Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih drikTih. Velja n celo leto....vi....$.600 Zi pol lete.............. . .$3.00 Za New York celo leto.... «.$7.00 Za inozemstvo celo leto.....$7jojj list slovenrfdh delavcev v Ameriki. TELEFON: 2876 OORTULNT. Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y„ under the Act of'congress of March 3, 1879, TELEFON: 4687 CORTLANDT NO. 29. — ŠTEV. 29. NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 4, 1921. — PETEK, 4. FEBRUARJA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK Trm ZAGONETNE TATVINE POJASNENE MLAD DIJAK NA WESLEY AN VSEUČILIŠČU V MIDDLE-TOWN RAZKRINKAN KOT VPRIZORITELJ ŠTEVIL. TATVIN. BILO MU JE VEČ ZA ZABAVE KOT PA ZA ŠTUDIJE. Hartford, Conn. 3. februarja. — Presenetljiv zaključek je našla danes cela serija skrivnosti, ki so mučile Welseyan vseučilišče v Middle t own tekom sedanjega učnega leta in sedaj je celi položaj pojasnjen. Seymour E. Ely iz Yonkersa, N. Y. mlad dijak na vseučilišču, ki je vprizoril več kot dueat tatvin, ko jih žrtve so bili njegovi tovariši. je sedaj priznal svoje nečastno dejanje. Bil je aretiran v Mid-«II»*sex bolnici v Middletovvn pod obtožbo, da je ukradel $90 svojemu tovarišu Stoekerju. Priznanje Eiya je sledilo nekemu prejšnjemu priznanju, da je bil "napad od strani roparjev" le vprizorjena stvar. Ely je rekel, da je-razmetal vse stvari po svoji sebi, si razpraskal obraz z britvijo ter pričel nato tolči samega sebe po glavi z aekiip. veslojn ^toliko ••asu, da je V>adel v nezavest, v kateri je ležal več ur. Ko so našli mladega moža nezavestnega in ko je rekel pozneje, da ga je napadel neki ropar, ki ga je pobil na tla v boju na življenje in smrt, se je razširil po celem vseučilišču val simpatij do njega. Priznanje je podal Ely kapitanu Hurley državne policije ter <1 r. Fauverju v bolnici, kjer se je nahajal po vprizorjenem napadu. Dijak je rekel, da je vprizoril to komedijo deloma raditega, ker se je nahajal v finančnih te/kočah, in deloma raditega, ker se je bal, da bo propadel pri bližajočih se skušnjah. Dobil je sporočilo, naj se oglasi v ura<|u vseučilišča in to ga je z» io vznemirilo, kajti vedel je, da se tiče zi.deva ali njegovega zanemarjenega študija ali pa številnih tatvin, katere so vseučiliške oblasti preiskovale. Bal se je iti v urad ter vsled tega poškodoval samega sebe ter ležal nezavesten, dokler ga ni našel njegov sobm tovariš. Izza pričetka šolskega leta v pretekli jeseni je bilo zaznamovati na vseučilišču nekako dvajset slučajev tatvin, ki so se skoro vse pripetile v novi spalnipi, kjer je stanoval tudi Ely. Potem ko je povedal povest o vprizorjenem napadu, je kapitan Hurley vprašal dijaka glede teh tatvin in Ely je nato priznal, da je kradel denar iz oblek ali sob svojih tovarišev in da se je to .zgodilo < b dvanajstih ali štirinajstih prilikah. Ukradene svote so znašale od petih dje izvedence in zavezniki to prišli do prepričanja, 4a ne bo šlo vse tako kot so si mislili _Bodoča ameriška "First Lady"_Mrs. Harding. ,ZRAK0PL0VNA POŠTA ZA DUBLIN CASTLE BOJ PROTI &NOPSU! Washington, D. C. 2. februarja. Prohibieijski enforcement uradniki se pripravljajo, da store prve korake v boju, da ustavijo izdelovanje opojnih pijač, ki prihajajo na trg kot patentne medicine. Uradniki urada za notranjo carino so izjavili danes, da se bo izdelovalcem takih patentnih medicin odvzeli dovoljenje jemati o-pojne pijače iz zveznih skladišč, če se bo izkazalo, da kršijo take pijače VoUteadovo postavo. Veliko število sedaj splošno znanih preparatov, ki so se pojavili izza uvrljavljenja prohibicije na trgu, se je analiziralo in uradniki izjavljajo, da predstavljajo ČRNO GOBCI PROTI JUGOSLOVANOM. Milan, Italija, 2. f«bniarja.v — V nekem sporočilu iz Podgorice v Crnigori se glasi, da se je prebivalstvo uprlo proti jugoslovanskim €etam, ki so nastanjene tamkaj. Glasi se, da je prišlo do ostrih bojev, tekom katerih je bilo ranjenih in ubitih 300 ljudi. (Italjeni kaj radi prinašajo take sen-zacijonalne vesti iz Jugoslavije, kajti z veseljem pozdravljajo vsako vest o zadrgah, katere je opaziti v Jugoslaviji.) številni taki preparati opojne pijače v smislu prohibicijake postave. Nadaljne take preparate se preiskuje in analizira sedaj v zvez ni h laboratorijih. Premislite dobro, komu boste vročili doner ze poslati v stari kraj eli pe ze vožnje listke. Sedaj živimo ▼ času negotovosti in zlorabe, vsak skala postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in sakot ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dešju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane za preke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti aro je neutemeljene oblju be, je veliko vprajanje. Naše denarne poiiljatve ae zadnji čas po novi zvezi in na nori način primerno sedanjim razmeram ▼ Evropi dovolj hitro in zansa ljivo izplačujejo. Včeraj smo računali za poiiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah: 300 krtm .... 12.40 1,000 kron .... $ 7.75 % 400 kron .... $3.20 6,000 kron .... $88.00 600 kron----S4.00 10,000 kron____$76.00 " Vrednost denarja sedaj nI stalna, menja se večkrat nepričako vano; is tega raaloga nam ni mogoč* podati t eene vna prej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dospe ▼ roka. vi; *a • •'}/ Dmw na J* rMtatt ujMj p* IVurth Usmmj Orte, aB p* mfficiinBiunEux us OoxtwtIHTA ■s- " . • *\ ■> .. , . „ !. . ..3 .i ... . ..V ■ • SESTANEK NEMŠKIH VELMOŽ V BERLINU Kodanj, Dansko, 3. februarja. Nemška vlada je sklicala skupaj svoje finančne izvedence, kj>jih nalojra bo izdelati proti-predloge proti zahtevam, katere so stavili zavezniki. Ti protipredlogi bodo predloženi londonski konferenci, k^ se bo sestala dne 28. februarja. V tem smislu poroča berlinski poročevalec kodanjskega lista "Po-litiken'*. Pariz, Francija, 3. februarja.— Prvotno navdušenje glede enotnosti med zavezniki z ozirom na vprašanje vojne odškodnine, k a- ZLOČINEC JE PRIZNAL UMOR v i JOHN KACERAUSKAS JE PRIZNAL, DA JE UMORIL MRS. CERNAX V RKLFORDU. — MOTIV ZA TA STRAŠNI UMOR JE BIL ROP. \ New Haven, Conn. 3. februarja. — John Kaeerauskas. star 3G let, delavee v napravah American Graphophone Company v Bridgeport/Conn., je bil aretiran na št. 108 Organ St., zgodaj danes zjutraj, ondolzen umora Mrs. Černak, stare 33 let. Umor je bil izvršen ob Indian River, Milford, pozno včeraj popoldne. Kancerauskas je soglasno s policijo, v ječi priznal, da je najprvo udaril ženo z železnim drogom po glavi in da jo je nato tolkel s sekiro, dokler ii bila mrtva in sicer v navzočnosti treh izmed šestih otrok. Dojenček, star štiri tedne, je ležal v zibeljki v neposredni bližini. Morilec je rekel, da je bil njegov edini namen dobiti svoto denarja. nekaj več kot slo dolarjev, o kateri mu je pripovedoval mož umorjene ženske in njegov tovariš v tovarni, da jo je prihranil, da plača s tem denarjem dolg na hiši. Neka posa je zasledovala Kacerauskaka več ur v gozcovlli krog Indian River. Enkrat so prišli zasledovalci že prav blizu morilca ter oddali nanj več strelov, a so v temi lonalu izgubili, njegovo sled. Tekom bega je-izgubil svojo vrlin jo suknjo. V enem izmed žepov te suknje so našli stvari, ki so kazale, da je morilec zaposlen v tovarni za izdelovanje gramofonskih plošč. Sled je vodila v tvornico f*™ . , . k3er ie form an spoznal v suknji ono, katero je nosil Kaeerauskas. tern mora plaeati Nemčija in ki Detektivi so ali nato na njegov dom na Organ St ter ga našli sne je bfla določena na 226 tisoč mili-!,ega v postelji. Izprva je rekel, da ne ve Sr e din a po sem zaslišanju je priznal. Rekel je detektivom, da je plačal svoji gospodinji deset dolarjev za board, da je plačal nadalje doV* desetih dolarjev in da mu je ostalo še $82. V njegovi sobi so našli par okrvavljenih hlač lrn+P-r« io cL-nčal —_____»J____ i -- jonov zlatih mark,-se je soglasno z zadnjimi poročili precej ohladilo. Velik utis je napravil, enoten odpor, katerega stavlja Nemčija J va vi jenih hlač, katere je skušal mož izprati po završenem zločinu" nasproti tem pretiranim zahtevam. Še bolj značilna pa so poročila, ki prihajajo iz Londona, kjer je opaziti zopet takozvano novo orijentacijo v tozadevnem vprašanju. Čeprav so tozadevna poro- Kabeljske in brzojavne zvezo so Predsedniki in ministri bodo raz- bile na Irskem meseca januaiga pravi j ali petkrat razdejane. Dublin, Irska, 3. februarja. — V Dublin Castle dobivajo sedaj pošto s pomočjo zrakoplova. — Vsako jutro se pojavi nad poslopjem zrakoplov, iz katerega vrže letalec pisma in naznanila na dvorišče. Tekom meseca januarja so irski revolucijonarji petkrat razdejali kabeljsko zvezo pri Burtonportu ter brzojavno zvezo v Dunfanegh okraju. Pri Dunlavinu so neznanci ob-stopili sodnijskega slugo Roberta Dixon a ter zahtevali od njega denar. Ker jim ga ni mogel dati, so ga. ustrelili. Tudi njegov sin, ki ga je spremljal, je bil smrtnone-varno ranjen. # Joseph Murphyu, ki je vodil napad na oddelek angleških vojakov, je bila izpremenjena smrtna kazen v dosmrtno ječo. Eden dotičnih Vojakov je bil na mestu mrtev, dva sta bila pa ranjena. Dublin, Irska, 2. februarja. — Včeraj je bila otvorjena skupščina irskega Belega Križa. Takoj ob otvoritvi fe predsednik naznanil, da so ameriški prijatelji na- o protipredlogih. Nemčija na mora plačati. Kacerauskasa so prevedli danes popoldne v Milford, kjer so ga zopet zaslišali. Corones Mix in jetnik sta bila skupaj zaprta in močno zastražena, kajti bati se je bilo, da ga bodo skušali linčati možje, ki so ga iskali % pretekli noči. Pozneje so odvedli jetnika v spremstvu številnih detektivov in coronerja na dom Čcrnaka, kjer je pojasnil vsa svoja dejanja do završenega umora, čila še nreoei npiaomn ^ Kaeerauskas je izvedel, da imajo Černakovi denar dva tedna ^ ' VClldar P0Prei> ko J® bil g<*t v hiši ob priliki krsta najmlajše hčerke Mildred. Soglasno z izjavo šestnajstletne hčerke Mary Černak je morilec najprvo napadel mater na dvorišču ter jo skušal vreči vrv okoli vratu. Ona pa je zbežala v hišo ter zaklenila vrata Morilec je nato razbil okno s kamnom, splezal v hišo ter pričel tolči po ubogi ženski. _ Mav ie nohitela k Knsprlnm ITI l * PT^rS T' cf O HtT« 4/iVl rl n __1 1__1__ razvidno iz njih, da splošno prevladuje naziranje, da je treba pogoje olajšati. Tudi Italija je na strani Nmčije, kar predstavlja na- _J daljni vzrok splošne potrtosti, ki prevladuje predvsem v FrancijLfJ1^-J® pohitela k sosedom, in čeprav sta dva teh videla morilca, ko Bm>i;<» xt__<> ____• le zairnfitil ftinn trt* mti/loi« met« mnirio nia«; njj.i. _ .. « Berlin, Nemčija., 3. februarja. Danes je bilo objavljeno, da se' bodo v soboto sestali v Berlinu predsedlniki in ministri vseh nemških zveznih držav ter sestavili protipredloge glede vojne odškodnine, ki jo mora plačati Nemčija. London, Anglija, 3. februarja. Is Kolina poročajo, da je tam govoril na nekem socijalističnem zborovanju notranji minister Severing. Povdarjal je, da ne sme Nemčija nastopiti v jezi, pač pa da mora na lep način prepričati zaveznike, da ji ni mogoče plačati tako ogromne svote. Po njegovem mnenju pomenjajo sedanje zavezniške zahteve politično vdu-šenje Nemčije. Berlin, Nemčija, 3. februarja. Danes so dospela sem poročila, da se zbira na b&lgijsko-nemški meji velika množina zavezniškega vojaštva. Zavezniki se torej že pripravljajo, da bodo vdrli v nemško ozemlje, če bo nemška vlada odklonila njihove zahteve. DENARNE POŠILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. IZGREDI NEZAPOSLENIH PARIZU. Pariz, Francija, 3. februarja. — Danes je skušalo 200 nezaposlenih denarna izplačila prodreti do mestne hiše, vendar Izvršujemo popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primemo tudi hitro po celi Istri, na Gariškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je sasedeno po italjanski armadi. C Včeraj smo računali za poiiljatve italjanski h lir po sledečih cenah: . 60 lir 100 lir .300 lir 500 lir 1000 lir % 2.40 $ 420 $12.00 «20.00 $39.00 pa je policija preprečila nakano. Domonstrantje sp prepevali interna cijonalo. Voditelji ter številni nadaljni, ki so se zoperstavili policijskim organom, so bili aretirani. Pri številnih aretiranih, so našli komunistične letake. Medtem, ko je skušala ljudska mno-žiea navaliti na mestno hišo, so napadle druge'čete nezaposlenih pekarne in druge prodajalne v predmestjih. Pri tem se je posrečilo ljudem odnesti velike množine živil. 0 Drzen ameriški ropar. Pariz, Francija, 3. februarja. Neki Charles Russell iz New Haven, Conn., je sknfial tukaj vpri-, . . , , „ , zoriti drzen rop ob belem dnevu, dno, ko nam poslani denar do** PriScl.ie v neko prodajalno dra- v roke. - I guljev, udaril prodajalko po gla- Denar nam je poslati najbolj po vi ter zgrabil nekaj demantov. — Domestic Postal Honey Order, ali Nato je zbežal, a ljudska množi-pa New York Bank Draft. . lea, ki mu je sledila, ga je ujela _ __I pri eerkvi St. ^Madeleine ter izro- FRANK SAX8ER STATE SAXK čila policiji. Prodajalka so nahaja atOartlu**. TUm York 'saj. v opisnem atanjn. Vrednost denarju sedaj ni stalna, mesnja ae večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej. Mi računamo po ceni istega Berlin, Nemčija, 3. februarja. Vse politične stranke državnega zbora podpirajo vlado v njenem stališču napram zahtevam zaveznikov glede odškodnine, ki je bila določena na pariški konferenc!. Tri ure trajajoča debata je bila izvanredno ostra in sicer brez o-zira na medklice, katere je bilo čuti z vseh strani. To je bila edina stvar, ki je motila razprave državnega zbora, kajti drugače je bila cela zbornica soglasna v obsojanju zavezniških zahtev. Dr. Paul Levy, voditelj skrajne opozicije, je v svojem govoru izvajal, da je sedanje ogorčenje na-' je zapustil hišo, ga vendar nista mogla ujeti, strelov. Oddala sta nmij več Černaka je pre^ kiatkim ustavil na cesti neki tolovaj, ki je zahteval od njega denar. Njegova žena je rekla takrat, da je ta tolovaj brez dvoma njegov dozdevni prijatelj, katerega je videla na cesti, nosečega masko. NA BALKANU JE ZNOVA ZAČELO TLETI KEMAL PAŠA SE ZAENkRAT ŠF. NOČE POGAJATI Z ZAVEZNIKI. -- GRŠKI KRALJ JE PROTI DIREKTNIM POGAJANJIM 8 TURČIJO. — UPA, DA GA BODO ZDRUŽENE DRŽAVE KMALU PRIZNALE. roda naravnost smešno, če se vzame vpoštev, kako je nemški narod sprejel pogodbe premirja ter versailsko mirovno pogodbo. Dostavil je, da ne bo vladi, kot ob drugih sličnih prilikah, preostaja-lo ničesar drugega kot podpisati. PEVSKO DR. "DOMOVINA* priredi v nedeljo popoldne ob 5. uri v dvorani na St. Marka PL New York, N. Y., veselico z igro Podgrajski lovec". Greaternew-vorški Slovenci in Slovenske pridite in se razveselite, ker bo to zadnja predpustna zabava. Nasvidenje v nedeljo. Važno za potnike. Vsled odloka jugoslovanske vlade morajo podaniki Jugoslavije, ako so namenjeni potovati v stari kraj, za dobavo potnega lista predložiti jugoslovanskemu konzulu stari potni list ali krstni list, delavsko ali vojaško knjižioo ali domovnieo. Bres kake take listine ne more nikdo dobiti potnega lista za potovanje v Jugoslavijo. Kdor je tedaj v bližnji bodočnosti namenjen potovati v Jugoslavijo, naj prinese kako tako listino s seboj; ako je pa nima, naj piše županstvu one obiine, t kar tero je pristojen, po dommmieo (domovinski list). Ta odlok sicer sedaj še ni t veljavi, toda v drugi polovici februarja se ga bo gotovo že vpcite-»alo ' jai FRANK SAK8ER STATE BASK sti 88 Oorttadt St* VsvT«k laz Carigrad, Turčija, 3. februarja. — Kot se zdi. je Mustafa Kemal paša, voditelj turških nacijonalistov sklenil, da se zaenkrat še ne bo pogajal z zavezniki. Počakal bo boljševiške kampanje in morda tudi sam udaril, ker si beče s tem okrepiti svoje stališče ter prej komo-goče doseči, da bi ga zavezniki priznali. Atene, Grško, 3. februarja. — Grški kralj Konstantin je danes irjavil, da so direktna pogajanja med grško vlaio in turekimi naci-jonalisti naravnost nemogoča. Pristavil pa je, da se bodo najbrž vršila pogajanja med grškimi zastopniki ter zastopniki sultana. Krni j je rekel, da se bo on s fvojo vlado vred z vsemi silami protivil priznati nacionalističnega voditelja in njegovo delegacijo. Kemala je označil za mebur. ki je brez veljav* in se vsak trenutek lah k' ra/poči. S sultanom se bodo pa le pod tem pegojem vršila pogajanja, če bo J sultan priznal Grkom pravico do Smirne in Tracije Glede zaključkov najvišjega zveznega sveta' ni hotel govoriti. Po njegovem mnenju ni njegov povratek na prestol čisto nič upli-val na sklepe londonske konference. O Venizelosu se je izrazil, da mu ni ničesar dolžan. Če hoče imeti Venizeloe mir in odpuščanje, mora priti k njemu. Konstantin upa, da ga bodo Združene države čimprej mogoče priznale. Zanikal je vest, da so turški nacijonalisti porazili Grke v Mali Aziji. Nacijonalisti so se naveličali vojne ter se morajo posluževati vseh mogočih sredstev. Stališče zavezniških zastopnikov v Atenah je primerjal kralj 3 stališčem ljudi, ki hodijo v opero ter pristavil: — Zdi se mi, da so zadovoljni, če me morejo gledati skozi povečevalno steklo. Jaz se zanje popolnoma nič ne brigam. Da so skrajno nedostojni, so večkrat pokazali, posebno pri pogrebih. Grški princ Juri se bo poročil dne 27. februarja z romunsko princezinjo Elizabeto v Bukareštu, princezinja Helena z romanskim, princem Karlom, pa deset dni pozneje. To so baje poroke čisto iz lju-bavnih, ne pa iz političnih nagibov. Ženeva, Švica, 3. februarja. — Vatikan je naprosil Ligo narodov, naj ščiti kristjane v maloazijski provinci Ciliciji. Tamošnje kristjane ogrožajo Turki; ki so zasedli ozemlje, katerega so izpraznili Francozi. aL._—»*_ . c.. : • ■ Barbato je sit parlamenta. Rim, Italija, 2. februarja. — Nicola Barbato, socialistični član parlamenta, pripadajoč stroji re-formistov, je danes resigniral. Rekel je, da lahko vrši izven poslanske zbornice boljše delo za socialiste in socializem v splošnem kot pa v parlamentu. Barbato je dostavil, da ga je eno leto v lastnosti člana italijanske poslanske zbornice prepričalo, da je nemogoče doseči, dogovoj; med različnimi stroj ami in fakeijami socialistične stranke ▼. italijanskem par-■■ ■ • - . KONGRESNI KOMITEJ ZA RAZOROŽENJE. sa* ESI vi,. .t-k. ■n L'S&a-r'i • 1 ■.....* ruBumnmu AMP WTIiBW'flJ UNDER PgMjPT (H. WJ AOTOBglP BY THE APT OT OOTOBM I HIT. WT TOM M THE FOT OWTBM Q9 mrTf1". w ^ w —sm b b Tmf»gfF. T.W. Qm, Vbm largest Slovenian DaOj I | in the United States. Issued every day except Sundays 1 and legal Holidays. BT 75,000 Readers. [_ ^^ i| GLAS NARODA Washington, D. C., 3. febr. — Odsek za zunanjo politiko v poslanski zbornici je ugodno poročal glede predloge, katero je predložil k on grešnik Broks. republikanec iz Illinoka, soglasno s katero naj bi se sklicalo svetov-nono konfereinco, ki naj bi se pečala zroz orožen jem; B53 ^ GSS B5S ^ E3I L. ' - • ' ttm—MB^M^BHtti ffl.A« ttAMnPA- 4 PEBR 1921v Dopisi Nič se ne mudi. Ko* smo že ve<"krot povdarjali. se tic n'/>re priseljeniškega vprašanja na en mah rešiti. Ameriški zastopniki v poslanskih zbornici, ki so vsemu svetn znani po *voji počasnosti, so se pa nenadoma zd-amili ter s silno naglico sprejeli odredbo, ki bi prepovedala vsako priseljevanje /.a dobo dveh let. H 11 To se je zgodilo, neoziraje se na gospodarske m industrijalne razmere ▼ deželi, pač pe zato. ker^vklijo nekateri ameriški nadpatri-jotje zle dnhove v osebi milijonov priseljencev, ki čakajo pred našimi vratmi. % t Zvezni senat je pri razpravljanju priseljeniškega vprašanja počasnejši, kar je tudi od njega vsakdo pričakoval. Ce bo pred sestankom novega kongresa sploh kaka priseljeniška predloga sprejeta, je več kot dvomljivo. Posebni tozadevni senatni odbor je predlogo tako amendiral in t^ko izpremenil. da je. skoraj popcdnofna izgubila f.vojo prvotno obliko. Ce bi senat to svojo predlogo (katere vsebina pa še ni bila natančno poročana) sprejel, bi jo moral vrniti poslanski zbornici, kjer bi najbrž povzročila-veliko debatiranja. ^Zatem bi bila poverjena posebnemu konferenčnemu odboru. Vse to pa vzam* »"asa in sedanji kongres bo komaj še en mesec zboroval. Z gotovostjo se .la trditi, da se bo z »aseljeniškim vprašanjem pečal novi konsrres. Ta odgoditev pa ni nobena nesreča J Stvar ni tako nnjna. da bi bilo treba nemudoma sprejeti predlogo, ki bi čisto nič ne prispevala k rešitvi našel jeniškflga vprašania, pač pa bi lej rešitvi najbrž škodovala. Koneres mora sestaviti priseljeniški program, program, ki bo v soglasju s potrehami naše dežele, ki pa ne more biti ozkosrčen. Zadnja točka je prav posebno važna. Amerika je bila dozdaj zatočišče vseh zatiranih, političnim beguncem je nudila varstvo, in povdariti je treba, da tega ni delala v svojo škodo. P-ori*ci za svobod" m neodvisnost, ki so morali pobegniti v Ameriko. znv-ijo za našo deželo velik dobiček, katerega ni podcenjevati. Zadnja leta pa smo se jako odstranili od začrtane poti. Wilsonizem in Palmerizem sta povzročila, da se svet norčuje iz *'Co! ura bije, dežele hrabrih in prostih", kar ni ostal*) brez upliva na splošno javnost. ,* Toda ljudje so spoznali svojo napako, pravočasno so prišli k pameti. Zopet se vračajo V idealom, ki so napraviti našo deželo tako veliko in mogočno, vračajo se k starim tradicijam, in zvezna ratava, k; jc bila dosegaj čisto ignorirana, naj zopet zac|obi svojo moč. V priseljeniški predlogi, katero naj končno sffrejmc kongres, se mora zrealiti pravilno naziranje ameriškega naroda. Predloga mora biti dokument, ki odgovarja vs- m zahtevam, ne pa skrpucalo, ki bi bilo vsem v škodo in posmeh. Peter Zgagi Sovjetska vlada jc naznanila Madžarski, da jc ^lala internirali 10.000 madžarskih vojnih ujetnikov, med njimi 470 arN.okratov, ki l.odo jamčili za življenje ogrskih komnnistov, kateri s-> nahajajo v Budimpešti pod obtožbo veleizdaje. • * ♦ Angleški znanstveniki organizujejo pod predsedstvom lorda Modtefi pomožno akeijo v prid ruskih učenjakov, ki so vsled barbarstva boljševikov ločeni od vsega sveta. V prvi vrsti jim nameravajo dopošiljati knjige. , "Vpraialni kotiček." io s svojfftri otroci, ne da M vprtiSal Ka- ba^.I januarja po svojo pla«"o, ker jejteljice tega lista in seveda tudi bil v p osi en pri premogarski druž-j čitatelje, listu pa obilo us-pelia. ' bi. oddaJjeni eno miljo od Bridge-, j Ožbolt. % vil Te. Ko se je vračal domov obf 6..T0 zvečer, je prišel pod vlak, ki- Wabash, Ind. ga je tako poškodoval, da je žej Jz vseh krajey 2dniženih držav ob 9.30 za vedno zaspal v bolniš-j^ heT^0 4opisI sajno iz Wab_ n,ci v Pittsburgh«. 29. jan. zvečer aslla ^ ni~ ne sli§i zatorej sem se so ga pripeljali na dom k njegovi jaz ^^^n malo sporočiti, kako družim. Zapušča ženo in 4 otroke. se jmamo Slovenci tukaj. Doma je bil iz fare Kolovrat pri Slovencev nas je tukaj 5 dru- Zagorju ob Savi. okraj Litija, jako miren človek. Bil je član društva 1'Nova Domovina" št. 295 v zm m en samce; za samce ni vreme tukaj. Razumemo se dobro med seboj, smo tudi Amerikanci, Bridgeville SNPJ. Pogreb se je|svoje bajte imamo in pomalem — vršil 31. jan. Naše društvo mu je Rog lias ne kaznuj — ta 18ga lo-položilo lep venec na krsto in vsi mimo s ta rdečim. Z belim se nič člani tega društva so se vdeležili 110 iflonkamo, pogreba. Lepa hvala tudi društvu št. 6 v Savgenu, Pa., ki se je tega sprevoda. sp financarjev bojimo. Z delom je tukaj kot drugod, bolj počasi. • Slovenei smo vsi za-Kar se tiče delavskih stvari, je|po«lenni v železničnih delavnicah, ,Ti «1*1™ ™ W ^ -i— -i ki še nekaj obratujejo. Sicer jih bolj slal>o. pa kot se sli$i od drugod, še ni najslališi, ker je «e večino nekoliko dela. Tukaj je 33 slovenskih družin. Vsi razen treh imamo svoje do-movje. To pomeni, da se sem selijo naši ljudje za stalno, kar je prav. Tfikaj je lep kraj in sploh vedno dosti dela, ker so tovarne in premogovniki. Mesto je lepo i ft inyi »do 6000 prebivalcev. Katerega veseli, si lahko napravi dom, ker tukaj je Se dosti lotov na razpolago. Največ jih lastuje naš rojak Frank Čnrič. H koncu dopisa pozdravim vse ^rojake in rojakinje po Ameriki. Štefan Vozel. drago, zraven se pa tudi lahko potolaži ter namaže suho grlo. Tako nas vabijo na zabavo 5. februarja mladi igralci, to je skupina dečkov, starih okrog 12 let, ki so nam že večkrat pokazali, kako izvrstno znajo igrati. ČloVeku se "kar lopo vidi, Ker skoro prekašajo • s svojimi instrumenti' staro godbo. Le tako naprej, mladi-Slovani* da boste v ponos četi nasej- Naj todi dbeiom, da BaAerton Barberton, Ohio. Ker sem prijateljica čtiva, z velikim zanimapjem čitam vaš list. t 'era vn o imam dosti opravka v kuhinji, si vseeno ukradeni kako prosto minuto, da zadostim svoji radovednosti in vidim, kako se svet suče. Ker mi ravno čas dopušča. sem se trfdi jaz namenila: napisati par vrstic. Kar se tiče dela, je tudi tukaj bolj slabo. Pravijo," da delavci ho-, dijo kar od ene tovarne do druge, proseč dela. ker nekateri že cele meseci ne delajo. Tolažijo jih, da bAdo tovarne v kratkem zOpet začele Obratovati. A kljub vsem težkočam imamo pa vseeno vedno dovolj zabave in tako nam čas hitro poteka. Kogar zanimajo veselice, gre lahko vsako soboto večer v Slovenski Dom, kjer lahko poskoči, kolikor mu kjer je se isti dan ob 6.30 zvečer je bilo nekaj odpuščenih, vendar nas "Slovencev še ni zadelo, vemo pa. ne. kaj še pride. Gospod urednik! Ali bi nam Vi ne moigli poslati en "pikčer" od Mr. Zgage? Pa ne Skaze, za božjo voljo! veste, koga mislim — tist'ga ta špasnega. Vsak bi ga rad videl ali poznal. To je ptič, mi ga že ne pogruntanio. Ko pošta pride, pa se sliši tuintam: Ta jim pove, ta je pa kerlq. rda bi ga poznal itd. In Terbovčev Tone! Samo Tone nam preveč skomine dela. ali vendar vsak s slastjo bere njegov dopis. Kdor "kika" na Glas Naroda, na Zgago in Toneta, ta je "upstairs unfurnished Samo da ne bosta ta dva. svoj "job** <4kvi-tala ". Bi še ve?, pa raje prihodnjič. Pozdravljam vse naročnike Glasa Naroda po Združenih državah, kakor tudi Tončka in Petrčka. Vaš star naročnik B 'lakov Matičk. Bryant, Okla. Tukaj je preminula obče spo-štovan^žena John Dolmarja. Bila je rodom iz Nemške Poljske. Zaptišča žalujočega moža in 3 ne-dorasHe stroke. v K ansa srn pa mater, očeta in več ststra. Bolna, je bila le nekaj dni. Dne 30. januarja zjutraj ro jo Odpeljali v bolnišnico na Henryetta, Oklahoma, za *edno zaspala. Naj v miru počiva, družini pa izrekam Svoje iskreno sožalje. • • Anton Pot oka r. Kupec je Sel k inesarju in viitl kako je v temnem kotu žrl me-sr.rjev pes Golgo klobaso. — Poglejte,1 poglejte, — je opozoril mesarja — pes vam bo klobaso požrl. — Nič zato — je odvrnil mesar, — jutri pa pride pes na vrsto. ^ . * * * Delavcf niso ničknj zadovoljni s "closed shop". • Meni se pa zdi, da je "closed shop" še vseeno boljši kot je "closed factory". V raznih pariških kabaretih nastopajo nage plesalke. . V Ameriki bi to posebno ne vleklo. Tukaj kažejo ženske že tako ali tako več kot bi smele. * * * Boljševiški val se" širi po Ameriki. SeA prihajajo boljševiki v obliki bradatih možkih. pa tudi v drugačnih oblikah. . Kavno zadnjit*. so aretirali v San Franciscn-dve ruski plesalki. Prva je stara devetnajst, druga pa sedemnajst let. Česar mi nimamo v glavi, imata baje ti dve v nogah. * • * — Prokleto srečo imam je pripovedoval rojak. Včeraj sem zasnubil mlado vdovo. Reki« mi jc, da mora imeti Štiriindvajset ur za premislek. Dal sem ji ta odlog, in danes sem izvedel, oj govoril eno besedo." Kačar. oborožen z boksarjem in nožem, je Andreju takoj dal odgovor. Udaril ga je z boksarjem po glavi, z nožem pa v desno roko, nazadnje pa še ugriznil v brado. Samerjev brat Jožef pa je Jožefa Tavčar, žena čevljarske- tu,]j prejel znatno poškodbo. Po-ga mojstra. 53 let. _ ilieija je aretirala Kačarja. Oba Ivan Troha, užitkar, 70 let. brata Samerja pa sta ob pol eni Veronika Sedovnik, hči železu.; p(>n0(-.i iskala zdravniško pomoč nadpremikaea, 1 uro. X Smrtna nesreča. Dne 22. decembra je iz petnega vlaka Verd-Ljubljana ob 7.:J<>; zvečer na železniškem prelazu v' Rpžni dolini skočil 271etni hlapec Jurij Justin tako*nesrečno, da je} priletel s trebuhom na kilometer-ski kamen in bil v teku pol ure mrtev. Jurij Justin je rojen letu 1893, v Lužah na Trati, okraj. Kranj pristojen in je služil pri j svojem sorodniku, posestniku in gostilničarju ^»nhu v Črnem vrhu.j Dne 21, decembra sta se s svojim j gospodarjem pripeljala s* konjem v Ljubljano in sta prenočila na Viču v gostilni Erbežnik. I^ugi-dan, 22. decembra, sta pustila ko-j nje v hlevu pri Erbežniku in šla i z vlakom na Vrhniko vsled kup-! čijskih zadev. Zvečer sta šla j skupno na Verd in se dogovorila,' da se ponesrečenec Justin pelje _ do Brezovice in gospMar Buh pa i v Ljubljano in da pride Justin si konjem na glavni kolodvor poBu-j ha. Justin, misleč, da si prikrajša! pot. se je peljal otil in lahkovernost porotnikov! "Glas naroda" MflNUHI MILYI ^ ■trmo pvsLiBHiHO oolcpjjra im flMm rpillt riUMji . " LOOH HWIPIK. TIB—ft c Ptmm ml »Mlin— mt «M Corporation an« AMirmmmm of Atoowo O Wirt—i j _m CarttowO »Mil —r»uH of IttnimtM. Mow Yoffc C»ty. W. Y._ { _-Oloo Wifiir lHaja w«fc iw »»»umit notfotl in praxnit»y._ 2 11 <1 >n nlil K m n^iiw Ca Now Yam u ooio idn : M ( taS.^*4* 55 Xa»aoa«SfcSi r3» f ** __ w.......M — »--Hfl . • LM H A WPPA 1 (Votaa oV Im ftopi) MM Bvarr 4W oxoopt Sunday« ui Mm | yooil| WJI . > _mwtlw*^ *fftawail t im la mitemU oo mm prtobCnjojo. Donar aaf mm M—mM jwBM j ■a mm Orltr. M mrtatnU knji uroSnlkor pfcaao, ^a mm aaai Ml anC-__tNollWt mWPI, 8ri strani ledenika Vrh ledenika sega več kot pet tisoč čevljev visoko v zrak in ya nekaterih mestih smo se "morali poslnžiti vrvi in skripeev, da smo eaviekli svoje sani navzgor ali navzdol po ledenih t« rasah ter mimo striaih prepadov.- Na ledeniku nismo mogli seveda najti noben* vode tet smo morali topiti sneg ali t^l in kurivo, ki nam * bilo :ia razpolago, je obstajab> le v tem, kar smo prinesli s seboj i/ doline v bii/ini )nor>kcjra obrežja Potrebovali mtio skoro šest.t edin iv. t Lake Klntina. Veslali smo po tem jezeru navzdol ter se utahorii: na njegovem koncu. Nekega eeirtka, dne julija, sem odšel r nekim prijateljem preko jezera, na razdaljo treh milj. Potem ko sva potegnila čoln na brrg, sva šla pazno naprej ob reki navzgor, s pnško v rokah ter v upanju, da zadeneva na enega izmeti medvedov, katere so ribiči pogosto videli ,v okoliei v zadnjem času. Pustivši reko na strani sva jo mahnila skozi gost les, obstoje«" i/ starih smrek in sieer na razdaljo dveh aH treti milj. Ker sva l>ila /e i/jnm ena, sva sedla na neko padlo drevo, da Z&uŽijeva svoj skromni obed. Nekako sredi popoldneva sva obrnila svoje koruke zopet v v meri proti reki in najinemu čolnu, f« nrsva hodila dolgo, ko sva zadela na sledove medveda, ob robu nekega močvirja. Natančno sva preiskala sled ter prišla do prepričanja, da je moral biti kosmatinec na t "m mestu šele pred par urami. Pred dvema večeroma je skupina ribičev streljala na m-kega velikega medveda svetle barve in tj ri-biri so trdili, da so ranili medveda. Vsled J^ga sva domnevala, da je to mogoče sled istega medveda in sledila sva ji previdno, z odprtimi očmi in uše«i. Nikjer pa nisva našla nobenega sledu o medvedu. — Dospela sva do svojega čolna eno uro pred solnčnim zatonom ter od-j \»*slala proti našemu taborišču. Kekočhilro sem prišel domov, srm zapazil, da sem izgubil svoj žrpni nož ter prišel takoj do prepričanja, da sem ga moral pustiti1 na padlem drevesu v gozdu, kjer sva zaužila obed. Nož je predstavljal zame veliko vrednost in sklenil srm iti ponj ob prvi priliki, ki se tri i bo nudila. V soboto ponoči sem šel precej zgodaj spat ter se zbudil naslednjeea jutra nekako ob dveh, ravno ko se je pričelo daniti. Premetaval sem se sem pa tja po postelji ter skušal zopet zaspati, a 1p ni bilo mogoče, sem mirno vstal, si privezal revolver za pas, vzelj puško v roke. stopil v čoln ter odveslal. C Skoro nič vetra ni bilo na jezeru onega jutra in vsled tega tudi r.isem razpel jader. Počasi sem vesla! in ko sem dospel do izliva reke, sem privezal čoln r.a neke vrbe. Nato pa sem se napotil v gozd, v trdnem prepričanju, da bom imel kmalu zopet v rokah izgubljeni nož. Prizadeval sem si na vse mogoče načine, da najdem ono padlo drevo, a ni bilo mogoče. Solnee je stalo že precej visoko na nebu in komarji so me pričeli nadlegovati. Potiskal sem ravno skozi gosto grmičevje, visoko od šestih do o-mili čevljev ter vsak trenutek pričakoval, da bom dospel na kako loko ali odprti prosto t v gozdu. — ko sem naenkrat čul neko pokanje v grmičevju, trideset ali štirideset korakov na desno od sebe. — To pokanje ie spremljalo jezno renčanje. Spoznal sem takoj, da je ta šum povzročal neki medved, a niti v glavo mi ni padlo, da bi me nameraval t;i medved napasti. Streljati na takem mestu bi bilo brez pomena in basni in vsled tega sera trdno prijel za puško ter skočil proti neki odprtini, katero sem videl par jardov pred seboj. Takrat mi je prvikrat prišla \ glavo misel, da je on dotični, ki zasleduje in da sem jaz preganjan.**, žrtev. Ozrl sem se preko ramen ter vitiel, da prihaja žival naravnost proti meni in da ni dalje od mene kot petnajst jardov. Takoj sen« skočil na nasprotno stran ozkega praznega prostora v upanju, da bom lahko streljal, ko bo prišel ven. Ravno ko sem se hotel obrniti, da ustrelim, se je moja noga ujc-lu v neko korenino in padel sem vznak. Ilitro sem se zopet pobral in bil zopet na nogah, a ko srm se orrl kvišku, sem videl velikanskega medveda, stoječem* na svojih zadnjih šapah, ki ;"e stal nad menoj kot kak velikan, visok devet ali deset čevljev. Skušal sera dvigniti svojo puško da ustrelim^ a medved je napravil bliskovit zamah z eno svojih mogočnih šap. Ta inahljaj mi je posnel kožo z glave ter mi izbil puško iz roke. Strašna^ sila udarca me je vrgla nazaj na hrbet. Bil som omočen. a še vedno pri popolni zavesti. Ko sem ležal tam ter razmišljal, je čepel medved nad menoj ter renčal. Dlaka mu je stala pokonci in v njegovih očeh je bilo opazili srdit izraz. Tedaj pa sem posegel % roko pod svoj hrbet, da primera za revolver, kajti še vedno Mm mislil, da imam priliko za boj. Komaj pa se se moji prsti dotaknili kopita orožja, ko me je prijela žival s svojimi Oljnat«mi za prs*. Ker ni dobile. tam j>riraernega oprijema, je \zela celi spodnji del obraza v svoja usta. Cul sem pokati svoje kosti, kadar so prišle *»egove mogočne čeljusti skupaj. Na ta ali oni način ne mi je posrečilo ostati pri zavesti, čeprav sem spoeiud. da je prišel moj konec. Medved je zrl name kot peklenski duh. ko sem ležal lam brez moči. Njegov nos je bil le par inčev od mojih oči in strašni smrad, ki je prihajal iz njegovega gobca, me je skoro zadušil. Zdelo mi je. kot da ne Čutim nikakth bolečin in ležal sem tam mirno, vprašujoč kakšna bo njegova ' naslednja kretnja. Naenkrat pa je stopil korak ali dva nazaj, kot da me hoče zapustiti. Moja levies je bila v krčevitem položaju in zvalil sem se Ji:i levo strau, pri čemer sem obenem položil svojo desno roko preko svojega obraza. / Kot bii«k je skoči! medved zopet r^me, me prijel pod pazduho a svojimi mogočnimi čeljustmi, me dvignil ter prieel tresti kot trese pes podgano, kadar jo prime za vrat. Nato pa me je vrgel zopet ob tla. Kako pogosto sem se spomnil na te trenutke ter še enkrat- občutil vso njihovo grozo! ' ' C'ndna stvar pri ysem tem pa je bila. da sem ostal pri polni zavesti in da sem zasledoval vsako kretnjo živali. Spoznal sem v polni meri, da me bo ever brez dvoma umerila, ?e bi se ae enkrat premaknil ali dal od sebe kako znantfWfje življenja. Vsled tega sem ležal tam niOgoče celo minuto, ne da Hi se premakni) ali trenil, dočim je stat n »--dved nad menoj ter me opazoval. Ker pa ni opazil nobenega na-daljnega znamenja življenj^, se je obrnil, ter 'počasi odkorakal skozi grmičevje, pri tetn neprestano renčeč. Nikdar ne bom v stanu sporočiti papirju, kar je šlo skozi mojo glavo v naslednjih par minutah. Celo .moje preteklo življenje se mi j« razvilo pred očmi kot panorama Končno pa sem Se zavedel, kje se nahajam in kaj je treba storiti. Vedel sem, da mi ne bo nihoe pri Šel na pomoč m da moram nastopiti, dokler so moje moči še zadosto-vale. Najmanj dve milji gozda brez steze ali pota sta ležali pred menoj in tudi če bi prišel do čolna, bi imel pred seboj še vedno tri milje vode, predao bi bil lahko deležen kake pomoči. Zbral sem torej we svoje stle, stopil na nOge, prijel za puško, da se poslušan zadnje £a atsde, či bi bilo potreba, ter odšel potai proti reki. Pravljica o Kurentu. Po bajkah J. (Ptvlme. Marsikdo še ni veliko slišal o Kurentu, o njegovem značaju in življenju. Zares, tudi sedanji Tes^ ni čas ni primeren za premišljevanje o-Kurentu, toda ker je v torek pusrta god. prinesemo kljub temu male črtice iz bivanja Kurenta na zemlji. Je pa tudi dobro za človeka, da se vsaj za malo razvedri od trpečih in mučnih skrbi. Še pred rojstvom Kurenta je prosila njetgova mati Boga, da bi podaril njenemu otroku tri dobrote: Naj bi bil otrok v tisti umetnosti. ki ga bo najbolj veselila, pravi mojster, kakršnega še svet ni videl; drugič, naj bi ga ljudje povsod radi sprejemali, in tretjič, naj bi v svojem življenju vsaj. toliko dobrega storil, da bi prišel v nebesa, četudi ostane samo za vraiti. Kurent o vi materi so se zares vse tri prošnje izpolnile, ker je tako zelo pobožno molila. Kmečki stan se je zdel Kurentu pretežaven; tedaj se je izučil rajši za kovača. Postal je obenem "Outlets Da boste lahko povsod v stanovanju rabili elektriko, hneti dovolj "outlets" in nu prostoru. svojem morate pravem Če imate v stanovanju že vpeljano elektriko, {totem •ni težko ill tudi ne {»odvrženo velikim sttfošfcoro. da napravite "iwseboard outlets". Kadar boste pa vpeljali elektriko v svojem stanovanju, j»oteiii naročite elektri-karju. da napravi dovolj "outlets", da boste Inhko povsod rabili električne priprave. The New York Edison Company tsft Tour Service General O Sices: Irving Place sad 15 rti Street Branch Office« where Electrical Appliances are displayed and demonstrated for the convcnicncc of the public so Norfolk St 15 ^ I4Sth st 424 Broaiway 1*4 West 4id St 562 Kast 149th St 10 Irving Place 151 East 86th S* 555 TrcmoM Ave Raznoterosti f Madžari Mož, ki ima danes 145 let 'je Kurdijancc Zor*. Rojen je bil --leta 1777, 2-krat se oženil, imp. 15 te boje . Čeho-Slovaška 'otrok, od katerih zadnji, Said še in Jugoslavije. živi v starosti 96 let. 4*Neue Zuercher Ztg". poroča:' Madžarsko kraljevsko vprašanje je. zavzelo nenadoma drugo smer. I Boritelj za svobodno volitev kralja, poslanee Szabo Nagvatad. je namreč trdil, da je za*to svobodno' KNJIŽEVNOST. pekla ^je precej daleč in na potu, nimajo ni*\>gar. ki bi jih hotel pogostiti. zaradi njega pa nočejo stradati. Kurent povabi zlodje, če so lačni, naj se nazobljejo lopih črešenj, katerih je vse polno pred kovačnieo. Hudieki planejo na črešnjo in začno zobatih Kurent pa skliče družino in vse sosede-in. začeli so pti hudobah udrihali s jatelji silili naj pove, kdo naj bi koli,,drogi, vilami, sekirami in z drugim orožjem, ki je bilo pri rokah. in izvrševali so ta posel tako dolgo i>foz usmiljenja, dokler ne ukaze kurent, da je dovolj. Sedaj Kurent hudobeem dovoli' zlesti z drevesa in tekli so s takšno silo, da so se eden čez drugega preko-p ice vali in ljudje se niso mogli dovolj nasmejati. Kmalu pa prigrmi po Kurenta namesto enega krdela cela peklenska vojska. Kurent se tudi sedaj, ne ustraši, ampak veli hudičkom, naj ffiru pokažejo napisano pravico, da ga smejo vzeti, sicer ne gre ž njimi. Hudiči mu prineso pismo, katero Kurent vzame in ga vrže v meh. Hudobci šinejo za pismom v meh in tako je imel Kurent vso peklensko vojsko pod svojo oWatftjo. Poiskal je takoj najtežje kladivo in tudi svoji družini je velel, da naj tolčejo po mehu. kar morejo. Ko so ae utrudili, so nekoliko odpočili, potem pa se lotili dela nanovo in tako so hudiče noč in dan nabijali in mečkali, dokler je Kurent «e živel. Po smrti se je obrnil Kurent najprvo proti liebesom. Sveti Peter pa mu veli, ker ni hotel nebes, ko so mu bila na ponudbo, naj si gre iskat prebivališča v pekel. — Kurent noče delati nadlege in koraka brez sttahu proti peklu. Ko ga zagleda straža, oznani brž v peklu, da pride Kurent. Hudobe 'se silno prestrašijo, zaklenejo peklenska vrata, se vpr8 vanje tei jih t išče s tako močjo, da jim kremplji prederfi vrata. Kurent pa jim zatolče s svojim kladivom kremplje k vratom". Nato se zopet vrne pred nebeška vrata in prosi «v. Petra, da bi mu vsaj toliko odprl., da bo videl kaj in kako je v nebesih. Sv. Pe ter mu odpre. Preeej za vrati pa zagleda Kurent plašč, ki ga je bi! dal beraču, in zraven plašča vid; tudi kračo in bokal vina. Kakoi blisk puhne na plašč in se vsed< nanj. Ko ga sv. Peter zaične iz ga njati, ga prijazno Zavrne Kurenl z besedami: "Bog je dal tako pra vico, da vsak na svojem lahke sedi." * j Na ogled smo dobili hrvaško re- ivijo NOVI ILUSTROVANI DOM I JSVI.JET', ki izhaja v Zagrebu, li- i k i v 1'ioa 3. Januarska številka vsebu- volitev kralja, ker se boji, da bi i. ... povratek Karla izzval težke poli- ™ ^ iične kompfikacije s Prago ^ Cel°letTia »"oenina *»«- lielgradom. Svojih kandidatov pa[Sl * 5Jagyatad do tedaj še ni imenoval. £er so ga pa njegovi politični pri- bil po odpovedi Karla madžarski kralj je Nagyatad izjavil, da sta hjegova kandidata nadvojvoda . Jožef in nadvojvoda Albreht. Ker pa oba kandidata tudi Ilabs-vuržana in ker namigovanja iz Bel grada in Prage govorijo le o Habsburgovcih brez navedbe imena, se je večina Nagvatadovih pristašev odločila zopet za rešitev kraljevskega vprašanja na podlagi legitimne pravice. tej odločitvi sta pripomogli veliko tudi izjavi obeh nadvojvodov, ki sta izjavila, da ne sprejmeta nobene kandidature ki bi bila naperjena proti družinskemu glavarju. Zastonj veruje v čudež. V Danville, 111., živi neka ženska. ki že mesec in pol strada, da bi s tem preobrnila svojega moža, da bi pričeli hoditi v cerkev. vrati. res vse tri prošnje izpolnile, ker je tako zelo pobožno molila. Kmečki stan se je zdel Kurentu pretožaven; tedaj š-i za kovača. Postal pijapee. Smrdelo mu je vsako delo. tudi kovaško. Tedaj se je pa naučil tudi na gosli igrati. Godel je tako lepo, da je svet srtrmel. Živel je lahko brez truda, ker so ga povsod radi imeii in ga vabili na vsako veselico. To je bil dirin-daj, kjer so pele Kurentove gosli! Kdor je to njegovo godbo le od daleč zaslišal, je začel plesati, naj je bil mlad ali star. In četudi ni hotel, je moral plesati, ker so mu začele noge kar same dren cart in poskakovati. Tako moč je imel Kurent v svojih gosiih! Ali dostikrat je pa ljudem tudi nagajal in jim delal kvar in sramoto, da so ga hudo proklinjali. Ženske so nesle v mesto v košarah jajca na prodaj. Kurent pride za njimi ter jim zagode. Babo začffld radoati vriskati in plesati, košare jim pa popadajo na tla. da se jim pobijejo vsa jajca. — Pastirji so iskali po trnju In grmovju tičjih gnezd Sedaj, ko ji je pajk že nekoliko pteveč napredel v želodcu, je postala nekoliko bolj popustljiva. Nič več ne zahteva od njega, da mora hoditi v cerkev, ampak pričela bo jesti, kakor hitro ji on obljubi, da' bo nehal kaditi, pit i-in kleti. On se je nasprotno izjavil, da moli vsak dan. naj bi njegova "raglja'T omolknila za par tednov ter mu dala pr.'liko, da bo spet oživel svojo trgovino, katero mu je ona s svojim večnim klepe»- DRY? 5 galon V za $1.98 Amerika je suha in pravijo, da je viski za vedno izgubljen. Vam se pa ni treba bati. 1 nion Mail Order Co 575 National Ave, Milwaukee, Wis" prodaja ekstrakt, iz katerega lahko na-pravite 5 gaL dobre in okusne pijače Pijete lahko zjutraj, po delu. pri jedi. na pikniku, pri zabavah, pri jM>-rokab. in pijača je tako dol.ra. da jo boste hoteli vedno več. ko je bOHte ^u kTtit poskusili. Mi garantiramo, da l*> vsakdo zadovoljen. En zavočjek t*»«a ekstrakta, iz katerega lahko napravite fialon pijače, vas stane samo $1 98 Edino od te družbe lahko dobite toliko ekstrakta za tako nizko ceno. centov m. pofiiljatne stroške UNION MAIL ORDER COMPANY Dept. 209 575 National Ave. Milwaukee. Wis Žena ga je rešila. To je zaprisežena izjava E. M. Fried ni ana, 526 Fourth Ave., Pittsubrgh.- Mr. Friedman pravi: p'Imel sem hud prehlad. Moje «jr-lo je tako oslabelo, da sem težko govoril, v prsih me je bolelo ln bal sem se pljučnice. Moja žena je slišala, di je Bolgarski Krvni tanjem spravila že popolnoma na čudovito zdravilo za prehlade, " ~ ~ fyrinesla mi je zavoj ter mi ga sku- hala eašo. Drugo jutro sem bil boljši ter sem se vrnil na delo, danes pa pripovedujem vsakomur o Bolgarskem Krvnem Caju. boben. Kurent se prikaže in jim saene gosti. Tbogi pastirji skačejo, se vrt£ in premetarvajo po traja, da so brli k main vsi razpradtltai in krvavi. — Tlacani so flprsrljlli grajsko mrvo. Ko se oglasijo Kurentove godi, »o začeli plesati in so plesali brez oddiha, dokler pri-vrši nevihta in jim premoči vso mrvo. Gospoda to iztre in napove koscem hudo kaeen. Tlaeani pokličejo v svoji nesreči na pomoč Kurenta, krivea napovedane kasni. Kurent jih uslišl se približa gospodi in ji zagode. GraSpak zgrabi svojo gospo, njegoivi sinovi svoje sefttre in So je hqp na okoli po travniku! Gospodi se*pridružijo tudi tiačani in če mnogi drogi ljudje, ki so prISB gledat m poslušat. — V nedeljo je duhoven ljudi ostro svaril, da naj ae skrbno ogiMjejo hudobnega Kurenta. Kurent to izve, pai&ajd v cerkev I Bila je polna cefkef ljudstva.' Začel je gosti. leaden popadajo Rada bi izvedela za naslov svojega očeta JOŽEFA MUHOVEC, doma iz Pretrga pri Radovljici na Gorenjskem. V Ameriki biva že okoli osem let in pred petimi leti se je nahajal v Cleve-landu, Ohio. Jaz sem prišla pred par meseci iz starega kraja v Ameriko in bi želela očetu povedati naše domače razmere. Cenjene rojake prosim, ako kateri ve za njegov naslov, da mi ga naznani, za kar bi onemu, ki to stori, radi dala pa? dolarjev nagrade, Še ljubši bi mi pa bilo, se sam oglasi svoji beer i. Naslov: Miss Jerica7 Auhovee, 1418 E. 41. Bt„ Cleveland, Ohio. (1-7—2) Bolgarski Krvni t'aj [tumuli lju-flem, k! so bolni au Ze!orl<*n. jetrih le nali'najte se s ponareiiitumi. Zagotovo vprašajte svojega lekarnarja z« pristni Itolgurski Krjni <"'aj. katerega ixdeljuje II. II. v/u«a-Tofie vam da dober tek, je dober sa želodčne bolezni, sa-pr«)*. pline v Celoatm.in Crev—Ju. tape-havanje. lelodAne boiesni. kisel ielodac. ssaso, soper bljuvanje, slab okus v ustih, pokrit jezik, izgubo enerllje m vdUe ter pMotae plesni. IsreSite to aotico, pojdite v katerokoli ddbro Iskano. debits steklenico Nusa-Tons in ga jemljite par dnL £e ne boste popol-o«Ma sad0»aljni S uspeli 1. vralte ostanek steMenioe lekarnarju ter ioM« svoj Orwsslsfts You can set Nnga.T«M from rmor Jabber •> from ta« National Uabors-•snr. StT to. OosrSofw SC. Chl^asb. AboS- I Mstr mm***. Ostali prteo n M. ca4L> jim pnae v pest. /Kieio se jrm je sploh nemogoče, da bi uteklafcije-' gova duša njihovim krempljem, j Nekoč sta prišla h Kurentu Kristus in sv. Peter. Kurent je bel sieer velik grečnik, toda kar je' imel. dal je iz erea rad svojemu bližnjemu. Pqgostil je v moka go-' sta,^ kar je najbolje znal m mogel. Kristus ga vpraša, ee hoče za plačilo nebesa. Kurent se lepo zahvali in veli: "Nebesa mi itak ne od-' idejo, daj mi namesto njih rajši tri druge darove. Daj mi najprej to. da s tega stola nihče ne bo mo-1 , gel iti proo, razen če jaz dovolim. Podeli tako lastnost tudi tej eres-nji pred kovačnieo, da nihee ne zleze z nje brez mojega privoljenja, in tretji dar naj bo. da bode moj kovaški meh tako blagoslov-' ljen, da kar pride v njega, ga ne bo smrfo zapustiti, dokler bom iaz živri. brez moje volje in Vednosti," Kristus izpolni Kurentu ielje gre 6 sv. Patrom dalje, j Kmalu potem je prišel h Ku-1 Ten tu berač in ga prosil miloaei-| i no. -Kurent £ravi: "Danes je sa' mene ve ni ene vesel dan. Prejel : sem tri Tepe darove,-pa bom dal tudi tebi vse, kar premorem. Mo-i je hiše se berači ogibljejo, ker : menda vedo, da nič nimam. Da-i nes sem pa nekaj bolj založen, i Prinesel sem -s svatbe kračo, bokal - vina in plašč, ki so mi ga podarili i veseli svat je, dame ni zeblo. Na, ■ vse to je tvoje!*» Berae poj4 kra-t čo, popije Vipo in ogrne plašč. Ku- ■ rerit vrfi: "Čakaj malo! Morebiti . že dolgo nisi nič podto&i, moram I tj stare ude malo ogreti." f zel je » goSJe M bWM pa j% t plesal ■ takim veseljem, kakor ga knjigo na tla in vsa cerkev se iz-1 premeni v plesišče. Duhoven jeJ hote! ljudi karati, pa tudi njemu' sine ples v noge in se je začel vr-' tit i na vso mpč. To je bilo'strašno' pohujšanje! Kurent ni hodil rad v eerkev in še zdaj. ko je prišel, bi bilo bolje, da bi ostal doma. V peklu so se liudobč že naprej veselile, da bodo dobile medse ta-' kepa umetnika. Poslale so k nje-' mu svojega prvaka, tistega zlod-' ja. ki Sveplje na eno nogo. Hudič pozdravi Kurenta v*imenu vse peklenske drafine in mu pove, s ka-' kim veseljem ga čakajo v peklu.) Kurent prime gosli in veli: Kdor je vesel, ta naj pleše! Začel je gosti in prvak vseh zlodjev je mo-1 ral plesati. Za šepasto nogo to ni majhna reč. Hudoba prosi Kurenta, da bi prenehal, ali poredni go-] dec se ne da .tako brž prepro&iti. Hudič je javkal dn tulil, da je bi-' lo groza. Godba in ples sta traja-' la ves teden. Kurent je pozabil na jed in pijačo, tako silno ga je veselila ta kratkočasnica s hudob-' ceni. I&pustil ga ni prej, dokler inu niso omahnile trudne roke. —' V peklu so se ga zdaj manj veselili. Noe hi -dan »o premišljevali hudobci, s kakimi strahotami ga' bodo trpinčili in mre varil i, kadar če nikoli ni začbtil, kar je ft4 Sva-ta. Na ves glas je livsiit SaptDta I da mil je napravil tako srečeA dan in prosil s sklenjenimi rokami Boga in vse svetnike, da bi blagega kovača po njegovi smrti viieli v nebesa. * Kurentu Se je približala zadnja ura. Hudobci niso mogli priča-|kati. da-bi sam prišel k njim, zato so poslali zopet svojega šepastega1 prvaka po njega. Hudoba prišve-Jdra v kovačnieo in še hudobno zarezi Kurentu, veleč mu. ids naj se urno odpravi iia pot. Kurent pa mu veli. naj se vsede malko na stol, saj vendar ni takšna sila, pa j se nekoliko odpočije. Šepec je bil jtruden in se vsede. Kurent raz-jbeli Jclešee in začne hudobo tako ; neusmiljeno ščipati in žgati. da se mu vse peklenske muke ne zde j senca trpljenja, ki ga je moral sedaj prestajati. Zastonj se je skušal odtrgati od stola ali s stolom vred pobegniti, jiotil »e je Kurentu z vsemi peklenskimi .kletvami, da nikdar več ne bo blizu prišel, ee ga izpusti. Končno um je Ku-[rent dovolil, da naj se pobere, odkoder je prišel. • I Namesto enega pride kmalu potem celo krdelo peklensčekov po J Kurenta. Njib vodnik mti zapovč, da naj gre hitro ž njian^ ker do vse moči. Naenkrat ph je udarilo na moje uho Sušenje vode in t par minutah sem stal ob bregu reke. Sa sem videl svoj obrat v vodi, sem šele snoznal, kako strašno se mrazmesarjen. Videl sem, kako mi je koža na glavi visela navzdol preko ušes. kako je moja čeljust raztrgana in kako je razmesarjeno celo lice. Nisem bil v stanu skloniti se toliko, da bi pil, a držal sem roki v hladni vodi, kar me je preeej poživilo. Ob bregu je vodila ozka steza prav do ižliva reke, kjer se je nahajal moj čoln. moje zadnje upanje. Sklenil sem, da moram na vsak način priti tjakaj in da me ne bo ustavila nobena druga stvar kot eventuelno še enkratno srečanje z medvedom. Pričel sem hoditi ob reki navzdol ter bil precej na koncu svojih%moči; ko sem dospel do čolna Tam sem lahko videl belo platno šotorov na drugi strani Jezera in to je vlilo v m^ne novega ziyljenja. V svoje veliko veselje sem tudi opazil, da j^e pihal preko jezera zame ugoden vetar. Bolečine, katece so povzročale moje rane, so bile v onem času velikanske in skoro nezriosne, a sklenil sem priti preko jezera na ta ali oni način. Z zadnjo močjo sem pripravil jadro ter odrinil od bre- Sedel sem v sprednjem delu čolna ter si prizadeval na vse mo-poče na«"-ine, da prkfhn do taborišča. Zdelo se mi je. da ne bom nikr dar dospel t jakaj, kajti veter ni bil dosti močan r#r tudi ni pihal na tančno v smer, kater.) sem potreboval. Vseh stvari'pa je enkrat konec in prišel sem do brega nekako sto jardov od našega taborišča. Imel sem -še toliko moči, da sem prišel iz čoln^. Nato pa sem padel na brejr, popolnoma izčrpan. Par ipinUt pozneje je prišel do mene neki človek, in ta je mislil, da sem se obstrelil po nesreči. Poklical je druge in edeli teh me je spoznal. Položili fo me takoj v čoln ler odvedli po jezeru navdol do mojega šotora. Dva zdravnika, ki sia bila slučajno v taborišču, sta bila kmalft na dMu-in treba je bilo md šestdeset šivov, da se je moja koža zopet držala skupaj. Zdravnika se nista mogla poslnžiti nikakrh anestetičnih sredstev in vsled tega sem moral prenašati bolečine kot sem jih pač mogel. Najslabša I»ri celi stvari pa so bila moja usta, kajti skoro nemogoče mi je bilo spraviti kaj po grlu navzdol Zadostuje le reči; da sem bil šele po šestih tednih najbolj skrl)-nepra negovanja v stanu zapustiti deželo v spremstvu enega zdravnika in dveh drugih tovarišev. Dospel sem v Seattle nekako v sredini novembra in v New York en teden pozneje. Tam sem šel takoj v bolnico, kjer so mi tako popravili obraz da si lahko služim vsakdanji kruh, čeprav ne morem upati, da bi dobil kdaj kako dnrilo na tekmovanju glede lepote. # v ■•i ^ —V 2f» (Nadaljevanje.) — O, to bi ne bilo nič, čeprav bi bil namen potovanja napraviti Franciji veliko uslug", kot je rekel gospod vojvoda. Poslanica bo I »omagala slu. Služba take vrste »n take važnosti vključuje pomilo. ičenje in amnestija za preteklo je vedno prvi pogoj za politično iz preobrnenje. Vrjemite mi. draga sestra, da ni vaša stvar staviti mi j ogoje, temveč moja staviti vam svoje lastne. š — lie naprej ,v ~em obstajajo? — Predvsem, kot sem ravno rekel, prvi pogoj vsake pogodbe, je namreč splošna amnestija. — Ali je to vse? — In potem plačanje naših računov. — Torej sem vam nekaj do/na, kot se mi zdi? — Dolžni ste mi *to piitol, za katere sem vas prosil in katere Me mi odklonila. — Tukaj jih je dvesto. — Na tem vas spoznam, Nanon. — A pod enim pogojem? — Pod katerim ? — Da zopet popravite slabo, ki ste ga storili. To je umljivo. In kaj naj storim v ta namen? Stopili boste na konja ter jahali po cesti proti Parizu, do kler ne boste dohiteli gospoda de Canolles. — Potem bom »zgubil njegovo ime? , — tI,e vrnili mu ga boste. — In kaj naj mu rečem? — Izročili mu boste to povelje ter se prepričali, da bo takoj potoval naprej ter završil poverjeno ruu nalogo. — Ali je to vse? — Da. — Ali je treba, da izve, kdo da sem? ■— Ravno nasprotno. Največje važnoti je, da tega ne ve. — Ah. Nanon, nli se mogoče sramujete svojega brata? Nanon ni odgovorila ter le razmišljala. — Kako pa naj hi bila gotpva, — je rekla no kratkem razmisleku, — da boste moje naročilo pošteno izvršili? Če bi vam bila kaka stvar sveta, bi zahtevala od vas prisego. — Storite nekaj boljšega. — Kaj pa? k — Obljubite mi nadaljnih sto pištol, katere mi boste dali, ko bom* izvršil naročilo. x J^^Bj^^E - Nanon je skomignila z rameni ter odvrnila: — Dobro. Velja. — No, vidite, jaz ne zahtevam od vas nikake prisege, kajti vaša beseda mi zadostuje. Keeimo torej sto pištol za osebo, ki vam bo lažjem imenu izročila potrdilo gospoda de Canolles. — I)a, a vi 'govorite o tretji osebi. Ali se mogoče ne nameravate vrniti semkaj? — Kdo ve ? Mene samega kliče neki posel v bližino Pariza. Nanon je nehote napravila kretnjo veselja. — O, to ni ničesar veselega, — je rekel Cauvignac ter se sme jal. — Pa brez zamere, draga sestra. — Brez zamre. Na konja torej. — Takoj. Pustite mi le toliko časa, da popi jem še eno čašo za slovo. Cauvignac >i je nalil v čašo vse, kar je še ostalo v steklenici vi na, pozdravil svooj sestro s spoštljivo Jiretnjo, šel navzdol, sedel na l.onja ter kmalu izginil v oblaku prahu. Šesto poglavje. M DELO! — DELOM — DELO!!! Charcoal Iron Company v Newberry, Mich., potrebuje 200 mož za delati drva. • Plača $2.00 od klaftre. Stalno delo. dobra šuma. vsa v ravnini, dobre in nove 'kam-pe. Prednost imajo možje z družinami, ker so nalašč' za družine narejene kampe. Do sedaj je 24 no vrh kamp za družine. Prosto stanovanje in kurivo. Za nadalj-na pojasnila se obrnite .na svojega rojaka: John Knaus, Box 20, Limestone. Mich. avast it ffigs Veliki parnik "SAN OIUSTO" (Cosulich proga) (prej nemški parnik "Fiirst Bismarck") odpluje 15. februarja v Trst. rili tudi lopovi, katere so pred kratkim ujeli. Imajo prav posebno Iščem MARIJO MARODT.» Pred Cena: III. razred $120.00, II. tflktilro K»«r»vHn vA^dn »* ee«ti ter nrisiliio notnika s karabinka- možitvijo se je pisala Mestek. razred $180.00 z vojno takso vred. LAPLAND LA LORRAINE ZEELAND ALBANIA PREa. WILSON SOFIA RYNDAM SAN GIUSTO ADRIATIC Posebno iadajo za Ameriko smo ■ Finland . .. . . , . LEOPOLDINA prejeli iz starega kraja. j france Kdor jo hoče imeti naj P°® 5e' ?ai^brTaRDAM AQUITANIA . . . v LA SAVOIE naslov in poslali mu jo bomo Blaznikova Pratika Cena je 15 centoy. KRETANdE PARNI ROV k k daj .približno odplujbjo i new yorka. f, canopic finland rotterdam takoj poštne znamke in natančen >v in poslali mu jo bom; Slovenic Publishing Go. 83 Cortlandt St^ New York, N. T. ^ lorraine 6104 St. Clair Ave. V Clevelandu, O., se jih dobi v raii podružnici: NAZNANILO IN PRIPOROČILO. SAXONIA KROONLAND ROCHAMBEAU r. matoika IMP£RAToa zeeland —A TOURA1NE cretic COLUMBIA france OLYMPIC ryndam ALBANIA argentina aquitania n. amsterdam PRES. WILSON 2« marca la savoie 126 marca 12 febr. — Cherbourg 5 febr. — Havre 5 febr. — Cherbourg s febr. — Cherbourg 8 febr. — Tret 10 febr. , — Tret 12 febr. — Boulogne 15 febr. — Tret 15 febr. — Cherbourg 19 febr. — Cherbourg 16 febr. — Havr febr. — Havre febr. — Boulogne !4 febr. — Trst x febr. — Cherbourg 26 febr. — Havre 26 febr. — Genoa 26 febr. — Cherbourg 1 marca — Boulogne 2 marca — Havre 5 marca — Cherbourg 5 marca — Cherbourg 8 marca — Havre 8 marca — Genoa 10 marca — Cherbourg 12 marca — Cherbourg ■2 marca — Havre 15 marca — Genoa 16. marca — Tr*t 17 marca — Hawf 19 marca — ChtrtiufB 19 marca — Bouiocne 19 marca — Cherbourg 19 marca — Trrt 22 marca — Cherbourq 26 marca — Boulogne Trat Havre Rojakom v Jahnstownu in okolici naznanjamo,' da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr. MIRKO VIDMAR, ,k* je pooblaščen pobirati naročnine za "Glas Naroda". Rcjakom ga toplo priporočamo in jih pro- oojaenlla. obrnite ee ne tvrdko. 'simo, naj mu gredo v vseh ozirih' n1w* viwu. kot aa pr. ponMaaHta. tmym iMrtr**1^ apcWM tajava tn pninje >a dobavo »roj- mw ta stane* kraja. fiM vojseca davtia^^•»■«! * ,• .. MriM oddaftek: 46 aai way. Nem ¥ark. Telefon: Whitehall 1200. rfili^ low«—; UŠ Dnaiaar, New Telefon: Hector 6300. I E NEW YORK — HAMBURG t [ VELIKI MODERNI PARNIKI NA DVA VIJAKA: I E Parnik MANCHURIA..................odpluje 24. feb. J f Parnik MONGOLIA' ................odpluje 19. atarca i V Parnik MINNEKARDA ^l»o^i) ..............24. marea i (Samo III. rured))|, | f Najkrajša najpripravnejša pot. | r Prevaža potnike prvega in tretjega razreda. Potniki Tretjega ± i razreda so poatreženi v veliki jedilnici. Čisti prostori rezervl- t rani za ženske in otroke. [ Vprašajte v IfanipnijidH pisarni: 9 Broadway i . ali pri lokalnem agentu. • t GLAS XAfrOPA. 4. FEBR. 1921 LLOYD SABAUDO 3 tr?3r| Prihodnji od plutje ta N. T. strntt a* I 2 vijaka re d* italia — 2«. feb