■ ■ y| 1 ■ I* ((^if fmal« 11 '' ■*v'v hltttm|«oaly »* ; >| • •. j". jf^fl ■ t V il I 9f ' 'mm I1! I III A I ltid NEODVISEN LIST ZA SLOVENStE DELAVCE V AMERIKI. I . • - -"■ ..... I.. .1 , ■—-_._•_.___ jLI .JE1. ■■ ' ' ■'.-.. _ •■' . ^_■_ 4 .iwiu'i"! in afflssrjg jf LETO XI. - VOL. XI. CLEVELAND, OHIO. MONDAY, (SEPTEMBER, 23. 1918. Vse delavske plače določi vlada. MESTNE NOVICE • V nakrajšem času bo ame-. rlška vlada določila vse delavske plače onih delavcev, ki so zaposljeni v tovarnah za vojne potrebščine, kakor tudi vseh onih delavcev in- ; direktno, ki so zaposljeni v drugih tovarnah. Milijone in milijone delavcev bo pri tem prišlo v poštev na ta način, da bodejo imeli vsi standard plačo z ozirom na draginjo, ki vlada v njih mestu. Vlada f je sprevidela, da je potrebno, da poseže v delavski položaj. Določiti delavske plače med narodom, ki.šteje sto milijonov duš je tako ogromna naloga, da se nobena vlada nikdar poprej še ni polotila enake naloge. Kdor bi pred enim letom svetoval, naj u-redi delavske plače, bi se mu smejali, toda danes je ta pred log že skoro popolnoma dovršen. Osem mesecev so zastopniki kompanij in tovaren delovali z zastopniki organiziranih delavcev na problemu, kako naj se reši delavsko vprašanje. Mesece in mesece so delali zastopniki po štiri-I1 najst ur na dan, da so prišli do konečnega sklepa. Mnogokrat je nastal velik ^por med zastopniki delavcev in delodajalcev, toda vlada je vselej jako strogo nastopila in obe strtfnki ste se morali podatjL Pred nekaj meseci se je vlada* izjavila, da če ®e» hoče vojna v kratkem času zvr-Šiti, se mora dobiti kontrola delavcev v roke. Vsak najmanjši štrajk v današnjih časih neizmerno škoduje vladi in armadi, in s štrajki se vojna zavlačuje, mn6go tisoč jih je več pobitih in ranjenih. Raditega se je vlada lotila ogromnega posla, da uredi delavske plače. Mnogo spre-f memb bo nastalo radi tega. Prvič vlada ne bo več dovo-< lita, da posamezne kompanl-je in tovarne iščejo delavce potom časopisja, razven v | slučajih, ki so dovoljeni od J, vlade. Kdor bo hotel delo imeti, se bo moral obrniti na J vladno posredovalnico dela, |yin tu mu odkažejo delo, ka-koršnjega je zmožen. Tudi plače ne bodejo tako urejene, da bi bile v enem meŠtu bolj-| Še, v drugem slabše. To pov-> zroča, da se delavci nepresta-, no selijo iz enega mesta v drugega, in pri tem se zgubi $ mnogo delavskih močij, ker ' tekom selitve nihče ne dela. Plače bodejo odmerjene z ozirom na življenske pogoje v enem mestu. Če je na pri- * mer draginja v Pittsburg večja kot v Clevelandu, bo primerno delavec iste stroke I dobil toliko-več plače kot delavec v mestu, kjer je ceneje življenje. Razlika p abo jako neznatna. Plače bodejo take, da bo vsak delavec lahko pošteno živel, za kar garantira vlada. V kratkem Času j pridejo v javnost podrobno-Mtf te najnovejše vladne od-' redbe* in vlada ima na svoji tirani vse organizirano delavstvo kakor tudi delodajal-r; ce. Vlada stoji na stališču,! pk je danes vsak delavec potreben, da naredi čim več, da je pa objednem za svoje de-Ifo pošteno plačan. Odpravila lip bodejo najbrž tudi nepotrebna dela in vsi oni, ki niso dosedaf delali, ampak pošto-' pali. dobijo to ali drugo de* :1o če hočemo zmagati, pravi Lffida* moramo imeti dober * sistem dela. in od teea sis- zborovanje v Clevelandu. Prišli bodejo ruski zastopniki iz vseh krajev Zjed. držav. Glavni govornik bo Rev. Kukulenski, ki se je vrnil iz • • Priprave za Liberty Loan v potnem teku Načrti za 4. Liberty posojilo so sedaj vsi v redu in vse predpriprave gotove. Organizacija v vseh 26 mestnih var-dah je spopolnjena. Vsak pre-cinkt vsake varde ima svojega "kapitana", kateremu je danih za pomoč deset pomočnikov. Načelnik 23. varde je councilman Adam J. Damm. Vsak councilman vsake varde je bil od vlade postavljen za načelnika vse kampanje v prid 4. posojila svobodi za njegov okraj. On je odgovoren, da se obišče vsaka hiša in trgovina in se proda kolikor mogoče Liberty bondov. Geslo Loan kampanje je: Prodajte kolikor mogoče veliko bondov. Posedalo se je, da oni ki nima dru2ega kot tedensko plačo s katero mo,-ra Živeti sebe in družino, ne bo prisiljen izvanredno prispevati, ampak lahko pa vzame za $50 Liberty bond na odplačila. Štiri v mesece bo ki imajo hiše, denar na banki ali kak boljši zaslužek, trgovine, itd. ti pa bodejo na-prošeni, da kupijo čimveč Liberty bondov. Cleveland mora spraviti skupaj $110.-000.000 v treh tednih, in treba bo napeti vse skrajne sile, da se to zgodi. Pokazalo se bo, ali je Cleveland v prvi vrsti, da podpira svoje vojake onkraj morja v boju proti kajzerju in tiranstvu.^ —V nedeljo, 29. septembra se vrši največja parada v Clevelandu v korist Liberty Loan posojila. Vsa uniformirana društva naj se udeležijo, V paradi so dovoljene samo ameriške zastave in nobena druga. Društva, ki imajo na eni strani ameriške barve, na drugi pa kake druge, ne morejo 4z dotično zastavo v parado. Poleg tega naznanja odbor za parado, da se udeležijo parade lahko tudi civilna društva po svojih zastopnikih. Toda nobeno društvo ne more poslati več kakor 4 zastopnike. Člani uniformiranih društev naj torej nastopijo polnoštevilno, člani civilnih društev pa odpošljejo 4 zastopnike od društva. Zastave vseh zavezniških narodov se bodejo nosile spredaj, med njimi tudi jugoslovanska zastava. Nadalje vlada priporoča, da naj imajo zastopniki vsakega društva napis na drogu, kako se imenuje njih društvo. Napis ne sme biti večji kot 22x28 palcev. Iz teh napisov se bo videlo, koliko društev je toliko patrijotičnlh, da so se udeležili parade. Računa se, da bo do 40.000 oset> v paradi. Slovenci se zbirajo na Payne ave. in 40. ulica, odkoder se podajo v parado na prostor, ki bo šele požneje naznanjen. Zbirališče pa je na Payne ave in 40. cesta. To velja za vsa društva in zastopnike. Želimo, da bi bila v paradi zastopana vsaf slovenska društva v Clevelandu in okolici. Bodemo vsaj videli, katera i Rusije, kjer se mudil v Moskvi preko enega leta. Rev. Kiikulensky pripoveduje, da je videl, ko so boljševiki eno popoldne postreljali 2000 častnikov ruske armade na javnem trgu v Moskvi. —Lazar Petrovič, 1735 E. $0 St. je bil v^>etek aretiran po zvezinem marSalu F. E. Walsh. Obdolžen je, da se je pregrešil proti špijonski postavi. Mr. Petrovič je urednik socijafi stičnega lista "Radnička Borba" v Cli*^ landu na 3413 St. Clair ave?1 V tem listu je napadal vlado Zjed. držav In tudi ni dajal vladi prestavo svojih član-člankov in novic, kakor zapoveduje postava vsem onim časopisom, ki nimajo pe» mita. Žvezina sodnija je odločila bond Mr. Petroviča na $5000. —Ta teden se bo zvedelo, ali bodejo odjemalci elektrike, katero dobivajo od The Cleveland Electric Iluminating Co. dobili znižane cenfe. Obravnava pred državno oblastjo je končana, in državna komisija bo izdala obsodbo ta teden. Obravnava se je vršila skoro tri lefa med mestom in kompanijo. Odvetniški stroški se računajo na $300.000. , , > —Postava, ki prepoveduje jfltetoyaaic ate, mj, dgcgir. bru, je sedaj polnombčna. Vlada bo radi te postave zgubila na leto $240.000.000 v davkih. Da se ta denar dobi v vladno blagajno, bo treba davke naložiti na druge stvari. Nova postava o davkih je bila sprejeta v poslanski zbornici enoglasno. $8.000.-000.000 cjavka bo dobila via-, da po tej novi postavi do 30. junija prihodnjega leta. —Ko je prišla neka kara St. Clair ave. linije v postajališče v soboto zvečer, so dobili med prednjimi kolesi zmečkano moško truplo. Truplo sedaj leži v county" mrtvašnici. Louis Kepel mo-torman kare, kjer so našli mrtvo trupto, in ki stanuje na 1146 E. 60 St. pravi, da ni imel najmanjšega pojma, da je kara zadela kakega Človeka. Policija je mnenja, da je ponesrečenec padel na že-ležniškem tiru ali pa so lopovi ga posadili na tir. Imel je na sebi črn klobuk mere 6.7-8 z imenom "J. S". —V novi palači City Hall se je naselilo nebroj mišij in podgan. Dekleta ki so upos-ijene kot tipkarice v raznih uradih neprestano kričijo in skačejo na stole, kadar ponosno prikoraka kaka miš ali dodgana v urad, da nadzira funče uradnikov in uradnic. Vse bi bilo dobro in pustili bi mišim in podganam življenje, toda zverina je bila tako predrzna, da je začela glodati ameriške zastave v kleteh, kjer so spravljene. Tu se neha vsako potrpljenje. Mestna vlada je naročila 50 mačk za City Hall, da odpravijo nepatrijotično nesnago iz mestne hiše. > —Pošiljanje pošte v Cleveland potom zrakoplovov je ustavljeno za nedoločen čas. Pričakuje se, da dobi Cleveland zračno pošto okoli 1. novembra. Sest novih zrakoplovov je na potu v Cfeve*-land, ki bodejo tukaj za re-revo. —Poročil se je Louis O- | _ ^^ ,.. i j i p- c i^tifIff21 > Strahovito klhje v Petrogradu iH Moskvi Boljševiki 'so pomorili nad 30.0(0 oseb London, 22. sept. Dve obo-Toženi ladiji boljševikov so bili potopljeni od zaveznikov na reki Dvini dne 16. sept. Tako naznanja nova ruska vlada, ki ima svoj sedež v Arhangelsku. » 11 j London, 22. sept. Vlada boljševikov, je zapovedala, da morajo vsi angleški vladni zastopniki zapustiti Rusijo. London, 22. sept. Brzojavka, ki je dospela iz Petrogra-da v Stockholm naznanja, da se vrši v Petrogradu straho-Mpcklanje. Drufcal razbija IT©-ulicah in kolje; na levo in i. lesno. Mnogo velikih požar-jev je v mestu. Glasom poročil, ki so dospela sem, je bilo veliko Amerikancev u-merjenih. Mnogo drugih je bilo zaprtih. Boljševiki so zaplenili mnogo ameriške lastnine. Vrhovni odbor' boljševikov je imel sejo, kjer se je sklenilo aretirati vse podanike in državljane zaveznikov. Boljševiki so se očitno zvezali z Nemci, da se skupno borijo proti zaveznikom v severni Rusiji. Podaniki evropskih držav niso več varni svojega življenja v Rusiji. Influenck v vojnih taboriščih Washington, M. sept. Generalni zdravnjp ameriške armade Gorgas tiaznanja, da so zopet v treh fifdaljnih vojaških taborišči!dobili ^lučaje španske influence, in ta bolezen je sedft§|ozširjena v devetih različnAojašicih taboriščih. 9313 flleriških vojakov je dosedajftolelo za to boleznijo. Naj^Hbolnikov je v Camp DevdB Massachusetts, kjer je Snkrat zbolelo 6340 vojakSza influen-co. Enajst izmHt$h jih je dosedaj umrlo. 1 t— Iz Bostona se poroča, da je tam v enem dnevu umrlo 120 oseb za influenco. Dasi se bolezen še razširja, pa so zdravniške oblasti mnenja, da je bolezen vseeno že dosegla svoj vrhunec, in da ne bo več mnogo novih slučajev. Največ bolnikov na influen-ci se nahaja v mestu South Shore, nedaleč od Bostona. Tu je zbolelo 3000 oseb na infiuenci. V Bostonu je zbolelo 480 otrok, in več šol so morali zapreti. Tudi v New Yorku je samo včeraj zbolelo 268 oseb za influenco. mmnitifrnffrpto v vojno? Rumunijo maršala Macken-sena, in dasi potrebujejo Nemci na zapadni fronti vsakega vojaka, vendar ne morejo nikogar poslati iz Rumu ni je, kjer morajo držati u-•jsorne Rumunce v jarmu. Stockholm, 22. sept. Časopis, ki shaja v Lvovu, "Ukrajinsko Slovo" priobčuje dvoje povelj od avstrijskega poveljnika v južni Ukrajini. Prvo povelje naznanja obse-tlno stanje v južni Ukrajini in grozi s smrtjo vsakomur kdor ima pri sebi bombe in municijo. Drugo povelje je poziv prebivalcem v Odesi in okolici, naj bodejo mirni in se ne vdeležljo revolucijske- ga gibanja, ki se sedaj širi. Amsterdam, 22. sept. Kljub siloviti nemški cenzuri v Ru-muniji pa se lahko posnema iz nemških časopisov, da je položaj v Rumuniji jako nevaren. Nemški časopis "Nord Deutsche Gazette" poroča, da je nemška vlada prišla na sled gibanju v Rumunijf, da se Rumuncl znova pridružijo zaveznikom in napovedo vojno Nemčiji in Avstriji. To gibanje je bilo razširjeno po ru-munskih mestih in kmetijah enako. Duša proti-nemškega gibanja je kraljica Marija. Kralj se drži bolj rezervirano, pa tudi on bi se vdal pritteku in potegnil z zavezniki. Nemška vlada je poslala v 1 * i ^ ' Wilsoi napoveduje boj koljsevikom. Amsterdam, 22. sept. Glasom brzojavke iz Kijeva so( vojaki streljali na Leona Tro-tzkya, ruskega vojnega ministra. Dva strela sta padla na Trotzkya, ki je pa srečno ušel smrti, Washington, 22. sept. A-meriška vlada je danes pozvala vse zavezniške in nevtralne vlade, da naredijo gotove korake proti boljševi-kom v Rusiji, ki se kopljejo v človeški krvi in ki so povzročili neizmerno gorje med ruskim prebivalstvom. Ob jednem je ameriška vlada na-, redila boljševike odgovorne za zločine, umore, rope in po žige ter grozodejstva, ki so pretresla ves svet. Poleg tega i so se boljševiki sedaj očitno zvezali z Nemci. Amerika bo z zavezniki in drugimi nev-tralci prizadevala, da oprosti rusko ljudstvo čimprej roparskih tiranov. Washington. 22. sept Zastopnik* Čeho-Slovakov, Poljakov in Jugoslovanov so bi- i bojne yA/.m^^^^jNi p i* žt rti skupni odbor vseh treh slovanskih narodov. Čeho-Slo-vake je zastopal profesor Masaryk, Jugoslovane Dr. Hinkovič in Poljake Ignacij Paderewski. ■ <0 —Peter Eston je prišel v neki restavrant na Superior ave, ki oglašuje, da je vsaka jed v tem restavrantu 3 cente. Peter je naročil juho, porter house steak, mnogo čebule, dva jajca, pražen krompir, kavo, ice cream in tudi "pie". Ko je bil s kosilom gotov je položil na mizo 3 cente in hotel oditi. Toda račun je 2našal $1.12. "Ali ste blazni?" vpraša Peter, "zakaj pa oglašujete, da prodajate jedila po 3 cente?" Peter je postal hudoben, razbil je kakih 50 krožnikov in jedil v vrdnosti za $200. Le skupnemu .naporu več policistov se je posrečilo divjaka zapreti. Sodnik Phillips ga je obsodil na $20 kazni in vrh tega mora plačati restavrantu $200 1 London, 22. sept. Turška ] armada v Palestini je dobila ( silovit udarec. Angleži so na- | predovali na fronti 150 milj < in osvojili Nazareth na seve- j ru in mnogo .drugih turških ; mest v Palestini. 18.000 Tur- . kov je bilo ujetih in 120 to- x pov, poleg tega pa stotine j železniških vozov, strojnih ( pušk in vojnega materijala, j katerega Turki ne morejo nadomestiti. Vsa turška armada v Palestini je paralizirana in t divje beži pred Angleži. , < Forti v Metzu obstreljevani. ( Na ameriški fronti, 22 sep. f Ker nemško časopisje tudi j priznava, da Amerikancl ob- t streljujejo Metz, je dobro da j vemo kam Dadajo ameriške j kroglje. Amerikanci ne stre- j ljajo na hiše v Metzu ali na ^ cerkve kot delajo to Nemci. ( Ameriške kroglje- sploh ne 7 padajo v Metz. Okoli Metza , so tri pgromne trdnjeve, o j katerih se govori, da so naj- j večje na svetu. Amerikancl j obstreljujejo te fronte in Že- s leznico, ki vodi okoli njih, da « preprečijo nemškemu vojašt ( vu, da se ne more poslužiti mesta kot zbirališča. Po iz-iavi nekaterih Amerikancev | je več nemških fortov že mo- ( čno poškodovanih. < Proti St. Quentinu j London, 22. sept. Angleži*; so zopet napredovali med E-M pehy in Hergicourt, v sredi 1 pota med St. Quentinom in 5 Cambrai. Nemci se vsepo- i vsod trdovratno upirajo. Do- 1 bili so povelje, da branijo St. j Quentin do zadnje kaplje kr- j vi. Na mnogih krajih so Nem s ci prešli celo v protinapade. < Toda kljub temu so se Nem- i ci morali umakniti. c Nemci streljajo Amerikance. ; Na ameriški froti, 22. sept. 1 Vse postojanke, kjer se mu- I dijo ameriške čete, jugo-za- j padno od Metza obstreljujejo i Nejftci s strupenimi plini. A- i merikanci ne molčijo ampak | odgovarjajo krogljo za krog-ljo. Zadaj za nemško fronto so Amerikanci opazili mnogo ognjev. Nemci se umikajo iz . raznih mest in se tako pri- < pravfjajo, da zopet prepusti- , jo Amerikancem več ozemlja. ; Laško uradno poročilo. Rim, 22. sept. Včeraj so j Avstrijci na celi fronti napa- , dali. Posebno hud je bil arti- j lerijski ogenj. Ob dolenjem toku reke Piave smo Avstrij- j cem pognali v zrak ogromno « skladišče municije. "Pri Mon- J te Corno, Mori in v Allarsa ( so bili odbiti trije avstrijski , napadi. V Lerno Valley smo , odbili močan avstrijski pri- j tisk in ujeli 50 Avstrijcev. Nemško uradno poročilo. Berlin, 22. sept. Vzhodno i V Mercken, v Belgiji, smo od ' bili napad Belgijcev. Ob reki Scarpe in pri Lys se bijejo živahni boji že več dnij. Tekom angleškega riapad* pri La Bassee smo ujeli 50 An-} r inc< ' naj rt io j PERMIT. Published and JUtribuUd under permit N«. 19 authorized by the Actef October 6th, 1917, on file at the Post Office ef Cleveland, Ohio. » By order of the President, A* S. Burleson, Postmaster General 18.000 Mov ujetih, armada Mov v Palestini se nahaja na divjem begi napadi sovražnika so oa bili odbiti. Avstrijsko poročilo. Dunaj, 22. sept. Italijansko napredovanje v Tonale šefe- i torju je bilo ustavljeno. Med rekama Brenta in Piave smo ustavili več italijanskih napadov. Bulgarsko uradqo poročilo. Sofija, 22. sept. Severno od Monastirja je sovražnik, po hudem artilerijskem obstreljevanju hotel napredova ti, toda njegov napad je bil ustavljen. Vzhodno od reke Černe se je bil ves dan krvav boj z različnimi uspehi. Pri Doiranu je srvoažnik po tr- ! dovratnem boju zavzel nekaj naših strelnih jarkov, toda po naSem protinapadu je ' bil sovražnik pregnan iz zasedenih strelnih jarkov in je| pustil v naSih rokah mnogo V ujetnikov. Naše Čete so tekom zadnjih dveh dnij priza-djale ogromne zgube sovraž-J Srbi 15 milj naprej. Pariz, 22 sept. Zavezniško } napredovanje v Macedoniji | se z uspehom nadaljuje. Toda boji so jalfo krvavi. Bulga ri so bili pregnani iz jako važne postojanke Sokol. Srbt ] napredujejo proti Vardarju in Štip Solun železnici..Plf3 bližili so se do devet milj že* leznici. Če pade ta železnica v srbske roke, bo za Bolg*t§ re jako težavno imeti zvex6 i z Nemoi in Avstrijci. PeM najst milj so napredovali Sr-| bi tekom zadnjih treh dni!.! Nad 6000 Bulgarov Je bilo -j jetih v zadnjih bojih, in SrW| so zasedli 65 vasij in mest, ki so bila dosedaj v bulgarski En tisoč umorjenih. New York, 22. sept. fkl kajšni Rusi so dobili sporo-V čilo od svojih znancev iz Rwif sije o nečloveškem počenja-ft ; nju boljševikov v Rusiji, f||| ; sebno v Moskvi. V cerkvi sv. Nikolaja v Moskvi je bilo z branih en tisoč vernikov, ko so boljševiki nastavili topove in začeli streljati v cerkve- j Nad 300 jih je bilo ubitih. Isto se je zgodilo tudi v drufi gih cerkvah. Mrtvecev v Moskvi je bilo isti dan nad en tfei soč. Nadalje so boljševiki do- i volili, da Nemci odpel ju je jo cerkvene zvonove. Največji zvon na svetu, ki je visel stoletja v Kremlju v Moskvi je bil od Nemcev odpeljan, d* ga porabijo za topove. Teh4| tal je nad 200 ton, in je bil vlit od zaplenjenih tuških to- ■ ■I O—' w „ -i.-j® —Predsednik Wilson j«| proglasil dan 12 oktobra kot "Liberty Day". Na ta dan bo minuli 426 let, odkar jelbila Amerika odkrita po Krištofu Columbu. Na ta dan prosi predsednik Wilson vse državljane, da vsak prispeva po svoji najboljši moči k Liberty posojilu. —One naročnike v Clevelandu, ki dobivajo list pa po» ; šti, prosimo da poravnajo nemudoma naročnino, če so zaostali. Glasom nove postave ne more nihče dobivati list po pošti, če nima naprej plačano. n THey SmlM* IZHAJA V PONOSSjJEHf SRJHSE^^^ Di* PETEK* I« - ICl+tfdLpo poJHi£4J)0 Vropo - J4-.001 f^amMna ftroilKs* - Jc T« Km, hi ta« « (mMUi m "Pllfilulrti taA" f -m m. am h. ■.. aurauMO, ono. tmlwhumm out. rmiMcrroN m P JCAUStf. Arifoker /. /Y/?C &/ Je zadnji Habs-a vojvodskem pre-iosposvetskem po-1 v roke naroda, al in sodil po pra-italo po vseh alo-ajih veliko ljud-ki je segalo glo-rotanske gore in rilo po vse® naših štajerskem in in na Zagorje, i "Kmečki punt" udska vstaja proti ipodarstvu. Punt nemške besede i pomeni zvezo, ni to gibanje "zve \ to je združenje oti samolastni go-ja je bila tako ve-iejo o nji nemški ki pravijo, da slo-tje vpijejo in zah-lod "staro pravdo" 5 vse na boj z be-Le vkup, le vkup i slovenskih kme-nasilno zadušena, >vila 50 let pzone-. še v večji meri. le ji pridružili tu-kmetje. Tudi orle bila boljša, ker znani vodja Mati-I svojimi tovariši, /staja je bila uni-ki na Krškem po-Hceh. Od" te dobe ekoliko ponehale; je bila razširjena (na Koroškem), na vzhodu (Šta-iek»j let nato pa vstaja na Goriš-jo se tlačani uprli tim gospodarjem, pomeni to gibanje poročilih čltamo ivoje: da kmetje svojo "staro prav-kličejo na boj "u- si je mislil kmet ravdo? ovori o stari prav-loramo soditi, • da dstvom iz starih spomin na neke |ftaroaavne pravice. Kakšne pravice? Saj je imela vstaja: namen: osvoboditi se od tuje gospode. Ta tuja gospoda je živela po gradovih. Kako pa je prišla tja? Po kakšni pravici?; Po nikaki! Ako je kak klati-j vitez pomagal cesarju, pri njegovih vojskah, ga je cesar poplačal s tem, da mu je dal j kos slovenske zemlje in mu podelil plemstvo. Plemič si I je sezidal grad in kmet mu je moral delati. Po kakšni pravici? Zgodovina nam pripoveduje, da se slovenski narod naselil pri svojem preseljevanju ob rekah Dravi, Savi in Soči in je zasedel pokrajine globoko v alpah. Narod je bil združen v "zadrugah" in je imel svoje župane. Danes bi rekli: Živel je v občinah, to je, občina je bila temelj; njegove •rganizacije. Ker je! bila njegova domovina vaz-cepljena po gorah, je bila ta organizacija zelo primerna, poda Škodljiva je bila v tem, | ker se niso vse občine združile v eno državno celoto. Narod pa je kmalu Izpre- ua narod Še ni dosegel v tem času one kulturne stopinje, ko si narod sapi napiše po svoji volji zakone. Vse, kar se je godilo na Gosposvet-skem polju, je bilo le ustno, nič ni bilo zapisanega in na* rod je živel po svojih starih pravilih, ki so se ohranila od roda do roda. Nemci pa so začeli med nas Širiti kt$an-stvo in so se pri tem polastili naše zemlje. Zgodilo se je kakor pravi Prešeren: "Na tleh leže slovenstva stebri stari, v domačih šegah vtrjene postave, v deželi parski Tecel gospodari," Torej "v domaČih šegah vtrjene postave" so propadle in zavladalo je — nemško nasilje. To nasilje je rastlo od leta do leta. Ako so spičetka še priznavali vojvode na Go-sposvetskem polju narodu njegove pravice, je propadlo s časom tudi to. Zavladalo je popolno brezpravje, ko Je mogel nemški gralčak s slovenskim kmetom delati kakor je hotel. V teh težkih časih se Je kmet spomnil na svojo "staro pravdo." 1 Pravda je pomenila v tede-njih časih toliko kakor pravice, zakon. Tako vidimo na primer pri Rusih isto. Rusi so imeli okoli leta 1000 že lepo raztito državo, a manjkalo Jim je zapisane podloge. Zato je dal knez Jaroslav na* pisati domače stare zakone v zbirko, ki je dobila ime Ruska pravda." To je najstarejši hiški zakon, zbirka onih pravil, ki so tekom let postafa narodu njegoV zakon, po katerem je sodil, kaj prav in kaj je krivo, kaj je pravica in kaj je krivica. Naši stari Slovenci bi bili najbrž tudi napisali svojo "slovensko pravdo," ako bi jim bil dopuščal čas. Toda predno je njih lastna kultura dospela tako visoko, so padli na nje tuji sosedje in so jih podjarmili. Po kaki pravici? Ali so imeli Nemci to kje zapisano, črno na belem? — Ali jim je kdo dal pravico vladati nad nartij in nad našo zemljo? Nihče. Bila je to čisto navadna krivica nasilje proti narodu, katerega sile so bile preslabe, da bi se mogel hraniti. V teh časih ni mogel narod upati Tla nič, drugo, nego na svojo staro. pravdo; to je, na svojo staro, pravico, da je ta zemlja njegova last. In zdi se, da vsaj na zunaj dosegel spoštovanje do svoje lastnine, kajti deželni knez je moral na Gosposvetskem polju obljubiti, d abo vladal po pravici. Seveda so bile to le navidezne pravice, kajti na gričih so vz rasti i -gradovi, in kaj mogel proti njim ubogi tlačan? i Od leta 1414.' pa sploh ni nihče več prašal na Gospo-' svetsko polje. Čemu tudi? Saj pravice itak ni bilo več. Vladal je graščak, in Slovenec je postat suženj na svoji lastni zemlji. Ni imel niti svo je občine, kjer bi sam odloča val, niti svojega, zakona, po katerem bi sodil, niti višje ob lasti, kjer bi se pritožil: graščak je bil njegov najvišji go-spod te^ynfant ii)e gov njegovo vse, naše pa nič, in zajtrk naš to je — tlaka, večerja pa valpetov bič." To je bilo leta 1514., ko so se začeli kmetje družiti v "punt" in so vstali na boj za staro pravdo. Iz poročil o teh bojih Vidimo, d aje narodu iz časov njegove svobode ,ostalo v spominu dvoje: 1. "Stara pravda", kot ona naravna pravica, ki mu je šla kot narodu na svoji lastni zemlji, in 2. občina (gmajna) kot podloga njegove nekdanje na rodne organizacije. "Stara pravda" je propadla pod tujim gospodstvom. Odpor naroda se je obrnil proti vidnim zastopnikom tujega nasilja, proti garšče-kom. Ako bi ne bila ostala v narodnem spominu še sled njegove narodne svobode, bi ne bil mogel govoriti o svoji stari pravdi. To, kar je zhate-val slovenski kmet v bojih leta 1514. in 1571., je torej ona narodna svoboda, k* mu jo je dajala njegova stara pravda, to je, njegov domači nenapisani zakon — ki ga fe rtosil napisanega v srcu — in ta zakon, ta stara pravda je določala njegovo osebno in narodno svobodo na njegovi domači zemlji. Narod, ki si je bil svest svoje stare pravde, torej ni priznal tujega nasilja in se je postavil v boj za svoje stare pravice. Ali je to tcaj druzega nego to, kar zahtevamo danes pod samoodločbo narodov? Ali ni bolj za samoodločbo — samo boj za "staro pravdo" — za one stare pravice, ki jih naši stari dedje niso utegnili napisati, pač pa so jih od rodu do rodu sporočali svojim potomcem. Tako so ta naravni zakon nosili Že stoletja s seboj. (Nemci pravijo, da smo si ga šele sedaj izmislili, oziroma, da smo se ga naučili od entente). V "Stari pravdi" ne smemo torej misliti le nekak pra zen bojni klic upornih slovenskih kmetov, ampak več: treba je, da razumemo to besedo iz naše zgodovine. V stari pravdi je zapopaden naš nenapisani zakon, po katerem ni imel in nima nihče oravice nam jemati našo zem Ijo in proti naši vojni vladati nad nami. ^ Ako §e je kmet obrnil pred vsem proti graščeku, je to razumljivo. Saj je bil graščak njegov vladar (cesar Je bil daleč), kako pa je narod mislil, kaže na primer to, da si je M. Gube* izbral za cesarja. Ko bi ne bila ta misel tako velika in splošna, bi najbrže ne bila zbrala okoli sebe take množice, da je morala graš-čakom pomagati cesarska vojska. > Misel na staro pravdo pa tudi poletu 1571. ni izginila. Ob vsaki priliki vidimo, da se obrača nevolja naroda proti tujemu graš^aku, ki je bil zastopnik vlade. Tako imamo upore v 18. ve ku. zp časa Ilirije in ko je leta 1848. zasijala svoboda, je mislil kmet, da je treba iti proti grajski gospodi. Njegov boj se je torej obrnil pro-| ti onim, ki so od začetka uni-j čili njegovo narodno svobo-J do. Seveda boji poznejših let nimajd na sebi več pravega j znaka stare pravde, ker spomin preteklosti ni bil več tako svež, kakor na primer leta 1514. Poznejši upori so predvsem upori iz nevolje proti krutosti gospode. Naš narod ni nikoli imel svojega plemstva, zato mu je bilo plemstv^znak tuje vlade. Naš narod ni bil demokrat od nekdaj. Ker ni imel silne organizirane države z\ napisanimi zakoni, je mogel upati le na svojo '.pravdo," i to je, na ono naravno pravico, po kateri si je uravnal svoje življenje. Nemci' so proti pravici, proti "stari pravdi", začeli no^ k J|1 j d «s cilj narotf to je v bistvV "stara pfilda" naših dedo^ mi morama bjji ponosni na to, da je mali slovenski narod cela stantja nosil s seboj in se borifjp idejo, ki jo danes priznava ves kulturni svet kot edino pravo podlago bodočega skupnega življenja narodov. Naša sreča je bila, da smo dobili sosede, ki jim nikoli ni bilo do pravice, ki so vse svoje življenje zidali na krivici in nasilju. Proti temu nasilju je naš mali narod povdar-jal svojo staro pravdo. Krivica, tudi če je stara 1000 let, s tem še ne postane pravica, ako je narod ne prizna. In naš narod nasilja ni nikoli priznal. To napi priča boj za" staro pravdo. Ne moremo najti bolj pri-, mernega gesla našemu boju sedanjosti, nego je staro gesto naših bojevnikov, ki so se borili za staro pravdo. Jugoslovanska demokratična stra nka najde tu svoja zgodovinska tla. Grajščak, vidni predstavi-telj prejšnjega vladnega sistema, je leta 1848. izginil, nas protnik našega naroda se je zaprl — v ulrade in šole. V J starih surovih časih je odlo-čevalk le telesna sila, danes odločuje — duševno delo. In s tem se bomo borili za svojo staro pravdo, za svojo državo, za tisto svobodo, ki smo jo imeli, predno je nemško nasilje podrlo naše "v do mačih šegah utrjene postave." "Staro pravdo" sprejemamo toni kot državnotvor-i ni pojem, kot vsebino naše, samoodločbe, kot končno spo znanje tifSega/ življenja. Zapisana je v našo zgodovino in mi ^pimo v nii izraženo stoinato|etno voljo našega naroda/da živi svobodno v svobodni domovini. Tako imamo tudi mi svojo zgodovino, Če jo prav razumemo. -o--- Naše žene. Slovenski Časnikarji mo* ramo priznati svoj star in velik greh: da tako malo pišemo o slovenskih ženah in gospodinjah. Pišemo veliko o raznih zabavah, predstavah, veselicah, maškaradah, kamor pridejo večinoma ali žene brez otrok, o naših pravili ženah, o materah, ki imajo pet, šest ali več otrok, zraven tega pa še borderje, je le malo glašu. O naših ženah se piše kadar se ženijo ali umro. Večkrat čitamo: Reva je pustila moža in pet" nepreskrbljenih otročičev. In to je vse, kar slišimo. , Življenje naših žena je polno trplenja in dela. Možje navadno mislijo, da imamo največ težav, pa to ji i res. Vsak mož naj vpraša sam sebe in naj po pravici odgovori, ali raje opravljal svoje delo v tovarni ali v jami ali v uradu ali pa bi oblačil otroke, pral plenice doma danzadnevom, skoro celo življenje, kuhal in pomival posode od zore do mraka, trpel vse surovosti moških, katere morajo pre-slišati gospodinje, biti v ved-nih skrbeh za otroke, ako so doma ali iz doma, kakor tto delajč naše potrpežljive in dobre slovenske matere. Včasih so nam govorili gospodje duhovniki in študirani ljudje: vam kmetom je prav lahko; vam ni treba trgati hlač po šolah in se ubijati s knjigami ter porabiti toliko in toliko let za učenje. Celo očetje so vrjeli svojim sinom , da se jim godi slabše kot pa njim sami?fi, dasirav-no garajo od zore do mraka. Pa vendar noben duhovnik ali študiran človek ne mara zamenjati s kmetom. Res je, da rabimo študirane^judi, da di prov dobro; ni jim treba iskati služb, ni se jim treba pokoravati bosom in tako dalje. ^Vendar je marsikateri izmed nas najhujši bos za svojo Ženo, kakor se vsf naši bosi'po tovarnah. Potrebno je, da pridemo enkrat do prepričanja, da je ženska istotako vredna „z moškim. Seveda ni pripravna za vsako delo, katerega lahko naredijo moški, zato smo pa mi moški silno neokretni, kadar je treba šivati, pomivati posode, prati in vzgojevati ot roke. En spol izpepolnuje drugega. Mož je ustvarjen za eno delo, žena za drugo, vendar je žensko delo ravno tako potrebno za koristno življenje človeka kakor je moško.'Tiste pridige, da mora mora biti žena tako silno po-korfia možu, katere pridige smo slišali od mladega, se moramo znebiti. Ameriški možje že tako sto procentov bolje postopajo s svojim ženami in otroci, kakor naši možje — rojaki v starem kraju. Ali si morite misliti, da bi bili naši očetje nosili ali vozili ootroke po mestih v starem kraju? To bi bilo grozno in največji škandal :la- >lm *» oe rr *rait*. »ah te vaj te supervisor!«, in d<>. 1 OQ1 bite odgovor od nas takoj. "g* ANTON GRDINA lool 6127 St Clair Ave. Cleveland, O. _______■—"a HfiiiiiiaiiiiiiiiBKtiinitiHitiHiniiHiivtmfliHittitiiiiiiiiiMiiifltfiiiiiiiiufliiiiiiaiiiiiiiii i . _ . i----;—i- > v on fm i j čistenje in likanje oblek. DOBRO DELO: . NIZKE CENEi Moike obleke..................$1.25 Zeaeke kiklje..................... SOe Moik« auknje .................$1.25 2«nskedolge seknje ,..$1.25 Jopiči...............................SOc Žentke obleke ..............$1.50 The Damm Dry Cleaning Co. Princeton 7M 2381 E. 82 ST. G>rf*ld 2680 A. J. DAMM, poslovodja __■■ ■ * ■ ......... jjjHI *__________________________________________......................................i...............i Vse na§e cenjene naročni- i ke, ki dobivajo list po poŠti i opozarjamo na novo postavo, < ki štopl V veljavo 1. oktobra. Postava določa, da ne sme ni- < hče dobivati list po poŠti, < kdor nima plačane naročni- I ne. Postava je bila narejena, da se prihrani čimveč papir- i ja, katerega 2e zmanjkuje v 1 deželi. Raditega naznanjamo : da bodemo ustavili vsem o- I nim, ki dolgujejo in v zana- 1 prej ne bo nihče dobival lis- < ta po pošti, če nima plačane- i ga vnaprej. Poštna postava je | v tem oziru zelo stroga in se i tiče vseh časopisov. Ob tej priliki uljudno pro- i simo naše stare naročnike, da ponovijo naročnino vsaj do zadnjega v tem mesecu. Izdajati danes časopis v tej draginji zahteva ogromne ogromne stroške, in le z dobro podporo naročnikov, ki točno plačujejo svojo naročnino, moremo shajati. Naš list je bil vedno odločno n« strani Amerike in pravice* Dobil je obilno podporo od vseh slovenskih ameriških državljanov. Po isti poti bodemo šli tudi v bodoče. Priporočamo se vaši naklonjenosti, in v skupnem sporazumu in delovanju bo napredek vsem zagotovljen. . ^Vfe/STO^ffiwE "»fjM'ff^ Ur:'.-:-ft^ra^lyWiMWBj^^^^e Opomin našim naročnikom, da poravnajo naročnino. __— . v iH vspehih na slovenski gimnaziji, smo se za stvar natančnejše pobrigali in izvedeli prav čudne stvari. Imenovani zavod že drugo leto ni preskrbljen s potrebnimi učnimi močmi in zato morajo različni učitelji Že drugo leto poučevati predmete, za katere niso čisto nič usposobljeni, in to tudi v slučajih, ko bi tega čisto nič ne bilo treba. Tako poučuje matematik so- sobljeni. Da vsled take pedagogike razdelitve učnih pred metov med strokovne učite; lje ne more biti govora o ih| godnih vspehih, zlasti v teh časih, je umljivo. Nikakor nam pa noče v glavo, kako Dalje na tretji strani. aH ifl Mu--'.. : jSar.^y--- "JMEWK-tfwiaiasrar- •• • . ?a, to brez pravega uCit/lja za prirodopis, in to zaradi tega, ker dotičnemu gospodu bolj ugaja na Štajerskem. Nepe-| dagogiSka razdeljitev predmetov med učitelje torej, ^brezbrižnost šolske oblasti r napram zavodu in že omenjeno celo nepotrebno menjavanje posameznih strokovnih učiteljev so vzrok slabih supehov, o katerih se govori; to pa so obenem napake, ki so tem hujše in nevarnejše, ; ker gre pri teip za bodočnost za našo mladino. Srečni državni uradniki. Te dni se razdeljujejo po državnih uradih okrožnice, v katerih vabi odbor za vojne kuhinje med državnimi urad niki premožnejše med njimi, naj se udeleže nove "Speis6-gemeinschaft", ki se ima u-stanoviti v kratkem in katere lahko udeleži vsakdo, ki plača ft-10 K dnevno za osebo. Za to ceno bi dobil vsakdo vsak dan zajutrek, kosilo in večerjo. Popolnoma, u-mljivo je, da je vzbudila ta novica med uradniki več začudenja kakor nevolje, ker si pač nikdo ne more predstavljati, koliko bo družin, ki bodo imele poguma da se udeleže te famozne kuhinje. Pripominjamo pri tej priliki, da Di bila vojna kuhinja veliko bolj potrebna, a še vedno ni ustanovljena in se tudi morda nikdar ne bo. Zato vsekakor veliko večino ubogih nižjih uradnikov jako zanima, ali bo odbor za vojne kuhinje dobavljal tej famoz-ni mensi visokih gospodov živila, kupljena od navijal-cev cen na tržaškem trgu, ali pa, ako bodo morda gospodje uradniki višjih razredov- tako "skromni", da se bodo pasli na račun onih ži* vilskih prihrankov, ki so bili nakupljeni v zadnjem času z veliko muko za namene vojnih (Hihinj z ozirom na potrt be državnih uradnikov, ki imajo majhne plače. Prepričani smo, da bodo gospodje tfradniki v tem oziru na straži. Smrtna kosa. — Iz Uriati t na Rumunskem je dospelo uradno poročilo, da je tam po M^lei bolezni umrl g. Mihael Piščanc, mirodilničar na Op-f.činah, brat duhovnika Pi-Pčanca in zet daleč znane Mičelove družine iz-Opčin. . Pokojnik je bil niiren človek a je moral kot nebroj naših v vojake, kjer je tudi pustil svoje najdražje — svoje življenje. . Štetje domačih živali. Po razglasu/mestnega tržaškega magistrata so se morali ijsi posestniki telet, volov, bi-pcov, krav, konj, osloy, mul, |koz, ovac in prašičev zglasiti do 24. junija pri svojih okrajnih, oziroma vaških načelnikih ter napovedati Število živine, ki jo goje, in pa mno-/ žino sena, ki so ga imeli v ' svoji posesti. Kdor se ni zgladil, ga je zadelo težka kazen. čin bratstva. — VZagrebu f^živeči Čehi so nabrali povo-Ptfom 50 letnice narodnega jpfedališča v Pragi svoto 1400 Kron na korist otrok iz, Istre iDafmaciie, Bosne in Herce-| irovine. ki so našli zavetja v . Hrvatski. Osem ton slanine zaplen-Hpjfc. — Na kolodvoru pri Andreju so našli na treh J železniških ,vozovih, naložb l;|iih z deskami, 20 zabojev I najlepše slanine, okoli 8000 I kilogramov, katero je seve-|Sa takoj zaplenila aproviza-Cijska komisija. Lastniku so | ostale same deske, s katerimi se gotovo ne bo dal napraviti tako lep dobiček, ka-|fter bi se dal s slanino. Sicer I pa: kdo ve, ki more dobivati maščobo itak samo potom tihotapstva? Gotovo pomen-^Hiem ton slanine okroglo tedenskih odmerkov in je torej Trst po tej zaplem-* bj| preskrbljen za 14 dni z ^maščobo. v zobje! Mi deremo zobe brez bole čin. Cene zmerne de k) garantirano za 20 I t. En poskus vus bo pre ptič a! Odprto t v e^er Dr Belber ZOBOZDRAVNIK nad Pavlinovitn ssloonom 5391 StClairAve. Slovenec, \ ki ima veselje do mesarske obrti, dobi takoj delo v mesnici in pri razva-žanju naroČil. Oglasite se pri Fr. Vesel, 4030 St." Clair ave. -(112) Kupil bi rad pohištvo po primerni ceni in zajedno dobil tudi stanovanje. A. štefan-čič, 8010 Union ave. (112) Previdne gospodinje ta*)e feai f«dM i» »tiktedni p*ihjct|lljer fh ftt^r t lilami* ......... nil ............ Vojna bo zbotjšalanai narod. Neki-pesnik je rekel,'da vsaka vojna je naredila nekaj dobrega. Sedanja vojna je prinesla s,seboj velike spremembe pri naši tirani. Mi jemo manj v obsežnosti, manj v različnosti in bolj priprosto, in posledica bo, da postanemo močnejši. In še vče, če pomagamo prebavnosti s Trl-nerjevim ameriškim grenkim vinom, tedaj zginejo vse želodčne neprilike. Trinerjevo zdravilo sčisti prebavljalne organe, glavobol, nerviznost, zaprtje, splošno slabost. Po lekarnaji. Cena $1.10. — Rev matizem, nevralgija,, lumbago in drugo hitro lahko od-oravite, če rabite Trinerjev liniment. Je tudi izvrsten proti razpoklinam, napetju, slabim mišicam in zmučenim nogam. Po lekarnah, 35 in 65 centov, po pošti 45 in 75c. Jos. Triner Company, 1333-43 So. Ashland ave. Chicago, Illinois VABILO. Cenjeno slovensko občinstvo se ulju dno vabi na posebno zabavo in ples, katerega priredi Josip Russ, dne 2Š. septembra v Jos. Birkovi dvorani, 6006 St. Clair ave. Ples Se prične ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške 50 centov, ženske , so vstopnine proste. Jaz dobro poznani igralec na harmonike bodem ob tej priložnosti pokazal rojakom <*voje mojstersko delo, katero sem sam izumil, in kar Vzbu-ia med svetom veliko začudenje. Kaj tacega se ni Slišalo še niti v gledališčih. Kdor Želi videti to posebnost naj ne zamudi te prilike. (113) Josip Russ. dostoD vsled voinih razmer skozi 4 leta nezmožen, na binkofštno nedeljo 10. maja zopet otvorila. Troppa grazia. — Pod tem naslovom piše Edinost: Prejeli smo: Preveč dobrot nam zadnje dni izkazuje i^aša vrla aprovizacijska komisija. Navajeni smo sicer na razne dobrote, a peska v kruhu le ne moremo vživati, vsaj v taki množini ne, da nam neprestano škiplje^ med zobmi, ko jemo onih bornih 10 dkg, ki se nam daje. Naši želodci so se priučili že marsičemu, a peska pa menda ne bodo mogli prebavljati. Prosimo torej, naj nas oproste peščenega kruha, ali pa naj nam preskrbe kokošje želodce. Pesek pa tudi ni vsaj še do danes vreden one cene, po kateri plačujemo khih. Gospodje naj le poizskusijo pojesti komadič sedanjega kruha, In prepričani smo, da bo pesek takoj odstranjen. Ena soba in kuhinja se odda v najem. Vprašajte na 3554 E. 81 st St. (113) Zgoraj so štiri sobe in podstrešje, spodaj 6 sob. Če se proda takoj samo $3200. Vprašajte takoj na 4316 E. Clark ave. vzemit Bruad-way karo. (111) VPRAŠANJA. Ali vefcte kaj vas - boli? Ali veste kakšna razlika Jt med bo to*** ~ *•■*. M' 't iz vaše sedanje bolezni? „ Ali veste kam iti, kadar ste bolni? Ali veste, da' ser |a7 tirr nik 32 let? Preiskal sem tisoče bolp^ moških in žensk, ki so inr N in imele vsakovrstne kron ne bolezni Če ne morete odgovoriti .i. vsa ta vprašanja, potem pridite v naš urad, 2200 Ontario St. en blok od mifcrket house. Nasveti zastonj. Uradne ure vsak dan od 0» zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah od 0. do 12. opoldne. ■» ' iTVa. /^AMrtlpLtlr ur. IsOWunCK, 2209 Ontario St NeaaradM razprodaja. Tekom nekaj tednov stopi v veljavo nova postava o davkih na pijačo. Dottm znaša sedajni davek ria žganje $3.30 oa galono, bo znašal davek po imi postavi Osem dolarjev na galono. Temu primerno se bodejo dvignite cene pijači. Da so pa da ljudem prilika kupiti dobro pijačo po starih cenah, je spodaj podpisani priredil ljudsko razprodajo in sedaj imate priliko kupiti kar hočete po tako nizkih cenah kot se vam ne bodejo nikdar več nudile. Tvrdka Leo Schwalb posluje že dolgo vrsto let v tej naselbini in je bila vedno znana po svoji pošteni postrežbi in izvrstnem blagu. Kdor si hoče prihraniti $5.00 ali več dolarjev sedaj, naj se posluži te prilike. Razprodaja je vam v korist. V nekaj tednih stopi v veljavo nov davek, in plačati bo treba $15.00 za isto pijačo, katero dobite sedaj za 6 ali 7 dolarjev. Vsakdo b oprijazno in točno postrežen. Priporočam se 2a obilo udeležbo. Leo Schwalb, 6131 St. Clair ave. Ne pozabite čitati oglas dr. Cowdricka. Naprodaj je bungalov s 7 sobami, velik garagp. 2% akra zemlje, sadna drevesa in stu-denčnica. Cena, $3500, gotov denar za hitrega kupca. Vpra šajte pri L. M. Covert, River Rd. eno miljo južno' od Gates Mills. Tel. Gates Mills 33 X. -— (112) Prošnja do ujetnikov. Podpisani, po domače Jed-šar iz Brezij na Gorenjskem prosim rojake ujetnike v Franciji, Rusiji in Italiji, ki me poznajo, da se mi oglasijo, z akar «se jim že napfej zahvaljujem in sem jim pripravljen povrniti vse za njih trud. Naslov je: John An-Icerst, 6112 St. Clair avenife, Cleveland, O.hio. U. S. a. ---:----(\\2) 11 Dr. J. y. 1 ŽUPNIK,} SLOVENSKI i, zobozdravnik, f ; ( 6127 St Clair Ave. < t KnantfT« poslopje nad Grdi- ■ OOTO trjfOTii'O | i Najboljše zobozdrav- * I niiko delo po nizkih cenah. 1 > j j I Uradto« ur« »d 8:30 xjatraj d« ' 8c30 iT*£«r. , fjr Ubit« Ufcit — h 4 I I I M * plalUo |lhl i ■ _—-s- Dve veliki čedni sobi se od- MIMHIMMIli > t »Mi »tfK Dr. S. HoDander,;; zobozdravnik ■jj 1355 E.55A St.veg.St.Clair j j ji Vstop na 55. cesti sad lekano :; Ure od 9. »jutraj «; do 8. zvečer. i ■ ■ 1 Zaprto ob sredah pop. V. tudi v nedeljo zjutraj. Govorimo slovensko I I' 1 11» 1 H'11" » ■f^vv Na hrano in stanovanje se sprejmejo fantje. Vprašajte na 1160 Norwood Rd. (111) Iščem svojega moža John Kocjan, doma iz Zagrada, Škocjan ska fara. Pred tremi tedni je neznano kom odpotoval in pustil doma dva otroka, enega starega eno leto, drugi tri leta. Ako kdo roj?1""' kaj ve o njem, je prošer 'a mi naznani ali pa naj i sam zglasi, ker sicer bom} imo-rana iskati pomoči oblastih. Frančiška Kocjan, 3576 E. 82nd St. , (111) Lepo opremljena soba s kopališčem, elektriko, se odda. $2.25 na teden. Oglasite se j v nedeljo aH med tednom po 5. uri zvečer. 1180 E. 61 St. zgorej.__(U2) Hiša na prodaj, 7 sob, plin. Vprašajte na 1261 E. 61 St po 5. uri zvečer._(1 H) Napf^jecandystore^r 1 »• —.—. Naznanf o. Vsem onim čhnom Sam. K. K. dr, sv. Jož fa, ki tliso bili na>zadnji rei ni mesečm seji se naznanjaj da je društvo sklenilo sprejemati nove kandidate od 16—30 leta za prihodnje Štiri mesece, brez vsake pristopnine. To je za september, oktober, november in december. S tem^ape-liram na vse Člane dr. sv. Jožefa, da agitirajo vsak po svoji moči med cenjenim občinstvom, da se kaj več novih članov pridobk Tem potom se naznanja tudi cenj. občinstvu, da se zdaj lahko vsak zavaruje za slučaj bolezni ali smrti. Društvo sv. Jožefa je ustanovljeno leta 1809, je*-v najlepšem redu in na dobri podlagi. Član plača mesečno 9125, za kar je zavarovan za $250 smrtnlne In v slučaju bolezni dobi |6.00 tedenske podpore. Oienjeni člani pa tudi dobijo $100 smrtnine za umrlimi soprogami. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Grdinovi dvorani. Kmalu se preselimo v Narodni "Dom. Natančneja pojasnila se lahko dobijo pri predsedniku Frank Koren, 1583 E. 41 Street in pri blagajniku John Grm, 1080 E. 64th St. ali pa sploh pri vsakem društvenem Članu. Cenjene rojake se prijazno vabi, da pristopijo k dr„sv. Jožefa. Zglasiti se je treba pri društvenem zdravniku dr, Kernu in prinesti s seboj zdravniško spričevalo. John Gržinčič, tajnik. (110) — ■■ i.....i......i miiiMl i ■ i 'f Pozor! Proda se najboljši candy store v slovenski naselbini. Proda se z vao pripravo vred, poleg nekaj grocerije. Rent rfa mesec $50. še noben Slovenec ni tako poceni kupil kot se sedaj nudi prilika. Rent je poceni v primeri s trgovino, ki se lahfko naredi vsak mesec. Proda se radi bolezni v družini. Natančnejše se pozve v našem uredništvu. -- -(112) Naprodaj je mlekarija, dobro obstoječa, v sredini slovanske naselbine. Vpraša se v uredništvu. (P 2) PAzI^BJMfflRH kje kupujete vj^o narejeno o-pravp. Blago kup^no pri meni je vedno inajhjtljše, sveže, trpetino in poceng Beno B. Leustig, 6424 9t. I ^lair ave. I Slabotni Me potrebujejo večkrat kako krep&ilo, prodno se jih ne prime bolezen za trdno in predno le ni prepozno Vi potrebujete torej tonikn, Iri f-9 Utrdila ves val telnnl ni Ne odla&aj te torej. Nik&ik. um ne bo žal, ako poskusite Severa?s Balsam of Life (Severov življenski balzam). To zdravijo je znano, kot izborna tunika in pravo zdravilo v slučaju Če I »te zabasani, če ne morete prebavljati, če vas tare mrzlica, če ste v t obče slabotni ali Če imate neprilike i na jetrih. Mi priporočamo to zdravilo vsem, osobito postaranim in slabotnim osebam. Poskusite ga. i Cena 85 centov v vseh lekarnah. POROČNE fine svilene oblek«., vence, tančice 'n vs« drugo dtobfee pri meni vedno po nižji ceni kot drugje. Bono B. Leustig, 6444 St. Clair ave. (X39) I Dr. J. B. ŽUPNIK,! Sloventki ZOBOZDRAVNIK. 6127 SC. Clair Are. I Nad Grdfapvo trgovino. Uradne ure H 8:30 zjutraj de 8. zvečer iuwbb^; rs. i1 m:' CE POTREBUJETE kako flno žensko ali otročjo spomladansko »ukmjo, ne pozabite, da dobite boijie 'blago po n&jti ceni kakor drug j* pri Beno B. Leustig, 6424 St.Clair mve. (»39) Pozor Slovenci! Kadar potrebujete v hifti kakega plumberja za vsakovrstno delo, oglasite se pri meni laz vam zračunam koliko h* i veljalo dtlo, delam »ta popift< vila, postavljam kopaliSCa In sfrke v hiši, Moje c«ne so niz ke, uelo garantirano. Svoji k svojimi Edini slovenski plumber: Nick Davldovlch, 1081 Addison Rd. Princeton 2084 K._ Zanesljiva in pametna deklica ' prosta šole iz dobre družine, 1 ki ima veselje izučiti se v trgovini, lahko delo, se sprej- 4 me takoj. Mora znati dobro ( računati. Beno B. Leustig, , 6424 St. Clair ave. (xlO6) , ------, Pomnite da imamo vedno naprodaj le- ] pe in pripravne hiše in lote i (feko nizke dene. ^»eo i Travnncar, Nottingham. O, —i-(114) . NAJFINEJŠE »enake bluze i/ vsakovrstnega Mapa. fino^izdrlane, dobite vedno po najnižjih cenah pri Rerio B. T.eu 7(jfVA.Il. U.S. EMem To* Afrit* CuvetAHS 7iC3 A.M. U.I. Cental Vam CMfMtlMW *t Bcfmio tir Ki»r»™ FaD* w) «n Vmlvm 1 r w_«i pirfnta. fttlbMd H«k«*a rs Ik 'w>«n t.r vp'-^ijb^M tre t rt ua > "t.t. I oaf r tiMOKn. A*k yoor jN j tfafcet »J»nt cr Aru.-lrm« t ;7Kmi Asmt f'w Vc ito »i* C. * ft Liwt H w T mM A I iiifclli * t:.j$ Trip. 1 rmturm lom, lor art not »tt^Ong OT Im. whilit —. K .four »KtMB^ fjalt chart «f Tin G- »» i" 'p . A: iVs- \e" mm m im#K K »««. A'M" V fjfjf W-^tfyHtn-.1 «nd.' txkwt r H| Th* CUtJ^JKCwBmlm - * 111 AH Db\ M ' [p . A i^yj*"**' S^S^Zdk j \ 1 II NADLEŽNE BOLHE in STENICE ' • & Q. xadoetujs ca en kvort zmeanln«, da jemljite drugih produktov. Zahtevajte umorite en milijon bolh In atenlc, ne *** Poniat*. ograje «. tako v.Hto » tf «Ue upeljal v Clevelaadu vee velike •troje sa adimvljenje ljudi. Tu bo nadaljeval adrnvljeoje na naAn kot m lira vi na MlnHrah Bvrape. Ne raAuaa niC sa pretekavo, preiekava t X ter Id h zaetoaj ieel — m bolniku, «e ee idravt pri nJem. Nič ne dene, IsoUtoo ins se le sdravHe, iMdfte «a vkttte kaj U fepeoiJaUet lahko naredi sa vee. nered v teledeu, ka ^HB^TaP^A J . ™ J*. P**11*"* terf Nered v Jetriht ■^^P*®* LUd Jleltallela »'auR ftevmsllaemf Qlave- I pH ^ va> pr>mt s x bel, isprtjo, nsfilsto ■ / I Md. Nikdar prej kri T Slakoet, nerver ^ )■ I jjjj* '"HHeJIf* Ibe pljuča r Privs' J V« I £ jjgg* UJ^ tne bolesnlf I. fcd. ^^^ neverne. $1000.00 a Žarki se rabijo za prebkavo in zdravljenje ČE STE BOLNI Pridite takoj In te Apecijakot vae popotooma »rsiUe, potem sreete. «e morete oadmvetl, ker uepeh Je odvleen od preiskave. Njegovi kreea strajl li vseh delov rineta mu pomagajo, da ima najbolj« sdravnlftk* val v meatu. Ko eo druge metode edmvljenja agnfadle moč, dobite tukaj uepek. Urea rpredxuj% kakino botesen imate, te sdravolk vidi, da ee da oedrave^ bodite preprUteal, da bana n osdravlte, te nRcomur nI treba sapravld denarja, na dr M uepeh. Pridite te pogovdhte ee pitvatao s sdravaiknm. 2047 E. 94b St. DOCTOR WOLFE Mad E«cM 4. nadat. »omIMm. Cleveland, o. m Proep—t UfUM OTM ». sjotraj 4m a. ■«. Ob mMM od 10 4» 1. § ...............i n i ■ ■ i ,i i i i,ni,, i I 6202 ST. CLAIR AVE. S SLOVENSKI ZDRAVNIK |I |Zdrayi vse moške in ženske bolezni. - Operacije. { I j S i/r»4n« ur«i Urad zaprt J5 "-s^p^Hii^* ^ sredo in nedeljo popoldne I j / 7~s »vmiaT " in z-Veier. (K . TaUfotu Urad: Oblo Stat« P rine* ton 162« W }fj. ' Ball i RoWdaU 6633 J Vj Stanovanj*) »109 KEMPTON AVE. Tol-fon > Princalo* 1911 L I ( foci TROJKA POVEST SPANS Spisu I DR. FR. DETELA "A to ni krivda šole, ki se tv mora ozirati na poljedelstvo sploh, ne na posameznega poljedelca. Vsi nauki niso za vsak kraj^Če bi sadil kdo vinsko trto še tako pravilno in jo gojil še tako skrbno, | trudil bi se zastonj, če ni ni ne podnebje za to, ne lega, ne zemlja. Poglavitna napaka izšolanih poljedelcev pa je ta, da radi mislijo, da so postali kaj višjega, in neradi primejo za navadno delo. ml delajo, a ne znajo; drugi znajo, pa nočejo. Delo je namreč še vse premalo v časti.. Seveda nam ga je Bod naložil za kazen; a na tem svetu je blagoslovljeno vse, kar pride iz božje roke, tudi I kazen. Del« nam gladi pot k sreči, nam daje zaupanje; v Boga in v sebe, nas odvrača od mnogih nespametnosti in nas obda s čistim, zdravim f zrakom, katerega pa lenoba hitro okuži. Suženjstvo in tlačanstvo je ponižalo delo, ker je izpremenilo delavca v prisiljenca in oprostilo višje stanove nizkega dela. Takrat se je izdalo gesto: Kdor je kaj višjega, ta ne dela. Pre-l iprost človek pa je t onačelo narobe obrnil in sodil: Kdor ne dela, ta je kaj višjega. • 'Nasledki takih nazorov se ^{hitijo še povsod in tembolj, čim huje je pritiskala tlaka." "A marsikaj nepotrebnega f-' se vendar uči v tiBih zavodih, In zlasti se ljudje preveč nav-L dušujejo za stroje." "Česar ne potrebuje ta, po-I trebuje oni, in kar se zdi da-nes nepotrebno, postane jutri potrebno. V takih šolah moramo imeti tudi poskuše-vališča, da izvemo, kaj da bi i bilo porabno in koristno. Mi ne moremo nanovo poskuša-- ti, ker nimamo ne denarja ne sposobnosti; a zastati ne sme mo, in te šole nam morajo pot kazati. Kar se tam obne-ee, tega se poprimejo v svoj dobiček; kar se pa ne obnesle, (tudi mi ne poskšuamo, da si prihranimo denar. A odkod ste dobili stroje, gospod Bojanec?" S Francoskega." "A da bi ne bili rabni, to se mi zdi čudno, kei* je francosko delo dobro, trpežno in H lično. Enkrat jih pridem pogledat." "Veste kaj, gospod Sto-jan ? Svatje so postali glasni in pogrešali nas ne bodo. Do Podkraja ni daleč, popeljimo se nocoj tja, da se nekoliko ohladimo." Rekel je napreči in vzel z gospodom Stoja-nom tudi obe družici s se- Podkraju je ogledoval nesrečne stroje kot veščak, ki se zanima za take stvari, ki je mnogo že videl in marsikaj poskusil, Lovro pa se je šalil, čemur se drugi niso u-pali smejati. "Metilnica je potrta " je dejal Stojan, "to\e vidi. Zobje tega kolesa se niso mogli ogniti vijakov, ki so napačno pritrjeni. To ni prav staknjeno." Ogledali so si drugi stroj začeli zbirati in sestavljati i dele in kose po navodilu, in i kmalu in brez težave se je sestavil stroj, ki je tekel leh- : ko in tiho. / "Zato pa!" je dejal Janez; < „kdor zna, ta zna." Poskusili I so, kako da reže, in obnesel i se je. ! "Delo je izborno." je dejal < Stojan; " samo carina in voz-Ji nina zviša preveč ceno" — i Uspeh mu je dal veselje; ta- i 1 ko j se je lotil tretjega stroja i | in uredil ga je z mirno spretnostjo, češ, da gre vse samo od sebe, ker je popisano tako natančno in izvršeno tako ve stno, da ni treba dodati ne e-nega žreblja. Lovru Je rast-lo spoštovanje do Stojana, ' ki je bil tako izveden in si 1 tako hitro znal pomagati brez šopirjenja. Budila se mu je Želja, da bi mu postal enak tako miren in razumen, hkrati tako pogumen in skromen. Da, to je mož, je pritrjeval na tihem svojemu očetu. "Slamoreznica in čistilnica," je dejal Stojan, "Vam bosta služili izborno. Podobna stroja jaz imam tudi, a sta mnogo okornejša in utru dljivejša. Francosko delo se pozna oddaleč. A vrniti se moramo k svatom." "Takoj bo napregel!" je dejal Lovro; oni pa so ugovarjali, da gredo rajše peš, ker je tak lep večer. Lovro je natrgal ljubim gostom rož po vrtu, in potem so šli vsi skupaj, veseli in srečni kakor e-na dobrovoljna družina. "Današnji dan mi ostane vedno v spominu," je zatrjeval Lovro, prevzet od radosti, in govoril je živo resnico. Kakor zapusti dobra knjiga ali lep igrokaz lepa čuvstva, ki se glase še dobro v srcu in se prijemajo v prijetno sug-lasje z davnimi spomini: tako čutimo še dolgo po ločitvi tajnosladke vezi blage prijateljske družbe. Radivoj,.ki se je nekako v istem času vračal iz Majerje-ve hiše kakor Lovro iz Bojan čeve, je bil pa tudi zadovoljen s prošlim dnem. Na dveh vozeh so se bili peljali gospoda popoldne v sosednjo vas, kjer so igrali, peli, plesali, sploh, dobro se imeli. "Vesel sem, da nisem bil povabljen na ta kmetski dolg Čas," je dejal gospod Majer. "Jaz bi bil pa rad tam," je dejal Edvard, "zabaval bi se z dekleti; in ti, papa, tudi samo tako govoriš." "Smešno I Ali se bom zaba val z učitelji in cerkovniki? Razumništvo je pri nas," je potrkal Radivoja po rami. Pozno po noči je korakal Radivoj moško proti domu. V levi je nosil dehtečo rožo, ki jo je zdajpazdaj poduhal, v desni, uprti v bok, klobuk. "Faktum je," je dejal sam pri sebi, "da sem jo očaral. Kaj pomaga baronu, da je izpodrinil Bojanca, ko je pa prišel iz dežja pod kap. Revež se mi smili; popolnoma ga je prezirala, kar sicer ni bilo lepo, a popolnoma naravno in umevno; mlada dekleta, zlasti na deželi, se ne znajo premagovati in zatajevati; srce uide razumu. Radivoj jaz ti čestitam! Irma, varuj se, da si ne zasmodiš draže-stnih peroti!" Premišljeval je, kaj bi se zgodilo v tem takorekoč že dejanskem slučaju. "Lepo je, izobražena je in denar ima, ki mora priti v narodne roke. Z Bojancem ni nič. Vladimir Dragan? Da za tega ni bila. Ta filister bo hitro preža! kvišku, in njen denar bi mu pomagal. Tudi ni napačen mož, dasi ni tako duhovit kakor kdo drugi in nima tako lepe brade. A na deželi ženske niso razvajene in ne izbične. Vladimir bi bil nevaren. Izkušnjo ima, doktor je; jaz le doktorand, in nerazsodni ljudje cenijo izkušnje neprimerno visoko. Toda kaj govorim! Njega drži že Milica na Pristavi. Nihče mi ni nevaren. Saj imam oči in ušesa, in zastava je tukaj," poduhal je rožo. "Bomo videli. Branil se ne bom." Smejal se in zmajeval z glavo. da morejo biti izobražena dekleta tako naivna, da jim uhaja pri prvi priliki ssrce v oči in na jezik; razložiti si je mogel to le s svojo osebnostjo. Oče Čuk je še sedel pred hišo, ko se vrnil sin. "Danes ste pa dolgo rajali," je dejal Radivoju. "Smo," je bil odgovor. "Človek se jih ne mofe od-križati. Lahko noč!" Oče je še posedel, vesel in i i isftot ' ii'i'iiTi^' ■ V ii trga zanj. Irma pa je v resnici zavrnila ta večer barona, ko ji je očital, da se toliko ' meni s tem puhlim postavi j alcem. "Meni je zato tako všeč." je dejala nagajivo, "ker je tako zadovoljen sam s seboj. On niti kralju Salomonu ne zavida modrosti ,vesel, da je tak, kakšen je, mož po svoji želji. In te vere mu ni omajala ne Vaša nejevolja, gospod baron, ne Vaše hudobne opombe. Učite se od gospoda doktorja in gledujte se po njem; zakoj kdo bo zadovoljen z Vami, če niste sami s seboj! Lahko noč!" IX. Ko je obiskal Radivoj drugega dne zjutraj Lovra, da bi se pobahal s svojo zmago, se mu je reklo, da je gospod na polju, pri delavcih. Ko je prišel popoldne, je bil Lovro v gozdu, in ko ga je slednjič vendar dočakal, je imel ta filister toliko opravka, da se ni mogel muditi z Radivo-jem. "Pojdiva malo na izprehod nekaj ti moram povedati," je dejal Radivoj. "Bodi tako dober pridi v nedeljo; zdaj ne utegnem!" "Pa sediva v lopico h kupici vina!" "Ni možno." "Pa mi kar tukaj posodi par desetakov!" "Ne morem, ker potrebujem denarja durgje.' — Radivoj ga je gledal, če je to še isti dobri Lovro, tista zlata duša, h kateri se še nikdar ni bil zatekel zastonj. Bile so še tiste oči, a gledale so ostre je, iste poteze yv obrazu, a odločnejše; vse vedenje nekako moško. "Ne zameri, da te ostav-Ijam," je dejal Lovro in mu stisnil roko; "a kličejo me o-pravki." Šel je in nič se ni ozrl na Radivoja, ki je gledal nekaj časa za njim, zmajal z glavo in se obrnil nevoljen. Njiju pota sta šla narazen. Lovro je začel obiskovati Pristavo. Kadar je zahajalo solnce, je ogledoval rad njive in travnike; a kadar je prišel po travniku do brvi, je zavil čez in hitel skoz gozd k prijaznim znancem,'s katerimi se je raz govarjal o važnih in nevaž-nih rečeh.,Vračal se je, če je bila svetla noč, po isti poti ; če ne, pa po cesti, koder ga je navadno nekoliko spremil gospod Stojan ali gsopod svetnik, katerima se je pridružilo semtertja tudi kaj ženske družbe. Radivoj pa je o-srečeval Majerjevo hišo, kjer je pripravljal plese, snoval izlete in veselice. Gospa in gospodična sta se dolgočasili, kadar ga ni bilo; a kadar je, težko pričakovan, prišel, je bilo vselej prvo vprašanje: "Gospod doktor, kakšen program je danes?" Draganka na Pristavi pa je snažila in pripravljala skrbno svoje stanovanje za vreden sprejem sina Vladi-mirja. Večja soba je odkaza-la sinu, v manjšo sta se stisnili mati in hči. Kdorkoli je prišel v tistih dneh k njima, vsakemu je pripovedovala gospa o svojem Vladimirju, ki je izmed vseh gorenjevaš-kih dijakov prvi dovršil univerzo, kazala je fotografijo, kjer je bil upodobljen kot doktor in častnik v reservi, in prebirala odlomke njegovih pism. Najzvesteje jo je poslušala Stojanova Milica, za katero je stal pozdrav v vsakem Vladiirjevem pismu, ali pa ga je dostavljala mati.Nekoč je opisoval sin neki imeniten ples in sklenil z besedami, da je bilo mnogb lepih deklet, a gorše od Stojanove Milice nobene. Dal)« »rlkotojtt. rWSLS. National Drug Store t Slovenska lekarna. Vogal St. Clair aive. in 61. oe S poseAmo skrbnostjo iz delujemo zdravniške (predpise V zalogi imamo vse, kar je irt l>a v najboljši lekarni. \ IZURJENI ČEŠKI knjigovez R F. PRIHODA n priporoča Slovencem v vezavo vsakovrstnih knjig, posebno pripoveetnih in maiaik Učno delo, nizka cene. 0-0-0- cuT^KA, [J KI F * _H I i* ZDRAVNlfl PREIŠČEJO Z X ŽARdI VSAKOGAR, KI PRIDE K NJIM. • ■ Govorimo Iv vašem jeziku. ■ The U rifled Doctors želijo naznaniti dlevelandčanom in okoli£anom| da se nahaja njih zavodov Huron Poinl Building, pi^vo nadstropje, in da je ta zavod sedaj dogotov-Ijen, popolnoma opremljen in pripravljen za poslovanje, Edini zavod te vrste v Ohio, ki' rabi kombinirano zdravljenje za kronične bolezni. Mi govorimo v vašem jeziku in je torej odstranjen vsak nesporazum. Če ste rabili druge metode brez uspeha, tedaj ste dolžni, da pri nas poskusite. Da dobimo veliko Število bolnikov hjtro v zdravljenje in da tako pokažemo ljudem v Clevelandu in okolici o čudovitih uspehih pri zdravljenju starih kroničnih boleznij nudijo zdravniki sledečo ponudbo: Vsi bolniki, ki pridejo v ta zavod pred prvim oktobrom, se preiščejo zastonj z X žarki in se jipi natančno razloži tjih bolezen, način kako se lahko zdravijo in če je prilika z aozdravljenje ali ne. Vsa preiskava je brez bolečin in ne čuti niti otrok niti ženska. The United Doctors Zavod se nahaja na 812 Prospect ave. prvo nadstropje in je odprt vsak dan od 9. zjutraj do 12. opoldne, in od 1-30 popoldne do 5. zvečer ter od 7. do 9. zvečer. Ob nedeljah od 9. zjutraj do 12. opoldne. ■■ f J ... . ......... "Clevelandska Amerika" shaja trikrat .na teden, pondeljek, sredo in petek. Naročnina samo $3.00 na leto. •j® -.»lil ! Naročila pa jugoslovansko J zastavo. Jugoslovanska društva ter organizacije, ki bi želela dobiti novo jugoslovansko zastavo, naj to sporoče takoj Jugoslovanski Pisarni, 932 Southern Bldg., Washington D. C., ki jih bo potem za nje naročila. Cena zastavi se ne more v naprej označiti, ker je odvisna od števila naročb; čim več društev in organizacij se bo priglasilo, toliko cenejše bodo zastave. Ker so te zastave namenjene za enkrat samo za okrasitev društvenih prostorov, bodo samo tri čevlje dolge in dva čevlja široke. Pozor! Naznanjam, da sem pravkar dobil vzorce blaga za jesenske 1 n zimske obleke. Na razpolago imam najboljše vzorce od najboljših kompa-nij, in prijazno vabim fante in može, da pridejo in si o- * gledajo. Priporočam se v izdelavo po meri narejenih oblek, katere izdelujem točno po vašem okusu in po zmernih cenah. Priporočam se v obilno naklonjenost. Andrew J arc, 1113 E.61th St. Tel. Princeton 1958 R. , _(X02) NAROCUJTE "AMERIKO." ■■■■■I OBRESTI se začnejo vsak dan j VLOŽITE DENAR NA LAKE ! SHORE BANK r': ' le pm pravnik pliHwi *> 4m, Ik> >d>.p.>. 4mm 4% f se nadaljuje. I J Vse vrste pijače po skrajno zniža- 3 nih cenah! Nikdar več take prilike. 3 Stotine zadovoljnih odjemalcev. 3 Pridite tudi vi in te prepričajte. 1 LEO SCHWALB, i 6131 St. Clair Avenue. _____»___^.....(-■_ - ,, I MU J. S. Jablonski i I j^^Hi SLOVENSKI FOTOCRAF. I I 6121 ST.CLA1R AVE. H Izdeluje alike ta ženitbe in družioake slike, otroške f ■like, po naj ove}fti modi in po niikih cenah. Za fl H 94.OOvrednostnih ilik (en ducat), naredimo 5 1 ■■■■■■■■ eno vdiko aliko ▼ naravni velikosti ZASTONJ. m- VSE DELO JE GARANTIRANO. LE3UEayguE3UERjejug^ I^fIZaCistenjeOblekiI ...... . ............. v jiV POK JI T I V \S M> KLI KOM ALI I'V > \ Ml PRIXKSITR | NASE DOBRO DELO IN POSTRFJEIA JF /t Vf'< Cfcf POZNANO KOT V\JBIO' | H i The Frank s Drv Cleaning ( o. | l.'iUl Kast 5 51 h St ret'1 15.">1.'. aterloo Koad H \Mpruti Ukr Khurr li»ahc r /' H I-KKUM Kosk"A1.1, 5694 i -----------------■"■ ■ ■■— ■ ■ -■■■■■ .......... ■■1 ■ ■—-------- H90 1 ^J[CssSQjmvJ [^esrgrjsf j \r^ra^a ap^jj\ - j i*-^-—""-j\ ——g Zaupno zdravilo dela čudeže. ! « Skoro že trideset let se Tirinerjeva zdravila rabijo z največjim zaupanjem. A tx> tudi radi pravega vzroka, ta zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in Ičislanje od strani številnrh odjcmalcev. Mak) povišanje cen je sedania potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo še dolgo zoper Id'raginjo 'na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavelc ram je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko ipovišati. Vsak prijatelj Tri-nerjevih lekov priznaiva brez ugovora, da v sedanjosti, 'ko moramo veJitoo več (plačati za potrebšlcine, »ni tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato a nje- TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO | torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, Iker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želoidicu. Trinerjevo Zdravilno Grteailto Vino očisti žetadtec in odstrani iz notranjščine tiralbovja vse »nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen br-fog zlotvornih twarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinterjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo 2e potrebne zdravillne grenke koreninice ter Jcrasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasartoeti, nepre-bavnosti, glavobola, pol-iglavobdla, nervoznosti, navadne slalxxe, fcakor tudi v žetodčfruh nepriiikah, ki rade nadlegujejo ženslde ob premembi žitja ali rudarje ali druge kfelavce, * ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite Je v vseh lekarnah, TRINERJEV LINIMENT • "jS prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaj« protina, ali revma-tizma, nevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomdo. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi ra drgnenje živcev m za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN I je izvrstno inp«rav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla ki st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvww. Dobi se v vsdh lekarnah. Naj novejše nagrade so dobila TrinCrjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Franciaco 1915, Grand Prix —Panama 1916. JOSEPH TRINER, MANUFACTURING CHEMIST. •f. " M ' £■* " - * ji 'j "'-'■■■* "