315 Pr egledni znans tv eni članek/ Article (1.02) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 2, 315—352 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:08/2022; spr eje t o/ Accep t ed:08/2022 UDK/UDC: 1Assmann J .:27-242.6 DOI: 10.34291/B V2022/02/P e tk o v sek © 2022 P e tk o v šek, CC B Y 4.0 Robert Petkovšek Eksodus – matrica razodetja Exodus - The Matrix of Revelation Povzetek: Prispe v ek 1 analizir a in sin t e tizir a delo Jana Assmanna Eksodus: revolucija starega sveta (2015), ki v elja z a eno t emeljnih sodobnih r azisk a v o vplivu Ek so- dusa (2 Mz) na moderno k ultur o. T o delo Ek sodusa ne obr a vna v a z z g odovinsk e - g a vidik a, t em v eč z vidik a njeg ov eg a seman tičneg a pot enciala in z g odovine učin - k o v an ja n a n aše i zr o či l o . Nj eg o v a t e z a j e, d a E k so d u s p r ed s t a vl ja ,p r ap o k mo - dernos ti‘ in da sodobna k ultur a na pr agu digit alne er e še v edno s t oji na ,mojz e- so v sk ih t e me ljih ‘ . V Ek sodusu se namr e č v zpos t a v i no v a oblik a r e lig ije , r e lig ija r az ode tja, ki t emelji na z a v e zi. T a ima z a posledic o no v odnos med Bog om in člo v ek om, ki g a pr eds t a vlja potujoči shodni šot or: v njem se Bog naseli sr edi s v ojeg a potujočeg a ljuds tv a. Drug a pomembna no v os t Ek sodusa pa je t eologi- z acija pr a v a, ki je imela z a posledic o pr opad s t ar e bližnje v zhodne sakr alne drž a- v e in je pripr a vila pot moderniz aciji, k a t er e t emeljna vr ednot a je s v oboda. Ključne besede : Jan Assmann, ek sodus, r az ode tje, Mojz es, z g od o vina učink o v anja, monoteizem Abstract: This paper analy ses and s yn thesises Jan Assmann’ s Exodus: Die Revolution der Alten Welt (2015; tr ansl. The Invention of Religion: Faith and Covenant in the Book of Exodus (2018)), which is consider ed to be one of the momentous cont em- por ary s tudies on the impact of Ex odus on modernity . He does not appr oach the Ex odus fr om a historical per spective, but r ather fr om the per spective of its seman - tic pot en tial and the his t ory of its impact on our tr adition. His thesis is tha t the Ex odus r epr esen ts ,a big bang of moderniz a tion ‘ and tha t modern cultur e, on the thr eshold of the digit al ag e, s till s t ands on ,Mosaic f ounda tions ‘ . In the Ex odus a new f orm of r eligion w as es t ablished, a r eligion of r ev ela tion based on the c ov e- nan t. This r esults in a ne w r ela tionship be tw een God and man, r epr esen t ed by the tr a v elling T abernacle: in it God t ak es up r esidence in the mids t of his tr a v elling people. The sec ond major innov a tion of the Ex odus is the theologisa tion of la w , which r esult ed in the dissolution of the old Middle E as t ern sacr al s t a t e and pa v ed the w a y f or modernisa tion, the fundamen t al v alue of which is fr eedom. 1 Prispe v ek je nas t al v okviru r azisk o v alneg a pr ogr ama „R eligija, e tik a, eduk acija in izzivi sodobne družbe “ (P6-0269), ki g a sofinancir a Ja vna ag encija z a r azisk o v alno deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARR S). 316 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 Keywords: Jan Assmann, e x odus, r e v ela tion, Moses, Wirkungsgeschichte, mono- theism 1. Uvod Eksodus: revolucija starega sveta – delo , ki g a je le t a 2015 iz dal Jan Assmann – sm e m o im e ti z a e no pom e m bne jših de l sodobne filo z ofije k ult ur e in r e lig iolog ije . Delo namr eč izh aja iz pr edpos t a vk e, da moderni s v e t s v oj nas t anek in r az v oj dol - guje s v e t opisemsk emu monot eizmu. Ek sodus 2 je ime z a 2. Mojz eso v o knjig o , ki g o v ori o izhodu Izr aelce v iz egip t o v sk e sužnos ti, Assmann pa g a r azlag a šir še – k ot simbol člo v ek o v eg a izhoda iz r azličnih oblik člo v ek o v e z asužnjenos ti v s v obodo , ki je osr ednja vr ednot a moderneg a s v e t a (K asper 1988, 1). Odnos med izhodom Izr aelcev iz Egipt a in modernim s v et om Assmann opisuje z besedami sopr og e Aleide (2013, 94, v: Assmann 2016, 23): »Z izhodom iz Egip t a se je z g odil pr apok moderniz acije.« V prispe vk u bomo pr eds t a vili Assmanno v o t e z o o ek sodusu k ot pripo v edi, na k a t eri naš moderni s v e t še v edno t emelji in iz k a t er e črpa s v oje t emeljne vizije. Pripo v ed lahk o r az umemo na r azlične načine: k ot z g odo vinsk o por očilo , k ot r az o- de tje ali k ot mit. Bolj k ot z g odo vinsk a r esnic a, ki se skriv a z a pripo v edjo , Assman- na z anima pomenski učinek, ki g a je pripov ed imela na k ulturni, civiliz acijski in v er ski r az v oj s v e t a, v k a t er em živimo. Assmanna z anima g ene z a t eg a pomensk eg a pot enciala, ki je dobil dok ončno , k anonično oblik o in v elja v o v S v e t em pismu – v 2. Mo j z eso vi kn j i gi , i men o v an i E k so d u s. Pri p o v ed i o i zh o d u Izr ael ce v i z E gi p t a j e mog oče slediti daleč naz aj v č as, še pr eden je dobila k anoničn o oblik o v T ori – t o- r ej v pe t er oknjižju, ki ob seg a pe t Mojz eso vih knjig , k akr šne v judo v sk em in kr šč an- sk e m izr očilu po znamo dane s. N a posame zne dog odk e , o k a t e rih g o v or i Ek sodus, se sklicujejo tudi drug e s v e t opisemsk e knjig e, s t ar ejše od T or e. T o k až e, da je pri- po v ed o izhodu Izr aelce v iz Egip t a kr o žila naok oli ž e pr ed njeno r edak cijo v T ori. P o dr ug i s tr ani pa so 2. Mojz e so v o k njig o v po zne jših obdobjih v e dno zno v a pr i- po v edo v ali, jo r azlag ali in k omen tir ali t er iz nje črpali r az v ojne spodbude in vizije. Assmanna ne z animajo posam e zne v sebine 2. Mojz eso v e knji g e, t em v eč s truk tu- r e in f orme, ki jih je e x odus k ot pripo v ed ali k ot knjig a v zpos t a vil. T e s truk tur e ali f orme, ki po Assmannu tv orijo hrb t enic o moderneg a s v e t a, so nar edile naš mo- derni s v e t do v z e t en z a r e v oluc ionarne no v os ti, po k a t erih se je r adik alno ločil od dr ugih t ak o pr e dmode rnih k ot ne mode rnih k ultur . T o nje g o v o iz virnos t in dr ug ač- nos t bomo posk ušali z Assmannom prik az a ti. K ot eden najv ečjih sodobnih egip- t olog o v je Assmann t o biblično no v os t primerjal pr edv sem s k ultur o f ar aonsk eg a Eg ip t a in z dr ug imi bližnje v zhodnim i k ultur am i, v č asu ali bližini k a t e r ih se je he - br ejsk o S v e t o pismo oblik o v alo k ot nek aj no v eg a in drug ačneg a. P o Assmannu Ek sodus prinaša seman tik o pr eloma (nem. Bruch) – »najbolj r a- 2 Be se da „Ek sodus “ , pisana z v e lik o z ač e tnic o , o znač uje Dr ug o Mojz e so v o k njig o , pisana z m alo z ač e tnic o („ek sodus “) pa pomeni pripoved o izhodu Izr aelce v iz Egip t a ali pa sam dogodek izhoda. 317 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja dik alen sk ok, ki g a je k ultur a k adar k oli nar edila; tu gr e z a pr eobr a t od polit eizma k monot eizmu in k t emu, k ar danes r az umemo k ot ‚r eligijo‘« (Assmann 2016, 23). T udi če je v Egip tu monot eiz em v č asu s v ojeg a vladanja uv edel ž e Ehna t on, t o je f ar aon Amenhot ep IV . (vladal ok. 1353–1336 ali 1351–1334 pr . K r .), se je r eligija v današnjem pomenu besede oblik ov ala šele v bibličnem monot eizmu – in ne v monot eizmu Ehna t ona. Biblični monot eiz em nosi v sebi dv e t emeljni r az se žnos ti: monot eiz em r esnice i n mo n o t ei z em z v es t o b e (Assman n 2016, 29–45; P e tk o v šek 2017, 620–626) . Mo - not eiz em r esnice tr di, da je r esnični Bog le en in je z a t o r esnična le ena v er a, dru- gi bog o v i in v e r e pa so lažni. V pr ašanje o t e m, k a t e r a v e r a je r e snična, k a t e r a pa ner e snična, je me d vpr ašanji o v e ri dolg o v e ljalo z a najpome mbne jše . In odg o v or nanj je bil, da je pr ehod od lažne v er e k r esnični tr eba isk a ti pr a v v ek sodusu. Egip t, o k a t er em g o v ori ek sodus, simbolizir a laž – Izr ael pa r esnic o. Ob t em se sicer z a- s t a vlja tudi vpr ašanje, ali je Mojz es monot eiz em pr ev z el od Ehna t ona ali pa je s tv arit elj s v e t opisemsk eg a monot eizma on sam. T u gr e z a vpr ašanje k on tinuit e t e in disk on tinuit e t e med Egip t om in Izr aelom – z a vpr ašanje t or ej, ali v z g odo vini v er s t e v biblični monot eiz em pr eds t a vlja nek aj po v sem no v eg a ali pa je le nadalje - v anje m onot e izm a iz č asa Ehna t ona. K e r se z di, da se je v pr ašanje o (ne )r e snič no- s ti bog a in v er e oblik o v alo v pe tih Mojz eso vih knjig ah, k a t erih a v t or s tv o je izr oči - lo pr ipiso v alo Mojz e su, je A ssmann t o r azlik o v anje poime no v al , m ojz e so v sk o r az- lik o v anje ‘ (mosaische Unterscheidung; mosaic distinction ) (P e tk o v šek 2018, 246; 252–253; 256; 2019, 27–36; 2020, 26–32). V naspr otju s pr eprič anjem, da je s v e t opisemski monot eiz em v s v ojem jedru monot eiz em r esnice, k a t er eg a iz v or je v s v ojem delu Moses der Ägypter (1998) Assmann pr a v t ak o isk al pri Ehna t onu, v Exodusu (2015) poudarja, da je t a t e z a anahr onis tična. P o Assmannu so se Izr aelci monot eizma r esnice oprijeli v elik o po - zneje – v č asu babilonsk eg a iz gnans tv a (597–539 pr . K r .) in po njem, k o so se sr e - č ali z monot eizmom Babilonce v in P erzijce v . K ak or egipč anski je bil tudi t a mono - t eiz em k o zmog oničen in po v e zljiv s polit eizmom – v skladu z njim imajo svet in bogovi v njem i z v o r v en em samem b o gu . T o v er o v en eg a sameg a b o g a, ki j e i z vi r s v e t a in bog o v v s v e tu, pa so Izr ae lci spr e me nili v ab solutni monot e iz e m – spr e - je li so e ne g a r e snič ne g a Bog a, s tv ar nik a s v e t a, in dr ug e z a v r nili k ot lažne . P o A s- smannu iz v orno jedr o s v e t opisemsk eg a monot eizma t or ej ni monot eiz em r esnice, ampak monot eiz em z v es t obe. T a monot eiz em se je oblik o v al ž e v č asu pr ed iz- gnans tv om in je tudi v po znejšem s v e t opisemsk em izr očilu pr e vladal nad mono - teizmom resnice. Gener a t or s v e t opisemsk eg a monot eizma je monot eiz em z v es t obe. T u ni bis tv e- no r azlik o v anje med r esničnim in lažnim, značilno z a ‚mojz eso v sk o r azlik o v anje ‘ , ampak r azlik o v anje med z v es t obo in iz dajo. T o v sr edišče v er e ne pos t a vlja r esni- ce, ampak z a v e z o. Bog , ki je Izr aelce r ešil iz egip t o v sk e sužnos ti, je z njimi sklenil z a v e z o in jih iz v olil z a s v oje ljuds tv o. V er a (heb. aemunah) v s v oji r e v olucionarni moči, k ak or jo r azumemo danes, pomeni z v es t obo z a v e zi in z aupanje v Bo žje oblju - be – v priseg o , dano oče t om, v spr a vno in opr a vičujoč o moč pos t a v e. V er a tu dobi po v sem no v o vlog o; njena nalo g a ni os v e tlje v anje in r azkriv anje t eg a, k ar je, t o je 318 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 biv ajočeg a, t em v eč t eg a, k ar je ur esničiti in živ e ti šele tr eba (Assmann 2015, 11– 12). V er a t or ej r azkriv a ek sis t enc o , ki jo je tr eba ur esniče v a ti in živ e ti; ne g o v ori o t em, k ar je, ampak o t em, k ak o je tr eba živ e ti. R esnice v er e se z a t o ne k až ejo v be se dah in t e or ijah, pač pa v de janjih in živ lje nju, k ot pr a v i Le ssing v r azlag i s t a- r oda vne prispodobe o iz gubljenem pr s t anu (Assmann 2016, 162–163; P e tk o v šek 2 0 1 7 , 6 2 9 –6 3 0 ). R e v oluc ionar ni na boj je s v e t opise m sk i v e r i da l m onot e iz e m z v e - s t obe, k a t er eg a iz v or ni pri Ehn a t onu, t em v eč v izhodu Izr aelce v iz Egip t a. V t em odr ešenjsk em dog odk u Izr aelci vidijo t emelj s v ojeg a ob s t oja, z a k a t er eg a mor ajo biti s v ojemu Bogu – enemu in edinemu odr ešenik u – v ečno h v ale žni in z v es ti. V t em je iz v or monot eizma z v es t obe. »‚Monot eiz em z v es t obe ‘ je s v e t spr eminjajo - č a no v os t, ki je prišel na s v e t s s v e t opisemskim monot eizmom.« (Assmann 2015, 12) In je tudi v jedru tr eh abr ahamskih r eligij. Monot eiz em, ki člov ek a odvrne od polit eizma, prinaša v r eligijo vpr ašanje o t em, k a t eri bog je r esni čen i n k a t er a v er a je r esni čna. T o vpr ašanje pri Ehna t onu najdemo in je pomembno tudi z a biblični monot eiz em, a iz virnos t S v e t eg a pisma je drugje – v z a v e zi in v z v es t ob i z a v e zi. Z a v e z a pr eds t a vlja višek pripo v edi o izho - du. »Da bi vs t opili v z a v e z o , je bilo tr eba z apus titi Egipt.« (12) Za v e z a nar edi iz Izr aelcev nov o ljuds tv o , nek aj povsem nov eg a. O t em g ov ori ek sodus. Egipt in Izr ae l s t a im e la v e lik o sk upne g a – podobnos ti je m og oč e najti m e d e g ip t o v sk im i himnami in s v e t opisemskimi p salmi, med egip t o v skimi ljube z enskimi pesmimi in visok o pesmijo , pa tudi na podr očju dar o v anja, t abuje v in pr edpiso v glede čis t os ti. T oda A ssmanna z anima pr e dv se m dr ug ačnos t Izr ae la, no v os t, k i jo je pr ine se l in iz nje nar edil t emelj no v eg a s v e t a, v k a t er em danes živimo. Assmann v Exodusu pr oučuje Egip t in Izr ael k ot simbola dv eh naspr otnih s v e t o v; z anima g a »disk on ti- nuir an, an t ag onis tičen, r e v olucionar en vidik s t ar oizr aelsk e in zlas ti z g odnje judo - v sk e r eligije in s t em simbolni pomen izhoda iz Egip t a« (15). Pripo v ed o izhodu Izr aelce v iz Egip t a Assmanna z anima pr edv sem v simbolnem smislu – t e prip o v edi ne pr oučuje niti z z g odo vinsk eg a niti s filološk eg a niti s t eo- lošk eg a vidik a, ampak k ultur ološk o (kulturwissenschaftlich ) – z vidik a ‚ z g odo vine smisla ‘ (Sinngeschichte). Pripo v edi opisujejo , r azlag ajo in os v e tljujejo r esničnos t; člo v ek u s t em odpir ajo določen način dojemanja s v e t a in sameg a sebe. T e pripo - v edi imajo tudi s v ojo z g odo vino – z njimi in v njih se r az vija smisel, ki pr ejemnik u r esničnos t odpr e na določen način in prik až e v določeni luči. R esničnos t v luči r az- ličnih smislo v dojemamo r azlično. S v e t opisemsk e pripo v edi – med njimi pripo v ed o ek sodusu – imajo s v ojo z g odo vino: oblik o v ale so se pos t opoma in se v k ončni r edak ciji zlile v k anon s v e t opisemskih besedil – najpr ej judo v ski, na t o še kr šč anski. Smisel, ki ima s v ojo pr edz g odo vino in je v s v e t opisemsk em k orpusu dobil k ano- nično v elja v o , pa je v s v oji nar a tivni in norma tivni obliki vpliv al tudi na g ene z o naše z g odo vine. T o dv ojno f az o r az v oja smisla Assmann r az ume po d izr az om ‚ z g odo vi- na smisla ‘ – z g odo vina, v k a t eri se je smisel najprej oblik o v al v k anonično oblik o , in z g odo vina, ki se je potem pod njeg o vim vpliv om r az vila. P o Assmannu je ek so- dus v obeh sme r eh izjemen primer; pripo v ed se je v nek aj s t ole tjih r az vila v osr e- dnjo seman tično par adigmo v z g odnjem judovs tvu, na t o pa je imela enkr a tno z g odo vino učink o v anja (Wirkungsgeschichte) – zlas ti v kr šč ans tvu in v islamu, ki 319 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja s t a se iz nje r az vila (K r ajnc 2021 ). Pr edme t Assmanno vih analiz v Exodusu je t or ej z g odo vina smisla, ki g a je t a pripo v e d nosila v sebi od z ače tk o v do danes. V tem pris t opu s t a pomembna oba mejnik a: 1) na eni s tr ani a v t or t o vpr ašanje obr a vna- v a z vidik a izr očila, v k a t er em s t oji, t o je z vidik a pr ot es t an tsk eg a kr šč ans tv a, ki je tudi sámo r e z ul t a t t e učink ujoč e z g odo vine smisla; 2) na drugi s tr ani je f ar aonski Egip t, dominan tna k ultur a č asa, v k a t er em je pripo v ed o izhodu nas t ala in na pod- lagi k a t er e Izr ael v v sej s v oji no v os ti iz s t opa. T a lok med skr ajnos tma – med f ar a- onskim Egipt om in sodobnim pr ot es t an tskim kr šč ans tv om, v k a t er eg a je a vt or usidr an – ni ind if er en t en pr os t or , v k a t er em bi s t ar e pripo v edi le pona vljali ali jih s tihijsk o k omen tir ali, t em v eč pr os t or , v k a t er em s t ar oda vno spor očilo potuje, naš č as pa g a spr ejema, odz v anja in pr ev aja. T o sodobno r ecepcijo pr e t eklos ti Assmann i men u j e ‚r eso n an čn a l ek tir a ‘ (resonante Lektüre) (Assman n 2015, 15) . Naš č as d o s t ar oda vneg a spor očila ni indif er en t en – spr ejema g a in odz v anja, ne da bi se od - r ek el samemu sebi. V odz v enu je pr e t eklos t danes tu, a na s v ojski način, k ak or je bila tu v čer aj ali bo tu jutri – v sak okr a t na s v ojski, č asu in pr os t oru primer en način. K aj t o r ej Assman n o d kri v a v 2. Mo j z eso vi kn ji gi ? Z an jo p r a vi : »K n ji g a E k so d u s v sebuje mor da najv elič as tnejšo in učink ovno najbog a t ejšo pripov ed, ki so si jo ljudje k dajk oli pripo v edo v ali.« (19) Ek sodus nosi v sebi neiz črpno spor očilo , ki v no vih č asih in ok oliščinah os t aja živ o in ljudi ne neha nag o v arja ti. Pripo v ed nag o- v arja v sak no vi č as. »Njeno učink o v anje je br e zmejno; njeno se v anje neizmerno.« (20) Seman tik a pripov edi je pri t em seman tik a pr eloma: pr elamlja s s t arim in us tv arja no v o. Zg odo vina člo v eš tv a je do živ ela nek aj t emeljnih pr elomnih spr e - memb, k ot npr . odkritje pisa v e ali us t ano vit e v drž a v e. In mednje sodi tudi pr eobr a t od pol i t ei zma k monot ei zmu, o k a t er em g o v ori Ek sodus; pr eobr a t ni bi l posl edi c a e v olucije, ampak r e v olucije. T a pr eobr a t se je v polnos ti ur esničil šele v kr šč ans tvu in islam u (K r ajn c 2021). Pripo v ed, ki ima bolj funk cijo mit a k ot z g odo vinsk eg a po - r očila, ni le t emeljni mit, v k a t er em Izr ael vidi s v oj iz v or , pač pa tudi t emeljni mit »monot eizma in s t em eneg a osr ednjih elemen t o v moderneg a s v e t a« (Assmann 2015, 19). Pripo v ed je t or ej vple t ena v jedr o našeg a moderneg a s v e t a. Assmann pripo v ed o izhodu Izr aelce v iz Egip t a br e z okle v anja o znači k ot mit. S t em r esničnos ti z g odo vinsk eg a jedr a t e pripo v edi ne z anik a, v sek ak or pa je bila po njeg o v em pr eprič anju njena vlog a bolj k ons truk tivna k ot deskrip tivna – bolj pr o- jektivna k ot r e tr ospek tivna. Pr a vi namen, ki je priv edel k nas t ank u pripov edi v današnji obliki, ni bil por oč a ti o pr e t eklem dog odk u, tudi če je t a bil nadv se po- m e m be n, t e m v e č us tv ar iti ‚ r e šilni č oln ‘ , k i bi sr e di najhujših s tisk z a tir ane m u ljud- s tvu o mo g o či l p r e ži v e tj e i n p ri h o d n o s t – As sman n b esed o ‚mi t ‘ u p o r ab l j a v t em smislu. Pripo v ed o izhodu v sebuje nek ak šno mitično jedr o , ki t e ži k t emu, da se pripo v ed pripo v eduje v edno zno v a in v sak okr a t na drug način – t a pa ima moč, da življenje ut emeljuje in g a od pir a, življenjsk e situacije in izk ušnje os v e tljuje, jih usmerja in napolnjuje s smislom. P oleg t eg a miti t ak o sk upinam k ot posame zni- k om pomag ajo gr aditi is t o v e tnos t, pr emag o v a ti kriz e in s tisk e t er spo zna v a ti, k do so in k am spadajo. T ak o so Egipč ani ob pomoči mit a o O zirisu na k ulturni r a vni pr edelo v ali smrt, Fr eud pa je ob pomoči mit a o Ojdipu obr a vna v al ne vr o z e paci - en t o v . V t ej mitični funk ciji ek sodus odg o v arja na dv e vpr ašanji: 1) o Bo žji bližini; 320 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 2) o t em, k do smo (20). K ot egip t olog Assmann poudarja, da Egipč ani sebe nik oli niso r az umeli na po - doben način. Nič drug ačne od drugih bitij so sebe videli v per spek tivi s v e t a, ki je iz šel iz bog a in s k a t erim bog ni imel posebnih načrt o v . Bog je s v e t le v z drž e v al, ljudje pa so mu pri t em z obr edi pomag ali. Zg odo vina z a t o z anje ni bila pr ojek t, ki naj bi g a člo v ek na podlagi oblj ub šele ur esničil, t em v eč življenje v skladu z mitič - nimi pr a v z or ci; njeg o v namen je bil ohr anjanje pr e t ekleg a, iz v orneg a. Ek sodus pa Izr ael p ri k až e v p o v sem d ru gi l u či – Bo g Izr ael ce r eši i z egi p t o v sk e su žn o s ti i n ji h iz v oli, da bi ur esničili pr a vično družbo. Če egip t o v ski miti g o v orijo o s v e tu, ki se ne spr eminja, pa s v e t opisemski mit o ek sodusu g o v ori o s tv arjenju nečesa po v sem nov eg a znotr aj ž e da vno daneg a, us tv arjeneg a s v e t a. Namen s v e t opisemsk eg a mit a o izhodu ni ohr anja ti in obna vlja ti s t ari s v e t, pač pa us tv ariti in ut emeljiti no v s v e t. Pripo v ed nosi v sebi ‚s v e t spr eminjajoče no v o‘ . T a no vi s v e t us tv arja s pr e - vr a t om – z r e v olucijo in z r az od e tjem. Da bi os v obodil Izr aelce, je Bog r azbil egip- t o v sk o suž enjs tv o in jim dal spo zna ti s v ojo v oljo. 2. Eksodus – kot pripoved in kot knjiga K o g o v orim o o ek so dusu , je tr eba r azlik o v a ti med Eksodusom kot knjigo (2 . Mo j - z e s o v a k n j i g a k o t d e l p e t e r o k n j i ž j a i n v k l j u č e n a v s v e t o p i s e m s k i k a n o n ) i n ekso- dusom kot izvorno pripovedjo (t a je med Izr aelci na s t ala in kr o ži la pr ed do k o nčno r e d a k cijo pe t er oknjižj a ) . Eksodus kot izvorna pripoved i m a p o A s s m a n n u t r i m i ti č n a j e d r a : i z h o d , z a v e z a in oblju blje na de ž e la . P ripo v e d o izhod u – t o se z d i samou me vno – so prip o v e do- v al i z vi d i k a pr i š lek o v v ob ljubljeno de ž elo: pripo v edo v a li so jo t o r ej k o t os v ajal ci, ne por až e nc i; name n pripo v edo v a nj a pa je bil ut rje v a ti no v o , in ne z g ol j g o v oriti o em anc i p aci ji od s t ar e g a. T r i mi ti čna je d r a – izhod , z a v e z a in ob ljubl j e na de ž ela – so bila v iz v orni pripo v e d i po v e z ana . Eksodus kot knjiga – t o je 2. Mo j z e so v a knjig a – pa g o v ori le o izho du in z a v e z i ; o v s t o p u v o b l j u b lj e n o d e ž e l o n a m r e č g o v o r i š e l e J o z u e t o v a k n j i g a . V p e t e r o k n j i ž - ju (T or a) je pr e d Ek so dus po s t a vl j eno po r oči lo o s tv arj e nju in o oč aki h, os t a le š tiri k n j i g e (2 – 5 Mz ) p a s e o m e j u j e j o n a p o r o č i l o o i z h o d u i n s k l e n i t v i z a v e z e – t o r e j n a Mojz e so v o biog r a fijo. Names t o z v s t op om Izr aelce v v ob ljubl j e no de ž elo se pe t e- r o k n j i ž j e k o n č a s p o r o č i l o m o v s t o p u B o g a v b i v a n j s k o s k u p n o s t s s v o j i m l j u d s t v o m : o skl e n i tv i z a v e z e i n p o s t a vi tvi sh o d n eg a šo t o r a. 2. Mo j z eso v a kn j i g a se d el i v tr i d e l e : p o g l a v j a 1 – 1 5 g o v o r i j o o o d r e š e n j u i z e g i p t o v s k e s u ž n o s ti ; p o g l a v j a 1 6 – 2 4 g o v o r i j o o z a v e z i , k i j o B o g s k l e n e s s v o j i m l j u d s t v o m i n s k a t e r o j e č l o v e k r e š e n služenja č l o v e k u ( = t l a k a ) , d a b i služil B o g u ( = s v o b o d a ) – s p l o š n a t e m a k n j i g e j e r a z o d e t j e , k i p o v e z u j e p r v i i n z a d n j i d e l k n j i g e ; p o g l a v j a 2 5 – 4 0 o p i s u j e j o p o s t a v i t e v in ur edit e v sh od neg a šot or a (= duh o v ni š t v o in ob r ed je) in s t e m in s ti t u c i on aliz a - c i j o z a v e z e v o b l i k i n o v e r e l i g i j e – t a d e l , k i g o v o r i o n a s e l i t v i B o g a m e d l j u d s t v o m , na d omešč a por oči lo o v s t opu Izr aelce v v ob ljubljeno de ž elo. T a tr e tj i de l je do da - 321 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja tek k duhovniškemu spisu (Priesterschrift), ki je v 6. s t ol. poen otil Gene z o in Ek so- dus v ob se žno z g odo vinsk o delo. Pripo v ed o ek sodusu pa najdemo tudi iz v en 2. Mojz eso v e knjig e – v drugih knji - g ah S v e t eg a pisma, k ak or so pr er oki in P salmi. Omenjanje ek sodusa v P salmih k až e, da je pripo v ed v č asu po iz gnans tvu dobila bog oslužno vlog o v obr edju dru- g e g a t e m plja. V t e m se k až e , da je bilo v k ljuč e v anje e k sodusa pr e dv se m dejanje spominjanja na nek aj, k ar z a prihodnje r odo v e ne sme iti v po z abo. T r em mitičnim jedr om pa so P salmi dodali še če trt eg a – gr ehe oče t o v . Zg odo vina odr ešenja in z g odo vina padce v sodit a sk upa j: odrešenjskih dogodkov se spominjamo v okviru objokovanja zgodovine padcev (P s 105–107). Najh u jši med gr eh i v o b l j u b l j en i d e- ž eli je bilo spr eje tje k anaanskih obič aje v (P s 106). (Assmann 2015, 22–23) 3. Vloga eksodusa Bolj k ot z g odo vinsk o por očilo je namen ek sodusa us tv arjanje ‚no v eg a Izr aela ‘ . V pripo v edi najdemo tr ojni odmik: 1) od Egip t a, ki simbolizir a s t ari s v e t; 2) od K a- naance v , ki pr eds t a vljajo s t ar o ‚hudodelsk o‘ r eligijo; 3) od oč ak o v , t or ej od las tne gr ešne pr e t eklos ti. N a pr ipo v e d o izhodu so v 8 . s t ol. pr . K r . – še pr e d na s t a nk om T or e – na m ig o v a - li pr er oki O z ej, Amos in Mihej. V endar pa je pripo v ed lit er arno oblik o in bog oslu - žno vlog o , k ak or ju po znamo danes, dobila šele v č asu babilonsk eg a iz gnans tv a v 6. s t ol. pr . K r . V t em č asu in ok oliščinah je mor al Izr ael po padcu obeh kr aljes t e v – se v erneg a in južneg a – iznajti no v o e tnično in v er sk o iden tit e t o in ji da ti no v e politične, družbene in obr edne t emelje. Zmo žnos t, da pos t ane iz vir t e no v e iden - tit e t e, so pr epo znali v ek sodusu; s t em so mu dodelili vlog o medija, ki je sk upno - s ti omog očil norma tivno k olek tivno samoopr edelit e v . T o vlog o je pripo v ed opr a- vljala v nar a tivni obliki k ot pripo v ed in v norma tivni obliki k ot pos t a v a. P o drugi s tr ani pa so ek sodus opr edelili k ot r az ode tje, v k a t er em Bog iz s t opa iz s v oje skri- t os ti in nedoumljiv os ti, da bi s v ojemu ljuds tvu r az odel s v ojo v oljo. Raz ode tje po - s t ane t emelj nov eg a odnosa Izr aelce v do Bog a, do s v e t a in do člov ek a. »K njig a Ek sodus k odificir a eno , v se spr eminjajoče, epoho us tv arjajoče r az ode tje.« (As- smann 2015, 25) V t ej nar a tivni in norma tivni vlogi t er v obliki spomina na ključni odr ešenjski dog odek iz z g odo vine izr aelsk eg a ljuds tv a je Ek sodus pos t al model v seh po znejših r az ode tij. Če Michael W alz er vidi v njem matrix vseh r e v olucij, ki pr elamljajo s s t arim, da bi us tv arile no v o , Assmann v Ek sodusu vidi matrix v seh r az ode tij. Ek so- dus, ki v sebi pov e z uje r az ode tje in z a v e z o , uv aja nov o oblik o r eligije – ‚r eligijo r az ode tja ‘ , ki se r azlik uje od ‚nar a vnih r eligij‘ , ki niso nik oli nas t ajale na podlagi ut emeljitv enih dog odk o v . K ot z g odovinsk a pripov ed ek sodus g ov ori o čude žnem izhodu Izr aelcev iz Egipt a, simbolno pa o izhodu Izr aelce v iz s t ar e, pr edbiblične k ultur e, ki jo simbolizir a Egip t s s v ojo tlak o , v s v obodo Bo žjih otr ok. Ti so poklic ani, da se ločijo tudi od s t arih k a- 322 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 naanskih v er o v anj in gr eho v , v k a t er e so z apadali njiho vi oče tje. P o znejše r azlag e vidijo v Ek sodusu globljo duho vno simbolik o , ki g o v ori o duho vnem izhodu člo v ek a iz civitas terrena v civitas Dei – iz z emeljskih s tv arnos ti v Bo žje kr aljes tv o. Ek sodus pa Assmann umešč a tudi v okvir Jasper so v e ideje ‚osne dobe ‘ , po k a- t eri je v približn o is t em č asu (500–300 pr . K r .) v r azličnih k ult ur ah in v er s tvih (z a- r a tus tr o v s tv o , K it ajsk a, Gr čija idr .) z ače lo pr ihaja ti do r e v olucionar nih spr e me mb. Idejo o osni dob i so priv z eli mnogi drugi – č as, ki g a z ajema, pa opr edelje v ali r az- lično. V osno dobo t ak o Jasper s uvr šč a tudi s v e t opisemski obr a t k monot eizmu, ki se je z ačel s pr er oki v 8. s t ol. pr . K r . in se do vr šil z r edak cijo T or e v 4.–3. s t ol. pr . K r . Z a osno dobo je znač ilno pr e dv se m odk r it je t r ansc e nde nc e , k i je č lo v e k a odpr lo z a pr ese žne r esnice. T ak o je člo v ek pos t al kritičen do tr adicionalnih us t ano v in idej, pos t al je zm o ž e n r azlik o v anja m e d t os t r ansk im in ons t r ansk im , m e d pr ig odnim in nujnim, r ela tivnim in ab solutnim. P o Assmannu v okvir vr enja, značilneg a z a osno dobo , sodi tudi ek sodus. Pripo v ed o izhodu Izr aelce v iz Egip t a so z ačeli v t em č asu r azlag a ti v duho vnem smislu k ot izhod duše iz t os tr ansk eg a v ons tr ansk o – in z a- v e z o z Bog om k ot Božjo državo. P ogled s tr anscenden tne per spek tiv e r ela tivizir a t os tr ansk o. Assmann meni, da ek sodus ideji osne dobe us tr e z a, a hkr a ti poudarja, da ‚monot eiz em z v es t obe ‘ le os t aja poja v sui generis, ki ga ne smemo enostavno podr editi ideji osneg a č asa k ot posledici globalneg a r az v oja. Pr edv sem poudarja, da značilnos ti, ki jih v osni dobi pr epo zna v a Jasper s, niso le ‚pr oiz v od‘ določeneg a č asa, t em v eč ‚pr oiz v od‘ sr eds t e v ali medije v , ki jih je t a č as prinesel – in so odkri- tje tr anscendence omog očili. Gr e z a odkritje in upor abo pisa v e, k anoniz acijo ali k omen tir anje k ot skrb z a smisel. Ti mediji so us tv arili ok oliščin e, ki so člo v ek a od - prle tr anscenden tnemu. V t em smislu je po Assmannu tr eba idejo osneg a č asa r az um e ti ne k ot č as, k i bi člo v e k a odpr l tr ansce nde n tne mu k ot t ak še n, am pak k ot o znak o z a ok oli ščine (pisa v a, k anoniz acija t ek s t o v ipd.), ki so člo v ek u omog očile, da se je je ločil od neposr ednih danos ti, se dvignil nad imanen t en v sak dan in se odprl tr anscenden tnemu, ki ni podr ejeno č asu in pr os t oru – in omog oč a univ er - z alna spo znanja. Assmann opo z arja, da r azlag alne moči, ki jo ideja osne dobe ima, ne sme mo spr e me niti v mit o ne k ak šne m č ar obne m č asu, k i je člo v e k a odpr l pr e - se žnemu is t oč asno v r azličnih k ultur ah. 4. Eksodus kot knjiga in stopnjevito razodetje Assmanna e x od us z anima k ot pripo v ed in knjig a, ki je na pod r očju r eligije spr o ži- l a r e v o l u ci j o : n ar a vn o r el i gi j o j e z amen j al a z n o vi m tip o m r el i gi j e – z religijo raz- odetja – in polit eiz em z monot eizmom. Raz ode tje in monot eiz em s t a moderno k ultur o oblik o v ala najgloblje, z a t o t e ni mog oče r az ume ti, ne da bi po znali njun iz v or , ki g a je po Assmannu tr eba vide ti v ek sodusu. R e v olucionarne spr emembe v r az ume v anju s v e t a, Bog a in člo v ek a je v sebo v ala ž e pripo v e d o izhodu, ki pa je s v ojo dok ončno , k anonično oblik o dobila v 2. Mojz e so vi k njigi, v Ek sodusu. V s v o- ji analizi Assmann pok až e, k ak o se je ideja r az ode tja v knjigi pos t opoma r az vijala znotr aj tr eh pripo v ednih sklopo v . 323 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja Ek sodus delimo v tri pripo v edne, nar a tivne sklope: 1) izhod (pogl. 1–15); 2) Si - najsk a perik opa (iz v olit e v , z a v e z a in pos t a v a) (pogl. 15–25); 3) Bo žja bližina (= ur e- dit e v s v e tišč a) (pog l. 2 5 –4 0 ). Znotr aj tr e h pr ipo v e dnih sk lopo v se pos t opom a r az- vija ideja r az ode tja. Uv odnemu delu, ki v sebuje ek spo zicijo in por očilo o Mojz e - so v emu r ojs tvu (pogl. 1–2), sledi ‚ v elik o r az ode tje ‘ (pogl. 3–40), ki ses t oji iz šes tih s t ope nj: r az ode tje ime na (pogl. 3-6); r az ode tje moči (pogl. 7–15); r az ode tje z a v e - z e (pogl. 19–24); r az ode tje shodneg a šot or a (pogl. 25–31); r az ode tje Bo žjeg a bis tv a (pogl. 33–34); ins titucionaliz acija Bo žje bližine (pogl. 35–40). Ek sodus je t or ej z vidik a nar a tivnih sklopo v in z vidik a r az v ojnih s t openj r az o- de tja mog oče analizir a ti t ak ole: Nar a tivni sklopi St opnje r az ode tja 1. sklop (pogl. 1–15): Izhod uvodni del (pogl. 1–2) pogl. 1: ek spo zicija (trpljenje Izr aelce v v Egip tu) pogl. 2: Mojz eso v o r ojs tv o v elik o r az ode tje (pogl. 3–40) pogl. 3-6 (r az ode tje imena) pogl. 7–15 (r az ode tje moči) 2. sklop (pogl. 15–25): Sinaj (iz v olit e v , z a v e z a in pos t a v a) pogl. 19–24 (r az ode tje v sklenitvi z a v e z e) 3. sklop (pogl. 25–40): Ur edit e v s v e tišč a (Bo žja bližina) pogl. 25–31 (r az ode tje shodneg a šot or a) pogl. 33–34 (r az ode tje Bo žjeg a bis tv a) pogl. 35–40 (ins titucionaliz acija Bo žje bližine) V nadalje v anju bomo sledili Assmanno vi analizi r az ode tja v njeg o vih r az v ojnih s t opnjah in v k on t ek s tu nar a tivnih sklopo v (Assmann 2015, 29–52). 4.1 Prvi pripovedni sklop (pogl. 1–15): izhod Izraelcev iz Egipta 1. pripovedni sklop (pogl. 1–15) se z ačenja z uv odom (pogl. 1–2), ki najpr ej opisuje trpljenje Izr aelce v v Egip tu (ek spo zicija), na t o pa Mojz eso v o r ojs tv o in odr ašč anje. T a uv odni del je imel pomembno z g odo vino učink o v anja in r ecepcije (npr . primer - ja v a trpljenja Izr aelce v v Egip tu s trpljenjem Judo v v 20. s t ol.) . Rdeč a nit pr eos t a- leg a dela knjig e (pogl. 3–40) je r az ode tje, ki je v élik a t ema Ek sodusa. V pr ed- ali nes v e t opisemskih r eligijah so bog o vi s v ojo v oljo r az ode v ali v znamenjih, sanjah ali or akljih. Da bi t o pr a vilno r az umeli, so ljudje r az vili us tr e zne t ehnik e po z ornos ti in op az o v anja. N obeno od t eh r az ode tij pa ni v eljalo z a enkr a tno , nepono vljiv o in v selej ob v e z ujo če. Drug ače k ak or ‚nar a vna r az ode tja ‘ , ki v eljajo k ot nek aj v s v e tu normalneg a, je biblično r az ode tje nek aj, k ar ni del s v e t a – je enkr a tno , nepono - vljiv o in z a v se ob v e z ujoče. Dog odki, v k a t erih se s v e t opisemski Bog r az ode v a, od Izr aelce v z ah t e v ajo , da se jih spominjajo in jih ne pr epus tijo po z abi. Da ti dog odki ne bi bili nik oli po z abljeni, se o njih pripo v eduje; o njih se posluša, da bi poslušalc a z ajeli k ot ‚ v eselo o znanilo‘ , k ak or se t o ur esničuje v »No vi z a v e zi, ki s t oji po v sem na poti z g odo vine učink o v anja in r ecepcije Ek sodusa in ki pr eds t a vlja eno odločilnih r az v ojnih s t openj njene ‚ življenjsk e z g odbe ‘« (Assmann 2015, 31). Že 1. pripovedni sklop govori o dveh stopnjah razodetja, ki ju Assmann poimenuje ‚razodetje imena‘ in ‚razodetje moči‘. 324 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 Razodetje imena (pogl. 3–6) g o v ori o Mojz eso vi izk ušnji pr ed g or ečim grmom, na t o pa o njeg o v em posk usu, da bi o r az ode tju spr eg o v oril f ar aonu in r ojak om. Bo žje r az ode tje ima tu osebno r az se žnos t: naslo vnik je Mojz es. Bog se Mojz esu pr eds t a vi z besedami: »Jaz sem Bog tv ojeg a oče t a, Bog Abr ahamo v , Bog Iz ak o v in Bog Jak obov .« Na vpr ašanje po imenu Bog odg ov ori: »Jaz sem, ki sem.« (2 Mz 3,14) T u Bog r az odene načrt r ešitv e Izr aela iz egip t o v sk eg a suž enjs tv a, da bi g a odv edel »v de ž elo , v k a t eri se cedit a mlek o in med« (3,8). Bog je vnapr ej v edel, da bo f ar a- on načrt z a vrnil – in da bo mor al z a t o os v obodit e v Izr aelce v iz siliti z v elikimi čude- žnimi deli. K er Mojz es o s v oji v er odos t ojnos ti dv omi, g a Bog s tr emi čude ži (spr e- menit e v palice v k ač o , v ode v kri in k o ž e iz z dr a v e v k užno) utr di in mu dá Ar ona z a glasnik a (2 Mz 4). Bog spomni na z a v e z o , ki jo je ž e sklenil z oče ti; Mojz esu obljubi, da bo os t al tudi z njim (3,12) in Izr aela r az glasi z a s v ojeg a pr v or ojenc a (4,22). V s ti- ski, v k a t eri so Izr aelci živ eli, se odloči, da jih odr eši in nar edi z a s v oje ljuds tv o , sam pa pos t ane njiho v Bog. Motivi z a v e z e in obljube tu pos t anejo izr aziti – v edno bolj izr azit pos t aja tudi motiv ‚ v eseleg a o znanila ‘ . (Assmann 2015, 32–35) Razodetje Božje moči (pogl. 7–15) pr eds t a vlja še v elič as tnejši k or ak. Bog se r az- ode ne v s v ojih odr e še njsk ih de janjih (magnalia Dei). Dr ug o de janje se s t a v ljajo tr i pomembnejša por očila: o egip t o v skih nadlog ah, v elik onočnem izhodu in pr ehodu če z morje. T u ima r az ode tje k o zmično r az se žnos t: naslo vnik je f ar aon, Egipč ani in Izr aelci pa so priče – ti so videl i »mog očno r ok o , ki jo je Gosp od izk az al nad Egip - č ani« (14,31). Pripo v ed g o v ori o nadlog ah; t eh je dese t, da bi se Bo žja moč r az o- dela čim močneje. Z a Egipč ane so bile k az en, z a Izr aelce pa »znamenja in čude ži«. Bog f ar aonu spor oč a: »Ž e z daj bi lahk o izt egnil r ok o in udaril t ebe in tv oje ljuds tv o s k u g o , d a b i t e i ztr eb i l z z eml j e. T o d a o h r an i l sem t e p ri ži vl jen j u , d a ti p o k až em s v ojo moč in da se moje ime r az glasi po v sej z emlji.« (2 Mz 9,15-16) Izmed nadlog je najpomembnejša dese t a, ki napov eduje smrt pr v or ojence v . Bog nar oč a: »T a dan naj v am bo v spomin in pr aznujt e g a k ot Gospodo v pr aznik ; iz r oda v r od g a pr aznujt e k ot v ečni z ak on!« (2 Mz 12,14) Raz ode tje je tu po v e z ano s spominom; dog odk a se mor ajo Izr aelci spominja ti k ot Gospodo v eg a pr aznik a. Noč izhoda iz Egip t a je podlag a z a judo v sk o in kr šč ansk o v elik o noč. Osr ednji del r az ode tja Bo ž- je moči je r ešit e v Izr aelce v pr ek morja – nanjo so se odz v ali z z ah v alno pesmijo in plesom (2 Mz 15). Z ah v alna pesem sodi med najs t ar ejše dele hebr ejsk eg a pesni - š tv a – in je najs t ar ejši dok az, da je pripo v ed o izhodu med ljuds tv om kr o žila ž e v 10. ali 9. s t ol. pr . K r ., še v č asu pr ed pr er ok oma Oz ejem in Amosom. (Assmann 2015, 35–39) 4.2 Drugi pripovedni sklop (pogl. 15–25): sinajska perikopa (izvolitev, zaveza in postava) 2. in 3. pripov edni sklop g ov orit a o vstopu v nekaj novega. T o nov o še ni obljubljena de ž ela – izpolnit e v obljube, dane Abr ahamu, Iz ak u in Mojz esu –, t em v eč sklenit e v z a v e z e, ut emeljene na pos t a vi, in obr edna ins titucionaliz acija Bo žje na v z očnos ti. T u gr e z a simbio z o z Bog om, ki s v oje biv ališče izber e »sr edi s v ojeg a ljuds tv a«. »Spo znali bodo , da sem jaz Gospod, njiho v Bog , ki sem jih izpeljal iz egip t o v sk e de ž ele, da bi pr ebiv al v njiho vi sr edi; jaz sem Gospod, njiho v Bog.« (2 Mz 29,46) 325 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja U v od (pogl. 15–19) por oč a o dog odk ih s poti pr oti Sinaju: ž e ji, lak oti, boju Izr a- ela z Amalek om v R e fidimu in sr eč anju Mojz esa s t as t om Jitr om. Ljuds tv o se je prit o ž e v alo z ar adi pomanjk anja in je sanjalo o egip t o v skih loncih mesa. Jitr o pa ž e prizna v a Bo žjo moč: »Blag oslo vljen bodi Gospod, ki v as je r ešil iz r ok Egipč ano v in iz f ar aono vih r ok! Z daj v em, da je Gospod v ečji k ak or v si bog o vi, k er je r ešil ljud - s tv o i zpod oblas ti Egi pč ano v…« (2 Mz, 18,10-11) T udi pripo v ed o t ej poti je pripo- v ed o po s t opne m r az ode v anju Bog a Izr aelu, ki se je z ačelo z r az ode tjem imena in višek doseglo s sklenitvijo z a v e z e na Sinaju. (Assmann 2015, 39–41) Razodetje v sklenitvi zaveze (pogl. 19–24) g o v ori o pos t ank u pod g or o Sinaj 3 , kjer je Izr ael pr ejel pos t a v o. T a pogla vja so vrh r az ode tv eneg a dog odk a. T u se je zik i z n ar a tivn eg a sp r emen i v n o rma tivn eg a (p o gl . 20–23) ; b esed i l o v eč n e p ri p o v e- duje in ne opisuje, ampak z apo v eduje, opo z arja, gr o zi, obljublja. Go v orna dejanja niso deskriptivna, ampak perf orma tivna: r esničnos ti ne opisujejo , ampak jo us tv ar - jajo , pr ojek tir ajo; ne nanašajo se na r esničnos t, ki iz v en g o v ornih dejanj ž e ob s t a- ja, t em v eč z o znanje v anjem in pr edpiso v anjem us tv arjajo no v o r esničnos t, ki je pos t ala mo žna še le znotr aj sk le nje ne z a v e z e . P e r f or ma tivni je zik us tv ar ja odnose , ki pos t anejo z a g o v or c a in drug e, k o jih spr ejmejo , ob v e z ujoči : na primer s s v ojim ‚da ‘ ali ‚ amen ‘ v Cerkvi, s prizna njem sodb na sodiščih, pri od v e zi v spo v ednici ali z ob ljubami pr ed prič ami – pr a v na perf orma tivnem je zik u t emeljijo naši medse - bojni odnosi. Is ti je zik pripiše s v e t opisemski a v t or Bogu – r esničnos t, ki jo Bog t ak o us tv arja, pa je nesk ončno drug ačna od t e, ki jo us tv arja člo v ek. K ot s tv arnik je Bog s s v ojo besedo us tv arjal s v e t, v Ek sodusu pa je spr eg o v oril k ot os v obodit elj iz egip- t o v sk e sužnos ti, ki je z os v obojenci sklenil z a v e z o. T o , da je Izr aelce izpeljal iz Egip- t a, d aj e n j eg o vi n o rma tivn i b es ed i mo č, ki j e b i l a o d l o či l n a z a z g o d o vi n o u či n k o - v anja Ek sodusa: t e j k njig i, Ek sodusu – pa tudi S v e t e m u pism u k ot c e loti – je nje no z a v e z ujoč o moč dala z a v e z a. Pr a v o nas t ank u z a v e z e, ki S v e t o pismo dela z a v e z u- joče, g o v ori 2. Mojz eso v a knjig a. Assmann še posebej poudarja z a Ek sodus značilno pov e z a v o med zavezo in knjigo . R e z ult a t t e po v e z a v e je ‚r eligija r az ode tja ‘ (Offenbarungsreligion ). Na s v e - tih spisih sicer t emeljijo tudi nek a t er e drug e r eligije; t e r eligije obenem tv orijo okvir , znotr aj k a t er eg a nauk s v e tih spisov živi in se širi. Zg odovina učink ov anja s v e tih spiso v se r azlik uje od z g odo vine učink o v anja pr of anih del, ki v eljajo z a kla- sična (h omer ski epi, Shak espear o v e dr ame in drugi) – t a dela v eljajo z a klasična, k er so oblik o v ana v skladu z ume tnos tnimi normami. S v e t o pismo pa t em krit eri- jem n e z ad ošč a i n n e v el ja z a l i t er arn o mojs tr o vi n o; s v o jo ži vl jen jsk o moč k až e v okviru r eligijskih z ak onit os ti – v t em je bis tv o učink o v anja s v e tih spiso v , ki jih naj - demo tudi v drugih r eligijah. Z a r eligije r az ode tja je posebej značilno , da v njih perf orma tivni je zik ut emeljuje sk upnos t in življenjski r ed. Ek sodus je pr vi primer t ak šneg a v seob seg ajočeg a t emelja, ki si g a ni mog oče pr eds t a vlja ti br e z por očila o s tv arje nju s v e t a v Gene zi. Stv arjenje no v eg a ljuds tv a v z a v e zi je mog oče le zno - tr aj ž e us tv arjeneg a s v e t a. 3 V šir šem smislu o pos t ank u Izr aelce v na Sinaju g o v ori 2 Mz 19 – 4 Mz 10. P osebno enos t znotr aj t eg a dela pe t er oknjižja tv ori 2 Mz 25–40, ki g a je ‚iz v orni pripo v edi o ek sodusu‘ – t o o značujemo z z v e z dic o: *ek sodus (r ek ons truir ano iz v orno pripo v ed o značuje z v e z dic a) – dodal po znejši duho vniški vir . 326 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 Z a v e z a je bila sklenjena po t em, k o je Bog dal Mojz esu pos t a v o in z apo v edi na dv eh k amnitih plošč ah in k o je Mojz es v knjig o z a v e z e z apisal v se Gospodo v e be- sede (2 Mz 24). Mojz es je t edaj iz v edel slo v esno žrtv o v anje in poškr opil ljuds tv o s polo vic o žrtv ene kr vi: »Glejt e, t o je kri z a v e z e, ki jo je Gospod po v seh t eh bese- dah sklenil z v ami.« (v . 8) Pr a v t e besede je upor abil Je z us pri pos t a vitvi z adnje v ečerje. Mojz es in od Jah v eja izbr ani pr eds t a vniki so odšli na g or o »in videli so Izr aelo v eg a Bog a«. S t em je Bog z z a v e z o soglašal – slo v esnos t r az glasitv e z a v e z e je bila t ak o k onč ana. Mojz es se je mor al na g or o vrniti še enkr a t, da je pr e v z el plo- šči pos t a v e. Na g ori je os t al š tiridese t dni in š tiridese t noči (v v . 15-18). (Assmann 2015, 41–44) 4.3 Tretji pripovedni sklop (pogl. 25–40): milost in bližina Boga T a skl o p je n ajo b se žn ej ši i n se p o v seb i n i r azl i k u je o d p r ed h o d n i h d v eh . Izh aja i z Bo žjeg a nar očila Mojz esu: »P os t a vijo naj mi s v e tišče, da bom pr ebiv al med njimi.« (2 Mz 25,8) Sklop v obliki k a t alog a, vrinjeneg a v dr ama tično pripo v ed o izhodu, opisuje pos t a vit e v in opr emo s v e tišč a – s t em ins titucionalizir a okvir in oblik o , zno- tr aj k a t erih bo Bog sr edi s v ojeg a ljuds tv a pr ebiv al. P ogl. 25–3 1 opisujejo iz dela v o š tirih najs v e t ejših pr edme t o v (skrinja, spr a vni pokr o v k apor e t, miz a in s v ečnik), drug e elemen t e s v e tiščneg a šot or a in določ ajo v odit elja pr ojek t a. P ogl. 32–34, ki jih Assmann imenuje »r az ode tje Bo žjeg a bis tv a«, g ov orijo o pr elomu in spr a vi, pogl. 35–39 pa o gr adnji shodneg a šot or a. Razodetje Božjega bistva (pogl. 32–34) – odlomek g o v ori o ljuds tvu, ki je obu - palo , k er se Mojz es iz ognjeneg a oblak a ni vrnil š tiridese t dni. Ar ona so pr osili: »V s t ani, nar edi nam bog o v e (Elohim), ki bodo hodili pr ed nami!« (32,1) Ar on je iz zla t a ulil zla t o t ele, ki mu je ljuds tv o dar o v alo ž g alne daritv e in g a v plesu č as tilo: »T o so tv oji bog o vi, Izr ael, ki so t e izpeljali iz egip t o v sk e de ž ele!« (v v . 2-4) S t em so se r esničnemu Bogu izne v erili. K o se je Mojz es vrnil, je v je zi zbr al ok oli sebe Le vi- je v e sino v e in jim nar očil, »naj v sak ubije s v ojeg a br a t a, prija t elja in soseda!« Tis ti dan je bilo ubitih približno tri tisoč mo ž (v v . 27-28). T a odlomek je osr ednji del r az- ode tja. Češčenje zla t eg a t ele t a je bilo hud pr ekr šek. Bog je Mojz esu uk az al, naj ljuds tv o odpelje v obljubljeno de ž elo , sam pa ljuds tv a ne bo spr emljal, k er je tr do- vr a tno. Za t o je Mojz es shodni šot or pr es t a vil iz t aborišč a s tr an od ljuds tv a, obenem pa je Bog a pr osil, naj se ljuds tv a usmili. Bog je Mojz esu obljubil usmiljenje (2 Mz 33,19) – obljubo je izpolnil, k o se je Mojz es vrnil na Sinajsk o g or o: »Gospod je šel mimo njeg a in klic al: ›Gospod, Gospod, usmiljen in milos tljiv Bog , poč asen v je zi in v elik v dobr oti in z v es t obi, ki ohr anja dobr ot o tisočem, odpušč a kriv do , hudodel - s tv o in gr eh, …« (34,6-7) T a odlomek, ki g a Assmann o značuje k ot ‚f ormulo milos ti‘ , k er se Bog v s v ojem bis tvu pok až e k ot »milos tljivi in usmiljeni Bog« (v . 6), je vrhunec biblične t eologije (Assmann 2015, 47). Mojz es pr osi Gospoda: »Naj hodi, pr osim, Gospod sr edi med nami.« (34,9) Bog je t edaj z a v e z o sklenil zno v a in Mojz esu dal dv anajs t z apo v edi (v v . 14-26). T a v elič as tni priz or Mojz eso v eg a videnja Bog a, po- doben r az ode tju pr ed g or ečim grmom, ima osebni, in timni znač aj. T o videnje je vide z Mojz esa spr emenilo: k o ž a njeg o v eg a obr az a je ž ar ela – odslej je imel Mojz es obr az z agrnjen v t ančic o , ki jo je odgrnil le pr ed Gospodom. 327 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja Vstop Božjega veličastva v svetišče opiše 40. pogl po Mojz eso vih na v odilih o gr adnji shodneg a šot or a (pogl. 35–39). »Shodni šot or je t edaj pokril oblak in Go- spodo v o v e lič as tv o je napolnilo pr e biv ališče .« (2 Mz 40 , 34) Isk ana in ž e le na Bo žja bližina je sedaj dose ž ena. Vidna na v z očnos t oblak a in ne vidna na v z očnos t Bo žje sla v e o zir oma Bo žjeg a v elič as tv a tv orit a eno čude žno znamenje. T u se Bog ne r az- ode v a v izr ednih t eof aničnih dog odkih k ak or v Egip tu, ampak v v sak danjem do- g odk u – v oblak u nad šot or om. V t em okviru 3. in 4. Mojz eso v a knjig a daje t a še d ru g e Bo žj e p r ed p i se, z ak o n e i n z ap o v ed i . S t em se t ema E k so d u sa d o p o l n i : E gi p t pr eds t a vlja Božjo oddaljenost, shodni šotor Božjo bližino v obliki biv anjsk e sk u- pnos ti z Bog om. 2. Mojz eso v a knjig a gr adi na sime triji. 16 pogla vij (1–16) pripo v eduje o izhodu, 16 pogla vij (25–40) o ur editvi shodneg a šot or a; 8¼ pogla vij (16–24) g o v ori o skle- nitvi z a v e z e. Razmerje med tr emi deli je 2 : 1 : 2. Pr vi sklop je z elo vpliv en, z adnji v elik o manj, z izjemo pogl. 32–34 o zla t em t ele tu. Češčenje zla t eg a t ele t a namr eč poruši z a v e z o (19–24), v k a t eri se je Bog spr a vil s člo v ek om po pr v em padcu v r aju. Češčenje zla t eg a t ele t a pr eds t a vlja drugi padec. Odlomek o Bo žji bližini v shodnem šot oru je odg o v or na t a drugi padec. T o pojasnjuje v elik ob seg , ki g a ima v Ek sodu- su o zir oma v duho vnišk em spisu odlomek o pos t a vitvi shodneg a šot or a. T a k om- po zicija je r e z ult a t ‚duho vnišk eg a vir a ‘ , ki je ‚duho vniški spis ‘ us tv aril. ‚Duho vniški spis ‘ po v e z uje Gene z o in Ek sodus v enotno z g odo vinsk o delo , ki seg a od s tv arjenja pa do r az ode tja na Sinaju. T r e tji sklop Ek sodusa (25–40) z a t o ni z aključek z g olj Ek - sodusa, t em v eč celotne duhovnišk ospisne (priesterschriftlich) z g odovinsk e k ompo - zicije. Z adnji del t e k ompo zicije je osr edot očen na s v e tišče, na obr ed – tv ori cilj celotne pripo v edi, ki se z ačne s s tv arjenjem s v e t a in z aključi s s tv arjenjem r eligije v oblik i biv anjsk e sk upnos ti Bog a in ljuds tv a v s v e tišču. T o v zpor e janje s tv ar je nja s v e t a in s v e tišč a sledi egipt ov skim in babilonskim pr eds t a v am. Drug ače od t eh pr eds t a v pa s v e tišče ne nas t ane v dejanju stvarjenja, ampak v t ek u z g odo vine v dejanju razodetja po tisočle tjih najr azličnejših dog odk o v . (Assmann 2015, 50) Ek sodusa t or ej ni mogoče r azumeti br e z Gene z e – obe knjigi tv orit a eno celot o , v k a t er o ju je pov e z al ‚duhovniški spis ‘ . Med njima so r azlik e: pripov ed v Gene zi je r az- por ejena č aso vno (od Adama do Noe t a, od Noe t a do babilonsk eg a s t olpa; cikli o oč akih in pripov ed o egipt ovsk em Jo ž e fu), pripov ed v ek sodusu je r azpor ejena pr o- stor sk o (Egipt, Midian, Egipt, pušča v a, Sinaj, shodni šotor). Genez a je poenotena manj k ot Ek sodus. Z vidik a duhovnišk eg a spisa pa je cilj dose ž en: Gene z a s s tv arjenjem, s pr az g odo vino in z g odo vino oč ak o v je le pr edz g odo vina – cilj pa je s tv arjenje no v e r eligije, ki jo ut emeljuje z a v e z a, sklenjena med Bogom in člov ek om na Sinaju. (52) 5. Eksodus: zgodovinski dogodek, izročilo, pripoved Ek sodus po znamo k ot 2. Mojz eso v o knjig o , ki je v današnji k anonični obliki nas t ala v 6 . s t ol. pr . K r . k ot r e z ult a t duho v nišk e g a v ir a – pr ipo v e duje pa o še s t , se de m s t o- le tij s t ar ejših dog odkih. T ak o se odpir ajo trije vidiki: z g odo vinski dog odek; pripo v e - dno izr očilo o dog odk u; k anonična r edak cija pripo v edi. P o v e z a v o med k anonično 328 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 r edak cijo in z g odo vinskim dog odk om Assmann obr a vna v a v pogla vju z naslo v om „Zg odo vinsk o o z adje – dog odek in spominjanje “ (56–78). Ek sodus, 2. Mojz eso v a knjig a nik ak or ni na t ančen ‚posne t ek‘ z g odo vinskih do - g odk o v izpr ed s t ole tij. Dopušč amo , da z a Ek sodusom s t ojijo r esnični v éliki dog od- k i iz pr e t e k los ti (nasilje f ar aono v nad ljuds tv om, be g ljuds tv a, nar a v ne k a t as tr of e , močna r az ode tja it d.). T ak šni dog odk i so us tv ar ili spomin t e r z g odo v ino učink o v a- nja in pr e v z emanja – oblik ov ali so z a v es t po znejših r odov , spomin pa je t a tudi pr eoblik o v ala. Pr ouče v anje z g odo vine učink o v anja omog oč a bolje spo zna ti z g o- do vinsk o o z adje. V v elik o pomoč s t a egip t ologija in arheologija P ales tine – z njima je mog oče pr e v eriti, ali ob s t ajajo pisni in arheološki sledo vi o Izr aelcih v Egip tu, o izhodu, o t em, ali je bil Mojz es egipč ansk eg a ali k ak šneg a drug eg a por ekla ali pa se z a njim skriv a k ak šna drug a z g odo vinsk a oseba, o sledo vih izr aelsk e z asedbe K anaana. V endar pa Assmann poudarja, da t eh sledo v ni v elik o in da ob s t ajajo o določenih dog odkih le s v e t opisemsk a por očila – v č asih tudi pr otislo vna. Assmann t ak o sklene: »V pr ašanja o z g odo vinski r esničnos ti v odijo v pr azno. S v e t opisemsk e pripo v edi so v sebi pr otislo vne in iz v ens v e t opisemski viri in sledi so se k omaj našli. ‚Zg odo vinski‘ Mojz es se je r azle t el v nič in dog odk a izhoda ni mog oče r ek ons trui- r a ti iz pripov edi.« (Assmann 2015, 54) Za t o v z v e zi z Ek sodusom po Assmannu pr a v o vpr ašanje ni z g odo vinsk o – k aj se je v r esnici z g odilo –; bis tv eno je, z ak aj se t a pripo v ed pripo v eduje, k aj po v e in k ak šno vr ednos t ima. Z anima g a pomen izro- čila. S t eg a vi di k a vpr ašanje o Mojz eso v em z g odo vi nsk em ob s t oju z aobi demo i n pripo v ed obr a vna v amo , »k ak or če Mojz es ne bi nik oli ob s t ajal« (etsi Moses non daretur). V t ej lu či se lahk o spr ašujemo , k aj pripo v ed nam in v sem, ki so jo poslu - šali in br ali, po v e o naši pr e t eklos ti in prihodnos ti, o našem odnosu do s v e t a in do Bog a. T o so vpr ašanja, ki z animajo Ek sodus, ki sodi med najbolj ‚ živ e ‘ s v e t opise m- sk e knji g e. (54–55) P o Assman nu je v o z adju pri po v ed i g ot o v o dog odek, ki so g a Izr aelci do živ eli k ot odr ešenje; t a dog odek je pos t al kris t aliz acijsk a t očk a pripo v e - di – vsek ak or pa t a dog odek ni bil vsedoločujoč, k ak or g a Ek sodus pr eds t a vlja. P oleg z g odo vinsk eg a o z adja s t a na k anonično r edak cijo vpliv ala tudi mit in lit er ar - na pr edela v a izr očila. Assmann obr a vna v a Ek sodus t ak o , da upor ablja metodo zgodovine spomina (Methode der Gedächtnisgeschichte). Ne spr ašuje se, ali se je določen dog odek r esnično z g odil, ampak kako se ga spominjamo – t or ej: k daj, z ak aj, z a k og a, po k om, v k ak šnih oblik ah je t a pr e t eklos t pos t ala pomembna. T a vpr ašanja z g odo- vinsk e r az se žno s ti pripo v edi ne z anik ajo. Pr ek njiho v e analiz e je mog oče pr odir a- ti k z g odo vinskim r esnic am – in obr a tno: iz z g odo vinskih izhodišč, ki jih spo znamo , je mog oče slediti po znejšemu r az v oju pripo v edi v r azličnih ok oliščinah. Assmann v pogla vju o z g odo vinsk em o z adju analizir a nek aj po v e z a v , ki bi v egip t o v ski k ul- turi lahk o bile spomin na Izr aelce ali v S v e t em pismu spomin na f ar aonski Egip t (npr . Hik si, A mar na, se litv e ljuds t e v , ljuds tv a z mor ja, ‘ A pir u ali Habir u, ide ja bo žje drž a v e). Pr a v t ak o je pr eprič an, da s v e t opisemsk a pripo v ed t emelji na določenih izkušnjah, ki kl i čej o p o p r e t ekl o s ti – ču d e žn a r eši t e v i z h u d e n e v arn o s ti k o t kri s t a- liz acijsk a t očk a, po k a t eri kličejo po znejši dog odki, k ot so os v obodit e v se v ernih plemen Izr aela (931 pr . K r .), obno v a t emplja, bog oslužja in ‚judo v s tv a ‘ v 6. in 5. 329 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja s t ol. pr . K r . T ak e izjemne izk ušnje potr ebujejo pr e t eklos t – z a t o jo prikličejo v spo - min. »Klic, na katerega odgovarja spomin, izhaja iz sedanjosti.« (Ber gson 1963, 293; pr im . A ssm ann 2 0 1 5 , 7 3 ; 7 6 ; 1 0 0 ; 1 1 8 ) P o A ssm annu pr ipo v e d o izhodu odg o v a r - ja na potr ebe, ki so jih Izr aelci imeli ob us tv arjanju e tnične, politične in v er sk e iden tit e t e – pr vič v 10. in drugič v 6. s t ol. pr . K r . (Assmann 201 5, 73). Assmann pri t em ug ot a vlja naslednje v zpor ednice (77): Klic Zg odo vinski k on t ek s t r edak cije ek sodusa: Spomin Dog odki, ki se jih ek sodus spominja: - asir sk o in po z n ej e babilonsk o z a tir anje - 5 8 7 : p a d e c J e r u z a l e m a , r a z r u š e n j e t e m p l j a , d e p o r t a c i j a elite - egip t o v sk a tlak a - os v obodit e v iz egip t o v sk e sužnos ti - izhod Izr aelo vih otr ok - 50–70 le t babilonsk eg a iz gnans tv a, zbir anje pr a vneg a in k ulturneg a izr očila - r az ode tje pos t a v e na Sinaju in sklenit e v z a v e z e - pos t a vit e v shodneg a šot or a - ok. 520 z nas t opom perzijsk e oblas ti vrnit e v Judo v v domo vino , empa tična odvrnit e v od ‚ gr eho v oče t o v ‘ - upor tis tih, ki so os t ali v de ž eli, pr oti v er skim in drugim z ah t e v am vrnjence v - upor tis tih, ki so se v Babilonu uspešno vključili v babi - lonsk o družbo , pr oti v abilom, naj se vrnejo domo v v r azrušeni Jeruz alem - pot o v anje po pušč a vi; g odrnjanje ljuds tv a (‚ gr ehi oče t o v ‘) in k azno v anje gr ešneg a r odu (štirideset let v puščavi) - 520–450: obno v a t emplja, obno v a z a v e z e in no v a v zpos t a vit e v Izr aela k ot judo v s tv a - z a v z e tje obljubljene de ž ele 6. Eksodus – zgodovina besedila in zgodovina smisla Ek sodus Assmanna z anima k ot ‚ dog odek spomina ‘ . N e da bi z anik al z g odo vi nsk o o z adje, poudarj a, da je pripo v e d o izhodu tr eba r az ume ti pr edv sem k ot delo spo- mina , ki je odg o v or na določeno sedanjos t. Pripo v ed o izhodu , k ot jo po znamo iz s v e t opisemsk e 2. Mojz eso v e knjig e, se je oblik o v ala v 5. s t ol. pr . K r ., nas t ajala pa je po s t opoma sk o zi s t ole tja in je po s v oji r edak ciji tudi učink o v ala sk o zi s t ole tja. V č asu r edak cije je ob s t ajala v dv eh pomembnejših oblik ah: v de v t er onomis tičnem in v duho vnišk em izr očilu. V nadalje v anju bomo pr eds t a vili Assmanno v o r azlag o nas t ajanja besedila in smisla pripo v edi o izhodu (Assmann 2015, 79–119). Assmann nas t ajanje Ek sodusa deli v tri k ompo zicijsk e f az e. Najpr ej si oglejmo deja vnik e, ki so na oblik ov anje besedila in njeg ov eg a smisla sk o zi s t ole tja pomemb - no vpliv ali. 6.1 Rast besedila – delo negovanja smisla S v e t opisemsk o besedilo je v ečplas tno in v ečglasno; z anj so značilna naspr otja, podv ojitv e, vrinki, opus titv e in glose. V nek a t erih knjig ah (np r . 1. in 2. Mojz eso v a knjig a ali pr er oki) je t eh v eč, v drugih manj. T o k až e na pos t open z g odo vinski r a - z v oj besedila. Drug ače od drugih k ultur , kjer so se poleg s v e tih besedilih ohr anila tudi pos v e tna (npr . v an tični Gr čiji imamo poleg homer skih epo v še drug e epe), 330 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 imamo z a Izr ael iz č asa med 10. in 4. s t ol. pr . K r . ohr anjena le besedila, vključena v S v e t o pismo. S v e t o pismo je k anonično primerna besedila vključilo , neprimer - na pa – v erje tno – ‚spr egledalo‘ ali ‚potlačilo‘ . Ohr anjena besedila iz tis t eg a č asa pr eds t a vljajo le 5 % z apisanih besedil – t o v elja z a Izr ael, Egip t (3000–300 pr . K r .) in z a drug e t akr a tne k ultur e. Šele v senci pos t opoma nas t ajajočeg a k anona so v Izr ae lu z ače la nas t aja ti iz v e ns v e t opise msk a – de v t e r ok anonična – be se dila v he- br ejsk em, ar amejsk em in gr šk em je zik u. Assmanna Ek sodus z ani ma z vidik a ‚ z g odo vine uči nk o v anja ‘ (Wirkungsgeschi- chte ). Sodobna s v e t opisemsk a ek seg e z a Ek sodus ž e obr a vna v a z vidik a ‚diahr one t ek s tne analiz e ‘ – r azisk uje pr edv sem t eološki in filološki vidik besedila v njeg o v em z g odo vinsk em r az v oju. Zg odo vino učink o v anja z anima t ek s t v dok ončni obliki; t a je tis t a, ki učink uje napr ej – na z g odo vino je vpliv al F aus t in ne Pr a f aus t, pr eds t o- pnja F aus t a. V seeno pa se Assmann z g odo vini nas t ajanja Ek sodusa pos v eč a: pr ed- s t opnjam Ek sodusa, ki naj pom ag ajo r az ume ti, k ak o so njeg o vi motivi prišli tudi v drug a s v e t opisemsk a dela, npr . v p salme in pr er ok e. Sinhr ono analiz o Ek sodusa Assmann t or ej dopolnjuje z diahr ono. Diahr ona analiz a k až e na š tiri r az v ojne s t opnje : 1) us tno izr očilo mit a o izhodu; 2) knjig a *Ek sodus 4 pr ed vključitvijo v duho vniški spis, t or ej *Ek sodus k ot iz v orno , ne odvisno lit er arno delo (k ompo zicija) poleg drugih spiso v , k ak or so *De v t er ono- mij, *cik li z g odb o oč akih in *Jo ž e f o v a z g odba; 3) *duho vnišk i spis, k i je pripo v e di o izhodu in o s tv arjenju sicer ž e po v e z al v celo vit o z g odo vinsk o delo , a se je po - zne je v e ndar le še spr e minjal; 4) poduho vnišk ospisna (priesterschriftlich) pot sk o- zi r azlične k ompo zicijsk e s t opnje v se do k anona bibličnih knjig , v k a t er eg a je Ek - sodus vključen k ot drug a knjig a T or e – T or a pa k ot pr vi del hebr ejsk eg a S v e t eg a pisma, imeno v aneg a T aNaK. 5 Assmann priv z ema spr eje t o t e z o , da je na r edak cijo pe t er oknjižja bis tv eno vpli- v al duho vniški spis, ki so vpada z nas t ank om z g odnjeg a judo v s tv a v č asu drug eg a t emplja (Assmann 2015, 88). T emeljna plas t duho vnišk eg a spisa je v erje tno na - s t ala ž e v 6. s t ol. v babilonsk em iz gnans tvu v kr ogih nek danjeg a jeruz alemsk eg a duho vniš tv a; spis so po iz gnans tvu dopolnili. R edak cijo pe t er oknjižja pa so z vklju- čitvijo še drugih vir o v iz delali ‚r edak t orji pe t er oknjižja ‘ v 5. s t ol. pr . K r . K anon he- br ejsk eg a S v e t eg a pisma se je t ak o oblik o v al med 2. s t ol. pr . K r . in 2. s t ol. A v t orje duhovnišk eg a spisa je izk ušnja padc a Judov eg a kr aljes tv a, k o je le t a 587 pr . K r . 4 Z z v e z dic o (as t erisk om) pr ed imenom določeneg a dela o značujemo njeg o v o r ek ons truir ano pr v otno oblik o. 5 Z a T aN aK gl. S v e t o pismo: St ar a z a v e z a. Je r uz ale msk a iz daja (Ljubljana: Slo v e nsk a šk of o v sk a k on f e r e nc a in UL TE OF , 2018), 13. Postava (he br . T or a , g r . P e n t a t e v h, t j. P e t e r ok njižje ) = P r v a M ojz e so v a k njig a (po pr v ih be se da h be se dila imeno v ana »V z ače tk u«); Drug a Mojz eso v a knjig a (»Imena«); T r e tja Mojz eso v a knjig a (»In [Gospod] je poklic al«); Če trt a Mojz eso v a knjig a (»V pušč a vi«); P e t a Mojz eso v a knjig a (»Besede«). Preroki (hebr . Neb iim ) = z g odnji pr er oki: Jo z ue, Sodniki, Samuel (1 Sam in 2 Sam z druž eni v eno), K r alji (1 K r in 2 K r z druž eni v eno); po znejši pr er oki: Iz aija, Jer emija, Ez ekiel; dv anajs t pr er ok o v po vr s tnem r edu, ki je pr e v z e t iz V ulg a t e: O z ej, Joel, Amos, Abdija, Jona, Mihej, Nahum, Habak uk, Sof onija, Ag ej, Z aharija, Malahija. Spisi (hebr . K e tubim, gr . Hagiogr a fi) = P salmi (ali »Hv alnice«), Job, Pr eg o v ori, Rut a, Visok a pesem, Pridi - g ar (hebr . K ohele t), Ž alos tink e, Es t er a, Daniel, Ezr a, Nehemija, K r onik e (1 K rn in 2 K rn z druž eni v eno). 331 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja babilonski kr alj Nebuk adnesar II. Jeruz alem in t empelj porušil t er judo v sk o elit o odv edel v iz gnans tv o , prisilila k no vi pr eds t a vitvi z g odo vine Izr aela – od s tv arjenja do pot o v anja Izr aelce v sk o zi pušč a v o in Mojz eso v e smrti. Duho vniški spis (6.–5. s t ol) ni no v vir – s t ar ejšim, ‚neduho vniškim ‘ vir om jah vis tu (o k. 950 pr . K r .), elohi - s tu (ok. 800 pr . K r .) in de v t er onomis tu (7. s t ol.) dodan po zneje –, t em v eč r edak ci- ja, ki je iz s t arih vir o v us tv arila t emeljno plas t pe t er oknjižja. P e t er oknjižje je t or ej v s v oji z asno vi r e z ult a t duho vnišk ospisne r edak cije. V z družitvi izr očil o s tv arjenju s v e t a, pr as t ar ših/ oč akih, Jo ž e f o vi z g odbi z izr očili o izhodu iz Egip t a v en v seob se- g ajoč z g odo vinski lok, ki se z ačne s s tv arjenjem s v e t a in se k onč a s s tv arjenjem shodneg a šot or a (= pr a t empelj), je duho vniški spis – po Assmannu – z a t akr a tni s v e t pomenil odločilno , neprimerljiv o v elik o dejanje. Duho vniški spis t or ej ni eden od vir o v , ampak je r edak cija, ki s v ojeg a v z or c a ni našla v pr e t eklos ti, t em v eč g a je us tv arila sama k ot odg o v or na klic – in na potr ebe č asa. T o je bil č as gr adnje dru- g eg a t em plja, obno v e Jeruz alema in v zpos t a vljanja ‚Izr aela ‘ k ot r eligijsk e, e tnične in politič ne iden tit e t e – duho vniški spis je bil odg o v or Izr aelce v na č as iz gnans tv a in obno v e po iz gnans tvu. (Assmann 2015, 81–82) Gene z o pe t er oknjižja o zir oma Ek sodusa je mog oče analizir a ti t ak o z vidik a k om- po zicije k ot z vidik a ek seg e z e. Cilj kompozicije je bil po v e z a ti r azlične vir e v pripo - v edn e skl ope, v cel o vi t o z g odo vi nsk o del o , v hi s t ori ogr a fijo – t o je bi l o bol j zn ači l - no z a Gene z o (1 Mz); t a je ločene pripov edi pov e z ov ala v cikle o oč akih in pa z z g odbo o Jo ž e fu. Naspr otno eksegeza t e ži k ‚neg ov anju pomena ‘ (Sinnpflege) ; z anjo so značil ni k omen t arji, r ei n t erpr e t aci je al i os v e tl itv e – ti pr e vladujejo v Ek - sodusu. (Assmann 2015, 83) T ak o kompozicijsko kot eksegetsko delo najdemo v obeh s tr a t eških prik azih z g o- dovine Izr aela, v devt er onomis tični in duhovnišk ospisni r edak ciji, nas t alih v z a Izr aelce t e žkih č asih – v 7. o zir oma 6. s t ol. pr . K r . K aj je z a t a dv a prik az a značilno? Devteronomijski prikaz zgodovine se z ačenja z izhodom iz Egip t a in k ončuje s po - rušenjem Jeruz alema; poudarja zlas ti mor alni vidik – z g odovina je odvisna od z v es t obe z a v e zi. Duhovniški spis se z ačne s s tv arjenjem s v et a in je usmerjen k s tv arjenju pr a t emplja, t o je shodneg a šot or a, ki je pr ebiv ališče Bog a med ljud- s tv om; p oud arja t eol oški vi di k z g od o vi n e, r az od e tje – k ol i k or b ol j se Izr ael ob l i k u - je v Bo žje ljuds tv o , da lahk o t ak o pos t ane kr aj Bo žje naselitv e v s v e tu, t olik o bolj Bog s t opa iz skrit os ti. Idejo , naj z g odo vino pr eds t a vijo od z ače tk a s tv arjenja s v e t a, so Izr aelci našli v sumer sk o-babilonsk o-egipt ov skih lis t ah kr alje v – ki pa so bile z g olj lis t e br e z in tr epr e t a tivno- vr ednot enjsk e ses t a vine, z ar adi česar jih ni mog o- če ime ti z a his t oriogr a fijo. Gene z o besedil je usmerjala dv ojna skrb: negovanje besedila in negovanje po- mena. Negovanje besedila je skrb z a t ák o oblik o besedila, ki podpir a spomin ali us tv arja dober učinek, pomemben v magičnih in obr ednih besedilih – t emelječih na dik ciji in pr o z odiji. T udi v De v t er onomiju najdemo „k anonično f ormulo“ , ki iz- r až a skrb z a oblik o besedila: »Ničesar ne dodajajt e besedi, ki v am jo z apo v edujem, in ničesar ji ne odv z emajt e…!« (5 Mz 4,2) Besedilo v De v t er onomiju se je v seeno sp r emi n jal o , k er je sl ed i l o b o l j n eg o v an ju p o men a k ak o r b esed i l a. Besed i l o se je us t alilo šele s k anoniz acijo , k o je pos t alo s v e t o in je pr e v z elo značilnos ti magično - 332 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 -obr edneg a besedila. Negovanje pomena je bilo še posebej pomembno pri v z g o- ji bodoč ih r odo v . T u gr e z a ‚k ult urna besedila ‘ , ki na mlajše r odo v e pr enašajo vr e- dnot e in usmeritv e. Mladi so se jih učili na pame t, na t o so jih po spominu z apiso - v ali. T ak o so učenci pridobiv ali k ulturno iden tit e t o in se se znanjali z lit er a tur o , g ospodar skimi t ehnik ami ali z upr a vljanjem. Slab ši k ot je bil je zik o vni sis t em, po - membnejše je bi lo besedil o. Če je bi l pri obr ednih besedi lih poudar ek na di k ciji in pr o z odiji, je bil pri k ulturnih besedilih poudar ek na neg o v anju pomena. T eh t ek s- t o v se niso učili le na pame t, ampak iz sr c a – s cilje m pr e ne s ti jih v življe njsk o pr a- k so. V sk ladu s k onk r e tnimi potr e bami so jih tudi ak tualizir ali, k ome n tir ali, dopol- nje v ali ali jim k aj odv z emali. T ak o se je besedilo spr eminjalo in r aslo; oddalje v alo se je od s t ar eg a besedi l a i n omog oč al o r az ume v anje v drug ačni h ok ol i šči nah . Bol j k ot je bi l o besed i l o k ul tu rno pomembno , v ečja je bi l a skrb z a neg o v an je pomen a. T ak o je mog oče r azlo žiti t ek s t ovno oblik o pe t er oknjižja in Ek sodusa z mnogimi naspr otji, dopolnitv am i, g losam i, dodanim i de t ajli, ok r e pitv ami ali r e in t e r pr e t aci- jami – cilj t eh spr ememb je bil boljši izr az smisla. Drug ače od hipot e z e, ki išče pr - v otne dok umen t e – t o je vir e – in izhaja iz arhit ek t onsk eg a vpr ašanja o ses t a vlje- nos ti, je pri Assmannu v ospr edju vpr ašanje o r az v oju pomena besedila, ki je omog oč al njeg ov o r azumev anje v v edno novih ok oliščinah. (Assmann 2015, 84–85) ‚K ulturna besedila ‘ , k ak or Assmann r az ume besedila, vključena v Ek sodus in pe t er oknjižje, živijo sr edi ljuds tv a v spominu in pr ak si (k ot so pr azniki, šola ali br a- nje v ja vnos ti). Osr ednje s v e t opisemsk o mes t o , ki o t em g o v ori, je odlomek o Ezri iz Nehemija (8,2-8): »Duhovnik Ezra je dal prinesti postavo pred zbor, pred može in žene, in pred vse tiste, ki so ji mogli z razumevanjem prisluhniti… Na trgu pred Vodnimi vrati je bral iz nje, od trenutka, ko se je zdanilo, do popoldneva, pred možmi in ženami in pred tistimi, ki so mogli umeti. Ušesa vsega ljudstva so bila obrnjena proti knjigi postave… Ko je Ezra, ki je stal višje od ljudstv a, odpr l k njig o pr e d oč m i v se g a ljudstv a, je v se ljudstv o v stalo. Ezr a je hvalil Gospoda, velikega Boga, vse ljudstvo pa je s povzdignjenimi rokami odgovarjalo: ›Amen! Amen!‹… Nato so Ješúa […] in leviti ljudstvu razlagali post av o. Ljuds tv o pa je os t alo na s v ojih m e s tih. I n br ali so iz k njig e B o žje pos t a v e po ods t a vkih, r azlag ali pomen, da so mogli r az ume ti, k ar so br ali.« (Neh 8, 2–8) P o Assmannu t o mes t o g o v ori o tr enutk u, k o je nek o s v e t o besedilo pr vič v z g o - d o vi n i p r en eh al o b i ti ek skl u zi vn a l as t d u h o vn i k o v i n p o s t al o sk u p n a p o ses t l j u d - s tv a. Y ose f Ha yim Y erushalmi celo pr a vi, da je bila t o »r ojs tna ur a S v e t eg a pisma (Schrift ) in is t oč asno r ojs tna ur a ek seg e z e«, Othmar K eel pa meni, da je »tu opi - sano pr v o bog oslužje, oblik a, ki je odpr a vila sk upen s t ar o v zhodnjaški (in an tični) obr e d žr tv o v anja in je po zne je pos t ala v sinag og ah, ce r k v ah in moše jah pr e v ladu- joč a oblik a bog oslužja« (v: Assmann 2015, 87). T o je zbliž alo t empelj in šolo; bo - g oslužje tu pos t ane oblik a pouk a in v z g oje. Besedilo je živ elo med ljuds tv om – ljuds tv o g a je r e citir alo , k omen tir alo in spr eminjalo; k o pa je pridobilo sluh s v e t o- s ti, se spr emi nja ti n i v eč smel o – i n k omen t arje so sedaj p os t a vl jal i ob s v e t a b ese- 333 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja di l a. T ak o se je ob k an oni zi r ani T ori r az vi l a us tna t o r a, ki so jo po zn eje v di asp ori z apisali k ot Mišno in T almud. Ob f orma tivni vlogi k ulturnih besedil Assmann poudarja še r azlik o v anje med hodegetiko in hermenevtiko, ki g a je uv edla njeg o v a ž ena Aleida Assmann. V ho - d eg e tiki u či t el j k o men tir a i n u čen c a v i sk an ju smi sl a, k o p o s t an e n ejasen , v o d i – hermene v tik a pa z ah t e v a upoš t e v anje pr a vil, ki so , k o gr e z a r azlag o k anoničnih besedil, v elik o s tr o žja. (Assmann 2015, 88) 6.2 Kompozicijske plasti v Eksodusu T u bomo sledili Assmanno vi analizi tr eh z g odo vinskih plas ti, ki jih Ek sodus v se- buje k ot del duho vnišk eg a spisa (Assmann 2015, 88–100). V k a t erih s t ole tjih in kje se pripo v ed o izhodu iz Egip t a poja vi? Na k ak šen način se poja vi in k ak šno je njeno spor očilo? Prva kompozicijska plast (730–710 pr. Kr.) Pr v a pla s t pripo v edi ali mit a je tis t a, ki jo sr eč amo pri z g odnji h pr er okih O z eju in Amosu v le tih 730–710 – v č asu, k o so Asir ci le t a 722 uničili se v erno kr aljes tv o (Izr ael). V sebina pripo v edi je leg enda o ut emeljitvi. Us tv arilo jo je lahk o ž e sepa- r a tis tično giban je v 10. s t ol. pr . K r ., k o so se se v erna plemena ločila od Salomono - v eg a kr aljes tv a; lahk o pa seg a še dlje naz aj v č as, k o so se pr v otni pr ebiv alci pr ed pr odir ajočimi Filis t ejci umaknili v g or e. T a jedrni mit ob seg a pogl. 1–15: suž enjs tv o , r ešit e v , znamenja in čude ži. T eg a dela ne mor emo r az ume ti, ne da bi v o z adju vi- deli nak az ano celot o v v seh tr eh k or akih: začetek -os v obodit e v , sredina-z a v e z a in zaključek - v s t op v obljubljeno de ž elo. T a jedrni mit je osno v a nek a t erih p salmo v in drugih s v e t opisemskih mes t, ki se na mit o ek sodusu sklicujejo. Mit je t or ej s t a - r ejši, č as pr er ok o v O z eja in Amosa pa je č as s tisk e, k o so Asir ci se v erno kr aljes tv o (Izr ael) uničili in ljuds tv o odpeljali v iz gnans tv o. V t em č asu uničene e tnične in v er sk e iden tit e t e so pr er oki iden tit e t o us tv arjali na no v o. O z e j je misel o dejs tvu iz v oljenos ti poudarjal z me t a f or ama z ar očens tv a in sino v s tv a. Izr ael ob t o ž uje ‚pr o- s tituir anja ‘ s tujimi bog o vi – čemur pripisuje uničenje kr aljes tv a. P o drugi s tr ani sp o mi n j a n a Jah v ej e v o r eš i t e v Izr ael ce v i z E gi p t a i n p r a v n a t em gr ad i u p an j e n a nadaljnji ob s t oj z a v e z e in prihajajoče r ešitv e. »K o je bil Izr ael mlad, sem g a ljubil, iz Egip t a sem po klic al s v ojeg a sina.« (O z 11,1) P odoba sino v s tv a igr a pomembno vlog o ž e v Ek sodusu (2 Mz 4,22-23). P odobo z ar očens tv a pa s t a s t o pe t dese t le t po zneje pr e v z ela pr er ok a Jer emija in Ez ekiel; uničenje Juda ( južneg a kr aljes tv a) s t a t ak o r azlag ala k ot k az en je zneg a ljubimc a – iz nje pa črpa t a tudi upanje. Drug ače k ak or O z ej, ki ne z v es t obo Bogu in t erpr e tir a a f ek tivno k ot ne z v es t obo me d z ar oče nci, Amos Izr ae la ob t o ž uje nepr a vičnos ti in z a tir anja t e r g a spominja na Bo žja odr e šitv e na de la, da bi se spr e obr nil (A m 2, 10; 3, 1; 4, 10). P r e lom z a v e z e so t or ej z a Amosa nepr a vičnos t, krivic a in z a tir anje, z a O z eja pa češčenje tujih bo- g o v – pr e r ok a z ah t e v a t a ab solutno z v e s t obo Jah v e ju, odr e še nik u (A v se nik N abe r - g oj 2021). Z v es t obo r az ume O z ej k ultno-t eološk o , Amos socialno-e tično. Iz aija, v eliki pr er ok južneg a kr aljes tv a, sodobnik Amosa in O z eja, medt em mit a o Mojz e- so v em ek sodusu sploh ne omenja. Lahk o t or ej domne v amo , da je bilo izr očilo o 334 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 ek so d u su d o ma v se v ern em kr al j es tvu , p r en ašal i p a so g a kr o gi l e vi t o v . T i so b i l i br e z z emlje, živ eli so od dr obni ce – delo v ali so k ot potujoči s v ečeniki, ki so po de- ž eli opr a vljali žrtv ene daritv e, k o k ult še ni bil us t aljen v Jeruz alemu. Bili so najpo - membnejši pr enašal ci r eligijsk eg a izr očila. Med njimi najdemo imena egi p t o v sk e- g a por ekl a: Mojz es, Pi nhas i n Putiel ; mor da je bi l v t em pl emenu bol j ži v tudi spo- min na njiho v pos t anek v Egip tu in na izhod iz Egip t a. (Assmann 2015, 88–91) Druga kompozicijska plast (720–520 pr. Kr.) Drug a k ompo zicijsk a plas t se je oblik ov ala v č asu med pr opadom se v erneg a kr aljes tv a in vrnitvijo iz babilon sk eg a iz gnans tv a, t o je 720–52 0 pr . K r . Pr opad juž - neg a kr aljes tv a (Juda), uničenje Jeruz alema in t emplja t er deport acija judo v sk e elit e v Babilon le t a 587/6 pr . K r . t o obdobje deli na dv a dela: na č as pr ed iz gnan- s tv om in č as iz gnans tv a. Obe k a t as tr ofi – pr opad se v erneg a in južneg a kr aljes tv a – ima t a z a posledic o celo vit o pr edela v o do t akr a t nepo v e z anih izr očil. P odobno je npr . v Egip tu pr opad s t ar eg a kr aljes tv a k onec 3. tisočle tja po v zr očil lit er arni r az- cv e t. Z a t a č as r epr e z en t a tivno delo je De v t er onomij. *De v t er onomij je bil samo- s t ojno delo , v erje tno nas t alo v po znokr alje v sk em č asu ali v č asu z g odnjeg a iz gnan- s tv a, še pr ed vključitvijo v T or o. P o po znejši leg endi so knjig o , ki so jo pripisali Mojz esu, odkril i le t a 622 pr . K r . med obno vitv enimi deli v t emplju. V r esnici pa je knjig a v erje tno delo naspr otnik o v t edanje dv orne politik e, ki se je udinjala asir ski nadvladi – in omog oč ala v dor asir skih v er skih na v ad. Nas t op kr alja Jošija je opo - zic iji om og oč il, da se upr e in uv e lja v i s t r og o spoš t o v anje pos t a v e . K njig a je m or da nas t ala po zneje, a s t em s v oje ut emeljitv ene vlog e ne iz gubi. K odificir ala je nor - ma tivna izr očila – in tudi če njen a v t or ni Mojz es, je ses t a vljena v njeg o v em duhu. V erje tn o je *Ek so d u s n as t al v i s t em č asu . Ni g o t o v o , k a t er a o d o b eh kn ji g je s t a- r ejša, obe pa upor ablja t a O z eje v o me t a f or o o z ar očens tvu med Bog om in Izr aelom, ki g a r az ume t a k ot ‚s v e t o por ok o‘ – sklenjeno v obliki politične pog odbe o z a v e- zniš tvu po asir sk em v z oru. Pri t em so De v t er onomij r edak t orji pe t er oknjižja ses t a- vili k ot par en t e tični, r azlag alni po v z e t ek ek sodusneg a dog ajanja – in g a k ot pe ti del dodali ek sodusni k ompo ziciji. T o pa pomeni, da je *Ek sodus do nas prišel v v ečkr a t pr edelani obliki. (Assmann 2015,91–93). Tretja kompozicijska plast (520–450 pr. Kr.) Z vidik a današnje ses t a v e pe t er oknjižja je bila po Assmannu odločilna tr e tja k ompo zicijsk a f az a. N je n nas t ane k se umešč a v le t a 520–450 pr . K r ., č as po vrnitvi iz babilonsk eg a iz gnans tv a. V t em č asu nas t ane t emeljno delo z g odnjeg a judovs tv a, *duho vniški spi s, ki dv e iz v orno ločeni izr aelski ut emeljitv eni leg endi – pripo v ed o oč akih (Abr aham, Iz ak in Jak ob) t er pripo v ed o Mojz esu in izhodu Izr aelce v iz Egip t a – po v e ž e z miti o s tv arjenju in v esoljnem pot opu v celo vit o z g odo vinsk o delo po v z or cu babilonskih in egip t o v skih kr alje vih lis t, ki se z ačenjajo z nas t ank om s v e t a in t ak o z družijo k o zmologijo s kr onologijo in g enealogijo. V č asu iz gnans tv a in po njem je po d vpliv om babilonskih mit o v in perzijskih pr eds t a v o bogu nas t a- l a *Gen e z a, ki Bo g a v u n i v erz al i s tičn i p er sp ek tivi p r ed s t a vl j a k o t s tv arn i k a n eb a i n z e mlje – v naspr otju s člo v e š tv om t e r posame znik i in njiho v imi pot omci (A dam in pot oms tv o; Noe in pot oms tv o; Abr aham in pot oms tv o). K ot v e zni člen med *Ge - 335 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja ne z o in *Ek sodu som je *duho vniški spis upor abil z g odbo o Jo ž e fu, ki je ž e ob s t a- jala k ot samos t ojna lit e r ar na pr ipo v e d. K ljub t e mu, da ju *duho v nišk i spis po v e - z uje, pa se *Ek sodus in *Gene z a z elo r azlik uje t a. *Ek sodus pr eds t a vlja Egip t k ot hišo sužnos ti, k ot ut elešenje despotsk e samo v olje, morilsk eg a z a tir anja in br e z- bo žne hybris , k ot de ž elo , ki jo je tr eba z apu s titi, da bi s t opili v no vi s v e t s v obode – *Gene z a pa g a prik az uje k ot r ajsk o de ž elo , v k a t eri je Jo ž e f uspel in je Jo ž e f o v e br a t e spr ejela. K njigi omenja t a is t a ljuds tv a K anaana: *Gene z a k on flik t o v med pri - šle k i, k a k or je bil A br a ha m , in s t a r ose lc i ne om e nja , * Ek sodus pa I z r a e lc e pr ik a z u- je k ot do ljuds t e v K anaana so vr ažne – in mir oljubne v r azmer ju do ljuds t e v iz v en K anaana. *Ek sodus je t or ej usmerjen k izključe v anju, an t ag onizmu in nasilju, *Ge - n e z a k vkl ju če v an ju . Razi sk o v al ci si ob t em z as t a vl jajo vp r ašanje, al i s t a b i l a v Izr a- elu iz v orna mit a dv a – eden o s tv arjenju in oč akih, drugi o izhodu Izr aelce v iz Egip- t a. Assmann se nagiba k mnenju, da je pripo v ed o s tv arjenju v S v e t o pismo prišla pod bab ilonskim in perzijskim vpliv om; k t emu g a v odi ug ot o vit e v , da je duho vni - ški spi s pripo v e di oblik o v al v skladu s kr onološk o-g ene aloškimi shemami, znači l- nimi z a lis t e kr alje v , ki so jih up or abljali v Egip tu in Babilonu. (Assmann 2015, 98) K ak or *Ek sodus je bil tudi *De v t er onomij izključujoč. Drug ače od *Ek sodusa, ki z ajema č as od izhoda pa do pos t a vitv e shodneg a šot or a, je *De vt er onomij s s v ojim izr očilom z ajel č as od izhoda do uničenja Jeruz alema. *Duho vniški spis, ki je po v e z al *Gene z o in *Ek sodus, t or ej pokriv a č as od stvarjenja sveta do stvarjenja pr a t emplja (pos t a vit e v shodneg a šot or a), biv ališč a Bog a sr edi njeg o v eg a ljuds tv a – s t em Bog obno vi z a v e z o , ki jo je ljuds tv o s češčenjem zla t eg a t ele t a uničilo. V 6./5. s t ol. pr . K r . so *duho vniški spis r az širili z Le vitik om (3 Mz) in z deli knjig e Nu- meri (4 Mz), *De v t er onomij pa z de v t er onomijskim z g odo vinskim delom – t o je z Jo z ue t om, s Sod niki t er po dv ema knjig ama Samuela in K njig e kr alje v . Duho vniški spis in de v t er onomijsk o izr očilo s t a sk upaj ob seg ala de v e t z v e zk o v (= ennea t e vh, de v e t er oknjižje) – t e so k ončno r az delili v T or o in z g odnje pr er ok e. Obe izr očili v elja t a z a ut emel jitv eni izr očil i z g odnjeg a judo v s tv a, ki pa se v t eološki h usmeri- tv ah r azlik uje t a. Duhovniški spis je poudarjal t eologijo s tv arjenja in obr eda – univ erz aliz em s tv ar - jenja, po k a t er em je r esničen samo en Bog , ki je Bog v seh ljuds t e v , je po v e z al s partik ularizmom s v e t os ti, po k a t er em je Bog z a s v oje biv ališče na Z emlji iz v olil Izr aela. Izr ael je z a t o poklic an, da pos t ane s v e t o ljuds tv o – t emu služi ins titucio- naliz acija Bo žje bližine v obr edu. Devteronomij pa Bo žjo bližin o r az ume k ot os v o- bodit e v in obenem z a v e z o; med mnogimi bog o vi je le en, ki je Izr aelo v os v obodi - t elj iz eg ip t o v sk e sužnos ti – z a t o mu Izr ael služi in spr ejema nj eg o v o pos t a v o , Bog pa g a odr ešuje. Z a v e z a z Bog om, ki vključuje ideje o iz v oljenem ljuds tvu, pos t a vi in o obljubljeni de ž eli, ima z a t o politično r az se žnos t – Bo žja bližina tu ni s tv ar k ul - t a in duho vniš tv a, ampak z a v e z e, ki uv elja vlja pr a vičnos t in z ak on. Duhovniški spis sledi idealu s v e t os ti, Devteronomij idealu družbene pr a vičnos ti. T e r azlik e med izr očiloma je pr eisk o v ala Mar y Douglas, ki med drugim r azlik uje med hier arhičnim in enkla vis tičnim miselnim slog om (thought styles) (v Assmann 2015, 99). Duhov- niški spis je pripisala hier arhičnemu slogu: na v znot er hier arhično or g anizir ana sk upnos t je na v z v en odprt a in vključujoč a. Devteronomijsko izročilo je medt em 336 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 pripisala enkla vis tičnemu slogu: na v znot er demokr a tično , eg alit arno or g anizir ana sk upnos t je na v z v en izključe v alna. Assmann poudarja, da je bilo nosilec duho vni - šk eg a sp i sa jeru z al emsk o d u h o vn i š tv o , n o si l ec De v t er o n o mi ja p a kr o g l ai ški h t e- olog o v in drž a vnih elit. T o naspr otje med vključujoč o in izklju čujoč o drž o se je po Assmannu ohr anjalo sk o zi vso z g odovino z ahodnih v er s t e v – saduceji : f ariz eji, duho vniki : laiki, k a t oliš tv o : pr ot es t an tiz em, v pr ot es t an tizmu pr a v o v ernos t : pi - e tiz em, v anglik ans tvu pa med visok o Cerkvijo in pie tizmom, me t odizmom in dru - gimi pr otiklerik alnimi gibanji. P o Assmannu se živ os t jedrnih s v e t opisemskih pri- po v edi k až e tudi v t eh naspr otjih. (Assmann 2015, 100) V tr e tji, z a nas t anek pe t er oknjižja odločilni k ompo zicijski f azi pr e vladuje *du- ho vniški spis, k a t er eg a z ače tk e pos t a vljajo v č as videnj pr er ok o v Ag eja in Z aharije t er z ače tk o v vl ad an ja v él i k eg a p erzi jsk eg a kr al ja Dar eja I (520–518 p r . K r . ). T e o k o- liščine so bile klic, na k a t er eg a je *duho vniški spis odg o v oril k ot spomin (Ber gson). Besedila tu še niso bila k anonično zr ela; spis v sr edišče pos t a vlja pos t a vit e v sho - dneg a šot or a – s tv arjenje pr a t emplja. Spis, ki nosi sledov e mnogih poseg ov , je r edak cijsk o delo , ki je priklic alo v spomin s t ar e vir e (elohis t a in jah vis t a), jih na no v o ob lik o v alo in jim dalo moč osmišljanja. Pripo v edi, tu z druž ene v eno celot o , so o živ ele – no v e izr az e so na t o našle v v edno no vih pripovedovanjih (hagada) znotr aj ali iz v en T or e in tudi v br e z š t e vilnih ume tniških pous tv aritv ah. Njiho v a nor- mativna ost (halaka) pa je spodbujala r e flek sijo o z a v e zi in iz v oljenos ti, o mor alnih in pr a vnih z ak on ih, o gr ehu in spr a vi, iz česar so se na v diho v ale družbene r e v olu - cije in os v obodilna gibanja. (Assmann 2015, 93–100). 7. Pripoved o Mojzesu med mitom in kanonom Assmannm poudarja: duho vniški spis je delo spomina. V no v o celot o je po v e z al *Gene z o in *Ek sodus in t ak o z družil dv e pripo v edni, mitični izr očili – izr aelsk o in babilonsk o. T emu spisu, ki v elja z a ut emeljitv eno delo z g odnjeg a judovs tv a, so sledile še drug e r edak cije v se do us t alitv e hebr ejsk eg a in kr šč ansk eg a s v e t opisem- sk eg a k anona. N a naše izr očilo je se v eda vpliv alo S v e t o pismo s s v ojo k anonično vr ednos tjo , t o je k ot življenjsk o merilo. K anonično vr ednos t so v judo v s tvu pripi - so v ali zlas ti mor alnim nauk om S v e t eg a pisma (halaka, halakoth), v kr šč ans tvu pa učit eljsk o priznanim r esnic am (dogma). K anon je izbor spisov , ki so še posebej z a v e z ujoči, z a t o besedil k anonu niso v eč dodajali ali jih odv z emali, določen pa je os t al tudi njiho v osno vni pomen. Izbr ana k anonsk a besedila tv orijo ‚jedrno knjižni- c o‘ , ki po judo v sk em š t e tju v sebuje 24, po pr ot es t an tsk em 39 in po k a t olišk em 46 knjig; v f ar aonsk em Egip tu je jedrna knjižnic a ob seg ala 42 najpomembnejših knjig , njiho v a r az členit e v pa je odse v ala tudi v r azličnih r edih duho vniš tv a. K er krit erij z a izbor k anona ni bil enotnos t, ampak z a v e z ujočnos t, so se l ahk o v s v e t opisemsk o besedilo v tihot apila mnog a naspr otja – t o Assmann o značuje k ot s v e t opisemsk o polif onijo. S v e t opisemski k anon je t ak o določil pomen t emeljnih nauk o v , ni pa s t em z aus t a vil pous tv arjanja s v e t opisemskih pripov edi (hagadoth). Pripov edi, vklju- čen e v k anon , so del o v al e napr ej. K an oni zi r an v er ski i n mor al n i nauk se je ohr a- 337 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja njal, pripo v edi pa so v najr azličnejših č asih in ok oliščinah pona vljali, k omen tir ali in pous tv arjali. T ak o je S v e t o pismo tudi v no vih k ultur ah os t ajalo živ o. T a poja v Assmann opisuje z r azlik o v anjem med „ g enot ek s t om “ in „f enot ek s t om “ – pripo - v ed v osno vi os t aja is t a („ g enot ek s t “), t oda v sak okr a t g o v ori v č asu in pr os t oru r az umljivi g o v orici („f enot ek s t “). Ž e v samem z ače tk u je t ak o poleg z apisane t or e nas t ajala tudi us tna t or a. T o živ os t s v e t opisemskih pripo v edi Assmann o značuje z besedo ‚mit ‘ , ne da bi jih s t em hot el r az vr ednotiti v ‚pr azne bajk e ‘ – s t o o znak o pripo v edi prizna v a moč, zaradi katere se vedno znova in na novo pripo v eduje . P o dolg em r az v oju je s v e t o- pisemski k anon r as t besedila in smisla z amejil t er podobo izhoda in Mojz esa, ki tv or it a je dr o Ek sodusa, fik sir al – ni pa s t e m z aus t a v il nje ne pr ipo v e dne moči. Mit o Mojz e su in izhodu je moč izž ar e v al še napr e j – t e r t ak o spodbujal k ome n t arje in ume tnišk e pous tv aritv e. P o Assmannu sodijo pripo v edi, miti v r ed spomina. Spomin ni trpen posne t ek, ampak deja v en priv z em pr e t ekleg a dog odk a; ni r epr oduk cija pr e t ekleg a dog odk a, od k a t er eg a bi bil bolj ali manj odmaknjen, ampak delo v služ bi sedanjos ti – spo - min odg o v arja na klic sedanjos ti. Spomin ur eja spominjanje in po z abljanje: eno izber e, drug o potlači. »Smo t o , česar se spominjamo.« (Assmann 2015, 101) Iden- tit e t a spomin uokvirja, g a neguje in omejuje – obenem spomin nosi iden tit e t o. K olek tivno iden tit e t o – ‚mi‘ – nosijo pripo v edi; t e oblik ujejo naš sk upni spomin in našo sk upno iden tit e t o. Z a prip o v edi ni pomembno , ali so r esnične ali ne, ampak l e t o , al i i majo s v oje mes t o v r edu sp omi na, ki ji h v edno zn o v a pri po v eduje, o zi - r oma v r edu samopodobe, ki se z obna vljanjem spomino v v zpos t a vlja in ohr anja. ‚ Mi‘ pom e ni c e lot o v se h, k i jim is ti spom in ne k aj pom e ni. P r ipo v e di in m iti – t or e j sk upni spomin – ‚mi‘ nosijo in g a po v e z ujejo v eno k ulturno id en tit e t o; ‚mi‘ pa t e pripo v edi in mit e obna vlja. T ud i k ulturna iden tit e t a je v ečplas tna, polna pr otislo - vij in t ak o he t er og ena. Naš k ulturni pr os t or , ki g a imenujemo Z ahod, črpa s v ojo iden tit e t o iz is t eg a pripo v edno-mitičneg a izr očila, ki je lahk o z elo he t er og eno. Pr a v p ri p o v ed o i zh o d u i n Mo j z esu , ki j e ed en o d t emel j e v Z ah o d a, i zk az u j e t ak šn o h e- t er og enos t. T o se k až e v Schön ber g o vi operi „Mojz es in Ar on “ , v k a t eri se pr eple- t ajo tri izr očila: judo v sk o , pr ot es t an tsk o in filo z of sk o. (102) R eči, da je pripov ed o Mojz esu mit, ne pomeni z anik a ti z g odovinsk eg a iz v or a pri - pov edi, ki ji g a pripisuje pet er oknjižje. Prizna v anje z godovinsk eg a iz v or a s v et opisem - skih pripov edi je del s v e t opisemsk eg a k anona – r eči, da je pe t er oknjižje izmišljeno , ne bi bilo v skladu s k anonom. Spr ejemanje z g odovinsk eg a o z adja pa ne izključuje kritičneg a br anja. V sek ak or Assmanna ne z anima zgodovinsk o o z adje pripov edi, t em- v eč njihov a mitična pripov edna moč – in njihov a funk cija r az ode v anja Bog a. T e pri- pov edi so se pripov edov ale ž e da vno naz aj, pripov edujejo in pous tv arjajo se tudi po k anoniz aciji, v edno pa je v njih člov ek sr eče v al in spo zna v al Bog a. Mit in k anon po Assmannu nis t a v naspr otju. K anoniz acija S v e t eg a pisma ni z a- us t a vila mitične moči pripo v edi, ki t e žijo k t emu, da se pripo v edujejo nenehno , na nov o – in tudi drug ače. Na vpr ašanje »K aj Mojz es pomeni?« so odg ov arjali mn o gi : F i l o n , S ch i l l er , Hei n e, S ch ö n b er g , F r eu d , Bu b er al i Man n – n j i h o vi o d g o v o - 338 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 ri n i so b i l i r azl ag e i n v n ji h j e b i l a p ri p o v ed »mi šl j en a d al je« (weitergedacht). T h o - mas Mann je r az vil hag ado o egip t o v sk em Jo ž e fu v š tirih z v e zkih, a t e ni v eč mo- g oče vključiti v s v e t opisemski k anon ali je doda ti k ot k omen t ar . Mit po t ak šnih pous tv aritv ah kliče: Hans Blum enber g (1979) t o imenuje ‚delo na mitu‘ . »K o sla - vimo amerišk e pr edsednik e Geor g ea W ashing t ona, Thomasa Je ff er sona in Abr a- hama Li nc olna k ot ‚drug eg a Mojz esa ‘ in sedaj umrleg a Nelsona Mandelo k ot ‚čr - ne g a Mojz e sa ‘ , g r e tu z a Mojz e so v m it, in ne z a biblič no k njig o Ek sodus. P r ipo v e di o Mojz esu ne dojemamo k ot enkr a t en z g odovinski dog odek, ampak k ot spominsk o figur o (Erinnerungsfigur), k a t er e r esnic a se potrjuje v dejanju spominjanja in v vsaki spominjajoči se sedanjos ti.« (Assmann 2015, 105) Mandela ni posnemal Mojz esa, da bi bil ‚črni Mojz es ‘ – delo v al je po v sem samos t ojno –, in v endar je opr a vljal is t o delo k ot Mojz es. T o hoče Assmann z izr az om ‚delo na mitu‘ po v eda- ti. Z drugimi besedami, mit o Mojz esu, ki g o v ori v Ek sodusu in v drugih s v e t opi- semskih besedilih, še ni po v edal v seg a. Spr eg o v oril je v Mandeli, W ashing t onu, Je ff er sonu in Linc oln, in še bo g o v oril v drugih, ki Mojz esa mor da ne bodo niti po - znali. Mnogi – Schönber g , Fr eud ali Mann, Judje v č asu nacizma – pa so se k Moj - z esu tudi obrnili, k er so v njem isk ali odr ešenje in sodbo z a s v oj č as. No v e in no v e r azl i či ce mi t a k až ej o , d a k an o n mi t o v n i z ad u š i l – še v eč, v seb i n o s i j o n ap r ej k a- nonično vr ednos t s v e t opisemskih pripo v edi. Mit in k anon služit a drug drug emu. K ak šna je t or ej k anonična r az se žnos t mit a o Mojz esu? Mojz es simbolizir a mo- not eiz em. Z njeg o vim imenom je po v e z ano norma tivno o znanje v anje eneg a Bog a – t o je izključujo če in nar ek uje s tr og o r azlik o v anje med enim r esničnim Bog om in mnogimi lažnimi bog o vi, ki jih je us tv aril člo v ek. T o r azlik o v anje je na v z oče v mno- gih z apo v edih in pr epo v edih: kliče t or ej k us tr e znim odločitv am in r a vnanju. »Spo - minja ti se na Mojz esa pomeni spominja ti na t o r azlik ov anje, k ak or t o nar ek uje tr enutna potr eba: med z v es t obo in iz dajo , s v obodo in suž enjs tv om, pr a vic o in krivic o , čis tim in nečis tim, r edom in br e zpr a vjem, civiliz acijo in barbar s tv om, ču- tnos tjo in duho vnos tjo ali r esnic o in ner esnic o.« (106) 8. „Mojzesovska distinkcija“ in „monoteizem zvestobe“ Pripo v ed o Mojz esu, k ak or jo podaja pe t er oknjižje, je pr v otno spominsk a figur a, ki br alc a ali posluš alc a oblik uje, spr eminja, usmerja, spodbuja, opo z arja in osmišlja – njen pr v otni namen ni prik az o v a ti z g odo vinsk o r esnic o , ampak utr diti duha Izr a- elce v v č asih, k o so jim k a t as tr of e uničile t emelje – politične, v er sk e in k ulturne. T a s v e t opisemsk a pripo v ed je po s v oji funk ciji t or ej najpr ej spom insk a figur a, ki jo je us tv aril spomin k ot odg o v or na klic č asa, da bi duha ljuds tv a dvignila, oblik o v ala, usmeril a i n cel o na no v o ut emeljil a. T o funk cijo Mojz esa k ot spomi nsk e figur e ž el i Assmann izluščiti in artik ulir a ti, ne da bi ji pri t em odr ek el z g odo vinsk o funk cijo. Z anjo je značilno , da učink uje – da z g odo vino us tv arja. K o S v e t o pismo g o v ori o Mojz esu, ne g o v ori o ‚ z g olj‘ z g odo vinsk em Mojz esu – pomembnem posame zni- k u iz izr aelsk e pr e t eklos ti –, ampak pripo v ed upor ablja k ot spomin z namenom us tv ariti no v duho vni, k ulturni okvir o zir oma milje. Mojz es je k ot spominsk a figur a 339 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja naše izr očilo oblik o v al najgloblje; po Assmannu naš z ahodni s v e t še v edno s t oji na mojz eso v skih t emeljih (2016, 76). Izr očilu, v k a t er e m živimo , je s v e t opisemsk a pripo v ed o Mojz esu dala t emeljne usmeritv e in okvir e. Dv a t emeljna dose žk a Mojz eso v e s v e t opisemsk e figur e, ki s t a oblik o v ala naše izr očilo , Assmann imenuje „monot eiz em r esnice “ in „monot eiz em z v es t o b e “ ( P e tk o v šek 2017, 620–623; 2018, 241–243) . Izr az a se v e ž e t a n a Mo j z e- sa; Assmann ju je uv edel ž e v s v ojih delih Mojzes Egipčan (Moses der Ägypter, 1997/98) in Mojzesovsko razlikovanje (Die Mosaische Unterscheidung, 2003). Mo- noteizem zvestobe z ah t e v a z v es t obo Izr aelce v enemu Bogu – odr ešenik u; ob s t oj v eč bog o v dopušč a, a v naspr otju s polit eizmom ne dopušč a menja v anja bog o v . Monoteizem resnice pa prizna v a samo eneg a r esničneg a Bog a – drugi so lažni. Razlik o v anje med r esničnim in lažnim bog om je Assmann v delu Mojzes Egipčan in Mojzesovo razlikovanje o značil tudi k ot „mojz eso v sk o r azlik o v anje “ . V er a v ene- g a Bog a je ob s t ajala ž e pr ed s v e t opisemskim monot eizmom – šele S v e t o pismo pa je na podr očju r eligije uv elja vilo r azlik o v anje med r esničnim in lažnim bog om. »Pri t ej t e zi bi v ztr ajal pr ej in po zneje,« pr a vi, a dodaja: »V izr očilu o ek sodusu r azlik o v anje med r esničnim in lažnim ne igr a nobene vlog e.« (Assmann 2015, 106) V s v ojem Eksodusu se t or ej Assmann odr ek a splošnemu pr eprič anju, ki g a je pr e d t e m z as t opal tudi sam, da je monot e iz e m r e snice iz v or na se s t a v ina pr ipo v e - di o Mojz esu. T a iz v orno g o v ori o z v es t obi in iz daji, in ne o r esničnem in lažnem Bogu – t eg a r azlik ov anja z a t o niti ne bi smeli imenov a ti „mojz esovsk o r azlik ov anje “ , k ak or je v pr e t eklos ti delal Assmann sam. Razlik o v anje med r esničnim Bog om in lažnimi bog o vi je v pe t er oknjižje prišlo po zneje pod babilonskim in perzijskim vpli - v om. V endarle se z di, da Assmann pojem „mojz esov sk o r azlik ov anje “ v s v ojem Eksodusu upor ablja tudi z a o značit e v monot eizma z v es t obe. (Assmann 2015, 106) Monot eiz em z v es t obe ima tri t eološk e funk cije: r ešit eljsk o , z a v e zno in obr edno; bis tv eno z anje je r azlik o v anje med z v es t obo in iz dajs tv om (Treue und Verrat). Zno - tr aj t e t emeljne par adigme zvestoba – izdajstvo se oblik ujejo tri dihot omije: 1) Egip t : Izr ael; 2) Izr ael : drug a ljuds tv a; 3) prija t elj : so vr ažnik o zir oma z v es t oba : iz dajs tv o. Pr a v t e tri dihot omije so sub s tr a t Ek sodusa. (106–107) 8.1 Egipt – Izrael Razlik o v anje me d Egip t om in Izr ae lom je r azlik o v anje me d služ e nje m člo v e k u, k ar pomeni suž enjs tv o , in služ enjem Bogu, ki je s v oboda. Služba Bogu namr eč os v o- baja; Jah v e je Izr aela os v obodi l, da bi mu t a s tr eg el. T u smo na simbolni r a vni, ki g o v ori o spopadu med novim in starim: ‚Egip t ‘ simbolizir a s t ar o , ki g a mor ajo Izr a- elci z apus titi, da bi v s t opili v no v o; ‚izhod‘ je simbol k olek tivneg a spr eobrnjenja. T a os v obajajoči t eološki impulz je imel v v sej po znejši z g odo vini učink o v anja osr ednjo vlog o. (Assmann 2015, 107–108) 8.2 Izrael – druga ljudstva Sklenit e v z a v e z e na Sinaju uv aja r azlik o v anje na notranje in zunanje, endo- in ek - sos f er o , med pripadnos tjo in nepripadnos tjo z a v e zi. Z a v e z o je Bog sklenil z otr oki 340 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 Izr aela – ne s člo v eš tv om; iz v olil jih je z a s v oje ljuds tv o. Z a v e z a loči s v e t na Izr ael i n drug a l juds tv a. T a l oči t e v ni ma ni č sk upneg a z nasi l jem: Bog skrbi tudi z a dru- g a lj uds tv a, do Izr aela, ki g a iz kr og a ljuds t e v izloči, pa ima po seben odnos. T emu služi pos t a v a, ki Izr aela pos v ečuje. Bogu pripadajo v sa ljuds tv a, Izr ael pa je njeg o v biser . Iz v oljenos t Izr aela z a t o ni mizantropija, k ak or so jo r azlag ali v an tiki. Z no- tr anje per spek tiv e t o pomeni: Izr aelci živijo s tr og o po pos t a vi, dani od Bog a, da bi pos t ali v z or drugim. Duho vniški spis poudarja vidik s v e t os ti, De v t er onomij pa vidik modr os ti, v z g oje in pr a vičnos ti (5 Mz 4,5-8). Izr ael t or ej sameg a sebe ločuje od drugih ljuds t e v , živi drug ače – drugim pa pr a vice živ e ti po las tnih z ak onih in č as titi las tne bo g o v e ne jemlje (3 Mz 20,24.26; Es t 3,8). S v ojo drug ačnos t Izr aelci doda tno poudarjajo z opisom sebe z vidik a drugih nar odo v: »Glej, ljuds tv o , ki biv a posebej, se ne priš t e v a med nar ode.« (4 Mz 23,9) Ideja o ločenos ti je Mak abejce spodbudila k uporu pr oti asimilaciji s tujci. Rabinsk a modr os t pa je r az vila nače - lo ‚ t or a in pot ‘ , ‚k ultur a in pos t a v a ‘ – is t oč asno usmerjenos t k z v es t obi pos t a vi in spoš t o v anju do tujce v . Idejo izločitv e, t o je pos v e titv e, najdemo tudi v izr očilu o oč akih, ki poudarja motiv alohtonije, priselje v anja od drug od. T o omog oč a, da nas t anek Izr aela k ot Bo žjeg a ljuds tv a v smislu r eligij sk e in politične iden tit e t e r az umemo k ot stvaritev iz niča (creatio ex nihilo): otr oci Izr aela so bili ‚nič‘ – br e zpr a vni, ne vr edni in ne- močni, dokler jih Jah v e ni iz v olil in pripeljal v K anaan od čis t o drug od. Motiv aloh- tonije namiguje tudi, da Izr aelci s s t ar oselci nimajo nič sk upneg a. Da jih ti ne bi z ape ljali v m alik o v anje , z njim i iz v olje no ljuds tv o ne sm e im e ti nič , z a t o jih m or a izk or eniniti. Izr ael ne sme ime ti nič ne s tujimi ljuds tvi ne s tujimi bog o vi – pr epo- v ed asimilacije us tr e z a pr epo v edi češčenja tujih bog o v . V pripo v edi t or ej ne gr e zlas ti z a t o , da je Mojz es prišel iz Egip t a ali Abr aham iz Me z opot amije, ampak z a t o , da s t a oba prišla od drug od – gr e t or ej z a motiv alohtonije. (Assmann 2015, 108–110) 8.3 Prijatelj – sovražnik T udi tr e tja delit e v odpir a t emeljna vpr ašanja pe t er oknjižja o zir oma S v e t eg a pisma. Delit e v nas t ane v endos f eri, ki je pr os t or Bo žje z a v e z e z iz v olj enim ljuds tv om. Z a- v e z a pr epo v eduje češčenje tujih bog o v: »Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, k ajti jaz, Gospod, tv oj Bog , sem ljub osumen Bog…« (5 Mz 5,9) Tis ti, ki jih z ačne č as titi, uniči z a v e z o in se pos t a vi na s tr an so vr ažnik o v . Z a v e z a z a v e z uje; k dor v anjo v s t opi, iz nje ne mor e iz s t opiti, ne da bi izz v al Bo ž- jo je z o. T a odno s oblik uje posebno seman tik o – pojme ljubosumja, nasilja in gr e - ha. Ljub osumje, s k a t erim se Jah v e in njeg o vi partnerji z a z a v e z o z a v z emajo , po v - zr oč a nasilje: ob češčenju zla t e g a t ele t a pobijejo tri tisoč ljudi. V okviru z a v e zno - -t eološk e seman tik e je malik o v anje o zir oma idola trija najt e žji gr eh – uperjen je pr oti pr vi Bo žji z apo v edi in z a v e z o uniči. Z a v e z a ima z a posledic o r azlik o v anje med prija t eljem in so vr ažnik om: prija t elji z a v e z o spoš tujejo , so vr ažniki uničijo; s spo- š t o v anjem ali z a vr ač anjem ljudje sami delamo iz sebe prija t elje ali so vr ažnik e. T u gr e t o r ej i z v o rn o z a z v es t o b o al i o d p ad – i n n e z a vp r ašan je r esn i čn eg a al i l ažn eg a bog a. St opnje v anje odnosa in seman tik e deli ljudi v prija t elje in so vr ažnik e. 341 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja * * * Pr ed o čmi i mamo t o r ej p ri p o v ed o Mo jz esu , ki jo o b i č ajn o p o v e z u jemo z mo - not eizmom z v es t obe in monot eizmom r esnice, v endar pa je po v e z o v a ti Mojz esa z monot eizmom r esnice napačno. Monot eiz em r esnice je v nas t ajajoči s v e t opi - semski k orpus v s t opil pod vpliv om z ar a tus tr o v s tv a po zno , v č asu ahemenidsk eg a P erzijsk eg a cesar s tv a (550–330 pr . K r ., pr os t or V elik eg a Ir ana), o zir oma v č asu pr e - r ok o v Drug eg a Iz aija in Danijel a. Monoteizem resnice č as ti eneg a bog a, s tv arnik a neba in z emlje – drugi bog o vi ob njem so ner esnični, lažni, maliki. Monoteizem zvestobe pa ob s t oj drugih bog o v dopušč a, a služiti je tr eba le enemu, Os v obodi - t elju. T u t or ej ne gr e z a monot eiz em v s tr og em pomenu besede, ampak z a mono- latrijo , t o je z a služ enje enemu Bogu. Iz v orno je z Mojz esom po v e z an t a monot e- iz em z v es t obe. P ov e z anos t obeh monot eizmov v pet er oknjižju daje vtis, da je monot eiz em z v es t obe splošen r eligijski poja v , a t o ne drži. »Pr a v naspr otno ,« poudarja Assmann (2015, 112), »je t eologija z a v e z e nek aj enkr a tneg a in r e v olucionarneg a, k ar je mo- g oče najti le v S v e t em pismu«. Če gledamo na S v e t o pismo z vidik a njeg o v e celo- t e , tv or it a monot e izma ne ločljiv o ce lot o , zlas ti v mlajših spisih St ar e z a v e z e , N o v e z a v e z e in K or ana. Napačno pa bi bilo misliti, da se je biblični monot eiz em iz par - tik u l arn e mo n o l a tri j e r az vi l v u n i v erz al n i mo n o t ei z em. D rži p a n asp r o tn o : i z v o rn a s v e t opisemsk a ideja Bo žje z a v e z e in z v es t obe enemu Bogu je bila t ak o močna, da je ide ja o r e snič nos ti le e ne g a B og a, k i so jo I zr ae lc i spr e je li v iz g na ns tv u, ni m og la pr eseči in izpod riniti; usidr ala – tudi v r abinsk em judo v s tvu, kr šč ans tvu in k or anu – se je k ot čus tv ena v sebina s v e t opisemsk e v er e, ki jo tv orijo z a v e z a, z v es t oba, odr ešenje in ob ljube. »P artik ularni monot eiz em z v es t obe in univ erz alni monot e- iz em r esnice ob s t aja t a v k omplek snem, v ečglasnem k anonu s v e t opisemskih be - sedil eden ob drug em, pri čemer je monot eiz em z v es t obe cantus firmus.« (112– 113) Monot eiz e m prizna v a le enega Bog a: monot eiz em z v es t obe pa zahteva, da med mnogimi bog o vi služimo le enemu, osvoboditelju; mono t eiz em r esnice trdi, da je le en resničen med mnogimi lažnimi. Idejo o enem bogu, iz v oru s v e t a, ki jo imenujemo kozmogonični monoteizem, najdemo tudi v drugih r eligijah tis t eg a s t ar o z a v e zneg a č asa. S v e t opisemski nauk pr er ok o v iz č asa po zneg a iz gnans tv a, da je v skladu s spoznanjem r esničen le en bog – vsi drugi so lažni –, pa Assmann i men u je čisti monoteizem, ki je zn ači l en tu d i z a s t ar ogr šk eg a fil o z o f a K sen of an a. Od k o zmog oničneg a do čis t eg a monot eizma pot ni dolg a. Monot eiz em v pomenski par adigmi ek sodusa t or ej ne pomeni spo znanja, uvi- da, ampak odnos – ljube z en, ab solutno z v es t obo odr ešenik u in njeg o vi pos t a vi, ki ni r e snična ali lažna, ampak z a v e z ujoč a. Ne z v es t oba je vr ač anje v egip t o v sk o su- ž enjs tv o , k drugim bog o v om. Ek sodus ne g o v ori o s tv arnik u neba in z emlje, ampak o Bogu, ki pri ja t el jem namenja mi los t, so vr ažni k om pa je z o. Je z a Bog a i n s tr ah s t a de l z a v e z e – a Bo žja ljube z e n nje g o v o je z o s t ok r a t pr e se g a. »Mise l o z a v e zi in z v e - s t obi je posebnos t bibličneg a monot eizma. S t em je bila odkrit a povsem nov a oblik a r eligije – oblik a po v e z anos ti in pripadnos ti. V mitu o ek sodusu je t a no v a r eli gija, ki t emel ji na pojmu z v es t obe, dobi la s v oj z a v e z ujoč izr az.« (113–114) Ž e De v t er onomij (r edak cija ok. 620 pr . K r .) je idejo z a v e z e oblik o v al po asir sk em v z or - 342 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 cu tr ojne priseg e z v es t obe, ki g a je kr alj Asarhadon († 669 pr . K r .) dal v priseg o s v ojim v az alom. T o načelo politi čne lojalnos ti je De v t er onomij pr enesel na odnos med Bog om in ljuds tv om, a s tr emi odločilnimi spr emembami: 1) z a v e z ujoč znač aj izhaja iz spomina na Bo žjo os v obodit e v ljuds tv a iz egip t o v sk e sužnos ti; 2) z a v e z a z Bog om ni v siljena, ampak s v obodna izbir a ljuds tv a, ki jo tudi s v obodno obna vlja; 3) v Bo žji z a v e zi igr ajo vidiki milos ti, dobr ot e in potrpe žljiv os ti po v sem drug ačno vlog o k ot v poli tični prisegi. V z a v e zi ima t a s v oj iz v or r azlik o v anje prija t elj : so vr a- žnik t er pr oblem nes trpnos ti in nasilja. Sr d, je z a in ljubosumje sodijo v seman tik o z a v e z e, k ak or se k až e v odlomk u o zla t em t ele tu. T udi Lak t ancij (250–340), ki pr a- vi, da »ni r eligije t am, kjer ni s tr ahu« (De ira Dei, 11.15), Bo žjeg a sr da ne pripisuje bis tvu Bog a, ampak z a v e zi. K ak or v cesar s tvu, ki t emelji na prisegi-lojalnos ti, t ak o tudi v z a v e zi z Bog om noben gr eh ne os t ane br e z posledic. »GOSPOD , GOSPOD , … odpušč a kriv do , upornos t in gr eh, t oda nik ak or ne opr os ti kriv de, ampak obi- sk uje kr iv do oče t o v na sino vih in na sino v sino vih, na tr e tjih in na če trtih.« (2 Mz 34,6-7) Vlog a Bog a ni, da bi k ak or mnogi drugi bog o vi bdel nad iz v ajanjem pog odb in z ak ono v , ampak on sam pog odbe in z ak one iz daja in določ a. K seman tiki prija t elj : sovr ažnik, ki pr evladuje v Ek sodusu, 6 spada tudi semantika bibličnega antikanaanstva. V odnosu Izr ael : drug a ljuds tv a nasilja ni. Medt em pa so Izr aelci v odnosu do sedmih ljuds t e v K anaana nasilni, k ak or t o prik azuje Ek sodus (po z or: Gene z a t a odnos prik az uje k ot mir oljuben). T o so vr aš tv o po znamo k ot an- tik anaans tv o , t o je k ot so vr aš tv o do k anaanskih ljuds t e v , ki pr eds t a vljajo pog ansk o pr edz g odovino obljubljene de ž ele. T a de ž ela je sedaj »pod ljuds tv om z a v e z e« – an- tik an aan s tv o p o men i o či šče v an je o s t an k o v p o g an sk e p r ed z g o d o vi n e n a t em p o - dr očju, t o je v endos f eri z a v e z e, ki je nek aj no v eg a in od Bog a daneg a. Naj pouda- rimo , da arheološki viri s v e t opisemskih pripo v edi o nasilju Izr aelce v nad t emi ljud- s tvi ne potrjujejo. Razisk o v alci z a t o tr dijo , da t e pripo v edi z g odo vinsk o niso ut eme - l jen e. S o t o r ej si mb o l n e – g o v o ri jo o t em, d a mo r a Izr ael v seb i u n i či ti ‚p o g an ski K anaan ‘ . K er gr e z a vpr ašanje z a v e z e, so v ojne tu prik az ane k ot s v e t a dolžnos t; shema prija t elj : so vr ažnik se pr enese na odnos med ljuds tv om z a v e z e in ljuds tvi K anaana – t a odnos pa je le simbolen, ne r ealen, v pripo v edi, in ne z g odo vinski. O s v e ti v ojni g o v ori 5 Mz 20, ki pr a vi, da so v ojne z oddaljenimi ljuds tvi obič ajne, pr o- ti ljuds tv om K anaana pa s v e t e. V s v e ti v ojni se v es plen žrtvuje Bogu, na z ah t e v o k a t er eg a se v ojna bíje in je pod njeg o v o v ar s tv o tudi pos t a vljena. (Assmann 2015, 115) Simbolni pomen s v e t opisemsk eg a an tik anaans tv a izpos t a vlja Othmar K eel: »Ni potrebno imeti veliko svetopisemskih znanj, da vidimo, da so bile grozote teh ljudstev, oltarjev in naselbin, ki naj bi jih razrušili, nekoč del religije Izraela, in ne kakšnih nizkotnih ljudstev… ‚Antikanaanstvo‘, ki ga najdemo pri Ozeju, v Devteronomiju in devteronomijskem gibanju, kakor antijudovstvo nove zaveze preganja en del svoje lastne preteklosti in ga poskuša razglasiti kot nekaj tujega in ga zavreči.« (K eel 2007, 1:573) 6 Zelo pomembna je Assmannova opomba (2015, 114), da Geneza ne govori niti o prijateljih ali sovražnikih Boga niti o jezi ali ljubosumju Boga, pa čeprav nasilje velikokrat predstavlja (na primer izgon iz raja, vesoljni potop, uničenje Sodome in Gomore, pomešanost jezikov). Tu se Božji srd nikoli ne vname. Odnos Izraelcev do ljudstev Kanaana prikazuje kot miroljuben. 343 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja K eel s t em izpos t a vlja tri pomembne vidik e an tik anaans tv a : 1) izr az, ki je sim- bolen, se nanaša na pog anski č as pr ed sklenitvijo z a v e z e, na nespr eobrnjene v l as tn i h vr s t ah , n a ‚n o tr an j e p o g an s tv o ‘ , n a sp r eo b rn j en je i n n a n e v arn o s t n e z v e- s t obe z a v e zi; 2) an tik anaans tv o ni značilnos t celotneg a S v e t eg a pisma – poja vi se pri O z eju in z aznamuje de v t er onomijsk o izr očilo; 3) odme v je našlo v no v o z a v e- znem pr otijudo v s tvu in tudi po znejših k olonialis tičnih gibanjih, ki so se v Ek sodu - su na v diho v ala (npr . prihod purit ance v v Amerik o ali Bur o v v Južno Afrik o); ti so simbolne an tik anaansk e motiv e iz S v e t eg a pisma zlor abili z a opr a vičenje s v ojeg a k olonializma. K riv de z a t o ni mog oče pripiso v a ti s v e t opisemskim besedilom, a po drugi s tr ani tud i ni mog oče z anik a ti pomensk eg a pot enciala t eh besedil, ki je t a- k šne in t erpr e t acije omog očil. Dihot omija prija t elj : so vr ažnik ima z a seboj k on tr o v erzno in s tr ahotno z g odo - vino učink o v anj. V z a v e z o je prišla s podr očja politične oblas ti – v sak a oblas t t e - melji na lojalnos ti podr ejenih, ki se delijo na z v es t e in ne z v es t e, na prija t elje in so vr ažnik e. Obl as t ses t oji iz z ak ono v in moči, ki izpolnje v anje z ak ono v z apo v edu- je – enak o v elja z a z a v e z o. T oda z a v e z a z Bog om ni isto k ot politična oblas t in z vidik a z a v e z e je širjenje a v t orit e t e pos t a v e na tis t e, ki z a v e z e ne spr ejemajo , pr o- blema tično. S v e t e v ojne so se sklice v ale na nek a t er a s v e t opisemsk a mes t a – v njih K eel pr epo zna v a »z ak one, ki niso bili dobri«, o k a t erih g o v ori Ez ekiel: »Z a t o sem jim tudi jaz dal z ak one, ki niso bili dobri, in odlok e, po k a t erih niso mogli živ e ti.« (Ezk 20, 25) Bo žja beseda t or ej g o v ori o t em, da je Bog pr edvidel, da se slabim z a- k onom v člo v eški z g odo vini ni mog oče iz ogniti. (Assmann 2015, 115–117) 8.4 „Mojzesovsko razlikovanje“ in spomin v službi zaveze Ek sodus, ki je spomin na izhod iz Egip t a, je oblik o , ki jo po znamo iz pe t er oknjižja, dobil k onec 6. s t ol. pr . K r . Assmann je glede da tuma klic a k spominu na t ančen: 21. dan 7. mesec a (= 17. ok t obr a) le t a 520 pr . K r . Tis t eg a dne je imel pr er ok Ag ej videnje: »P o besedi, ki sem se v am z njo z a v e z al, k o s t e šli iz Egip t a, os t aja moj duh v v aši sr edi; ne bojt e se!« (Ag 2,5) V t em tr enutk u se je r odil klic k spominu – nanj je odg o v oril duho vniški spis, ki je po v e z al Ek sodus in Gene z o. Spis v elja z a t emeljno delo z g odnjeg a judo v s tv a. Spis je delo spomina. Pripo v ed o izhodu, z apisana v Ek sodusu, je spomin, ki nar ek uje z v es t obo. Spo - min in z v es t oba sodit a sk upaj k ot r esnic a in uvid. Z v es t oba ohr anja spomin na J ah v e je v a odr e še njsk a de janja in na sinajsk o z a v e z o , k i je ljuds tv u dala ide n tit e t o. T a spomin je tr eba ohr anja ti živ; tr eba g a je pr ebuja ti in sr čiti (Beherzigung) – t o je nalog a Ek sodusa. Ek sodus tudi ž e us tv arja k ulturne mnemot ehnik e z a ohr anit e v spomina v obr e dih in pr aznikih , na v sak danji, hišni in ja vni r a vni. Spomin je obe- nem z ah v alje v anje Bogu in izpo v edo v anje gr eho v ljuds tv a. P s 105–107 ope v ajo čudežna Božja dejanja, naštevajo grehe očetov in Božjo kazen, za vsem tem pa se razodeva bistvo: Božja bližina. Na to Božjo bližino, na zavezo kot temelj upanja obuja Eksodus spomin. »Zanje se je spomnil svoje zaveze, zaradi svoje velike dobrote si je premislil. 344 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 Pripravil jim je usmiljenje pred vsemi njihovimi osvajalci. Reši nas, GOSPOD, naš Bog, izberi nas izmed narodov, da se bomo zahvaljevali tvojemu svetemu imenu, da se bomo ponašali s tvojo hvalo.« (Ps 106,45-47) Spomin, ki g a je Izr ael z ačel gr aditi k ot odg o v or na klic č asa, so prinesla r azlična izr očila k ot »ab solutno z a v e z ujoči t emelj ljuds tv a, drž a v e in t emplja, ki jih je bilo tr eba na no v o v zpos t a viti« (Assmann 2015, 119). T a spomin je t or ej »ab solutno z a v e zujoči t emelj«. Spomin, priklican, da na nov o v zpos t a vi ljuds tv o , drž a v o in t empelj, odpir a dv e silni fr on ti: pr oti Egip tu in pr oti K anaancem. A z vidik a dejan - skih ok oliščin v tis t em č asu z a t o ni bilo nobene potr ebe v eč: Egip t in K anaan s t a glede Izr aela politično moč in vlog o iz gubila. Ti dv e fr on ti je z a t o tr eba r az ume ti v simbolnem smislu: Egip t simbo lizir a z a tir anje, K anaan pa malik o v anje. T a dv a v e- lja t a z a dv e gla vni podr očji pr egr ehe, ki rušit a z a v e z o o zir oma njena t emelja, pr a- vičnos t in z v es t obo z a v e zi – nanju se nanaša t a plošči pos t a v e. Pr v a plošč a z Bo ž- jimi z ak oni naš t e v a pr epo v edane oblik e odnoso v do Bog a – t o simbolizir a K anaan; drug a plošč a se z družbenimi z apo v edmi usmerja pr oti družb eni krivici – t o sim- bolizir a Egip t. (119) 9. Sklep 9.1 Eksodus z vidika resnice: narativna, zgodovinska in performativna resnica Na Ek sodus pog os t o gledamo z vidik a z g odo vinsk e r esnice – a dv om v celos tno z g odo vinsk o r esničnos t por očila o Mojz esu in o izhodu je znan in upr a vičen. As- smann – ne da bi z anik al z g odo vinsk o o z adje pripo v edi – poudarja, da pr vi namen r edak t orje v Ek sodusa ni bil us tv ariti z g odo vinsk o por očilo. T udi Fr eudu je bilo ja- sno , da bis tv ena vlog a por očila o Mojz esu ni bila z g odo vinsk a, ampak v ut eme lje - v anju k ulturne iden tit e t e judo v s tv a: »Odr eči nek emu ljuds tvu mo ž a, ki g a sámo sla vi z a najv ečjeg a med s v ojimi sino vi, ni nek aj, k ar bi člo v ek r ad ali lahk o s t oril.« (Fr eud 1950, 103) K ak šna je t or ej pr a v a, iz v orna vlog a, ki so jo Ek sodusu dodelili r edak t orji? Na pr ipo v e d o izhodu se v s v oji z g odo v ini niso sk lice v ali samo Judje , ampak tudi dr u- gi: Armenci, E tiopijci, Angle ži, Niz o z emci ali Američ ani; nanjo so se sklice v ali, k o je šlo z a člo v ek o v e pr a vice, z a la tinsk oamerišk o t eologijo os v oboditv e ali z a r e v o- lucije. (Assmann 2015, 389) Z ak aj? T u se na Ek sodus niso sklice v ali, k er bi upor ab- nik e pripov edi z animala z g odovinsk a r esnic a. Pripov ed prinaša nek aj drug eg a. K aj? P o A ssm annu dane s v nje j v idijo v se bino , k i je fik tiv na in lit e r ar na. T udi Mojz e sa mnogi obr a vna v ajo k ot fik tivno ali lit er arno figur o – s t em pa ne izključujejo mo- žnos ti, da se je v 12. ali 13. s t ol. pr . K r . sk upina ube žnik o v v r e snici čude žno r ešila 345 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja pr ed z asledov alci. T ak šen je lahk o bil dog odek v jedru vsak oletnih spominskih pr azno v anj. V erje tno pa se sam opis izhoda in Mojz esa v Ek sodusu r azlik uje od z g odo vinsk eg a dog odk a in r esnične osebe v o z adju biblične pripo v edi. Pripo v ed, ki je imela svet spreminjajoče učinke po z aslugi r edak cije pripo v edi in njeneg a r a- z v oja, ima v erjetno malo sk upneg a z z g odovinskim jedr om. Pripov ed, k akr šno po znamo danes in k akr šna je spr eminjala s v e t, bolj k ot z g odo vinsk o r esnic o v se- b u je človeka ustvarjajočo resnico. K aj p omen i , d a je p ri p o v ed fik tivn a, l i t er arn a, k ak or jo danes mnogi dojemajo? P o Assmannu ti o znaki z a Ek sodus nis t a us tr e zni. Fik tivna pripo v ed namr eč člo v ek a r az v edri, k er g a ne usmerja in mu ne z apo v edu - je – Ek sodus pa pr a v naspr otno člo v ek a usmerja, z a v e z uje in z adolž uje. S v oboda, v k a t er o Ek sodus v odi, ob v e z uje, člo v ek u pos t a vlja pog oje, ki jih mor a izpolniti. T udi če t or ej nek a t eri v Ek sodusu vidijo fik cijo , je t a v eč k ot le r e z ult a t lit er arne domišljije in us tv arjalnos ti – t o je Ek sodus od sameg a z ače tk a dok az o v al s pr eu- smerjanjem t ok a z g odo vine, us tv arjanjem no v eg a člo v ek a. T o bis tv eno las tnos t Ek sodusa Assmann imenuje ‚perf orma tivnos t ‘: z a perf orma tivna besedila v elja, da pri njih ‚pred-s t a vl ja ti‘ (vor- s t ellen) pomeni ‚us tv arja ti‘ (her-s t ellen). T u r esni c a ni misel, ki r ealno s t anje, z g odo vino posnema, t em v eč misel, ki r ealno s t anje, z g o - dovino ustvarja. V ne t eor e tični, perf orma tivni per spek tivi ima r esnic a vlog o , ki je z vidik a klasičneg a, t eor e tičneg a r az ume v anja r esnice t e žje r az umljiv a. T ak o per - f orma tivno r esnic o Assmann ponaz arja z besedo ‚f ar aon ‘ (fira‘ûn). T ak ole pr a vi: f ar aon, k ak or g a Ek sodus prik az uje v opisu z asledo v anja Izr aelce v če z Rdeče mor - je, ni ob s t ajal – o značiti ar ab sk eg a v odit elja z besedo ‚fira‘ûn‘ pa bi imelo z a t eg a v odit elja danes uničujoče posl edice. Assmann v t ej s v e t opise mski besedi ne vidi z g odo vinsk e funk cije – t or ej besede, ki bi z g odo vinsk o osebo na t ančno opisala –, ampak us tv arjalno funk cijo; upor abiti t o besedo z a k ak eg a ar absk eg a v odit elja d an es b i p o men i l o n jeg o v o u n i čen je. T ak o p o Assman n u p ri p o v ed i , u p or ab l jen e v Ek sod usu, us tv arjajo in uniču jejo – iz v oljeno ljuds tv o v arujejo pr ed načinom ži- vljenja, ki ni r esničen in v odi v pogubo. Izr aelci so t or ej s v oj pr a vi ‚jaz‘ pr epo zna- v ali v pripo v edih iz Ek sodusa, ki v elja z a t emelj judo v s tv a: v njih so našli s v ojo is - t o v e tnos t. T a is t o v e tnos t jim je dala moč, da so k ot edino an tično ljuds tv o pr e ži- v eli v sa uničujoč a naspr otja. Z a t o tudi beseda ‚ lit er a tur a ‘ , k olik or jo r az ume mo v smislu lepih ume tnos ti, z a Ek sodus ni us tr e z en izr az. Se v eda imajo lepe ume tnos ti v S v e t em pismu pomembno mes t o: v njem najdemo ljube z ensk o , obr edno in mo- l itv eno li ri k o , pa mor al na, modr os tna dela, z g odbe in pripo v edi . A t o bis tv a S v e- t eg a pisma ne iz črpa – t o se jasno pok až e pri pr er okih. Bis tv o S v e t eg a pisma ni v lepih besedah, t em v eč v t em, da br alec ali poslušalec s v e t opisemsk o besedo spr ej- me in se po njej r a vna. Pr er ok Ez ekiel (33,32) t arna: »Glej, ti si z anje k ak or pe v ec ljube zni, ki ima prije t en glas in dobr o br enk a na s trune: poslušajo tv oje besede, v endar se ne r a vnajo po njih.« Cilj S v e t eg a pisma ni us tv ariti es t e tski užit ek, am- pak nov o pr ak so , nov način r a vnanja – nov eg a člov ek a. Bis tv o Bo žje besede je t or e j r az ode tje Bo žje v olje Mojz e su in ljuds tv u; po zna ti Bo žjo be se do in se po nje j r a vna ti je jedr o judo v s tv a. Bo žja beseda s v oj namen dose ž e le, če je živ e t a in člo - v ek a spr eminja. Če v življenje člo v ek a ni spr eje t a in g a ne spr eminja, Bo žja beseda, dabar i z gu b i smi sel – resnična je l e k o t uresničena. Iz v o rn o i n p ri s tn o se Bo žj a b e- 346 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 seda ne izr až a v t eorijah in besedah, ampak v dejanjih; dok azi z anjo niso arhe o- lošk a odkritja, ampak priče v anja, dejanja, življenje, ek sis t enc a posame znik a ali ljuds tv a, k a t erih t emelj Bo žja beseda je – besedi ‚fik cija ‘ ali ‚lit er a tur a ‘ z a t o funk - ci je bibli čne pripo v edi o zi r oma besede ne o značuje t a us tr e zno. Pr a v t ak o v sebi ne i n r esn i ce t ak š n i h b esed i l n i mo g o če o mej i ti n a z g o d o vi n sk o d o k az o v an j e al i d o - k azljiv os t. (Assmann 2015, 391; Osr edk ar 2021; P e v ec R o zman 2021; Klun 2021) 9.2 Razodetje Eno je g ot o v o: r deč a nit in gla vni namen Ek sodusa je r az ode tje (Assmann 2015, 392–395). Ek sodus je pripo v ed o r az ode tju in s v obodi, ki pa z anju, pr a vi Assmann, n i ma b esed , leksemov – o n ji ma se i zr až a v ob l i ki p ri p o v ed i , d i sk u rz a. A Ek so d u s r az ode tja – t o je r az ode tje v olje bog a/bog o v člo v ek u – ne r az ume v eč na način, k ak or so g a do t edaj r az umele drug e r eligije. V arhaičnih r eligijah je bilo r az ode tje nek aj obč asneg a, posr edov aneg a po r azličnih t ehnik ah, k ot s t a v ede ž e v anje ali man tik a. V Ek sodusu je r az ode tje enkr a t en dog odek; Bog v njem enkr a t z a v selej r az odene t emeljna pr a vila in na v odila, ki življenje člo v ek a in družbe z ajamejo v celoti. P o Assman n u E k so d u s ses t o j i i z p e tih s t o p en j r az o d e tj a: 1) r az o d e tj e i men a; 2) r az ode tje Bo žje moči; 3) r az ode tje pos t a v e in sklenit e v z a v e z e; 4) r az ode tje bo ž an- s tv a v shodnem šot oru; 5) r az ode tje bis tv a. Oblik e, ki so po dobne 1. in 2. s t opnji r az ode tja, najdemo v tudi v drugih r eligi - jah: egip t o v sk a bo ž ans tv a se obr ač ajo na kr alje in jim r az ode v ajo s v ojo v oljo; mr - tvi iz ons tr ans tv a v vlogi bog ov nag ov arjajo ljudi; Babilonci in He titi v nar a vnih k a t as tr of ah vidijo r az ode tje bo žje moči. Biblično no v os t pr eds t a vlja 3. s t opnja, t a pos t a vi t emelj no v eg a odnosa do s v e- t a: pr a vni k odek s, po k a t er em je člo v ek živ el, dobi s t a tus r az ode tja; k ons titucija določeneg a ljuds tv a dobi v elja v o ab solutne v ečne r esnice – z g odi se t eologiz acija p r a v a. Ne p ri n ese čl o v ek s v o j eg a p r a v a p r ed Bo g a – Bo g d á p r a v o čl o v ek u . V an - tičnem s v e tu po Assmannu česa podobneg a ne najdemo: Bog člo v ek u, Mojz esu i zr oči s v oje, Bo žje pr a v o v obl i ki pl ošč pos t a v e, os t al o pa mu nar ek uje. Dek al og a pa B og ne o znani sam o pr e d Mojz e som , am pa k pr e d c e lot nim ljuds tv om , k i z a v e - z o , pisno o v e r o v lje no na plošč a h, pot r di z a k la m a c ijo – B og s v oje v olje ne r a z ode - ne pr ek kr alja ali pr er ok a, ampak neposr edno , ‚demokr a tično‘ . Da bi z vidik a ius divinum pridobilo v ečjo v elja v o , so r az ode tju pridružili tri drug e v elik e k odek se: knjig o z a v e z e (2 Mz 21–23), z ak on s v e t os ti (3 Mz 17–26) in de v t er onomični z ak on. K ot dese t Bo žjih z apo v edi tudi t e tri k odek se ut emeljuje t eof anija, Bo žja beseda, po k a t eri je Bog us tv aril s v e t in s k a t er o sedaj nag ov arja iz v oljeno ljuds tv o – t a Beseda je v e v ang eliju K ris tus, ki je meso pos t ala. Assmann poudarja ‚ vulk anski‘ znač aj t eof anije , ki je v sr edišču sinajsk e perik ope in nima v zpor ednice niti v S v e- t em pismu niti v drugih r eligijah. T u se z g odi k or enit pomenski pr eobr a t, ki iz v or pr a v a, po k a t er em so Izr aelci živ e li, pr ipiše t e of a niji, B o žji be se di – t a r e v oluc ija v r a z um e v anju pr a v a se z g odi v praznem prostoru, k i je bil posle dic a iz g ube dr ž a v e po padc u južne g a k r alje s t v a. V 347 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja č asu pr ed nas t ank om duho vnišk eg a spisa sinajsk a perik opa, k ot dok az ujejo p salmi in pr er ošk e knji g e, še ni bila del ek sodusa. Šele duho vniški spis je us tv aril nar a vni lok od 1) izhoda in os v oboditv e pr ek 2) iz v olitv e in z a v e z e do 3) v s t opa v obljublje- no de ž elo. Duho vniški spis po v e z uje t a tri nar a tivna jedr a v neločljiv o celot o. Si- najsk o r az ode tje z a t o po Assmannu pr edpos t a vlja pr opad kr aljes tv a – t a je imel z a posledic o t eologiz acijo pr a v a, ki je v v elik em perzijsk em kr aljes tvu sk upnos t ob v ar o v ala iz gube v er sk e in e tnične iden tit e t e. Iz guba drž a v e je t or ej Jude prisili - la, da so s v oje biv anje opr edelili na no v o – in t a opr edelit e v je pos t ala t emelj ju - do v s tv a v č asu drug eg a t emplja. V nas t ajanju Ek sodusa gr e tu z a k ompo zicijsk o s t opnjo iz č asa babilonsk eg a iz gnans tv a. ‚ T eologiz acija pr a v a ‘ je t or ej v jedru sinajsk eg a r az ode tja. Pr oces t eologiz acije in njeg o v a implemen t acija s t a v č asu babilonsk eg a iz gnans tv a tr ajala nek aj dese - tle tij. Razlik o v a ti mor amo dv oje: 1) r azlik o med kr alje vim in bo žjim z ak onom; 2) r azlik o med pr a v om (k ot z ak onom) in mor alo (modr os tjo). Bo žjo sodnos t, ki se r azlik uje od kr alje v e, so po znali tudi v Me z opot amiji in Egip tu – po v e z o v ali so jo s pr eds t a v o o vse vidnem soncu. V Izr aelu so medt em Bo žjo sodnos t pov e z ali s pr a vičnos tjo , ki je kr alje vi z ak on ne mor e po v sem z ag ot o viti; z a Bo žjo sodnos t je značilno , da izhaja iz Bo žje v se v ednos ti, z as t opali pa so jo z g odnji pr er oki Iz aija, Amos in Mihej, ki so klic ali k odgov ornos ti, skrbi z a šibk ejše, solidarnos ti ali k z v es t obi z a v e zi. Bolj k ot z a z ak on gr e pri Bo žji sodnos ti z a mor alo , z a pr a vičnos t. V č asu iz gube drž a v e – t o je v č asu iz gnans tv a – pa so v Bo žji z ak on vključili tudi kr alje vi z ak on in g a po v z dignili v ius divinum z Božjo avtoriteto. Ta avtorizacija je bila pome mbe n de l r azode tja. Vk ljučite v pr av a v r azode tje se k aže v k njigi zav e ze – in v njeni literarni obliki: kraljevo pravo je tu uokvirjeno s socialno-etičnimi in kultnimi predpisi Božjega prava, s tem pa je preoblikovano v Božje pravo. Tako je nastala ideja neodvisnega pravnega reda, ki ni odvisen od državnih ustanov in zgodovinskih sprememb. Cilj te transformacije je doseči avtonomijo v okoliščinah babilonskega izgnanstva. Rešitev so redaktorji duhovniškega spisa našli v tem, da so ‚očetne zakone‘ opredelili kot Božje – in jim tako dali avtoriteto, ki jo ima lex divina. T u se a v t onomija ur esničuje k ot t eonomija, k ot služba Bogu, ki člo v e - k a os v obaja službe člo v ek u, t o je suž enjs tv a. Izr aelci so bili r es v az ali perzijsk eg a kr alja – živ eli pa so v s v obodi Bo žjeg a z ak ona. (Assmann 2015, 395) 9.3 Egipt Gla vna t ema Ek sodusa je r az od e tje – izhod iz Egip t a je drug otna, podporna t ema (Assmann 2015, 395–397). K ak šno vlog o ima t or ej Egip t v Ek sodusu? Pripo v ed o izhodu iz Egip t a nosi v sebi izk ušnjo izhoda. Izhod pomeni ‚iti v en ‘ , ‚iz seliti se ‘ , ‚iz- s t opiti‘ – t o pa pomeni ‚pr es t opiti mejo‘; pomeni ‚ z apus titi s t ar o‘ , ‚doseči no v o‘ . Ek sodus je usmerjen k no v emu, ki z apušč a s t ar o. Egip t simbolizir a s t ar o , ki je ob - močje tlak e, suž enjs tv a – in g a je z a t o tr eba z apus titi. Raz ode tje dvigne Izr aela nad s t ar o , g a od njeg a loči in odr eši – odpr e g a no v emu. Izr ael je z a t o ‚s v e t o‘ , ‚ločeno‘ ljuds tv o – obljubljena dele ž a pomeni no v o življenje. Izr ael pomeni no v os t na tr eh r a vneh: na politični, r eligijski in duho vni r a vni. 348 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 Na politični r a vni pomeni Izr ael iz s t op iz političneg a sis t ema s t ar o v zhodnjaških sakr alnih kr aljes t ev . Iz v oljeno Bo žje ljuds tv o odpr e pr os t or novih oblik politične sk u- pnos ti. Na religijski r a vni pomeni Izr ael iz s t op iz k o zmot eis tičneg a sis t ema s t ar ov zhodnja- ških in medit er anskih k ultur , ki t emelji na zlitju bo ž ansk eg a in člov ešk eg a v s v e tu, in pr ehod k čis t o novi obliki sobiv anja med edinim, s v e t pr eseg ajočim Bog om in iz v o- ljenim ljuds tv om. Na duhovni r a vni pomeni Izr ael iz s t op iz mitičneg a r eda v z g odovinski r ed. V mi- tičnem r edu je člov ek usmerjen v pr et eklos t, živi v skladu z br e z č asnimi v z or ci mit a, nad njim vlada historia divina, ki je ‚zgodovina ‘ bogov – in ne človek a. V zgodovinsk em r edu pa je člov ek usmerjen v prihajajoč o , obljubljeno prihodnos t, k nov emu; živi v historia sacra, ki je z godovina odr ešenja, t o je odnosov člov ek – Bog. Egipt simbolizir a s t ar o , ki g a r az odetje pušč a z a seboj. Simbolizir a princip sakr alne oblas ti, t o je zlitja bog a in drž a v e, bo ž ansk eg a v vladarju. T a princip ni bil nikjer ur e- sničen močneje in dosledneje k ak or v Egiptu – tr di Assmann. Simbolizir a tudi princip k o zmot eizma, t o je zlit os ti bo ž ansk eg a s s v e t om, bo ž ansk eg a v k o zmosu, v nar a vi. T udi z a t a princip Assmann tr di, da g a nobena drug a r eligija t eološk o ni r e flek tir ala v t ak šni polnos ti besedil in podob k ot egipt ovsk a – in je učink ov al še dolg o po pr o- padu egipt o v sk eg a s v e t a. Simbolizir a tudi princip mitičneg a č asa, ki je dominir al z idejo r egener acije, v ečneg a vr ačanja is t eg a: v ečneg a vr ačanja k mitičnim pr a v z or om. Assmann z a t o sklene, da je Egip t najjasnejši izr az s v e t a, iz k a t er eg a se je Izr ael iz selil, da je s t opil v s v et s v et opisemsk eg a r az odetja, ki prihaja z nov o pr eds t a v o Bog a in s v e t a, člo v e k a in dr užbe , č asa in z g odo v ine . V s v oje m bis tvu je izhod, e k sodus r az ode tje, ki je s t opnje v ano in pr ogr esivno: k ot t emeljna pripov ed izr aelsk eg a ljud- s tv a t o ljuds tv o us tv arja, ut emeljuje pa tudi monot eiz em z v es t obe – v er o v eneg a Bog a, ki je Izr aela odr ešil in izpeljal v s v obodo. K ončno biv anje člov ek a v s v e tu pr e- usmerja od mit a v z g odovino. Raz ode tje pa je us tv arilo tudi okvir e s v e t a, v k a t er em živimo – Assmann z a t o Ek sodus o značuje z a »ut emeljitv eno leg endo našeg a s v e t a, ki je os t ala živ a do danes« (397). 9.4 Eksodus – politični mit Ek sodus je us tv arjal tudi politič no z g odo vino – z a t o v elja z a po litični mit in model e tnog ene z e. Na politično z g odo vino so vpliv ale tri t emeljne ideje Ek sodusa: ideja izselitve je tlak o v ala pot r e v olucionar nim izhodom iz v é lik ih im pe r ialnih, k olonial- nih z v e z; v ideji izvolitve so r azlična ljuds tv a pr epo znala s v oje posebno poslans tv o med drugimi ljuds tvi; ideja obljubljene dežele je mnog e v odila v k oloniz acijo. V v seh tr eh t očk ah je pr a v Ek sodus t emeljni mit Z druž enih drž a v Amerik e. Ek sodus je iz Izr aela nar edil iz v oljeno ljuds tv o. V Izr aelu je z a t o z a vladal patos ogr aje v anja od drugih; sebe je z ačel dojema ti k ot nek aj posebneg a, k ot ljuds tv o s pose bno nalog o – in ne le k ot e no izme d ljuds t e v . Mit o iz v olje nos ti po Ma x u W e - bru k ons tituir a v sak o ljuds tv o – t o g a v odi v alohtonijo, v r azla g o , da je drug ačno , z iz v ori v tujem s v e tu: Rimljani so jih našli v T r oji, pr a v t ak o Fr anki in Normani, Šk oti pa v Egip tu. 349 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja Ek sodus us tv arja tudi pojem ljuds tv a, celo dv a: ‘ām in gôj . Egip t pojma z a ljud - s tv o ne po zna; t emelji na pojmu drž a v a, ki g a ut emeljuje r eligio zno. T udi Ek sodus pojem ljuds tv o ut emeljuje r eligio zno in g a pos t a vlja naspr oti Egip tu – drž a vi. Ljud- s tv o , ki se v z a v e zi z Bog om v zpos t a vi na Sinaju, deluje pr otiegipč ansk o , pr otivla - dar sk o: pojem ljuds tv a deluje vladar sk o kritično. K ot t ak se pr vič izr azi v 17. pogl. Devt er onomija; pomembno vlog o je odigr al po zneje v r ev olucijah. (Assmann 2015, 397–399) 9.5 Eksodus in monoteizem Sodobna globalna k ultur a, ki – k ak or pr a vi Assmann – danes s t oji na pr agu digit al - ne dobe , ima s v oje t emelje v s v e t opisemsk em monot eizmu; t a je pos t a vil okvir e njeneg a r az v oja , omog očil pa je tudi a t eiz em k ot s v oje naspr otje in z anik anje (Ž a- lec 2021). Monot eiz em in a t eiz em s t a dv e t emeljni de t erminan ti našeg a izr očila in sodobne globalne k ultur e. T udi tu je Ek sodus odigr al osr ednjo vlog o. T emeljna značilnos t monot eizma, ki se r az vije v Ek sodusu, ni z g olj spoznanje o ob s t oju eneg a r esničneg a Bog a med drugimi lažnimi, ampak zvestoba enemu sa- memu Bogu, Jah v eju, r ešit elju Izr aelce v iz egip t o v sk e sužnos ti. Drugi bog o vi so bili z a Izr aelce mik a vni – a Izr aela je iz v olil Jah v e, g a r ešil iz sužnos ti in sklenil z njim z a v e z o. T a odno s ni bil nar a v en, k ak or je nar a v en odnos s tv arnik -s tv ar s tv o. T a od - nos je bil sad Bo žje iz v olitv e in ljube zni; t emeljil je na t em, k ar je Bog do s v ojeg a ljuds tv a čutil – in k ar je od s v ojeg a ljuds tv a z ah t e v al. T a z v e z a ni nar a vna, ampak ‚ a f ek tivna ‘; z a t o je pr v a me t a f or a z anjo prispodoba z ar očence v in z ak ona. V s t opi - ti v t o z v e z o , z a v e z o z ah t e v a ‚izhod‘ iz nečesa drug eg a. »Odhaja ti (db. iti v en = exire) z ačne tis ti, ki z ačne ljubiti (Incipit exire qui incipit amare),« pr a vi A v guš tin. (Enarrationes in Psalmos 64.2, v: Assmann 2015, 5; 24; 241; 399) In nadaljuje: »Mnogi z ačnejo odhaja ti v v eselju in nog e tis tih, ki odhajajo , so čut enje sr c a (cor- dis affectus): odhajajo namr e č iz Babilona.« S v . A v guš tin tu r azlag a P salm 65 (64), ki naj bi g a po izr očilu napisala pr er ok a Jer emija in Ez ekiel v č asu, k o so se Izr aelci z ačeli iz Babilona vr ač a ti v Jeruz alem – A v guš tin namr eč r azlag a ‚Babilon ‘ in ‚ Jeru- z alem ‘ v luči r azlik ov anja med ‚ z emeljskim mes t om ‘ (civitas terrena) in ‚Bo žjim mes t om ‘ (civitas Dei ). Člo v ek pripada enemu ali drug emu mes tu glede na s v ojo ljube z e n, k i je lahk o ljube z e n do t e g a s v e t a (amor saeculi), k ot je značilna z a Ba- bilon, ali pa ljube z en do Bog a – t a pa je značilna z a Jeruz alem. Assmann ne neha poudarja ti, da je na Sinaju sklenjena z a v e z a ‚ a f ek tivna ‘: t e - melji na ljube zni in z v es t obi, s k a t erima pa so – k ot sence z lučjo – po v e z ani je z a, i z d aja i n gr eh ; p r agr eh je o d p ad o d Jah v eja, p r es t o p k d ru gi m b o g o v o m. L ju b eči Bog z a v e z e je ljubosumni, je zljivi Bog. Z a v e z a je t or ej ambiv alen tna; deluje k ot dv or e zni meč – t o je posledic a njene a f ek tivne obt e ž enos ti. V t em je nov os t in moč se v anja, ki jo z a v e z a ima. »Kljub r aznim vr s t am r az v oja in nanoso v je t a mo- not eiz em z v es t obe os t al pr e vladujoči elemen t v v seh abr ahamskih r eligijah.« (As- smann 2015, 400) Monoteizmu zvestobe stoji naspr oti ver a v eneg a stv arnik a; od njeg a je vse odvisno. V izr aelski r eligiji so miti o s tv arjenju obs t ajali ž e zgodaj – šele z duhovniškim spisom, 350 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 ki vključi Gene z o , pa dobijo z a v e zujočo t eološk o oblik o. Vključit ev Gene z e je bila po- sledica sr ečanja Izr aelcev z babilonskimi in ir anskimi pr eds t a v ami o bogu v času babi- lonsk eg a izgnanstv a. V Genezi ver a ni af ektivna, ampak je stv ar spoznanja, uvida – z ato ne gov ori o zv es t obi in je zi, ki s t a značilni z a Ek sodus: z a semantik o t eologije z a v e z e. T udi Egipčani so v er ov ali v eneg a bog a, iz k at er eg a je iz šel s v et in mnogi drugi bogovi, a t a egipt ovski k o zmogonični monot eiz em dopušča na nižji r a vni polit eiz em. Izr aelci pa so t a k o zmog onični monot eiz em, k ot so g a po znali od Egipč anov , Babilonce v in P erzijcev , spr emenili v absolutni monot eiz em – pov e z ali so g a z monot eizmom z v e - s t obe, ki ne prizna v a nobenih drugih bogov . Izr aelec dolguje absolutno zv es t obo Ja- h v eju, ki je Izr aelce odr ešil iz Egipt a – in t a je tudi edini r esnični Bog. Duho vniški spis us tv arja pripo v edni lok od s tv arjenja do v s t opa v obljubljeno de ž e lo , Ek sodus – de l duho v nišk e g a spisa – pa od izhoda iz Eg ip t a do nas t anitv e Bog a v shodnem šot oru. T u se k až e r e v olucionarni pr eboj t eologije z a v e z e. Pripo- v ed namr eč us tv arja lok od skr ajne r e vščine do najvišje iz v oljenos ti – od egipt ovsk e sužnos ti do os v obajajoče Bo žje službe, od oddaljenos ti Bog a v Egip tu do simbio z e z Bog om. Ek sodus o nadalje v anju poti po sklenitvi z a v e z e in o v s t opu v K anaan ne g o v ori ; o t em g o v ori jo d ru g e kn ji g e, L e vi tik (3 Mz) i n Numeri (4 Mz), sam Ek sodu s pa se k onč a s pos t a vitvijo in opr emo s v e tišč a, t o je s v e t eg a, shodneg a šot or a. V t em je k oncen trir ano bis tv o Ek sodusa, ki pr eds t a vlja r e v olucionarni pr eboj – tu Bog s t op i v biv anjsk o sk upnos t z iz v oljenim ljuds tv om. T u se z g odi nek aj po v sem naspr otneg a t emu, k ar je značilno z a ‚pog anski s v e t ‘ , z a Egip t in Babilon, kjer bo - g o vi in boginje biv ajo v obr edih v bo žjih mes tih – mes tni bog o vi so sr edišče druž- beneg a in pr os t or sk eg a r eda. Ek sodus pa Bo žje domo v anje pr es t a vi v t abor , v šo- t o r – tu j e sed aj Bo g n a v z o č n ep o sr ed n o , med l j u d mi . V e z an o s t n a p r o s t o r , zn ači l - na z a mes t o , nadomes ti gibljiv os t šot or a, pot ov anje – ki ima z a cilj obljubljeno de ž elo. Bog a, na v z očeg a v obr ednih opr a vilih, nadomes ti živ a naselit e v Bog a, na v - z oče g a v nje g o v i sla v i (kāvôd) – k i jo ponaz ar ja oblak –, v nje g o v ih be se dah, na v o- dilih in usmeritv ah. T ak šna pr eds t a vit e v Bo žje na v z očnos ti r azbija dot edanjo obr e- dno (mes tno) umeščenos t na v z očnos ti bog o v . S t em, k o je duho vniški spis po v e z al Gene z o z Ek sodusom, je pripo v ed odločil - no r az ši ril. Stv arjenje s v e t a je po v e z al s pos t a vitvijo šot or a, t o je po znejšeg a t em - plja: s t em je t empelj dvignil na r a v en drug eg a s tv arjenja, na r a v en do vr šitv e s tv ar - jenja. T ak o je us tv aril no v o r eligijo – v t em je r e v olucija naše er e, ki jo je prinesel in spr o žil Ek sodus. S v e ti šot or po v z ema izk ušnjo iz gnans tv a: šot or ni v e z an na eno mes t o , je gibljiv . S v e ti pr os t or ni nar ejen iz neun ičljivih, nepr emakljivih k amno v , ampak je t o ljud - s tv o samo , ki je v gibanju; t o se pos v ečuje z z v es t obo z ak onom in pos t a vi – v njem se Bog naseljuje. Na primer en lit er arni način – Assmann izpos t a vlja ‚k a t alogno poe zijo‘ – pa je mog oče s v e ti šot or ‚pos t a viti‘ tudi v domišljij i br alce v in posluša - joče sk upnos ti. Pr a v v t ej poduho vljeni obliki je pos t al t emelj, ki je Izr aelsk emu ljuds tvu omog očil pr e živ e ti v diaspori in se med ljuds tvi t eg a s v e t a k ot edino izmed an tičnih ljuds t e v čude žno ohr aniti v s v oji e tnični, k ulturni in r eligijski iden tit e ti v se do danes. (Assmann 2015, 402) 351 Robert Petkovšek - Eksodus – matrica razodetja Assmann sklene: pojem r eligije se je v Ek sodusu tr ans f ormir al. T u najde r eligija s v oj t emelj v r az ode tju; r az ode tje se v naspr otju z neposr edno danos tjo v edno bolj uv e lja vlja k ot r as t oč a r esnic a in z ah t e v a. Raz ode tje se ne omejuje na obič aj, na obr ed ali na s v e t o , t em v eč se širi na s f er o pr a vičnos ti, živl jenjskih oblik in na- čino v , na pr azni k e in na v adne dni, drž a v o in družino. S t em se r eligija loči od v sa- k okr a tne k ultur e – do nje v zpos t a vlja kritičen odmik. Na t ak način tudi pridobiv a pr v ens tv o v r azmerju do v seh drugih vr ednos tnih s f er , k ak or so politik a, pr a v o , g ospodar s tv o , znanos t ali ume tnos t – v r azmerju do t eh podr očij se t or ej v zpos t a- vlja k ot nek aj nadr ejeneg a. T a nepr eds t a vljivi pr eobr a t se je z g odil v Ek sodusu. P o znejši z g odo vini je tlak o v al pot – t a se je v njem na v diho v ala, zlas ti so se v njem na v diho v ali drugi ut emeljitv eni pr eobr a ti: duho vni, r eligijski ali politični. Reference Assmann, Aleida. 201 3 . Ist die Zeit aus den Fugen? Mün c h e n : Hans e r . Assmann, Jan. 1 9 9 8 . Moses der Ägypter: Entziffe- rung einer Gedächtnisspur . Mün c h e n : Hans e r . – – – . 201 5. Exodus: die Revolution der Alten Welt. M ü n c h e n : C . H . B e c k . – – – . 201 6 . Totale Religion: Ursprünge und Formen puritanischer Verschärfung . D u n aj : Pi c u s V e r - lag. – – – . 201 8 . Achsenzeit: Eine Archäologie der Moderne . M ü n c h e n : B e c k . Avsenik Nabergoj, Irena . 2021 . T h e S e m a n ti c s o f L o v e i n t h e S o n g o f S o n g s a n d D i r e c ti o n s o f I t s I n t er p r e t a ti o n . Bogoslovni vestnik 8 1, š t . 3 :6 4 1 – 6 5 3 . h tt p s : / / d o i. o r g / 1 0. 3 4 2 9 1 / b v2021 /0 3/ a v s e n i k Bergson, Henri. 1 9 6 3 [ 1 9 5 9 ]. Œuvres. Éd i ti o n d u c e n t e n a i r e. 2e é d . e d . P a r iz: Pr e s s e s u n i v e r s i - t a i r e s d e Fr a n c e. Blumenberg, Hans. 1 97 9 . Arbeit am Mythos. F r ank f ur t a . M . : S uhr k amp . Collins, John J., Bernard McGinn in Stephen J. Stein. 2000. Encyclopedia of Apocalypticism . 3 z v . N e w Y o r k : C o n ti n u u m , 20 0 0 . Freud, Sigmund. 1 9 5 0 [ 1 939 ]. Der Mann Moses und die monotheistische Religion . V : Gesam- melte Werke: chronologisch geordnet . U r . A n n a Fr e u d . Z v . 1 6 , 101 – 2 4 6 . L o n d o n : I m a go P u b. C o. Horbury, William, William D. Davies in John Stur- dy . 20 0 8 . The Cambridge History of Judaism . 8 z v . C a m b r i d ge : C a m b r i d ge Un i ve r s i t y Pr e s s . Kasper, Walter . 1 9 8 8 . The Christian understanding of freedom and the history of freedom in the Modern Era: the meeting and confrontation between Christianity and the Modern Era in a postmodern situation . M i l w a uk e e : Mar qu e tte U n iv e r s it y P r e s s. Keel, Othmar. 2007. Die Geschichte Jerusalems und die Entstehung des Monotheismus. 2 zv. Fr i b o u r g ; G ö tti n ge n : V a n d e n h o e c k & Ru p r e c h t . Klun, Branko . 2021 . V e r a , u p a nj e i n l j u b e ze n v l u č i fenomenološko eksistencialne analize. Bo- goslovni vestnik 8 1, š t . 4 : 7 8 3 – 7 9 5. h tt p s: / / d o i . o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 202 1 /0 4/ k l u n Krajnc, Aljaž. 2021 . V l o g a A b r a h a m a v ko r a n s k i h i s t o r i o gr a fij i. Bogoslovni vestnik 8 1, š t . 1 : 75 – 8 9. h tt p s: / / d o i . o r g /10 . 3 42 91 / b v2021 /01 / k r aj n c Kratz, Reinhard G. 201 6 . Historical and Biblical Israel: the history, tradition, and archives of Israel and Judah . O x fo r d S c h o l ar sh i p O nli n e . O x f o r d : O x f o r d U n i v e r s i t y Pr e s s . Lactantius. 1 97 4 . Vom Zorne Gottes [De ira Dei ]. U r . H e i n r i c h K r a ft i n A n t o n i e W l o s o k . D a r m - s ta dt : Wi sse n sch a ft l i ch e Buchg e se l l sch a ft . Nordhofen, Eckhard. 201 8 . I n d e r S p u r – G e d ä c h t - n i s a l s Er e i g n i s: A l e i d a u n d J a n A s s m a n n e r h a l - t e n d e n Fr i e d e n s p r e i s d e s D e u t s c h e n B u c h h a n - dels. Stimmen der Zeit , š t . 1 0: 7 2 5 – 7 33. Osredkar, Mari Jože. 2021 . U p a nj e ko t t e o l o š k a k r e p o s t v l u č i r e l a c i j s ke t e o r i j e G u y a L a f o n a . Bogoslovni vestnik 8 1, š t . 4 :8 5 7 – 8 6 6 . h tt p s: / / d o i .o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 2020 /01 / o s r e d k a r Petkovšek, Robert . 201 7 . V l o g a r azu m a v s a m o r a - zu m e v a nj u s v e t o p i s e m s ke g a m o n o t e izm a p o Janu A s s man nu . Bogoslovni vestnik 77, 3 /4: 61 5 – 6 3 6 . – – – . 201 8 . V e s e l j e r e s n i c e i n s v e t o p i s e m s k i m o - noteizem. Edinost in dialog 7 3, š t . 1 / 2 :2 35 – 258 . – – – . 201 9 . Pea c e a n d j u s ti c e : p r o f e s s e d a i m s o f m o n o t h e i s m ( J a n A s s m a n n ). V : R o b e r t Pe t ko v - š e k i n B o j a n Ž a l e c , u r . Religion as a factor of intercultural dialogue , 2 3 – 3 7 . D u n aj : L i t , 352 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 2 – – – . 2020 . E t h i c a l i m p l i c a ti o n s o f m o n o t h e i s m a c c o r d i n g t o J a n A s s m a n n . V : R o b e r t Pe t ko v š e k i n B o j a n Ž a l e c , u r . Ethical implications of one God: the significance of m o n ot he is m , 2 5 – 3 9 . D u n aj : L i t . Pevec Rozman, Mateja . 2021 . O s e b a i n d i a l o g: m e d s e b o j n o s t ( „ d a s Z w i s c h e n “ ) ko t o n t o l o š k i t e m e l j d i a l o g a p r i M a r ti n u B u b r u . Edinost in dialog 7 6 , š t . 2 : 1 5 – 32. h tt p s: / / d o i . o r g / 1 0 . 3 4 29 1 / e di n o s t / 7 6 / 0 2 / p ev e c Schmidt, Ludwig. 1 9 93 . Studien zur Priesterschrift. B e i h e fte z ur Z e i t s c hr i ft f ür di e al tte s t am e n t li - c h e W i s s e n s c h a ft 21 4 . B e r l i n ; N e w Y o r k : D e G r u y t e r. Žalec, Bojan. 2021 . B i v a nj s ko u p a nj e , s m i s e l i n resonanca. Bogoslovni vestnik 8 1, š t . 4 : 8 2 5 – 8 3 4 . h tt p s :/ / d o i .o r g / 1 0 . 3 4 2 9 1 / b v 202 1 /0 4/ zalec