali izdajstvo. Dekliška zveza je zborovala 20. junija. Predsadnica Mar. Nerat je lepo pozdravila tova-- .	riSice ter je imela govor nastopne vsebine: Kot slovenske
m Slivnica pn Maribora. Na Petrovo popoldne se ; deklice varujmo dekliško čast, izobrazujmo se ter se ne ustanovi za slivniško župnijo mladeniška zveza mladeničev sramnjmo kmečkega dela ! G voditelj je govoril o častnih bralnega društva. Govori Sut iz Maribora. Mladeniči, pa | dejanjih slovenskih deklic iz turških in Napoleonovih časov, tudi drugi člani društva so prijazno vabljeni k najobilnejši : Na zadnje so deklamovale Minih Ana, Nerat Marija in udeležbi.	! Bezjak Terezija lepe Gregorčičeve pesmi: „Prebiral sem
m Puščava. Dne 21. junija je utonil pri kopanju v : pratko", „Nevesta" in „Na sejmu". Vse zadovoljne so se Dravi g. Janez Gratt, samski železniški uradnik pri Sv. j razšle deklice, gotovo s sklepom, še bolj skrbeti za nadaljno Lovrencu nad Mariborom. Pokojni je bil zelo marljiv in j izobrazbo.
priljubljen. Trupla še niso našli. Naj počiva v miru!' ! p Cerovec. Odgovor na napad v zadnjem Nar. Listu."
m Sv. Jakob V Slov. goricah. V Gornjem dolu, kjer o raznih odlikovanjih beremo po časnikih, dovolite, g. je na Majhenovom posestvu prej stal križ, so si pridna, j urednik, da tudi o našem poročam. Že od nekdaj nas nav-pošteua in za vse dobro navdušena Majhenova dekleta j daja neko posebno spoštovanje do tistih oseb, katere znani umislila krasno kapelico, v Čast Križanemu, Mariji in sv. liberalni listi, v prvi vrsti Nar. List. na razne načine nc-Janezu ter presv. srcu Jezusovemu. To novo krasno kape- j sramno napadajo, blatijo in vsa njih dela grdo obsojajo, lico je dne 13. junija blagoslovil naš domačin č. g. Avg. ! Te, v teh listih zaničevane osebe, so navadno naši dobri, Jager, kaplan v Ptuju, v spremstvu č. g. kaplanov Ogradija j velezaslužni, veleč. g. duhovniki in d.ugi odločni možje, m Lasbaherja. Po blagoslovu je v izbornih besedah mcogo- • kateri so liberalcem sploh trn v peti. Te časti, med take
brojni množici pojasnil, kaj je bilo povod, da se je ta kapelica zgradila in potem je jako ganljivo govoril ter vnemal v navzočih ljubezen do sv. križa. Vsa hvala in čast mu zato. Nadalje pa tudi čast stavbeniku kapelice, vrlemu mladeniču Karlu Rojsu iz Jarenine. Prvo delo, ki ga je ta
može vštete biti, se pa me priprosta kmečka dekleta nikoli nismo nadjale. In vendar smo pri tem lepem, tako izvrstno uspelem mladeniškem shodu 13. junija zaslužile to kot odrastke hčerke Vrazove. Taki shodi in sploh kaj takega liberalcem že od nekdaj ne ugaja in čuditi bi se morali,
kraju, je ta kapelica, ki dela čast ne le Majhenovim in Gornjemu dolu, temveč celi župniji. Vrlim sestram Majhenovim, ki so že velikokrat pokazale svojo velikodušno po-žrtovalnost za olepšanje domače farne cerkve in drugih dobrodelnih in blagih naprav, želimo božjega blagoslova, kateri jih že itak vidno spremlja.
m Za dijaško kuhinjo v Mariboru se je nabralo na gostiji Antona Brezner pri St. Barbari niže Maribora 16 kron 20 vin., katere eo darovali sledeči gtsp.: Brezner Anton 2 K, Brezner Earl 1 K, Caf Maks 1 K, Bezjak Juri 1 K, Bezjak Franc 1 K, Nagerl Jože 1 K, Kranjc Kari 1 K, Hintereger Jože 1 K, Brezner Jože 1 K, Brezner Fiane 1 K, Markuš Anton 20 vin., Holler Simon 1 K, Andrajna Vi* tor 1 K, Ferlinc Marja 1 K, Feilinc Roza 1 K, Brezner Alojzija 1 K. Hvala iskrena vBem darovalcem 1
m Poljčane. Tamburaški zbor priredi v nedeljo dne 4. jnlija ob S. nri popoldan v Gajštkovi gostilni Cir.l Metodoio slavnost na korist društveni blagajni. Ker so na vsporedu tudi podučnt govori poslancev, zato se za obilno udeležbo priporoča	Odbor.
m Slov. Bistrica. Slovensko izobraževalno društvo in Mladen ška Zveza priredita dne 18. julija veliko narodno veselico v hotelu Avstrija.
absolvent stavbne obrtne šole v Ljubljani opravil v domačem ; £e bi jim ta. Je pač resnica: mi mladi vstajamo, mi. vsta-
" 1	jamo, a vas je strah! — In ta čast zalo, ker je tajnika
Mladeniške zveze večkrat tukaj videti. Ko bi poročal ta blagi dopisnik Nar. L. o večkratnih pose ti h taj. Ml. zv. v vseh hišah, kjer so mogoče tudi odrastle hčerke, bi imel pač preveč dela. Tega mu ne svetujemo, ker Nar. L. bi poeta! s tem predolgočasen in še manj bi ga kdo moral. Da, ko bi o tem pisal kak dober, pošten časnik, bi Dam vest morebiti res kaj očitala, tako pa — no — saj se poz-Damo, kaj ne? Vsak delavec zasluži plačilo, a ta ljubez-njivi dopisnik si ne upa z imenom na dan, torej ne vemo, kdo je (—!) zato pa pošljemo obmejnim bratom za Šen-tiljski dom 4 K, kar bo dopisnika gotovo tudi veselilo. Zdaj pa, prijatelj, ki si tako skrben za nas, le na delo! Pazi, da katerikrat ne prezreš tajn. Mlad. zv., ko bo spet : hodil tod okoli, boš imel kaj pisati, saj kolikor več napadov, toliko več kron za Šentiljski dom obljubijo poslati ( odrastle hčerke Vraz ove.
p Ivanjkovci pri Ormožu. Od tukaj smo dobili od
Prosimo društva, da na ta dan ne prirejajo veselic v bližini. Mhide- |	_0x:u „.„¡¡i;'	^ x -.v. ' i	v,J .... ,
niška Zveza se že pripravlja.	!	naHlh somišljenikov več pritožb, da se poštne pošiljatve po-
i	sebno naši časniki: Gospodar in Straža zelo neredno do-
__i	stavljajo, časih se po par dni razne, celo važne reči za>
!	mudijo, a v mnogo slučajih pa izročijo še pisma v roke
,	kakih otrok, ki potem ista — izgubijo. Priporočali bi
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Svarilo: Mi pošteni, katoliški kmetje izjavljamo, da se bomo v prihodnje vedli izogibati onih trgovin, prodajalnic in gostiln, kjer blatijo „domači" vero, katoliško naziranje in katoliške duhovnike. Neljubo bi nam bilo, če bi nas prisilili navesti posamezne slučaje in osebe; imamo za vsak slučaj veljavne priče. Torej, trgovci, obrtniki, krčmarji, varujte se — za Vas pogubnih nasledkov. Kako ve braniti svoje katoliško naziranje — pokazal je dne 13. t. m. na občnem zbora posojilnice — zaveden katoliški kmet.
1 Ljutomer. Ako gremo po našem slavnem trgu, tedaj z nevoljo opažamo, da imamo še nt kaj „Gagthausov", „Bäckerjev", „Kaufmanov", „Friseurjev", „Gemischtwarenhandlung" i. t. d. S temi napisi izzivajo privandrani, s suhimi žepi došli komiji, sedaj slovenskega denarja polni bogati trgovci slovenske okoličane, katerih nekateri pa še vendar tako radi svoje, težko zaslužene groše, nosijo tem izzivalcem. Sicer je velika večina okoliškega prebivalstva, ki se dobro zaveda svoje narodne dolžnosti, a vendar se jih tudi še najde, ki se za par vinarjev prodajo tujcu, privandrancu. Upajmo, da bo tudi te kmalu doletela pamet in tedaj ne bo dolgo, da bodo ti „Gasthausi", „Bäckerji" popolnoma izginili iz lepega Ljutomera. Daj Bog, da se to kmalu zgodi!
1 Ljutomerski vinogradi zelo lepo kažejo. Če nas Bog obvaruje elementarnih nezgod, imamo pričakovati dobro vinsko letino.
1 Mala Nedelja. Narodno gibanje je pri nas čisto v povojih, ni ga človeka, ki bi kaj storil, da bi se tudi pri nas začelo drugo gibanje. Posebno za mladino bi bilo kaj takega zelo priporočati. „Zveza slovenskih mladeničev", pridi nam na pomoč. Pošlji nam govornika, ki naj tudi našo mladino vzdrami iz spanja.	Mladenič.
1 Murščak. Pri občinskih volitvah, ki so se pri nas vršile 21. t. m., so pristaši Slovenske kmečke zveze v vseh treh razredih sijajno zmagali. Slava vrlim agitatorjem! ötajercijanci so delali z vsemi sredstvi, da bi prišli v odbor, a naše ylo kmečko ljudstvo se ni dalo zapeljati in je ž njimi pošteno pometlo. Morda se bodo sedaj našim ljubim nemčurčkom oči odprle, da bodo sprevideli, da se naše ljudstvo ne da komandirati od ljudi, ki imajo najgršo cunjo, ki okužuje celi naš slovenski Štajer, za svoj evangelij. Morda se celo spreobrnejo, kdo ve? Skrajni čas bi že bil, da dajo listu, ki se vsakemu trezno mislečemu človeku gabi, enkrat za vselej slovo. Potem bo naša občina lahko služila kot vzor dragim občinam in če nas bodo posnemale, pa nam naši narodni nasprotniki z vsemi svojimi ponemčevalnimi društri ne bodo mogli škodovati. V slogi je moč !
1 Veržej Že dolgo časa se pri nas misli na ustanovitev mladeniške in dekliške zveze. Bili smo že svojčas blizu cilja in nam je tajnik Z. S. M. že obljubil svojo pomoč, toda razni važni posli so nas zadržali v tem našem gibanju, zelo tudi volitve. Toda sedaj pa vendar enkrat lahko začnemo. Fantje, dekleta, skupaj! Če 3e drugod tako lepo organizirajo, zakaj bi vendar verženjska mladina ne prišla do tega! Zatorej dragi fantje in dekleta to stvar dobro prem slite, potem pa delajte na to, da se tudi za našo faro v najkrajšem času ustanovi mladeniška in dekliška zveza. Na zdar!	Eden, ki je takoj zraven.
1 Negova. Kar dragod tako lepo uspeva, menim bi tudi pri nas lahko obstalo. Take misli mi večkrat prihajajo, ko opazujem gibanje naše mladine po raznih župnijah Sp. ötajeija in berem poročila raznih mladeniških shodov, ki so res velike važnosti za narodno vzbujenje dobrega slovenskega ljudstva. Skoraj v vsaki župniji je potem tudi bralno društvo, pri iyem pa, kot odsek, če se ne motim, mladeniška in dekliška zveza. Ti imajo svoje podučne sestanke, shode i t. d. in tako gredo vedno višje in višje na poti izobrazbe. Pri nas, med našo mladino, pa je vsa tako mrtvo, nič ni nobenega življenja. Žalostno je, da se mladina raje podaja v alkoholno pogubo, kakor pa bi kaj storila za svojo izobrasbo. Zato bi storil res dobro, da apostolsko delo, kdor bi tudi med našo mladino zasejal kal narodne navdušenosti. Upajmo, da se to kmalu zgodi.
Kmečka mladenka.
SlovenJjraJkl okraj.
Kmetijsko bralno društvo vStaremtrgu pri Slovenj-gradau priredi veselico v nedeljo 27. junija t. 1. na vrtu g. Petriča, gistilničarja v Staremtrgu. Vspored: Pozdrav; igra „Za križ in svobodo" in „Pri gospodi"; govor gosp. deželnega poslanca dr. VerstovŠka prosta sabava; godba, petje in šaljiva pošta. Obilne udeležbe prosi odbor.
s Iz Šaleške doline Dopis iz Šaleške doline v „Nar. Dnevniku" štv. 134 od dne 16. junija in v „Nar. Listu" od dne 17. junija kaj dobro označuje gospoda liberalnega dopisnika kot temeljitega poznavalca splošnega mačka, o katerem sanjari v svojem v znamenju splošnega mačka skrpucanem člančiču. Ako se po dovršenih deželnozborskih volitvah še sedaj ni iznebil splošnega mačka, mu ne moremo pomagati, samo prijateljski mu svetujemo kot zvestemu tovarišu splošnega mačka, da se v prihodnje ne da od splošnega mačka izvabiti v registraturo pritožb o duhovnih
nasilnostih pri zadnjih volitvah, sicer bi se moral občutno popraskati, ako splošni maček razpraska njegovo in njegovega tovariša postopanje za voglom volilnega lokala. Če pa ostane vkljub misijonov, spovednic in procesij zvest pristaš splošnega mačka in mu splošni maček ne dovoljuje si od blizu ogledati Marijinih družb, mladeniških zvez in klerikalnih posojilnic, naj gleda, da preje prespi splošnega mačka in naj bode prepričan, da mu župniki, kaplani in organisti in mežnarji ne bodo kalili sladkega in potrebnega spanja po splošnem mačku, in naj nikar ne žaluje, ako mu tudi pevci ne bodo prirejali podoknic niti njemu niti njegovemu splošnemu mačku. Nikakor mu preteč ne zamerimo, ako je v splošnem mačku videl v potokih teči pijačo z miz in je z mačjim pogledom splošnega mačka gledal agitatorjem v želodce, saj je to gledal pod vtisom splošnega mačka. Kot pokornemu slugi splošnega mačka mu svetujemo, naj se ne da preveč komandirati od splošnega mačka glede odlikovanj in preiskav, ker bi ga prav ta splošni maček znal dvomljivo poučiti o pojmih spodobnega in poštenega vedenja pri volitvah in bi po dokončani preiskavi nehote prišel navskriž s splošnim mačkom in bi se začel ž njim prehudo praskati. — To naj si zapomni gospod opisovalec splošnega mačka. — Capisco.
Celjski okraj.
Celje. Naša Zadružna zveza bo štela koncem leta 19ID9 okr<>g 130 člajnic, ker jih,' je dosegaj že izstopilo 71, nad 20 koroških in Štajerskih zadrug pa je oziroma bo letos odstopilo. Zveza je imela že 223 članic, a sedaj jih bo 130, to je napredek, kaj ne, gospod Stibler ? Na ponovna vprašanja Še enkrat odgovarjamo, da je zadnji čas za izstop ta mesec.
c Celje. Zrelostni izpiti na tukajšnji gimnaziji se prično v pondeljek, dne 5. julija t. 1. Vsled tega se šolsko leto na tem zavodu že konča dne 3. julija.
c Celje. Pretočeni mesec maj ostane tudi nam celjskim dekletom v trajnem spominu. Zelo nas je razveselil izid dežeinozborskih volitev, da je krščanska narodna stranka tako sijajno zmagala nad brezversko stranko in njenimi zavezniki nemškutarji. — Dan 24. maja pa je bil tudi za našo Marijino družbo pomenljiv. Priredile smo izlet v gališko župnijo na prijazen griček v cerkvico sv. Kuni-gunde. Tam je bilo več sv. maš in ob 9. uri slovesno sv. opravilo. Č. p. Ladislav iz Celja nas je v navdušenem govoru vspodbujal k čednostnemu življenju. Po kosilu sta se priredili dve lepi igri, pri katerih se je tudi prav lepo pelo. Pri petju in igrah so sodelovale čč šolske sestre v Celju, katerim izrekamo na tem mestu iskreno zahvalo za njihov trud. Zabavale smo se res dobro in le želele bi, da bi doživele še več tako prijetnih uric.
c Kat. polit društvo za laški okraj ima v nedeljo 26. junija po prvem opravilu zborovanje s sledečim programom: lovska postava; kmečko zavarovanje; volitev odbora.
c Mozirje. Naši liberalčki še vedno ne mirujejo in se ponašajo z napadom v „Narodnem Listu", češ, sedaj smo pristašem Kmečke zveie tako zabrusili, da si niti odgovarjati ne upajo. A te lahkomiselne butice ne pomislijo, da, če bi pristaši Kmečke zveze agitacijo tako lahkomiselno in predrzno vodili, kakor so jo liberalni stran-karji, potem bi ne smeli priti na dan. Se-Ii morda dopisnik „Narodnega Lista" ne spominja na predrzno gonjo od volilca do volilca, ali se morda g. župan Goričar spominja, kdo je nagovarjal A. Miklavc-a, da naj gre v neko gostilno in naj zadrži volilca, da ne bo volil, g. Miklavc, ali je Vam znano, kdo je rekel gostilničarju, da, ako gre on volit, potem ne pride več v njega gostilno? Priče na razpolago. Vprašamo še, ali ni to vplivanje in odgovarjanje volil cev, s katerimi se lahko pridobi prosto stanovanje in hrana? Torej ne segajte v ogenj, da vas ne bo skelelo. Da so pa mozirski liberalčki hudo vročekrvni, je dokaz to, da je Ivan Lipold pred sodnijo prosil g. Cesaija in g. Vasleta odpuščanja za svoje nepremišljeno izgovorjene besede. (Glej izjavo med inserati).
Mirujte torej in ne iščite pastiijev za kozle, saj imate pri svoji čedi dovolj pastirjev, ovnov in — kozlov. Toliko za danes.	Okoliški vsevednež.
c Petrovče. V nedeljo 13. junija nam je priredilo bralno društvo „Gospodar" pra? prijetno razvedrilo. Pridna in požrtvovalna dekleta so jako spretno nastopila v igri „Nežka iz Bleda", vrli fantje pa so povzročili mnogo prisrčnega smeha z burko: Krčmar pri zvitem rogu. Nastopil je prvokrat tudi pomlajeni tamburaški zbor pod spretnim vodstvom tukajšnjega organista in nas prijetno zabaval s krepkim udarjanjem tamburic med odmori. Občinstvo, ki se ga je zbralo iz bližnje okolice okoli 400, je odhajalo veselega srca z željo, da bi se mu kmalu zopet pripravilo par takih veselih uric. Nasprotnike to sicer v oči bode, a vrla mladina, le neustrašeno naprej za Boga in domovino!
c Goto Vije Hranilnica in posojilnica v Gotovljah je postala zelo nezaupljiva nasproti pristašem Kmečke zveze. Stranka, do katere grošev — pardon — revščine se je pc-slaniški kandidat revnih slojev g. Brinar skazal tako čutečega srca, mora zopet čutiti moč liberalne jeze naših po sojilniških mogotcev. Stranka je dne 2. junija t. 1. prejela pismo od celjskega odvetnika, da mora do dne 4. junija t. 1. plačati posojilo po 1100 K ali pa se posojilo vknjiži. Vzrok odpovedi v pismu ni povedan; videli pa smo v deležni knjigi, daje stranka obresti plačala že do 31. decembra t. 1. Posojilniško načelstvo se izgovarja, da vknjižbo zahtevajo poroki, a eden izmed porokov še baje zato vedel ni. Izgovor je tudi iz trte zvit dober. No stranka je našla dobrotnika, ki je za ta čas nion dolg poravnal, vendar pa je morala zopet še plačati 6 K 60 v odvetniških stroškov. Treba bo resno misliti na to, da spravimo tudi Gotovlje pod okrilje lastne ali vsaj bližnje kmečke posojilnice po Rajfejznovem načinu.
c Dramlje. V imenu učiteljev dolži „Stajerc" od dne 6. t. m. župnika strašnega sovraštva do učiteljev. Zakaj? Pred deželno volitvijo splošne skupine je župnik učiteljem dal sledeče reči dobro pomisliti. Narodna stranka zahteva od svojih kandidatov, da morajo kot poslanci delovati v naprednem duhu, t. j. proti krščanski veri. Kaj bi sledilo iz tega za učitelje? Krščanski starši jim izročajo otroke v šolo, da bi jih učitelji poleg posvetnih naukov pomagali katehetom po krščansko izgojiti. To zahtevaio starši, to zahteva deloma tudi šolska postava. Ako bi se učitelji pri volitvah trudili, da bi njihov tovariš bil na programu Narodne stranke izvoljen, bi vsi trezno misleči starši iz tega sklepali, da hočejo učitelji zanaprej proti volji staršev in proti šolski postavi v šoli zoper krščansko vero delovati, da jim torej starši ne smejo več svojih otrok zaupati. Učitelji pridejo na ta način ob svojo veljavo pri ljudstvu s pripomočjo ravno Narodne stranke. Ta stranka je potemtakem za učitelje prav velika sovražnica, ne prijateljica, in učitelji sami so za sebe veliki sovražniki, če delujejo za liberalnega kandidata. Prihodnjikrat je župnik dodal, da duhovniki ne delujejo zoper učiteljski stan, temveč edino zoper zanjke, v katere hoče Narodna stranka učitelje zamotati, da zgubijo svojo veljavo pred ljudstvom in Bogom. — To je župnik govoril in nič drugega. Kateri razsoden človek razun „Štajerca" in bojda „Vahtarce", najde v tem, da je župnik grozovito čez učitelje udrihal, moral psovke nazaj jemati, za odpuščenje prositi, pohujšal mladino in da mora cerkvena oblast nekaj zoper to storiti? Dobro je hotel župnik učiteljem storiti, ko jim je pokazal prepad, v katerega jih vleče Narodna stranka. Podučiti učitelje ima župnik pravico, ker so njegovi farani. — Nadučitelj organist je res šel med tisto pridigo iz cerkve, a je povedal čez par dni pred pričo, da je to storil od jeze, ker ni bilo pevcev pravi čas na kor. — Vsi naši učitelji ste lepo prošsni, ne napadajte župnika več po časnikih, kakor pretekle dve leti. Obilno maslo se vam bo curkoma z glave cedilo, če bote z obrekljivimi dopisi preveč na solnce hodili. Želimo iz dna srca, da ne pride do tega vračila nikoli.
c Dramlje. Slabo učijo uredniki „Narodnega Liste" svoje dopisnike in bralce. Vidi se to zopet iz dopisa v številki 17. junija Znano je, kako je dopisnik 6. junija krščanske volilce zasramoval, Jarnovič pa župnika žalil. Temu poročilu je dopisnik pridal, da je župnik brez vesti, ker potrpi kaj takega. Podpiše se ne s pravim svojim imenom, ampak „nevernik". Kaj bi moral inteligenten in količkaj krščansko vesten urednik dopisniku na to povedati ? Dopis bi moral v koš vreči, dopisnika pa podučiti, naj reče Jarnoviču, da zadosti župniku na nek način, in posebno da se ne podpiše več za nevernika. Mislite, da je urednik dopisnika tako podučil in dopis zavrgel ali da v kateri številki zadosti za lastno razžaljenje ? Tega ne stori, ampak ponovi, da je župnik brez vesti, ker potrpi; potem se spodtiče nad tem, da bi Jarnovič bil „podložen faran"; to neki ne more biti, ker plačuje on z drugimi farani župnika. Le počasi, slabi učeniki, uredniki „N. L ". Plačilo daja država duhovnikom iz verskega zaloga; ta je pa naložen iz premoženja nekdaj odpravljenih samostanov, ne iz Jarnovi-čevega in sploh občinskega denarja. Pa če bi tudi duhovniki bili z domačim denarjem plačani, se upate vi uredniki koga učiti, da farani niso duhovnikom podložni? Na druge zglede poglejte. Učitelji, župani, sodniki, glavarji so deloma ali čeloma plačani iz občinskega denarja, vendar si bo kdo upal reči, da niso šolarji učiteljem podložni, in vsi občinarji onim drugim oblastnikom? Glejte uredniki „N. L." slabi učeniki, da ste vi iz srednjega veka, ker motite svoje itak zmešane prijatelje.
c Teharje. Naše kat. polit, bralno društvo je imelo v nedeljo 20. rožnika svoj občni zbor. Udeležba je bila, kakor pri nas običajno, precej slaba. Posebno so se naši možje odlikovali s svojo odsotnostjo. Iz poročila društvenega tajnika smo razvideli, da je bilo društvo v preteklem letu nekoliko leno ter ni kazalo iste živahnosti in delavnosti, ki je potrebna za razvoj tako pomembnega društva. Odbor je ostal prejšnji. Želeti je, da se društvo v prihodnje bolj krepko poprime svojega delokroga, da ne bo zaostajalo za drugimi društvi. Gosp. učitelj Levstik imel e zanimivo in poučno predavanje o vinarstvu. Poslušalci so z zanimanjem sledili poljudai razpravi. Bodi vrlemu gospoda za njegov trud tem potom izrečena naša srčna hvala. Po zborovanju bil je še šaljivi srečolov, kar je povzročilo mnogo smeha in zabave. Vsem darovalcem lepih dobitkov se društvo lepo zahvaljuje.
Trbovlje. V nedeljo dne 27. t. m. priredi stri1 kovno društvo rudniških paznikov skupno z delavskim strokovnim društvom izlet na Sveto pla/niiino na Kranjsko. Drugtva se snidejo takoj po prvi sv. maši v društveni gostilni pri Jagru, vulgo Para&uh, Odhod je ob 348. uri. Na Planini je sv. maša za društr venike obojnih društev, po sv. maši pa prosta zabava. Vabimo vse prijatelje, da se tega izleta udeležijo v obilnem šfevilu.
c Polzela. Veselica prostoiljne požarne brambe na Polzeli se ne vrši 11. julija, kakor urno prvotno poročali, ampak «aradi raznih vzrokov že 39. jonij», to je v torek na sv. Petra in Pavla. Začetek ob 8. url popoldne. Vspored sledeči: srečolov, ribji lo?, šaljiva pošta in prosta labav», pri kateri srira šentparelska godba. K obilni ndeležbi rabi
Odbor.
c Sv. Jurij ob Tabora. Čebelarska podružnica pri 8v. Jnrja ob T. priredi 29. jan. to je na Petrovo po večernicah ob 3. uri popoldan čebelarsko predavanje pri čebelnjaku g. Antona Pepel. Vsi prijatelji čebelarstva se vljndno vabijo.	Načelstvo.
Brežiški okraj.
b Podsreda Nam dobroznani dopisun „Nar. Lista", i ki je imel lepo priliko se seznaniti s paragrafi, sedaj bruha 1 svoje nesramnosti (je plačan dopisnik celjskih listov!) v ' zadnji številki omenjenega lista. Na najpodlejši način napada č. g. župnika in skozi in skozi laže. Zelo surovo piše i tudi o kmetih Vimpolšeka in Bezjaku. Nikakor se ne
mislimo na dolgo prepirati z dopisunom, ampak g. župnika izrečemo zaupnico in ona oba kmeta pohvalimo, ki sta ustanovitelja našega bralnega društva in ne klonita glave pod liberalno strahovlado.
b Bizeljsko. „Narodni List" piše iz Bizeljskega: Sijajna zmaga nad klerikalizmom. Mi seveda ne branimo nikomur, če se hoče bahati z zmagami. Pod to zmago, prosimo, naj se podpišejo: dr. Božič, Karba, dr. Ploj, Ivan Malus i. dr. Pristavijo naj : lastnoročno. Pika. Kedo bo kaj ugovarjal na to? Pri tej priliki nam pride na misel neka dogodbica. Bilo je v norišnici. Neki bolnik, ki se mu je mešalo, je imel stalno idejo, da je kralj. Zahteval je za-se vse kraljevske časti, dajal avdijence sestram - postrežnicam in drugim, ki so bili tudi nori, kakor sam. Sosed tega namišljenega kralja je bil tudi nor, pa za kralja se ni delal. Pravijo, da imajo tudi norci včasih „lucida intervalla", t. j. jasne trenotke, v katerih tudi jasno mislijo. Ko prinese nekoč sestra • postrežnica temu, ki se ni delal kralja, posodo, ki se rabi tudi v norišnici za občečloveške potrebe, vsede se in začne se sestri tako-le pritoževati: „Ta le moj sosed vedno pravi, da je kralj, bom pa jaz bolje vedel, da sem jaz kralj, ki na tronu sedim". Če je bil to jasen trenotek in pravi moment, o tem zgodovina molči. Nam se zdi, da so si liberalci izbrali ravno pravi moment, ko se bahajo z zmago. Zivio zmagalci! Živio kralj!
b Pilštanj. O jaz ubogi kmet, kaj vendar čem začet. Tako zdihujejo ubogi vinogradniki pri nas. Dne 26. maja je toča z viharjem hudo potolkla naše krasne vinograde, v Virštanju, Dobležicah in v Pristavi. Dne 13. junija ob 1. uri popoldne je prihrula toča še v drugič in vzela, kar je še prej ostalo. Ljudje so že čisto obnpani, v vinogradih toča, doma pa je rudečica svinje pomorila skoraj pri vsaki hiši, kmet pa plačaj, če ne, te pa zarubijo Delavca za veliko plačilo ni dobiti, ker gre vse 'v rudokope v Nemčijo. Prosimo naše gg. poslance pomoči.
b Pilštanj. Dne 12. t. m. smo izročili materi zemlji telesne ostanke Micike Strašek iz Drenskega rebra. Rajna je bila še le v 19. letu starosti. Bila je v samostanu v Celovcu pri Elizabetinkah 5 let, prišla je domu hudo bolna se zdravit, pa neozdravljiva jetika ji je končala življenje. Ko so ji zapeli pilštanjski pevci za slovo na groba, ni ostalo nobeno oko suho.
Iz drugih slovanskih dežel-
f Kotijo na Koroškem. (Božja služba na uršul s ki gori). Na praznik sv. Petra in Pavla bode v znani romarski cerkvi na uršulski gori ob '/»10. božja služba s pridigo. Božjo službo bode opravil č. g. Jernej Pernat, župnik na Selah. Upamo, da bode ta dan veliko prijatelje? št uršulske romarske cerkve in lepega razgleda prišlo na goro.
f Železna kapla na Koroškem. Na god naših bla-govestnikov sv. Cirila in Metoda dne 4. julija se bo vršilo pri nas cerkveno zborovanje. Ob 10. uri predpoldne se bo služila sv. maša, pred mašo bo procesija, po sv. maši pa se vrši zborovanje na prostem. Slišali bomo dva poučna govora. Če bo vreme ugodno, vabimo tudi štajerske brate iz bližnje Savinjske doline in sploh vse zavedne in verne Slovence.
Književnost.
§ Umetniški spomeniki lavantinske škofije. Drugi zvezek. Konjiška dekan i j a. Spisal dr. Avg. Stegenšek, profesor bogoslovja in c. kr. konservator v Mariboru. Vel. 8°, VIII+300 str. s 75 nariski v tekstu in 94 slikami na 59 priloženih tablicah. V Mariboru 1909. Založil pisatelj. — To delo izide s prvim julijem in obsega popis vseh starin, cerkev in gradov lepe Konjiške dekanije ter poda ob enem prvo zgodovino tega okraja; r&vno dve petinki knjige (str. 169—290,! pa sta posvečeni spomenikom in zgodovini sta-roslavne Zičke kasturije, ki je bila v srednjem veku izmed najvažnejših kulturnih središč na Slovenskem. Cena broširanemu izvoda, ki bi v nemškem knjigotrštva radi skoro samo izvirnih slik veljal najmanj 12 M, je z ozirom na naše omejene razmere 8 K. Za prebivalce konjiške dekanije pa veljajo naslednje znižane cene: 1 izvod 8 K, 2—16 K, 3-21 K, 4-26 K, 5-30 K, 6-33 K, 7—35 K in naprej vsak izvod po 5 K. Za vezavo v platnu se računi posebej 1 K 70 h, za pošnino 45 h za izvod. Naroča se pri pisatelju, ki za vplačevanje naročnine prilaga poštno-hranilnične položnice na čekovni račun štev. 62 292. Vsem veleč. kn. šk. lavantinskim dekanijskim in župnijskim uradom se bode poslal za cerkveni arhiv en vezan izvod na ogled s prošnjo, da se koj vrne, ako se na naroči. Obenem se priporoča v naročilo „Dekanija gornjegrajska", 16 + 240 str. vel 8°, s 162 slikami in 3 tablicami, broširan izvod po 6 K 50 h.
Najnovejše novica.
Iz državnega zbora. Posl. Pišek je govoril proti odprtju mej in uvozu ptuje živine, risal žalosten položaj živinorejcev zaradi lanske suše in letošnje slabe letine, ko bo spet polovico manje sena; grajal vlado, ki podpira mesta in industrijo na stroške agrarcev. Dalje o dedavskih razmerah, osobito delavcih v rudnikih v Trbovljah. — Posl. Roškar je govoril tudi proti uvozu tuje živine, zahteval strogo nadzorovanje ponarejanja vina, dalje gledo zvišanja železniških tarifo v za poljske pridelke, zahteval izpeljavo železnice Purkla—Ptuj—Rogatec in Maribor—Zeleni travnik, uravnavo Mure, se pritoževal čez okrajnega sodnika v Ljutomera, ki ostane kljub svojemu obnašanju nasproti Slovonoem na svojem mestu in zahteval premeščenje tega sodnika.
Našim rodbinam, priporočamo
cKolinsko cihorqo.
290
Naznanilo.
Vpisovanje učencev v I. razred (nemški in slovenski oddelek) c. kr. državne gimnazije v Mariboru se vrši dne 8. julija t. I. od 9. do 12. ure dopoldne v učni sobi II. b razreda.
Vsprejemni izpit isti dan ob 2. uri popoldne. Sprememba oddelkov med šolskim letom ni dovoljena.
511	Ravnateljstvo c. kr. državne gimnazije.
Maribor, dne 23. junija 1909.
Ravnatelj.
Seravallovo
i^CT" želez, kina-vino.
Higien. razstava Dunaj 1906: Državna odlika in čaitna diploma k zlati kolajni.
Krepilno sredstvo za slabotne, malokrvne in rekonvalescente. Povzroča voljo do jedi, utrjuje živce in popravi kri. ~ Izboren okus. Nad 6000 zdravniških spričeval.
I. SERÄVALLO,
c. in kr. dvorni pošiljatelj
Trst-Barcola.
Kupi se v lekarnah v steklenicah po V, 1 k K 2 60 in ___po 1 1 ä K 4 80.	445
PoiiP I CitüH P©2b5fI
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — te; se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zasta relemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-pavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru.' auhemc kašlju. tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanja taborno, vspeh siguren. Cena j t frank o na vsako pošto «a 2 steklenici 3 K 40 ▼in., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali Se se po Ue denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P- Jurišiča,
lakarcMj« » Pakracu 8t. 201. (Slavonija.)
Pojasnila o inseratih. daje
npravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko 10 vinarjev.
Loterijske številke.
Dne 19. junija 1909.
Trst . 5 51 78 20 33 Line . 84 37 49 8 7
Malo posestvo se proda pol ure od Maribora, poleg glavne ceste, nad dva orala zemlje, z opeko krito poslopje, z dobro Btudenčno vodo, s tremi sobami, primerno za vsakega obrtnika. Cena 6800 kron. Več pove Miheal Rutnik v Po-brežju št. 234, cesta na Brezje (Fraustauden) p. Maribor. 495
Gostilna z lepim vrtom blizu cerkve pri lepi cesti, 2 km od Maribora, klet, hlevi, vse v dobrem stanju se proda zaradi družinskih razmer po nizki ceni. Hranilnično posojilo lahko ostane zavarovano. Cena j« 28.000 Kron. Vsa potrebna pojasnila na M. Žižek, Spod. Kunigunda pošta Pesnica.	502
Lepo posestvo, 2 km od Maribora, 11 oralov gozda, njiv, travnikov in Badonosuikov, se proda po nizki ceni in sicer za 9800 K. Pojasnila da M. Žižek, Spod. Ku-nigund», pošta Pesnica. 503
Proda se dobro idoča gostilna z točenjem žganja in branjarstve, potem pet oralov zemlje z lepim sadonosnikom. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri lastniku P. Gštalt nerju, Dobrobce, pošta Hoče pri Mariboru.
Prano Divjak, slikar in pleskar v
j Mariboru, župnijska ulica št. 7 ' sprejme takoj dobrega slikarja.
) ___ 488
Učenca z dobrimi šolskimi spričevali in poštenih starišev sprejme takoj v trgovino mešanega blaga Franc Miki in bin sv. Marjeta pod Ptujem.	450
Trgovina mešanega blaga blizu cerkve in pošte s trafiko z blagom in opravo vred se proda. Naslov v upravništvu. Cena vsega je 2400 Kron.	474
Zdravi delavci in delavke, tudi cele družine dobijo v tovarni vžigalic v Rušah pri Maribora trajno in dobro plačano službo in tudi prosta Btanovanja.	476
Učenca, pridnega, od poštenih sta-472 rišev takoj sprejme g. Jožef Folger krojaški mojster, Maribor, Koroška ulica 19.	465
Dva nčenca, karera bi imela veselje do podobarske ali kamno-klesarske obrti, sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji Jakob Golobic, pedobar v Ljutomeru. 478
Knplrn v prijaznem kraju v ravni legi ne daleč od kaie vasi ali od farne cerkve, bolj malo, srednje in dobro oskrbljeno posestvo bodisi v ptujskem, mariborskem ali celjskem okraju. Četa naj bi bila od
______ 6 do 12 tisoč kron, katera svota
Uprava Hayer]eve ekonomije in ! 86 bo Pri kupčiji izplačala. Naslov
trtne šole Pobrežje pri Mariboru sprejme 1. julija dva krepka zdrava in trezna hlapca h konjem. Me-Bečna plača 24 kron s hrano in perilom.	491
Janez Debelak, Poljčane. 460
Malo posestvo blizu Maribora, 5 minut od železniške postaje se proda za 12 000 K. Proda se tudi v manjši meri kaker kdo želi s poslopjem vred od 6000 K naprej. Poizvedeti je v gostilni Kramber-ger, Leitersberg pri Mariboru. 490
Natakarica na račun se takoj sprejme v dobro'doči gostilni gospoda Franca Seršen v Ljutomeru. Riflektira se samo na popolnoma izvežbane, zanesljive osebe i dobrimi spričevali, ki zamorejo položiti primerno kavcijo. Ponudbe b spričevalom in sliko na gornji naslov.	492
Gostilna, oddaljena 2 minuti od farne cerkve z esonadstropno hišo s sedmimi sobami, tremi kuhinjami, s kletjo in celim gospodarskim poslopjem, se proda ali pa da v najem. K temu spada tudi 14 oralov zemlje, obstoječe iz travnikov, njiv in gozda Proda se tudi mlin, kateri je na Sčavnici in pri dobri cesti. Natančnejša pojasnila daje lastnica Marija Trstenjak, srostil-ničarka, Sv. Juri ob Ščavnici blizu Radgone, katera prosi, da Be njej par dni prej pismeno naznani, predno pride kedo ogledat. 484
656
! Kupci vina!
Na prodaj ]e
15() lil im
pristnega moslerja (Grünauer). Cena 50 v liter. OglaBiti Be je pri g. Francu Vraz, županu v Cerovcu, Ivanjkovci pri Ormožu. 497
Hiša z gospodarskim poslopjem, 1 oral zemlje zraven, kot stavb, prostor se predt. Novavas štev. 5 pri Mariboru.	498
Učenec se sprejme pri gosp. Jož. Dufek, svečar in medičar v Mariboru, Vetrinjska ulica 80. 510
; Kovaški nčenec Be sprejme pri g.
Juriju Bregant, kovaški moster v ] Hočah pri Mariboru.	504
Steekenpferd-milo z lilsjinim mlekom
Najmehkejša milo za kožo kakor proti pegam!
Dobiva se povsod!
128
Ženitna ponudba. Vdova, stara 35 let s 6 let starim sinčkom, ki ima na deželi malo, toda jako lepo in plodonosno posestvo, deset minut od Velikih toplic, ki je jako primemo za kakega penzijonista,obrtnika, pa tudi za gostilno, se želi poročiti z od 30 do 45 let starim Bamcem. Prednost imajo obrtniki, rokodelci in uslužbenci železnice. Tudi vdovec z enim ali dvema otrokoma ni izključen. Ponudbe do 1. avgusta. Odgovarjalo se bo le na resne ponudbe, ako mogoče s sliko. Neugajajoče Be pošljejo nazaj. TajnoBt strogo zajamčena. Ponudbe se naj pošljejo pod šifro „resno 2000" na upravnistvo Slov. Gospodarja.	486
Trgovina mešanega blaga s trafiko leži blizu cerkve in pošte v Zg. bv. Kungoti se z vso opravo in z vsem blagom proda. Cena je 2.400 K in se izve naslov v upravništvu »Slov. Gcsp."	466
Jako dobičkanosno posestve z 6 oralov zemlje in lepo zidano hišo Knharlca v starosti 84 let, izur- j katero je 50 korakov cd farne
Srebrna državna kolajna Kornenbnrg 1908.
Postavno zavarovano!
TENAX
Postavno zavarovano!
Ceneje in ugodnejše nego bakreno apno. Ga dež ne zbriše! —- Ga dež ne zbriše!
:: Brambno sredstvo proti škodljivcem rastlin. ::
Dragi prldatki apna ali sode odpadejo. Se rabi proti:
Strupeni rosi (peronospora viticola) Grinti na jablanih in hruškah (fusikladij) Bolezni na kumarah (plasmopara cubensis) Kodranju pri breskvah, (taphrina deformans) Tresavici pri borih (lophodermium pinastri) Krompirjevi gnilini (phjtophtora infestans) i. t. d., i. t. d.
Cena: 1 kg K —-50, 100 kg K 50 —, iz tovarne.
Dobi se pri jedinopooblaščeni „Tenaxa tovarni za Avstrijo in Ogrsko:
HDr- GK HEINEE <3C Co.
prej dr. T. Sch.orm
DUNAJ, VI/2 Mollardgasse štv. 69. (Telefon 4077.) _Prospekti in pojasnila zastonj in franco.	167
jena v gospodinjstvu, išče službe najrajši v župnišče na deželi. Blagohotne ponudbe pod „Skrbna"se i prosijo na npravništvo tega lista. |	508
. Krojaškega pomočnika in učenca j sprejme takoj Anton Ulbl, krojač j pri Sv. Urbanu nad Mariborom, j	506
! -
| Učenec poštenih Btaršev se takoj ; sprejme v trgovini mešanega blaga Davorin Tombah, Sv. Vid pri Pta ju.	499
Lepo posestvo se proda na Po-lenšaku, okoli 8 oralov, velik sadovnjak njive, zidani hram. Lahki i plačilni pogoji. Več pove Ana Sorko št. 2 na Polenšaku.	496
Posestvo 12 oralov je ■& prodaj. 3 orali vinograda, 3 orali Sadovnjaka, 2 orala njiv, 2 orala travnika, 2 orala gozda. Hišno poslopje in preša je nova. Cena 8000 kroa. 6000 lahko ostane tknjiženo. j Kdor želi kupiti, naj se oglasi ! pri g. Matiju Emerš;č v Dogošah j j št. 24 pri Mariboru.	500 !
| Učenec, star 14 do 16 let se sprej-
!me takoj)* fcnjigoveški obrt. Ponudbe sprejema Eduard Sliuza, knjigoveznica v Mariboru; Gerichtshof-gasse 24.	463
Pridan nčenec se sprejo e pri g. Jožefa Folger, Koroška cesta 19, Maribor.	473
cerkve oddaljeno ter jako pripravno za kakega upokojenca, se za 14 000 Kron b premičnino vred takoj proda. Natančneje pri g. Josipu Sernec, Gradiška, pošta: Pesnica.	470
kmetice in dekieta!
V moji lekarniški praks), ka tero izvršujem že če« 25 let, posre čilo iznajti najboljše sredstvo u rast las,, t. j.
Kapilar št. H.
Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 8 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, d» si vsaka obitelj naroči. ProBim, da Be naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrte Slavonija. Denar se pošlje naprej ali • poštnim povustjem.
Štefan KaufmaiHi
trgovec z železom
V Radgoni, priporoča najboljše o čelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajarsko železo se dobi po najnižji ceni :: in solidni postrežbi 988 Msmsmm».1
sewwwwwrí»
Slovenec Konrad Skaza,
delavnica za vsa cerkvena dela v St. Ulrich, Qrftden.
===== Tirol
«e najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanski, zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko Postrežba solidna in hitra.	681
Patent xarozna
strešna opeka
in vse druge vrste strešne opeke se dobiva najboljše vrste po najnižji ceni na tovarni P. TO/RBJlJI * Jurovcih pri Piuju.389

Opravilna številka E 687/9 ~2~
Dražbam oklic,
Vsled sklepa z dne 15. junija t. 1. opravilna številka E ~9 se prodado dne 1. julija 1909 predpoldne ob 10. uri v Leskovcu in nadalje v Vareji št. 4 na javni dražbi:
ad 1. stoli, omare, mize, 18 zvezkov Mayer's Lexi-kona, 2 svinji, 5 starih sodov, 5 sodov belega vina z okriglo 1400 1 a po 30 v, 2 soda jabolčnice (okoli 480 I) a 10 v, 1 sod rudečega vina a po 30 v, 1 sod sadnega kisa z 400 I a 8 v.
ad 2. v Vareji: 1 stare sani in 1 stari brus. Reči se smejo ogledati dne 1. julija t. 1. v času med 9—10 uro predpoldne v Leskovcu ozir. Vareji.
C. kr. okrajna sodnija Ptuj, oddelek VIII.
494	dne 15. junija 1909.
na
REDNI OBČNI ZBOR
„Hranilnice in posojilnica pri S?. Jarju ob jaž. želez,"
ki se bo vršil
dne 4. julija 1909 po večernicah v zgornji dvorani „Katoliškega doma" (gostilna Baje).
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1908 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti.
Ako bi ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zber, kateri je sklepčen bre« ozira na število došlih zadruž-601	nikov.	Načelstvo.
Izrekamo prisrčno zahvalo za mnogo dokazov prisrčnega sočutja ob prezgodnji smrti našega nepozabnega sina, še komaj 1 i let starega učenca V. razreda v Kamnici, rojen pri Sv. Barbari v Halozah
Frančeka Vidovič.
Na prvem mestu se zahvalimo kamniškemu g. ka-plann, ki so ga v bolnišnici obiskali in spremili k večnemu počitku. Tndi gg. zdravnikom in častitim sestram v bolnišnici, posebno sestri Ljudmili, ki so se z njim trudili; gosp. duhovnikom magdalenske f»re in vsem od daleč in blizo, ki ste ga k zad njemu počitku spremili. Srčns hvala! Bog povrni!
Kamilica pri Mariboru, dne 6. junija 1909. 493 Žalujoči stariši in sestrica Vidovič.
Tvornica umetnega kamenja in marmorja
ZAJEC & J10RN
i LJUBLJANA, Dnnajska cesta št. 73.
Preč. gg. duhovnikom, stavbinskim mojstrom, mizarjem itd. priporočamo raznovrstno umetno kamenje, stopnice, ornamente, facade, tlakove, posebno pa prekrasne plošče iz umetnega marmorja v velikosti do 2 5 m8. To čudovito naravno, a ceno nadomestilo naravnega marmorja je dika cerkva in palač na oltarjih, kot prevlaka sten, lizen, stebrov, kot ploče za m;ze, kredence, elektrotehnične ploče etc. V zalogi je ca 12 najlepših vrst marmorja. — Gospode interesente prosimo: Blagovolite se prepričati sami o izvrstnosti blaga, najbolje na licu mesta, ali pa zahtevajte vzorce! 33'
juuijn iow.	----------------------...	,...., i i i—
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru te-le tvrdke:

M. E. .
Orajslii tx*g- S MAHIBOR BrargplatsE Si
priporoča svojo popolnoma novo in veliko zalogo modnega volnenega in perilnega blaga za ženske obleke, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, srajce, ovratnike, kravate, nogavice, dežnike, obrisače, inizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilih, perje za blazine itd., vse po najnižji ceni.
Premog in dna
prodaja, ter stavi tudi na dom
A. VERTNIK
trgovina z mešanim blagom, :: premogom in drvami ::
Maribor, Koroška cesta.
iS ~w qiji fc «yoJAnaLE
Kova irgotfina
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
fgpttiioffRVB cesta 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih nr, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-bmine po najnižjih contó. Garancija več let
Vst popravki se točno in hitro izvršijo. ::
1000 Kron!
ne dobite, ampak precej denarja si prihranite, ako kupujete vse za Vašo potrebo, kakor vsakovrstno blago za žeusko in moško obleko, najlepše svilnate robce, perilo, preproge, rjuhe, platno belo in barvano in mnogo drugih različnih stvari v največji in najcenejši trgovini
JOŽEFA EAGA ? IABIB0E
Tegetthoff-ova cesta štev. 21. Največja zaloga! 364 Največja zaloga!
Obleke in perila kupujete po najnižji ceni v trgovini z manufak-turnim blagom
FELiHS ROP
H ARI BOR, Poštna ulica št S.
v veliki zalog), ftahar foil aatraer divanl, otrgčj« poaieljs te; \ 3¡j¡3ia& osláis)* «eni.
F« ñkñil Miniar
Karotka e»*ta Si, 10.
JHirifeer,	salta 48
^rljoíota vota» resi» five, Savrsta* toaste vtne ter tiru* in tople joti
Mu. MsáfE.
Tovarna za glinske
w kaií§M —
zdelaj e » paraintf «troji k najbolji«, vedksuJ ps^akt» gline prisuane najboljšo izdelke, xakor; paWBtírme® zarezno in vsakovrstno drago strešno opeko, op*'«j zid, za oboke, ¡iiHsai.ce, rekan« - opoke, ¡piofós m tlak, lončeas owi itd, po najnižji t«iL
«alaga tuSi t Sa/fiMisra, 8**«rsfrv ««rt«, «rt *w«wr|* h. ttaMH«.
i ......... nial i»in in — inTimrn
»♦♦«^«^►♦♦♦«•♦♦♦«¡'♦♦«mMM

Slovenska
„Zvezdna" cikorija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je res slovenski iz-
Slavnemu slovenskemu p. c. občin- j stva nljudno naznanjam, da sem i o tvoril v Mariboru, Šolska ulica | štev. 2 nasproti kavarne ,Central'
moderno urejeno briraico,
Isto priporočam vsem zavednim Slovencem ob čisti in točni postrežbi v blagohotni obisk. Odličnim spoštovanjem
IVAN BEBGLES, brivec.
Varstvena znamka.
Orozovite
novosti
za moške in za ženske
pri DruškcwS0-u v Slovenjgradcu.
Šmr
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v vele-trgovski hiši
R. Stermecki, Celje,
Štajersko. Štajersko platno m po 36 v. Slovensko platno m po 40 v. Savinsko platno m po 44 v. Vojaško platno m po 46 v. Domestik platno mehko m po 43 v. Gorsko platno debelo m po 60 v. Istrija tkanina, mehka m po 54 v. Ho-landska tkanina, mehka m po 60 v. — Vzorci zastonj in pošiljatve črez 20 K franko.
Spomladanski čas!
Priporoča vsakovrstna semena, deteljno staj., lucerno, rndečo, (in-karnat) travno seme, oves za seme, repno, svinsko salatno, korenjevo, zeljno seme itd. Nadalje: galico, brizgaluice, motike, gumi, trake, preja, ličje ter vse potrebščine za vinograde; Tomaževa žlindra, kose, vile. grablje ter razno orodje. Barthalnovo klajno apno, vsake vrste ::: železa, šine, cement itd. — Kupuje vse kmetijske pridelke. :::
Alojzij ^iziter
t Slov. Bistrici.
Edina narodna steklarska trgovina
FRAN STRUPI, Ce|f%
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah. Najnižje cene — Najsolidnejša postrežba.
IN** «let»eIo — IVa. drob» >
Spijet, Celovec :: in Trst ::
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
»prejema vlogi a* ksjiiiee in aa te- ^ (^j Ojg M«imJ® taa	»s-e&k» lw r/ae	vrednostnih 5»aplr-
ioči iaÉaB ter je ekreataje ,>e Čistil
DelriUra. glavaloa
s»» dbw&-vM*m burm. S 3,000.000. — Beservni fo«d ff 3OO0OO.
Podružnice Spijet, Celovec :: in Trst ::
Jnžnoštajerska hranilnica v Celju v Narodnem domu
Mir«en3B Hranilne vlcse vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po	«dstetke ter pripisuje obresti vsa-
ken pol leta h kapitalu. Bentcl davek plačuje hranilnica sama ter ga aa odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: fitrnjigrad, Sevnica 6*arje, Šoštanj in Vransko in reservna zaklada, katera znašata vže nad 280.060 K. Zato razdeli znatne srote * občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj je dovolila za dijaške nstaneve 30.000 S, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev (slovenske obrtne Btrokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se
jiižiioštajerske hrailnice ISB^iSSmSS^hVarSno
scdlščih, aa se n*ioil tesar mladoletne in varevance iaključno le v |UillWaW|OI »RJ III dllllUlUU.
IMl'»■ f■■■I^ "'•k61"11 ""P01»«0-__
SLAVIJ
je največja slovanska zavarovalnica»
proti požaru in življenju.
z ali brez peresa tudi za najhujše kile, trebušne obveze, suspenzorije, podloge za noge, bergle, pokončne držaje,
Kline pase, TarstVene stroje za telesne poškodbe, po zdravniškem predpisu i. t d. izdeluje po jako nizki ceni, Btaroznana tvrdk* FRANC
Podgoršek, bandažist in rokavičar Maribor, Grajska nlica 7.
Zaloga vsakovrstnih v to Btroko spadajočih zdravilnih in drugih potrebščin, ter rokavic v veliki izbiri.	..........1	=
Ñtmnpüje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča
Prva borovska tovarna orožja peter Werni$
družba z omejeno saveao v Borovljah (Koroiko),
Kemična pr^ic-i sbiek H. Volk, Šoštanj
se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, kožu-hovin, rokavic itd. Lišpa od oblek ni treba odstraniti ;Edini
slovenski zavod te vrste. Nablralnica v Maribora pri J. Vezjik, krojač, Šolska nllea 4.
Ivan Ravnikar Celje
priporoča Bvojo bogato zalogo špecerijskega blaga, Buhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivoet se jamči. :: Ra debelo in drobno. — Nizke oene : točna postrežba, n " 8 spoštovanjem:
IVAN RAVNIKAR.
„CROATIA"
»tftna hrvaška nvarovalnlea, osnovana od obiiae svobod-negalnkr. glav, »esta Zagreba
,SBOATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, Bprejema v zavarovanje j roti požaau in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake mte: hišo, gospodarska poslopja, tvorni*», mline itd. ter premičnin«, kakor: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, Btroje, blago, žito, blago v trgorinah itd. pc jaka ugodnih pogejlh ls nlaklh cenah.
Via pojasnila daje: F&irnfcalca .GBOATIA' v Trata, Bomo it. 1.
Prvi zavod u graviranje in lzde-:: lovanje kavčuk štaabllij. ::
Anton Černe,
Ijubljana8^"
Zunanja naročila izvršujejo se točno. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine proeto. Konkurira z vsakim sličnim podjetjem.
Mnogovrstne razglednice
priporoma trgovina tiskarne sv. Cirila v Maribora.
A. Jurea naslednik Alojzij Senčar v Ptuju,
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, snhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodaja deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo . na drobno. — Nizke cene : točna postrežba. "Tpf
a	SIhok«, mnuK» 1,0»«.0«0 hrum
• bi i« uozo x RstfMB eeeustru letno ve* prigoapodarili, ko W se p. b. posestcik1 poataševaU -Paite»*. ki po»pcšuj« opHaoj« vsakovrstnih perutnih in dojivnik živali, jih obvaruje boleni te ozdravi sigurno, če so bolane u difterijo ali pa v prebavilih. 1 K pošt. znamk (naJtasaao 6?.»j) bjaas prinese Palma z navodilom poitnine proato; spod 4 K ni povzetja! Priporočam »e L &. W«lll, SySS> jjnpra^iivJiivi^iMibor^^^
Spodnještajerska ljudska posojilnica t
registrovana zadruga z neomejeno zaveze
Grajski trg št. 3 v hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen-Adler).
Denarni promet je tekom osemmesečnega, poslovanja dei¡ en milijon krou
Hranilne vioge
B6 sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%i proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se ¡¿Mj#j©
le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpil&rni varnosti po 4s/4%, na vknjižbo aploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 5y,0/o in na osebni kredit po 6°/o- Nadalje izposoj oje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, strank» plača !e kolek?.
Uradne s?@
so vsako sredo in četrtek od 9. do IS, dopoldni in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, irmsifti praznike. — V uradnih arah se sprejema in is-plačaja denar.
pojasnila se dajefo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik ed 8.™1JS. dopoldne in od 2.—5. popoldaaij 6
)P»>s»jjas»«, «»¿«»i m» r«s«M»t*s«	3u>Mtfla*
»paatim-,
- ...	■ ■ m.1ir, nirtifrrtf.i-a-inr raanutratiiíl
Ljudska hranilnica in posojilnica y Celju
tirnimi lilM: „Metel pri feelem Yola" (Tersehek), Graška aiea 9, L Badstrepf»'
rswlrTítifa, k jruaoiacMsf©«»«» mvesco

hranite« vk>ge po 4l/j*/• br®« vaak*ga oi^itka. Sprejem» hranilne knjižice skugth t*mé&r fi«4 vi&g« m jih obreaiipt nepretrgoma, Spe^^esa» vtege fcsás s* tekoči ?séaa is jih obrestuje od im vtóter* de ém vsdiga. V reri** varčevanja v imtfk Mmsfetk visokem
domače ra^M^idbsilk©
m «fes» sE«ionj, če vidijo	meifsmis§ 4 K.

*a w®t!Jitta po 5% U 6 Vi V ®»
papirjev m k* eeofeai H^odsiiai pogoji. Dolgov« pri dregüi aav&ŽMs osebah prevzame v ©'foj® k*t proti maleskoetslh gote^üt stroškov. Preéajo be vknjižbo dek	«tr«ak& plaž«
s wu&Jk ias^ek isa petek dapoklBte» ess TFššisja it ;m »	mt fes, mm Mte od t—& d l—i m
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna, 434 na zahtevo cenik poštnine prosto.
Svoji k svojim I Svoji k svojim! |fj
Milan Hočevar-Celje
Slavni trg štev. 10.
Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vsa vrst žganja
Olja, Švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnako kislo
vodo, galico, žveplo in rafije.	180
Jamčim za dobro in solidno postrežbo.
Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
Slavnemu občinstvu se priporoča dne 11. febr. 1909 na novo otvoijena manufakturna trgovina	116
Franc Hm*v m, sin
7 stari Souvanovi hiši na Mestnem trgu 22 v LJUBLJANI,
Ceno posteljno perje, fi
1 kg sivega, puljenega K i —, pol belega K. S' perje mehkega kakor puh K 6-—, veleprlma o K 8-—, mehkega perja (puha) sivega K 6'—, telega K 10'—, poha K iS"—, od 5 kg naprej poitnine proste
belega K *•—, prima enega najboijit vrata ■M prsnega
Narejene postelje
I» gostonitega, rdeCega, modrega, rumenega ali belega lnleta (nankliura). pernica, velikost 170X116 cm z dvema zglavnicama, te dve 80X5$ om. zadosti napolnjeno, z novim, sivim oiMgčenim, kofiatim in stanov itnim perjom K 16—, napol roaba K «0 —, maha K Si-—, pernica sama K 1S-—, 14 —, 1«-—, zglavnica K s-—, 3-60, *•—. razpoillja po povzetju, zavojnina »47	zastonj, od K 10.— naprej poitnine prosto
Maks Berger v Dešenicu štev. 1015, Sumava.
Karna agaja, mi zameni ali poiljedenar nasaj. Ceniki o blazinah,odejah, prevlekah in drugem posteljnem blaga zastonj in poitnine prosto.
Kapljice za želodčni krč:
Stane ena steklenica samo 50
Zgam'e proü trganja: : ^^r^M:
mestna lekarna pri o. kr. orlu MARIBOR, Glavni trg štev. 15. 325
■ lakaaiflki
Pohištvo -MS
v veliki zalogi, lastnoročno izdelano, bledo poli-rano iz mehkega lesa, po najnižji ceni priporoča
Aleksander Ml, Maribor
Koroška cesta štev. 24.
Vsakovrstna popravila točno! Lastna delavnica ! Prevzame tudi vsa tapetniška dela!
i
485

Majstelj I« nložaik: EatoUike tJekormi dnuHr«
Tem potom izrekamo svojo najsrčnejšo zahvalo za premnogo dokazov presrčnega sočutja ob smrti našega iskreno ljubljenega sinka
Frančeka,
učene» III. razreda,
kakor za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za darovane lepe vence. Posebno se zahvaljujemo vi-sokočastiti duhovščini, slav. učiteljstvu in vsem ude-ležiteljem zadnjega spremstva.
Ponikva ob ju ž. žel., 21. junija 1909. 509 Žalojoča Anton in Marija Podgoršek.
CM<o*w>»t «rodssik i Fc» »RkMfSS.
Jaz Ivan Lipold, tajnik rokodelske zadruge v Mozirju, prekličem in obžalujem, da sem Ivana Cesar ja, podobarja v Moziiju, užalil na časti z besedami, katere sem nepremišljeno v svoji razburjenosti izgovoril dne 20. maja 1909 in se mu zahvaljujem, da je od svoje obtožbe proti meni odstopil.
Mozirje, dne 5. junija 1909. 507_^_ivan Lipold.
Kmetovalci, pozor!
K bližajoči se dobi mlatitve priporoča se podpisani vsem večjim posestnikom za izvrševanje mlatve s prevozno mlatilnico, katero goni bencinmotor.	P*
Namlati se v 10 urah 4000—7000 kg očiščenega zrnja ter je popolnoma ognja varno, vsled česar se izvršuje brez nevarnosti tudi pod slamnato streho.
Jnrij Skrbinšek,
505	posestnik v Hajdini p. Ptuj, Štajersko.
Razprodaja posestva!
Zemljišča, posestva Zgornji Lamovž pri Celju, travnike, hmeljišče, prikladna stavišča, stavbe, proda lastnik iz proste roke v poljubni velikosti. Kupci naj se bligovolijo oglasiti 469	pri lastniku ravnotam.
FPi*nl1 me8tM'eka™a
• M. M llfil pri c. kr. orlu ilarlbor« Gla-ni trg št, 15 poleg mestne hiše.
Kapljice za svinje
za rdečne bolezni.
Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja
Mestna tarna F. Prnll-jeva poleg mestne bife i
Tiik *i»*janic rt. (SrU» v MtaiimBa.