Poglejte na ItevillEe poleg naslova za dan( ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS RODA Lisi slovenskih delavctfv^r Ameriki. KOT VI DAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" po poŠti naravnost hk i \ SVOJ DOM (ton—M nM, i >| Telephone: CHclsea 3-1242 ■ te—t čred am 8m »od CU« Matter Septcanber isth, 194« »t tbe Port Office a* New York, N. under Act of Coa^reee of Moreta 3rd, U79. No. 234 — Stev. 234 NEW YORK, MONDAY, DEC. 1, 1941 — PONEDELJEK, 1. DECEMBRA, 1941 Volume XLIX. — Letnik XLIX. NEMŠKI UMIK PRI ROSTOVU Rusi so pognali Nemce za 100 milj nazaj. — Pokol j prebivalcev mesta. Tudi pri Moskvi se je Rusom posrečilo Nemce pognati nazaj. Z močno ofenzivo so Rusi vrgli Nemce nazaj 100 jnilj od Rostova proti za padu. V celi sedanji vojni so Nemci pri Rostovu in pred Moskvo doživeli najhujši poraz. Pri Ro-^o-vu so -i Ril-i zopet osvojili 20 vasi, pri Tuli pa 14. Nemška ofenziva pa je tudi na vseh drugih krajih vstavljena. Nemci >e v velikem neredu umikajo oil Rostova db Azov-skoni morju in nemški vrhovni ]>oveljnik general Ewald von Klei>t je s svojim štabom pobegnil iz Taganroga, ki se nahaja 40 niijj Rostov«, v Mariupol, Še <>0 milj dalje proti zapadli. Nemci rušijo srbska mesta Associated Press poroča, da ie 40 milj dolga cesta Lz Ro-stova do Taganroda, po kateri so Rusi podili razbito nemško vojsko, popolnoma očiščena Nemcev. Moskovska radio postaja poroča, da so Nemci, predno so se umaknili iz Rostova, barbarsko |K)klali civilno prebivalstvo. "Več sto žena in o-trok in vsi moški so bili po-Ktrc j dodaja poročilo. AFL in CIO proti stavkovnim postavam Zaenkrat je dvomljivo, če bi se prisilna uravnava obnesla. — V ponedeljek bo važna konferenca CIO.— Nevarnost železi£čarke stavke. Ameriško organiziramo delavstvo jo -začelo snovati močno fronto iproti vsem predlogam in |K)stavam, čijili namen je preprečiti stavke, lvonci prejšnjega tedna je brio v kongresu precejšnje vrvenje. Razni odseki in odlbori so si prizadevali uglaklili pot do skorajšnjega sprejema takim postav. Pred odbori so nastopili zastopniki Ameriške delavsko federacije in Kongresa industri-jalnili organizacij (CIO) ter poudarjalli svoje nasprotje napram kakršnikoli omoji'tvi stavkovnih pravic. Vodstvo CIO je pozvalo vse strokovne unije, naj pošljejo v ponede- ______________liflgfc sv°je flMtMBBMhŽJKS^M] ■Nlku! -o tudi zažgali več po- mgton na veliko protestno .-irpij n:. ;,lavni ulici v Rosto-' zborovanije. v ki š te je 500,000 prebival- I Sli riia konferenca CIO se je vršika že meseca julija, ko so se pojavile v Zbornici prve proti »ta vkovne predloge. Zdi se, da sta CIO in AFL že izvojevali pomembno zmago in sicer s i}>omočjo National Association of Manufacture res. Cliales R. Hook, predstavnik UAM, je protestiral pred zborničnim odborom za delavske zadeve proti prisBni uravnavi, ki jo določa Ramspeekova predloga. Po njegovem mnenju naj ibi imelo .prisilno razsodišče odločilno (besedo, ki bi se ji morali pokoriti bezpogoj-no obe stanki. Oe bi se dalvci npi rail i, ibi jim bila od\-zeta pravica kolektivnih pogajanj, če bi pa delodajalec ne bil zadovoljen, bi vlada prevzela njegovo ijx>djetje. Kongresnik Ra/nispeck je na-jmsled sam uvidel, dal bi bila taka odredba preveč radikalna, ter jo bo v svoji predlogi sko-rogotovo opustil. Na industrijalni fronti so se medtem pojavili naslednji razvoji: Nevarnost splošne železni-čarske statvke se je povečala. Odbor, zastopajoč štiri najest železnica rskih bratovščin, čijili člani niso zaposlenih na vlakih, je potzval predsednike teh bratovščin, naj pripravijo na stavko 900 tisoč svojih članov. cev. V neki šoli je bilo najdenih 20 ženskiih in 70 otroških trupei. Rostov izgleda kot mrtvo mesto. Ulice in predmestja so pokrita z mrtvimi Nemci in razbitimi tanki, oklopnimi avtomobili in topovi. Severno od Rostova pa so Rusi pričeli močno ofenzivo od Stalina ter so napredovali 30 milj. Tekom teh bojev je bila nemška 26. oklopna divizija u-ničena. Vsled uničenja te divizije so se morali Nemci umakniti izipred Stalina, kjer so se močno utrdili in so namenjali prežim it i. Pred Moskvo pa so Rusi dosegli največje uspehe pri Sta-linogorsba, kjer je nska armada; generala Konefa, kar Berlin sam priznava, "nekoliko napredovala." Rusi pa pravijo, da so 'bili razbiti štirje nemški tančni pol ki in so se motali Nemci umakniti. Tudi okoli Leningrada so si Rusi isfooljšatfi svoje postojanke, samo Tihvin so moral prepustiti Nemcem. Nemško klanje » v Kijevu Kot poroča Kucča zvezda," s"j Nemci v nekaj dneh pomorili v Kijevu, glavnem mestu U-1. raj i ne, 52,000 mož, žena in o-trok. Begunci iz Kijeva pri-j.ovelujejo, da Neme: vstreli-j « vsakega Rusa, ki le količkaj pokale še zvestobo do Ru- "Nemci so pričeli preiskovati hiše," nadaljuje poročilo. "Odnesejo vse, ki una kako vrednost. S seboj odpeljejo vse lepe žene in dekleta in jih vtaknejo v sramotne niše. Katera se ne vda, je vstreljena. Mnogo pa jih iz>."i samomor." Zračni napadi na Moskvo V nedeljo so nemšt.i bombniki v velikih skupinah večkrat napadli Moskvo. Ruski aeroplani so se ž njimi spustili v hoj, v katerem so Nemci izgubili 22, Rusi pa 6 aeropla- nov. Včeraj je bil tudi prvič z ruske fronte poslan bit v Italjan poveljnik v Libiji Uradno poročilo iz Rima pravi, da je vrhovni poveljnik armad osišca v Lihi j i ita^jan-ke ipo Tadio v London in je j ski general Bttore Bastico, bilo dobro slišati streljainje iz j njemu pa je podložen nemški topov in strojnic. general Edwin Rommel. I)aii stavko bo določen danes ali v torek. Dan stavke za 350,000 železničarjev je že določen. Če se ne zgodi kaj izrednega* oodo za stavkal i 7. decemibra. Poziv }H)0 tisoč železničarjem, naj se pripravijo za vsak slučaj, je sledil izjavi Wayne L. Morsa, predsednik;« posebnega odbora, ki ima nalogo preprečiti stavko, da se bodo začela javna zaslLšajna. Vsdka stranka bo imela en dan časa pojsniti svoje mnenje, nakar bo odbor predložil ij>oročilo predsedniku Rooseveltu. Varilci (Welders), ki nočejo pripadati niti uniji kotlarjev, niti uniji ladjedeloev, ampak .^o^Ti^ajpadu usTanoviii svojo lastno unijo, so prosili predsednika Roosevelt?!', naj naroči narodnemu odboru za delavske odnošaje razpisati volitve, da bo imel vsak varilec priliko izjaviti, v kateri uniji hoče biti včlanjen. Neki zastopnik nove unije, ki se imenuje "United Welders, Cutters and Helpers" ter noče imeti nobenega opravka s CIO in AFL, je rekel, da je varjenje (Welding) umetnost oziroma j>oklie, ki je povsem ločen od drugih poklicev, ('laid hočejo imeti vsledtega svoje pravice in svojo upravo. PREDSEDNIK SE VRAČA V KAPITOL Ker preti nevarnost, da pride do vojne med Združenimi državami* in Japonsko, je predsednik Roosevelt prekinil svoje zimske počitnice v drža>-vi Georgia in se je včeraj popoldne s posebnim vlakom odpeljal v Washington. Pred svoj fan odhodom je predsednik po telefonu govoril z državnim tajnikom Hull-om v Washingtonu, nato pa se je z avtomobilom odpeljal v 40 milj oddaljeni Newman, Ga<., kjer je sedel v posebni vlak, ki ga je čakal. Danes dopoldne bo državni tajnik Hull zopet imel zelo važen razgovor z japonskim posebnim odposlancem Saburom Kjurasom in poslanikom Nomiu-ro. Japonska! zastopnika bos>ta najbrže IIullu vročila odgovor japonske vlade na zadnjo njegovo spomenico, v kateri je podal pogoje za mir na Daljnem Iztoku. Kmalu zatoni, ko je bilo iz Berlina uradna zanikano, da namerava nemška armada porušiti Beograd in druga srbska mesta, razun v slučaju "vojaške potrebo,'' poročajo inozemski vojaški poizvedovalni uradi v Ankari, da nemški topovi in strmoglaMei sistematično rušijo trg^ vasi in mo-sta j K) osrednji in zapadni Srbiji ter pobijajo prebivalstvo. Kot pravi poročilo Lz Ankare, so Nemci opustošili 40 srbskih mest, trgov in vasi ter največ v okraju Mačva in v tri kotu. ki ga tvorita Sava in Drina. V sedmih srbskih vaseh so Nemci postrelilr vse moške, žene in otroke pa .»o pognali v hribe, nato pa -o hišo požgali. "^Maršal" Milan Nedič je v listu "Novo Vreme" v posebni izjavi opravičeval postopanje nemških vojaških oblasti, češ, da je več vodilnih komunistov zbežalo v gore in se pidrožilo čet ni kom. Med njimi je tudi več državnih uradnikov iz časa pred nemškim vpadom. Poročilo iz Ankare tudi pra-vT/"da je nacT JSlOveri- cev pobegnilo v Srbijo, da se rešijo nemškega rn italjanske-ga zatiranja. Med temi je tudi 4000 otrok, čijih stariši so bili poslani v koncentracijska taborišča v Sleziji. Upor proti Nemcem in Ital janom se v Sloveniji vedno ^bolj širi; slovenski begunci v Srbiji pa se pridružujejo četnrkom rn se pri pravljajo na 'i>ohod v slovenske kraje proti Nemcem in Ita-ljanom. Nagrada za Mihajloviče-vo glavo Nemške vojaške oblasti v Jugoslaviji so izdale razglas, v katerem zahtevajo, da mora biti polkovnik Dra&a Mihajlo-vič, ki ima s svojimi četniki v svoji oblasti tri četrtine Srbije Bosne, Hercegovine in Cme-gore, vjet živ ali mrtev. Za njegovo glavo je razpisana nagrada 10,000,000 dinarjev — $1,000,000 predvojne vrednosti. Nemške vojaške oblasti so «e pogajale s polkovnikom Mi-hajlovičem, da bi opustili svoje četniško delovanje. Skušali so ga podkupiti, obljubili so mu prizanesljivost, njemu in njegovim eetnikom, če se poda, toda Mihajlovič je vse ponudbe zavrnil. V sporazumu z jugoslovansko vlado v Londonu Mihajlo-viceva vla\da tiska denar. Mihajlovič ima tudi tajno policijo, kot je nemška Gestapo in ki zasleduje vse Nemcem naklonjene somišljenike. Polkovnik Miliajlovic je star 45 let. Vsak dan prihajajo v vrste njegovih četnikov novinci in celo dezerterji iz nemške armade, zlasti Avstrijci in Bolgari. Tudi mnogo Grkov prihaja. Pogosto pripeljejo begunci s seboj puške, strojnice in celo topove. Beograd, kjer razsaja tifus, je popolnoma odrezan od o-stale Srbije. ANGLEŠKA IN AMERIŠKA PRODUKCIJA TANKOV. — Amerika producira več tankov kakor pa Anglija. — Vsako leto jih nameravajo zgraditi skoro 34,000. Neki washingtonski uradnik. ki je v tesni zvezi z vojno produkcijo, je izjavil, da .so Združeno države dospelo uo tm'ke, ko producirajo več, tankov kot jih pa produeira Anglija. Polovica v Ameriki izdelanih likov gre, • >^»US1. J z "lord-jo-ise" pro->r -liom, na ra /. 11 • fronte, pre»v-iitt pa na rusko. Precej anipiskih tankov l uajo tudi Angh >: v Severu Afriki. šlo vse po -reči, to se j>rt.i, če bo sproti na r;«z.po-lngo »»volj potrt o.«.-.-« uate-rija.'.i, bo mog'- • - anieri. kim tova-n !n prrho».••»« v. Kompromisni predlog Železničarji zahtevajo dolar več na dan. — Letni stroški železniških dražb bi v tem slučaju narasli za $130,000,000. Predsednik zavrnil resignacijo Murraya in Kennedyja Izvršilna uradnika CIO, Philip Murray in Thomas Kennedy, sta bila že spočetka člana obrambnega1 posedovalnega urada. Ko je pa večina urada razsodila v prid jeklarskim družbam glede Lewi>-ove zahteve po unijs'kem šopu v odvisnih majnah, sta/ Kennedy in Murray v znamenje protesta rosignirala; Predsednik Roosevelt pa resignacijo noče spre jeti in ju je pozval, naj še v bodoče ostaneta na svojih mestih. Podjetje bo vrnjeno kompaniji Podjetje "Air Associates", ki ga je zaradi ponavljajočih se delavskih nemirov na predsednikovo povelje zat-edla a-meriška armada, bo, tako se vsaj sliši, v kratkem vrnjeno bišim lastnikom. Železničarji niso prav posebno navdušeni za stavko, ki i-ma izbruhniti dne 7. decembra. V soboto so zastopniki devet-na^stih ž^kzničarskih bratov-Scin stavil? nekakseiT "koliipro-»nisui predlog. Če bodo želez-niške e ž njim zfidovolj-itre, 'bo nevarnost s-tavke od vrnjena. V deželi je 1,2.">0,000 železničarjev, — pravijo zastopniki v svoji ponudbi. — Zahtevali so trideset-odstotno zvišanje plač, kar je pa po mnenju železniških družb in pred>edni-kove komisije dosti pretirala zahteva. Zdaj hočejo imeti dolar več na dan. Ce jim ne bo ugodeno, bo stavka neizogibna. Ta najnovejši predlog je v primeri s prejšnjim dosti mi-iejši, vendar bi se pa stroški železniških dužb povečali na leto za' 130 milijonov dolarjev, če bi ga sprejele. Neki delavski voditelj je rekel, da železniške družbo« nene-lioma tarnajo nad slabim finančnim položajem, v resnici pa nimajo za pritožbe prav nobenega vzroka. Ako bi povišale železničarjem letno plačo Za 400 milijonov dolarjev, bi jim še vedno dosti ostalo. BOJI V LIBIJI Angleški mehai^i-ziirailr oddelki so napredovali skoro 300 milj skozi Libijsko puščavo ter dospeli do Sidra zaliva na- kraju južno od Benghazija. S tem je umik armade osišča od To-bruka odrezasn. Ves dan včeraj so bili med liezeghom in Tolbrukom zelo vroči hoji me Ave^f min ste rškl nadSkof ^ ton- K1?1 ***** J"**! ff ■ W let ter je šele pred kratkim drugič vstopil v ameriško armado. Defense Savings Bonds, serija E. je mogoče dobiti najnižje za v zrelostni vrednosti, za katere se plača le $18.75. Lastnina serije E bondov je omejena na $5,000 zrelostne vredno-sti za vsako leto. KUPITE DEFENSE SAYINGS BONDS in STAMPS Unijski uradnik pod jamščino V Syracuse, N. Y., je bil obtožen napada po 2. redu in postavljen pod varščino $1000 491etni Joseph S. Fay, podpredsednik; AFL International Union of Operating- Engineers. Fav zatrjuje svojo nedolžnost, dočim mu oblast očita, da je meseca avgusta tekom konvencije Ameriške delavske federacije vdrl v hotelsko sobo krajevnega linijskega uradnika' H. Orvilla Wamerja ter ga pretepel. Brazilski tisk o stanju v Jugoslaviji Rio de Jako službo. Star je nekaj i. . t t ri- ti Nf iijT NA k DP ^vkjfymMk | Mbnol/ —---ftiMl------llM !■■■!■ ...... II Mi i II— I— V R T A S« T LfTS L 1* J I «4 GLAS NARODA" (TOK3B or THB Owned UMI moustied by Blerate Pnteltefclsf Onapny, (A OerpondW). Prank H.k«er. PraMent; J. Lopalim, Sec. — Place of business of tfce eerposattoa uO addressee et iboTi offteers: 21« WHT 18th BTB1IT, NEW XOKK, N. X. ' " 48th Year "«ias Naroda" to Issued every day except Batntdajrs, and Holidays. Subscription lurtj fd.—. Adve Za eaio leto velja Ust u Ameriko In Kanado I«.— ; aa pol m Seen leta «140. — Za Maw Tot* m celo leto tT^; aa pal Za laooemstvo ss celo leto «7.—; m pol leta «8A0. tMO. "®laj Naroda" lakaja vsaki dan isvsemil sobot, nedelj in prasnlkov. "SLAB NARODA" ti« WttT 18th NRW TOKK, K. X. -1941 Od napačnega konca P. BERNARD AMBROŽIČ, OFAL HOOVROVA ZMOTA Pred nekaj dnevi je govoril po radio bivši ameriški predsednik Herbert Hoover ter približno tole povedal: — Hitlerjev vojni pohod je ustavljen. Naciji po obkroženi. Hitler »e bori smno Še na- "notranji črti' in ne more nikamor. Velika evropska vojna je (postala v vojaškem pomenu 44neodlovilna.'' Ta " neod'locilnost" se utegne iicpremeniti V Veliko angleŠko-rusko znuu^o edknole v slučaju, da izvedba Amerika pet do osem milijonov mož ter jih pošlje v Evropo napadat Hitlerjeve armade. Ker bi j>a od tega ne imela Amerika prav nobenega dobitka, je treba z največjo odločnostjo nastopiti proti vsem tozadevnim načrtom. Hitler ne more nikdar na pa-1 i Amerike, vsled česar je najibolje pre^Histiti mn evropske razvaline. Amerika se pod nobenim pogojem ne sme udeležiti borbe. Takega mnenja- je torej Herbert Hoover, in prrznati je treba, da nima prav posebno točne in jasne slike o vojaškem položaju v Evropi. Zaenkrat namreč ni še nobenega govora, da je za&lo tristo Hitlerjevih divizij in deset zračnih brodovij v zagato, fz katere ni nobenega izhoda. Zaenkat žal še ni mogoče reči, da se v vojaškem pogledu Hitlerja ni treba več bajti. Predvsem je treba poudariti, da se vojna v Rusiji še ni odločila. Nihče ne more reči, da se RPtlerju ne ibo posrečilo dobiti na svojo stran Japonsko Ln del francoskega foro-dovja. Nihče ne ve, ee Hitler ne bo udaril ipreko španske v Severno in Zapadno Afriko. Kdo mn more brankt; če mu pride kaj takoga na mlati? Turčija je še vedno na razpotju, in ni znano, če bo kre-jiila na to ali na ono «tran. Ce se pridruži Nemčiji, enih letat* da se <»o-ta brez ameriške pomoči ubranili sovražnika. To je bilo novembra 1939. * * 'tvUMB Ko je knialn .po tistem Francija katpitnlirala, je priv j)overX J t^i P°lno "C- straneh, toda Nov laiki zakon Rini, 27. nov. (NYT) — Zagrebški dopisnik italjanskega lista "ftiornale raa-ve HrvaJtske*. Na jugu je_ prišel v veljavo nov aakon, s katerim se določa ka*en od treii moseeev do treh let v prisilnem 1 nlbor?šču; za tl?te onebe, *"ki se bo o njfh mklilo, da so nevarne za javni red, ki bodo nevarne za državne iaterese ali se upirale svobodnemu de-lovanjn vMaakega gibanja." diskusijami. Prav, da se tej bodočnosti pripravljajo tla in se skušaša ustvariti ideologija mfed ljudmi in narodi, ki bo kdaj privedla do teh lepih cil-jeiv. Ne moremo pa sprejeti teh in takih bolj aii manj aka-tfrimčnih vprašanj za konkretni cilj kakega takojšnjega političnega gibanja med namd. Treba ji je dobiti prijateljem, zagovornikov, braniteljev. Treba je doseči čimprej vsaj to, da bo Slovenija kje priznana. Ne .pozabimo, da danes Slovenija visi nekj^ v zraku. Na medinarodni politični pozorni-ci je Slovenija komaj teorija, če je vsaj toliko. Ali bomo za «edaj pustili Slovenijo lepo viseti v zraku in bomo natjprej urejevali Evropo in wb svet, potem bomo šele lepega dne pogledali, kam prav za prav Slovenija pase T? Morebiti bi bilo to prav komodno početje, toda vprašanjeo je, če bo d tistega čata* Slovenija rak al a na nase odrešenje. Ali se ne bo poprej zadrisila viseča v zraka? Ali je ne bo kdo drug poprej snel z njene vrvi in jo spravil y lastni žep? Zakaj to le verjemimo, da pri urejevanju Evrope in vs»ega sveta ne bomo saano ameriški Sloveuci na delu, arrfpak še stotine drugih, neprimerno močnejših in vplivnejših faktorjev. Pri napačnem koncu bi začenjali, če bi se zamislili v to, kadešaa utegne biti Evropa če® kakih »to let in kakšisen utegne ibiti takrat tor svet, in hi pri tem ugibali, kam naj bi takrat spadala Slovenija, Naše vprašanje je, kako je s Slovenijo danes m kako bo z njo jutri. Zdaj, takoj ji je treba dobiti e m Hrvate. Tisti, ki pa niso jugoslovansko usmerjeni, bodo pa kvečjemu čez sto let morda pripravljeni voditi razgovore o federaciji Balkana, Evrope, swta . . . Ivan Molek izjavlja: "S fe-eferacijo te vrste bi se zadovoljili tudi Slovenci, a to pa s pogojem, da ne bodo več pod-ložnifei noheuepa kralja, itd." Recimo, da Slovenci rete nujno postavljajo ta pogoj- Ali se bodo glede kralja ali nekralja najpnrj Ogovarjali z vsem sve-fom, potem bodo šele dali ta pogoj na znanje Srbom.! Pa niti tedaj ne narcnmost, ten» več skozi usta Vcttkega avet»? niti enega ni, ki bi imel vsaj od daleč toliko pravice do ime-na bratje, kolikor gn. imajo celo I najmanj jugoslovansko usm(e»r-jeni Srbi m Hrvatje. Če pa Slovenci od bratov ne morejo izposlovati zadovoljive rešrtvie Slovenijo, kako na vsem svetu naj jo z miijiim sreem pričakujejo od kogarkoli drugega? Utegne odgovoriti Ivan ^io-lek: Saj je na svetu še drugačno bratstvo, ne le bratstvo po krvi in jeziku. Kaj pa na primer bratefevo v demokraciji? Ikmokratieno zavedna ljudstva bodo imela več srca za Slovenijo kot nedemokratični naši bratje v jugosloranstvu. Počasi! Ali ni slišal r. Molek Kristanovega mjnenja, da 1 '5rednjeevraj*ka federacijaj se zdi nemogoča takoj po vojni. Ozemlje vneh današnjih diktatur bodo morale zajesti demokratične države. Cilj aBdnn&ene Bvrope bo dosežen šele potem, ko bo cela Evropa demokrat iz i- RAZPRODAJA SLOVEMSKIH KNJIG po zmerni ceni rana m v deželah, kakor so na primer Nemčija, Italija, Madžarska itd., bo trdba največ delovati v t;m ozitm." Torej bo morala* Slovenija kar lepo viseti jn čakati, kdo ve kako dolgo, zakaj dolgo, dolgo bo vaelo, preden bo vso Evropa dofoila smisel za demokracijo. Mi bi pa vendar radi, da bi Slovenija akoj po vojni našla nekje svoje meeto. Se več, eelo za to nam gre, da hi že sedaj Slovenija vedela, kam pripada, in da bi zlasti svet vedel ( zakaj drugače bo ostala pripravna žoga za politične igre ne le nas ameriških Slovencev, ampak še mnogih dm-gvh političnih aspirantov. In mi smo trdno prepričani, da je nt Rto nase Slovenije v Jugoslaviji. Če se bo na kak način pokazalo, da se v tem mnenju motimo, potem imata Molek in Kristan prav. ko rešujeta najprej E3vropo in svet. Zakaj potem je Slovenijo rešiti — nemogoče. Dokler pa ni dokazano, da je naša jt^qslovarwka linija absolutno napačna, ostanemo .v dogovorih z brati Srbi in Hrvati in z Jugoslavijo, ki jo predstavlja njena vlada v inozemstvu. Minister Snoj je za nas neprimerno več veljaven ko še tako številni sestartkarji in Lawndale ali kjerkoli, ki njega porivajo v zapeček. * Peter Zgaga O BOLHAH, ŠČURKIH DJ SLIČNIH DOOdiAČlH ŽIVAiLIH Naslov ni posebno delikaten, in verjeti, mi smete, da tudi vsebina! ne bo. Saj bi o vsem tem ne razpravljal toda včasi ne morem za vraga dobi ti. snovi za kolono. Nič čudnega ni, tja mi je i prav prišel kakor mana« iz neba odstavek Lz pisma, ki ga je poslal Alojz Skulj ja Monterey, Cal., svojemu prijatelju v New Yorku. — Nekaj novega sem opazil, piše rojak Sfeulj, — in to so ibolhe, o katerih sem slišal v starem kraju, da jih v bas v nekaterih krajih olb obali, mi je nerazumljivo. To je tudi meni novost, kajti vsa ta leta, kar sem v Ame-r8ti, še nisem videl bolhe. Kakšno pasjo že se sem pa tam, ne pa titrtih poskočnih, xi so ženskam, posebno takim, ki so nosile modrce, in nam moškim, ki smo imeli gate ob gležnju s trakovi zavezane, prizadele toliko gorja. Razloček je bil le ta, da smo se moški boljšje nadloge otepali in otresali, ženske so jiL pa lovile. Posebno stara Zatreparica Ameriki nf. Menelo šie" zad- ->e bilta, idrijskim bolham tako nja dva meseca začel« nadle-1 kgovom f»shnUa Po 50c zvezek Andrej Ternavac (Its* Albreht) Bbcajna VdDuem. Vojvoda (Frak HeOtor.) Me orti mmli knuk. (DM«)mU)) Filoufaka ccodhm (Atojz Jirmaeb) G^pod FridoHn ŽoJiu ln bJ«cit> dunlin* (Fr. HfWhwIri) Ns nuIMnih poUh (Fnae Prtoek) Peter Pavel Clarar (Dr. L Pregelj) Pnrie* Klsdivs (VUdlmir Ltrratik) Slika Maw Gear (Oee* WOde) Verne date v rtcah fPntptr MMm) ZaplBU U Butveca *mm (A. M. D«-•tejevrfd) Po 70c zvezek De Ohrida te BMJa (|«a> Mellk) Po 75č zvezek Brffecar (Artor tea*) "iiwfc (Jum Oliver Car- Pa etraal klobuk (DamJr Felfal) Zlati Panter (Sinclair Glaek) (O. tL FHdk> mogel predstavljati, ua bi bile to starokrajfdce bottie, .zdaj sem se pa prepričal, cBa so. Zvedel sem, da; jih je posebno dosti v Oaklandu in San Pranciscu, ni jih pa v notranjosti dežele, naprimer v Fres-nu afi Bakersfieklu. Oemu so Po $1 zvezek Cferabljeal arilljonl (S. O. Se Verfdlcna (Pater Kajetan) «Tfce (K, a PInrviMki otok (Anatele France) Pitane scedbe (Janke Kad Po $1.25 zvezde Skrii metel etndeme (Pavel Po $1.50 zvezek Zleite In kaaen (F. H. Deetete— BrtovI sehje (Mavrice Ufelaoe) Krištof Dfntae (Jack London) MMerlje (GtuUre le Beace) Po $2.50 zvezek TOtajerm repallea (TL Levstik) Naročite pri: KNJIGARNA SLOVELO PUBLISHING CO, 216 West ISffe Street, New York. H. Y. KAKO JE NAPOLEON imtT.TT. 0 VOJKI. Napoleon je o vojni izrekel, oziroma napisa) naslednje misli: Vojna je potreba, kateri ee človeštvo ne more odtegniti. Večni mir je bomera; vsa zgodovina je prepletena z vojnim svitom; Marsa imajo vse veje starega veka in še danes «e proglaša prvenstvo moči nrwl vero. Čaščenje moči m vojnega doha najdemo todi v obi-čajrh na^tmtkejših ljudstev, ki obetkfcijejo in nagraja^jo vrline bojevitosti tudi v dobi mini, ko prisostvujejo in se navdušujejo ob telovadnih in atletienih igrah, ki so priprarva na mogočo vojno. In vri igrokazi, ki spominjajo na vojno ali na vojno organizacijo, vznašajo ljudsko dusšo, ki se pokori neki slepi sili, ki dremlje v vsakem človek«. To n^m pojasnjuje, zakaj najdemo ljudstvo ob pro-plasitVr vojne . napovedi pripravljeno za vsake žrtev, in koneno — kaj je armada? Lomd Btvo- ki uboga. • Balje je Napoleon rek^I o vojsii: Neizbežne vojne so vedno pravične. Vojna je loterija, v kateri smejo narodi tvegati le majime vsote.. Prisotnost vojskovodje je neobhodno potrebna; on je glava arma-de, on je vse. N»o bile rimske legije, ki so podvrgle Galijo, marveč Julij Cezar; ni bila kartagi-eska vo^Aa, ki je vafco-jala trepet republikanske ar-msade pned rmSkimi vrati, marveč Hanfbal, oipo bile ma-eedonttae falange, ki so prodrle do Indije, marveč Aleksander. ni bila francoska armada, ki je zanesla vojno na Wesero in Ino, marveč Tnrenna; ni bila pro ^ka vojska, ki je sodem let branila Prwijo pred tremi največjimi evropskimi silama, marveč Prideriek Veliki. Angleške izgube pri Dunkirku A. V. Alexamder, prvi lord angleške admiraftitete, je vee-raj naznanil, e, si pnli lase: — Le odkod se je vzela ta nesnaga? Prisegam, da' že tri leta nisem nobenega videla, zdaj pa kar naenkrat. Se pred prvim bom mufala! Kdo bi živel v takem! Gostje se namuznejo in se poslove. Takrat ponavadi izginejo tudi ščurki in ni cele tedne nobenega- na spregled. TJL&fc H A WOO S* m> Mo PecembeioiG I MbtoM F B g A W O TliJI« Er 1 M. GOBlKJJ: aiBliV noči 'Morje je spalo. Spal je tudijbli-zjD nje zapazil kroglo iz plu-j Tema na zemlji se je 'zgosti ok zuvit v plašč tihe, mrttve tovine; veliko kot člorve^kaila, zrak je bil vlatsoejši m gor otok teme. Bilo je, kakor bi kdo s tiilno roko vrgel trd ogromni, črni kamen čmfne oblike na morska prša in zMrl v morju vse življenje. Kdor bi pogledal na otok z inorefoc daljave, od tam*, kjer se je dotikala mlečna cesta z zlatimi zrni temnih voda, tetmi bi se zdel otok podoben roparski zveri, ki z vzbočeninii hrbtom pripogiiba velikansko žrelo k morju in se napaja s slano votlo. |V decembru >o v južni Italiji č.teto tako tihe, črne noči; tako čudno črne noči dn si človek glava, popolnornri mirno. ".Zakaj ne spLaf" (Razpevsi od starosti razee-fran plašč, je pokašljavaje odgovoril starec; "Ali ne vidi£! Imamo nastavljeno." "Vidim." "Pred d vem i dnevi je bila (velika mreža od tujih ribičev raztrgana in zmedena." "Od delfinov.** ■"Zdaj, pozimi! Kaj ti pride na misel." Ob strani nad njima se je sprožil pod notffo plahe živali-ee kamen in se ropotaj? valil niti ne upa drugače govoriti {popravi, dokler ni zdrknil v kot šopetaje. Boji se, da ne bi vodo. pomi-il z glasnim zvokom, kaj*, Stražnik si je zapel smešno zre v skrivnostnem molčanju j pt^mreo: pod obokom nočnega neba. j "Zakaj starci slabo spe, Pritajeno »ta govorila tudi ugani, Umberto mili! dvj> moža, ki sta sedela na ka-menitfsn bregu otoka. Prvi je bil eolninski stražnik v temnem jopiču z rumenimi obišit-ki in s kratko puško na rami pazil je, da ne bi prebivalci in rrbiv'i kradli soli, ki «e je vse-dala po razpokah med kameni. Drugi je bil star ribič obritega, sikoro ornega obraea>; nos je imel velik, upognjen kot pa-pi en. iMladi stražnik je. govoril o tem s čemer se navadno bavi-jo mlade misli; »tarec je odgovarjal kakor nerad in pogosto čemerno. "Kdo bi ljubil se le v decembru?" "No, mladi ljudje se ne ozi-Tajo na koledar.** *4Pa bi se morali." "Si morda ti kaj gkdal v koledar?" "Viidiš, prijatelj, nisem ibil vojak, am(pak delaivec, in kar tnore človek, vse- sem poizkusil v svojem življenju." "Ne razumem;" 4'Ko boš starej&i, boš razumel." Ne daleč od oibrežja, se je, zr-ec-lil v mirni gladini zJelrtio modri Siriu« kdor bi doleo Časa na to svetlo točfko gledal, bi Ker so za mladosti dne ž fpreradi vince pili!" "'Jaz ni^tan bil tnk," je zavrnil rrbič. "Zakaj Bert a draga, starim obrazi ponoči-st) jezni! M t bila premalo je mladim znana sladkost ljubezni!" "Ti je všeč pesmica ded Par-kal!" 11 Teftn bodo tudi tako peli, ko jih boš m*el še»t>deset." Dolgo st^ molčala oba kaikor vse naokoli. Potem je pa ribič izvlekel pipico, potrkal z njo ab kamen in prisluškoval slabim glasovom. "Vi inOadf^niči, se radi po-smehiujete, a ne vem, bodete-li znali kdaj tako ljubiti, kot so ljubili v starih easito." '4 Znana pesem. V resnici se 5«' ljtfbilo -vadnA wciutka' * » " AftelSš* Blizu za to goro prebiva spoštovana rodbrna Sen-zamane. Ako prideš kdaj tja, ti naj povrtlo zgodbo q dedu Karlu; fco bo koristno za tebe in tvojo nevesto" "Čemu bi popraskal drugod ko mi jo moreš ti povedati?" Nekje po temini je letel nočni ptič. Slišal se je čuden šuim kakor bi se kdo z volneno obleko dotikal suhih kamenov. VAŽNO ZA Poles nulore Je ra* vidno do kda] Imate plHtu ft r rl tka pomeni anec, druga dn 1» tretja (a) Bit« B«potmt«n> dala la eu*#w», V'ra —rt—r no priTojuno poravnati. PoSlJIte naročnino na pa plačajte naSemu zastopnike r Vaiem krajo al: saatopnlkov, kojih Imena no tiskana a 4iIiiHmI fir Ceni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kal ljeulb. Zastopnik bo Vam Izročil potrdil« an plača So GAU FORNIA : San Francisco, COLORADO: Pueblo. Peter Culi«. Wsiaenburg. M. J. I INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bt?fl4 • Cicero, J. FaMu (Chicago, In Illinois) Jollet, Jennie BamMeb Ln Salle. J. Spelicb Maacoctah, Frank Angus tin North Vadaptvae kejši, nebo, kakor bi se dvignilo in zvezde v srebrni megli nulečne ce«te so migljale svet leje. "VTčasih je bila ženska višje cenjena kot sedaj." "Je-li nlogoče?" *4 Ljudje so se pogosto vojskovali . . " "Bilo. je tedaj dobro vdo-vr in.' * "Dirjali so pomorski roparji, opirali se vojaki in v Neapo-lju »o imeli skoro rsakilt pit let norega vladarja. Žene »o tedaj imeli pod ključem." sedaj ne bi škodovalo." "Kradli so jih kaikor kure." Btaree je pomolčal m si za-p&HI pipo. Shvb planuenček mu y j osvetlil krivi nos in pod njim kratko pristrižene Hrk". "No. kaj dalje?" "Poslušaj molče." Ponosni. Sirins je trepetal tako svetlo, kakor bi lfcftel «*-te&miti vse ostale fcvetfa*. V mirni vodi se je leeftetalo zjas-njeno m bo in v lab&etn odsevu tisočerih jasnih pik pod morsko gladino je oživelo tiho o-ZTačje. "PosJosam," je odgovoril stražnik in ri-Hič je pripovedoval počftsi zgodbo iz pretekle dobe, poučno za v-akega. "Tam gori za borovim lesom je živela pred sto leti grška MARTLAND: EJtsmliler, fr. MICHIGAN: Detroit. L. Pts MINNESOTA: Cblsbolm, J. Ely, Joe. J. Peebel Bveletb, Louls Oool« • .Gilbert, LouM Vaeael Bibbing. John Povts MONTANAr Boundnp. M. M. Paataa Washoe. L. Cbaa>|M MKBBA8KA: Omaha. P. Broderlek WW TOBK: Brooklyn. Asikisy Seel G o wand a. Bari .Mttto Worceater. FUif OHIO: BUMoa Qlrard, Anton Nagoda Lorala, Len is Balant. Joan foongstown. Anton KlkaU OBBOON: Oregon City. J. BeMar PBNNSXLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Conemaogb, X Braaaeee Coverdale la okoUcn, fcport. FarreU, Jerry Okoxn Forest Olty, fr. Oreensborg, frank Novak Homer City. Fr. Ferencfaak . Imperial, Vence Palcich Johnstown. Mn palnaSa Brayn. Ant TaolelJ Lnxerne. Frank Ballock MWwty. jm Snst Pittsburgh in okolica, PWItp V^agnv Steel ton. A. Hren Turtle Greek, Fr. fliMflw Weat Newton, Joseph Joran .. w .. WISCONSIN. unwmwm. «M AUIS, «V. Sheboygan, WYOMING: Bock Sprlags, Lenls Diamond r lUa, Jaa rodbina Ekdjanov, g*1basti sta. rf«. za?govarjalee in tihotapec s sinom Ari^idom, ki je bil strasten lovec —- tedaj je bilo na otok« mnogo srn in droge divjačine. Najbogatejša je bila v tistem kraju družina Oal-liardov — sedaj jim pravijo S^nzamane ali Brefcroki. Popadala jim je ptfaviea vinogradov na otolcu, imeli so 8 zidanic in čez 1000 -odov. Naše telo vino je bilo tako znamenito, da so ga knpovali sami Francozi. In o teb si gotovo že slišal, da ne znajo drugega oceniti kot vino. Francozi so igralci m pijanci, zaigrali so s kartami tndi glavo svojega kralja." Stražnik se je tiho zasmejal. Kakor v odgovor je v bližini plusfcnila voda. CJba sta se o-zrla tja in poslušala z napetimi tišftei, kaj se godi; od obrežia iso se širili kolobarji, r^ Biba je zadala ob v.*rbo na trnku. "Priipovediuj!" •"a — e«Hi«i«i. Bili «o tri-je bratje. €k>vorim v srednjem izmed njih, o Karlu. Bil je orjaške pasta/ve, najmočnejši nB otoku in glas je imel kot grom. Zagledal ee je v pametno dekle, v hčer revnega kovača. Orjaki po navadi niso modri. Odlašali so s svatbo, ne vem h katerih vzrokov. Ali Grkov isin pa med tem ni miroval, kajti tndi njemu je bil* všeč kovače-va Julija. Prilizoval se ji je na vse načine, da bi si pridobil njeno naklonjenost. Ker miu to ni posrečilo, je sklenil dekle osramotiti. Kacunal jev da Karel cčrnjeflo zavrže in Ji* lija bode potem njegova. Tedaj so bili strogi običaji." MA sedaj?" "'(SoMb razuzdanost. Bogatini rasskošno živ*, s© vas^lijo { in mi smo vsi reveži" je vzdS* nil stare*) in nadaljeval. "Kb je nekoč Julija hirala po reza ne vejice vinske trte, se je Aristid vrgel od strani ravno pred njena kolena. Dobra krisftjanka se je sklonila nad njim, hoteč se prepričati, ni-tt ranjen, »tokaje j» je prosil. -"Julija, ne kliči nikogar! Če tn me videl tvoj ženfai, ftbfl bi me. Dovoli, da si odpočijem, potetm odidem." Položil je glavo v travo, široko odprl oči »n se delal, kot bi izgubil zavest. Prestrašena deklica je zakričala in klicala Ijttdi na potr*>č. Ko s« priili ljudje, je Aristid zdraiv fdcočil od deklice. Kot blazen je pri p»v*doval o ljubezni do Juli je in s« zaklinjal, da ne pusti dekleta v sramoti in «i jo vzame za ženo. Pojasnjeval je w»e tako, da je ntmjen od ljubezni zaspal v dekletovem naroftju Preprosti ljudje mra -verjeli k$rib temu, da je deklica go-rf^e razkladala, kako s« je vse dogodilo, da ga je imenovala lažnttca, in dokazovala, da bi p*5 ne k lico-la na pomoč, če bi bilo tako, kot oe je ugodilo, se je od žaiosti zgmdil na kokna. Hitro pa se je d vi gnil, udaril z levico Jnli-jo po obrazu, zgratal Grka za vrat in ga davil. Komaj so mtn ga iztrgali iz rok. "Bedak?" je zašepetal stražnik. - "Razum poltenega človeka je v »rcu. Rekel sem, da je bilo to pozimi, pred Božičem. Nekaj dni pred rojstvom Gospodovim Oftr praznikih si navadno so-edj: pošiljajo darila: tvSnok- sadje, ribe+ perutnino. Največ darov dobivajo siromaki. Ne vem, kako je zvedel Karfl resnico; toda zvedel jo je. In na Sveti dan so dcfrili Srbija zopet vstaja ^TUvodnik New York Times.) (Strašna nemtšika grožnja — da bodo tisto, kar je od Beograda ostalo; porušili do tal, je znamenje uspeiha srbske narodne vojske proti sovrainifca, ki se je prakmaju čaitil kot samagovalee. Kaciji so 2inož-ni, da tako delo maščevanja proti brez močnemu Meščanstvu uresničijo. To potrjujejo v dim zavite razvaline petdesetih mesTt. Vendar to ne bo ustavilo četnikov in ne prisililo njihove sobonee k predaji. Njihova kri je zavrela; in so astri borci. Xjihova borba proti stvari, ki »e je zdela brezupna zaradi neenakost i, je bila med najbolj občudovanja vrednimi dogodki vojne. Kar je sprva imelo vide« nerednih oboroženih akn-pm, sfcrivajočih se v planinskih zarretjih, se je admžilo v pomično vojsko pod poveljni-fitvom polkovnika Dtraže MS-hajlovičš, M, po poročilib iz Jeruzalema, nadizortije — razen ipalega dela — vso staro Srbijo. Še več, te pomične, lahko oborožene sile so svoj odpor očivktoo povezale, v splo&no vojno protr'Nemieiji. Njjihova prizadevanja so vplivala na daljna bojišča v Rui-iji in v Afriki. Sporoča se, da Nemci več ne morejo uporabljati glavno progo . Beograd—Sofija)— Solun. Rušijo jo z dinamitom hitreje kot jo nem&ki inženirji mforejo popraviti. Tudi zalaganje in utrjevanje ruskega in libijskega bojišča gre k s težavo, po planinskih potih, ki jih je zima razrila, med nenadnimi in besnimi napadi. Premagana Srbija se še vedno bojuje." nasilno uvrščali v prusko ar Julijini roditelji, ki vsled sra- m»da> v pm^ai škornjih pa mn niti v certeev naso Sli, v tiar ne velik kovček, napolnjen z borovimi vejicami, med katerimi je bila storita v zapestju odsekana roka, roka Karla Gallia rde., tista roka, ki je udarila Jtthjo. V*i preRtfcweni sli takoj h Kartttr- -MtHi- so ga klečečega pred biSnimi vrarti. Roko je ha l obvezano s prtom. Plakat je kakor dete. Kaj si naredil f" so ga vpraSali. '4 Storil sem,, kar sem moral storiti. Oni. ki je porušil mojo srečo, ne sme živeti, llbrl ^cm ga. In roka, ki je udarila nedolžno dekle, katero ljubim, ie raažalila mene. Zato sem jo oežsekal. Proeim. sedaj Julija, da mi o-*rojen&ke z dvema glavama, sirene z repont namenu rog, petoičke. nwnj srečne od ka-nadskih. ker «o kmaln umrli, i« bili vloženi v šnirit in razne drogie eksemg>alrje potvor|en- cev. To "Kunstkamero" pa pod-ložniki Petrovi niso preveč obiskovali zdelo se jim je, da ima ta hudič roke vmes, itn bali so se, da bi jih carjeva fantazija nekega dne ne vtaknila v špirit. Iz ohranjenih računov je namreč razvidno, da je bilo na leto izdanih 40 rribljev za brezplačno pogostitev obiskovalcev. DRUŽUrSKA HRAMA fOL-STOJA V HOVIH PISKIH. Moskov ski lisi 'MLiteraturno-je Nasledstvo" objavlja vrsto doslej neznanih pisem Leva N. Tolstoja, ki imajo pteetoen pomen ker mečejo novo hvč na družinsko dramo velikega ruskega pisatelja in filozofa. Pisma obravnavajo razmere med grofico Tolstojevo, pisateljevo ženo in skladateljem Taoaje-voro.. Leta 1897 piše- Tobtoj svoji ženi* "Tvoje razmerje do T. m« spravlja v jwo. Skrajšujem «u zasturpljam svoje življenje. če se izjavljam, pripravljenega, da bi s Teboj žrvel pod takšnim i pogoji." Pismo se končuje % grožnjo Tolstoja, da bo zaposlil hišo in se preselil v inostranstvo. V nekem- dragem pisnim govori pisatelj o "mučnih in sramotnih prizorih, sramotnih ne zame, terarveč za otroke, m dodaja: "ljudi v bodočnosti bom molčal, kakor sem doslej molčal, v pričakovanju smrti. Samo smrt nas lahko reši te more." DAJTE ZA BOŽIČNO DARILI V slovenščini spisano 1"! ' . 1 . ■ I.. . ŽIVI VIRI Spisal IVAN MATIOIČ Knjiga Je STojevraten pojav T Bloreaski knjižernosti. kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodor slovenskega naroda od davnih početkov t starem slofanatrn do današnjega dse. Knjiga je temo ircak> nSega Bvljenja In trpljenja. ln kdor Jo prebere bo ▼edel o Slovencih *eC kot mu more nuditi katerokoU naSe zgodovinske delo. 1$ POGLAVIJ — 411 ffUNf V PLATNU VDZANO Cena «2. PoMnfna V angleščini apisane B021CN0 DARILO za MLADENIČA, KI SE ZANIMA za TEHNIK6 TKE ME«- ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE Poles poučnih len«, muzikalij, igar, itd. mxamo v zalogi dovti nabožnih kn^g, predvsem vezavi importzrane iz starega kraja... Spisal nami prtCidof ss StcVMls Institute ef Tedmriogr v iagt»raiben poiiiKx-nik, ali njegovo neprevidno govorjenje v lokalih. ki sta jih obiskovala, ie bolj pa zanosne strune, ki jih je ubiral, «o bile molčečemu. ocmernetmiu Principu mfučne. S hrepenenjem je čakal vrnitve s vojega najboljšega prijatelja, gimnazijca Trifka Grabež« ki je bil v Bo«ni na počitnicah pri svojih ljudeh. Nekaj dni po veliki noči je Trifko vendar že pričel. Bil je sin bosaitoktiga popa in ie znal pov-aod nastopati kot nedolžen. vesel gimntuzijee. Njegova orna, kodrasta glava j* bila dekletom všeč, norela so za njim in tudi sam1 se j* menda rad ukvarjal z njiund; videti je bilo, da se prav tako rad ukvarja z učvnjenu zato ga ni>o imeli za tak»neiga, krfeor so bili drugi enliigranti-gbmiaaijci, niti oče in mati nista slutila, da je elai< 'VMlade Bosne". Nibče razen Gavrila Principa ni poznal njegovega pravega obraza. Prncip je vedel, da živi Tlifkc sail K) za Hveto svar, ki ju je bila privedla drugega k drugtiiru. Živela in sanovala >ta skupaj, razumela at a drug drugega brez besed, že davno sta se bila namenila, da izvršita veliko dejanje, ki naj osvobodi vse zatiram brate Ko .se Trifko Grab*"/ vrnil v Beograd. je povedal prijatelju, da je v Sarajevu govoril z Danilom Bičem; učiteljski kandidat ki si očita, da ni za časa. ti. Veš, imene ni iteoda, Saj tako ne živim poseb- Spominjajoč se velikih dni (JOO.) — Edem. naših naj večjih agodovina*iFerdo Sišič v svoji knjigi "Jugoslovanska Misao" takole opisuje čas pred 1. decembrom in sam prvi december 1918. Veliki in nepričakovani u-epehi Srbije v balkanskih vojnah so primorali dunajske in budi'in!peštano je kraljevina Srbija sprejela mirno in dostojanstveno ter s polno vero, da topot ne grk -^jrlo za njm obstoj, temveč za usodo v«ega jugoslovanskega ljudstva. Že prihodnji dan je av-stroogrski napovedi vojne Srbiji prestolonaslednik Eegmt Aleksander naznanil srb^kenuu govorila na zahteve novega ča-narodu iz Niš« raaglas, 29. nastala po končanju te lija 1914, v katerem ga je o-!velike in kn'ave evropske voj-pommil, da "težave med kralje- vino Srbijo in našim ljudstvom p* tudi vpoštevani ter A\vtro-Ogrsko niso šele od ski list "Tho Time« v0 * Srbi in Hrvaiti hrvatsko-s-rb- |Prav*™ ravnalo, vendar je vh? 1 ostalo —1—u —- pri obljubah, in hrvatski Za.stonj 'igrani- m dobila nazaj we, kar je izgubila in tudi še več. Njena obnovitev rte ne bi bila popolna, če bi ji ne bila zagotovljena bodočnost in če bi se ne z«iini- Evropi za slavo in korist dunajskega dvora in zastonj so ska vlada je fi. demribra ra^ b[lev ki jih je Srbija dala veljavila Ko^hutovo "žolezni- cafiut »«ijoga doda kneza A- leksaatdra Karadžordžwiča le- oljav čarsko pra.*nnatiko" in jo za- menajala z novo, v kateri so črtali uredbo o .jeziku kot poškodbo pogodbenega zakona, vendar je ostalo še pri -starem in ma jaz to slutim. Mot da zato, ker vem da ik- Ikmii taikšne sreče nikoli dosegel. Žrtev, na katero se pripravljate, je mnogo *-ečja od moje." ♦ " Gavro, kaj ,go\orrš! Kako moreš klatrti tak nesmi^.l! Saj veš. da nimam druge misli, kakor na naše dejanje. Ali sem manj vredem kakor ti, da se žntvnjdm? Sioer je pa žrt- ° naj rV°ri bro vedeli, kakšen vpliv ima- f: Pat,etllv t abnnovjc, nc pa nr.dva! Torej proeian, Gavro. .glasov, hi-vatvka avtonomna uprava pa je bila razširjena: g '4četrto sekcijo kraljevi' državne vlade za gospodarstvo." jali veliki in nenadni srbe&i Uispehi tudi dunajwke diplomat 7 ske in vojaške kroge, ki so do so srbski earji" in toliko drugih naših'la z Malimi vejami jugoslo-junakov prehvah k n po v*ej van^kega rodu, na temelju politične svobode in yerske enakosti. Izven njenih nekdanjih infcj — y Bosni,4 Hero:igwini, Itivatski, Sloveniji Dalmaciji a zlasti tudi v Istri — živi pod avi-tro-ogrskim jarmom več milijonov Jugoslovanov katevih t ožnja po zed i njen ju s Srbijo, tvori bistveno vsebino jugoslovanskega gibanja. Obnovljena Srbija ne bo več samo Srbija, temiveč bo to zedinjena jugoslovanska država, evropska in balkanska država, zahodna in vzhodna, obsegajoča okrog 12 milijonov duš istega jezika in it4(^a porekla, čeprav vse do tega časa politično razdvojenih." ta 18+8, ko je pomagala rešiti cesarski prestol pred 1» zadovoljnimi in upornimi njenimi narodi. Zastonj se je Srbija vedno trudila na v.=e načine, da bi živela v prijateljstvu s so- 8 ^J^****!*' k; prav nič naTev^Tl ( i^anov^a!? ~ * ** ^ ^ »»ve, Save in Urine. ZeltKnuški uradnik ni dal glavanje. Srbski naiod je dobro razu-m 1 besede svoj:^a voditelja. Neizmerne so žrtve, ki jih je ves svet dal v tem največjem pokojlju, kar obstojajo ljodje, a ki je v njem eno najčastnej-ših vlog odigrala mati junakm-, _r . . kraljevina Srbija. Milijon člo- A istem iasu pa so vzmnijT;] xvSkih Življenj je žrtvovala od štirih miilijonov, ki jih je imela. Zato pa so zmttge s rb>ke vojske .na Ceru in na bojiščih Rudniškega Suvobora dela, ki bodo v zapisih o vojni zgodovini srveta ostala kot krasni zgledi vojaško hrabrosti in umnega vodstva, zlattfi suvoboraka' bitka, ki jo V. Čedovič ocenjujc PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI-KALIJE. SLOVENSKE PESMI Zbirka 9 narodnih pesni Izdal« Glasbena Matica t Clevelandu. Cena - $1.50 Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NA KODNIH rKSMl ra moiki zbor.......................... Sest narodnih pesmi ta iki »bor ....................-»O Sest narodnih pesmi *» ■»*- iaoi zbor ................... ^ FERDO JDVAN£«: Zjutraj.......................20 81ovanaka ....................'M PETER JEREB: PeUn roia; VASILIJ M IRK ; Fodoknlr*........M /-ORKO PRELOVEC: Ko 90 fantje proti vaal IU.....M Le enkrat Se ................^n Slava dela ..................JM DR VOLARIČ: Rofmarlo; PAVČiC: Potrkan plea J08. IZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška alovenaka Ura, (Flolmar) S« Orlovake himne (Vodopivee)____ M Slovenski akordi, tt aaeianlk ia .7» moških zborov (Kari Adami«) Trije meianI zbori (Glasbena Matica) ------------------------------------- S pepeiniinl noli, kantata i zbor in orkester, (Saitner) I rane Venturini-SEST MEŠANIH _ IN MOŠKIH ZBOROV ..... Ci- jo ti uspehi na Srbe, Hrvate in bregu Dk)-To stanje je bilo treba za vsako ceno spremeniti, če d rngače ne. fc silo. potem pa razkosati novo rsBŠirjeno Srbijo, ustvaril bukawtSki mir (10. av-med Albance, Bolgare in Runvnne, ter tako Srbijo za vedno napraviti neškodljivo. To y- bilo po zmatgah v balkanskih vojnah prva skrb in težnja dunajskih in budim-pe.Haras<"-fu >o«"'i]i krofov, fl/to težnjo je v zvezi sarajev- «anske revolueioname mladine, je odvrnil Prin ^^ udeležbe srb- k; je bil sprejet sočasno J ske vlade, kakor j ' ganovič je bil v zadrgi, a je rekel s takšnim gladom k »k or da! -i - "'TnVi bi ga hotel potolažiti- 'k1ci Vidovdan (28. junija 1914 "Kitar ne postajajte nestrpni! Časa je še obilo. Xad-Ikl del° ^tk™ bo- vojvoda pride šele konec junija v Sarajevo "anske rPvoliK.miamP var je v tem, da ni več. nunogo ča^a," (up. "Saj veste, da ne znanlo fitrdjati. V dveh dneh se m-mčimo. Torej: ali — ali" t%ranovič je obljubil storiti, kar kolfičikaj more. 4i('akajo naj!" je aaadcrieal. ''IQ»kor hitro bom mogel, iim dam orožje a priganjati so ne daiix. Vaši gospodje gunnaii i-' | ci naj izvolijo vw*i na znanje, da veni bolje od njih, kai je 1 t neba •tdnti." ^ . kot t4najveorjo v vsej srbski . F agodwini." V teh težkih dne- vih, ko s* še ni vedelo, na kateri strani bo zm&ga in ko je bila usoda vse Srbije na tehtnici, je sam 70-letni starček kralj Peter od^el v jarke m*>d navadne vojake, da bi s svojim osebnim vzgledom pokazal, kako e?e umira za domovino. Takoj po veliki suvoborski zmagi je srbska narodna skupščina v Niftu 7. dfc. 1914 po predlogu vlade izdala ta sklep. u in z to dane« lmrn;m ovstro ognake monarhije, kar ip tudi in v mnogem, povzročilo njen popoln! zlom v oktohm 1918. (Nadaljevanje prihodnjič.) ferde Jtivanee—MLADIH LET, Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moiki in me&anD ............. Moški zbori OSKAR DEV: BarCic-a; OJ, moj ftocel jt Bor; Kam ml. fantje, dre* v vaa poj- demo ...................... OSKAR DEV: »Srečno, ljnbca moja: Ko ptlfft-ca na tuje «ra; Soft: MoJ oCka ma konjička dra; Doto i t aem pl- Hlovo; Je Tplhnlla loC 41 ii ia mladino a klavir-(E. Adamič) __________________ Mladini, jem Ore pesmi, (Prdovee) i Naki himni, d v oglasno_____________ Gorski odmevi. »ii States'*. V tel knjifl ao vsa pojasnila In aako- nl za naseljence Cena 35 eentov DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, apisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda ve» CeH& $1.50 Zelo koristna knjiga aa vsakega ilvlnorejca; opl« raznih bolezni in adravijenje; slika. GOVEDOREJA. 8 aUkav*** Spisal R. uSffvart 143 stranL Cena $1- mmm—mm OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 atrant Ves... Knjiga Je namenjena v pni vrati ta aUvbno, umetno in strojno klJuCavoKaratvn t»r tela* ■oltvaratvo. Cmm $1.— ODKRITJE AMERIKE, spisal ti. MAJ AR. TrlJ« deli: 182. 141. 133 strani. Cena metako ves PolJnden In natanCen opis odkrit ta novega sveta. Spis ae tita kakor saniml*a povest ter Je sestavljen po najboUUb virih. Cena 50c KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 strani Cena 50c (JMNI ČEBELAR. Spisal 163 strani. Frank Lakmajrer. MLEKARSTVO. 168 stranL Knjiga aa mlekarje la ljubitelje sploh. Spisat Anton Pe*e. 8 slikami lekarstva ZDRAVILNA ŽKLlSČA. 62 atranL 60c Cena $1— 25c Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street » New York, N.Y.